Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33-46 — Pošini predal (Casella poslale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Como corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Leto XII. — Štev. 16 (241) UDINE, 1/15 SEPTEMBERA 1961 Sped. in abb. post. II. groppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Izhaja vsakih 15 dni Udeleženci zgodovinske konference miru • kiìpartecipanti&alla storicai|conferenza£della pace j'o fotografiji (od love proti desni): predsednik FLRJ Josip Broz-Tito. jemenski princ Seifuia Islam el Hassan, iief Camhodže princ Norodom Silianuk, libanonski premier Sael» Salam, predsednik Somalije Adan Abdn-yl’ Osman, predsednik Sudana Ibrahim Almd, zunanji minister Saudske Arabije iiejk Ibrahim Suveil, predsednik Cipra arhiepiskop Makarios, maroški kralj Ilassan II., pred-edniea cejlonske vlade Sirimavo Bandara-^'»•ke, predsednik Tunizije Hahib Burgiba, predsednik Indonezije Ahmed Sukamo, predsednik Knhe Osvoldo Dorlicos, predsednik Gane Kwame Nkrumah, predsenik ZAR Abdel Gamal Naser, etiopski .esar Haile ^elasie, afganistanski premier Mohamed Dand, predsednik republike Mali Modibo Keita, indijski premier Džavaharlai Nehru, iraški zunanji minister HaŠem Ilžavad, nepalski kralj Bir Bikram Mahendru, alžirski premier en Jusef Benheda, Gvinejski zunanji minister Louis Lansana Beavogui, predsednik konkoške vlade Cyril Adula, podpredsednik kungoške vlade Antoine Gizenga, burmanski premier U Nu. Skoraj dve tretjini videmske province je gpratega značaja, in na severu, posebno v naših krajih, so ljudje brez dela ali pa si morajo zbrati grenko pot v emigracijo, kjer si iscejo kruha. Vsega tega je seveda krivo težko ekonomsko stanje hribovskih krajev, katerega občuti tudi furlanska ravnina. Ljudem v ravnmi in ob vzožju gričev v takoimenova-ni «Pedemontani» ni vseeno, če ekonomija v hribih propada, ker so z njo sami direktno zainteresirani. Vemo, da ne more biti v ravnini blagostanja, če v hribih, kakor so pokazali specifični primeri v Nadiški dolini, postaja življenje neplodno v mi-zerji, nazaupljivosti in zapuščenosti. Ni torej nikogar, ki ne bi videl ali vedel za resnost tega stanja, ki ni dragega kot trajna kriza, in kaj bi bilo potrebno za ustvariti čimprejšnjo in učinkovito agrarno, gozdno, industrijsko, cestno, gradbeniško in turistično dejavnost v zgoraj navedenih predelih, kakor tudi v Kami ji in Kanalski dolini, in dati primeren trg hribovskim pridelkom. .Zato pa je potrebno in nujno, da se pripravi pot za močno in sistematično hribovsko politiko, tako v fizičnem kot v ekonomskem in socialnem pogledu. Toda to ni tako enostavno ; izkušnje so nas marsičesa naučile. V visokih krogih — a- V idmu in Kirnu — čeravno imamo tam Amsto parlamentarcev iz Furlanije, se zanimajo za vse druge probleme, le za naše se malo ali prav nič ne brigajo. Intervencije so redke in to velja tako za nas Slovence videmske province, kot za karnijske hribovce. Pa si oglejmo nekoliko bolj od blizu Nad iško dolino. Tukaj se ni ustvarilo nič novega, da bi pomagali revnim in zapuščenim ljudem, nasprotno, porušili so še tisto malo, ki je že obstojalo. Naj navedemo samo dva primera: odstranitev tovarne cementa v Sv. Lenartu, ki je bila edina tovarna v Nadiški dolini (novi lastniki so dali celo podreti objekt) in zaprtje tovarne S.E.T.S.A. v Čedadu. Tako je postala revščina v teh krajih dvakrat črna : «ekonomski čudež — miracolo economico» cementarskih in industrijalskih monopolov in njihovih A’iadnih varuhov! Vladne pomoči so redke in majhne. Čas bi bil, da se ustvarijo pogoji, ki bi zagotovili hribovcem naše province obstanek na domačih tleh. deželno avtonomijo s posebnim statutom lemo, da se je zakon o pomoči hribovskim krajem izkazal zelo malo učinkovit, ker so nakazila, če pridejo, smešno majhna at primeri s potrebami in tudi pri razdelitvi teh se izvaja nacionalna in politična diskriminacija. Na rešitev čaka še toliko in toliko problemoAr, ki so vezani prav na ekonomski in socialni razvoj hri-l'GAr, ki so na žalost posuti — a* primeri z moderno misilistično tehniko — vse preveč z nepotrebnimi vojaškimi uslužnostmi (servitù militari), ki med drugim ovirajo tudi turistični razvoj v krajih, kjer se je že nekoliko utrdil. Treba je torej vzeti vse ukrepe, da se bo naša dežela prerodila v novo življenje in da ne bo naš slovenski hribovec več primoran emigrirati masovno v tuje dežele. Naj se poskrbi tmej takoj za bonifikacijo naših hribov, za obrambo živinorejskega, gozdnega in pašniškega patrimonija, za obrambo našega zgaranega kmeta; naj bi se izkoristile vode za električno energijo in namakanje, izboljšalo življenje naših hribovcev, higijenične in sanitarne naprave v hišah, šole, ceste, turizem, socialne ustanove in drugo. Samo kadar bodo vsi ti problemi rešeni, bomo mogli reči, da so se naši hribi prerodili in samo na ta način se bo zaustavil beg slovenskih ljudi iz svoje zemlje v inozemstvo. Je pa zelo dvomljivo, da bi se našla hitra in učinkovita pomoč za naše kraje, če bo ostal položaj v naši državi še nadalje tak, ker vemo koliko de! je pričetih in jih ne morejo izvesti do konca zaradi nezadostnega finansiranja, po drugi strani se pa po nepotrebnem troši denar. Torej na kakšen nqč:n je treba rešiti našo ekonomijo, ki je dopolnilo splošne ekonomije tudi v ravnini? Lepa, široka in ugodna pot je odprta: člen štev. 116 ustave predvideva za. Furlanijo - Julijsko Krajino, kot vemo, posebno avtonomijo. Edino ta bi mogla rešiti direktno, s posebnimi deželnimi zakoni življenske probleme ekonomskega in socialnega značaja in odpraviti feudalni sistem, ki obstoja še v Furlaniji. La do-egp dežele Furlani ja-Julijska Krajina s posebnim Statutom, brez katere ni mogoče ekonomskega preporoda, se borijo tudi naši ljudje, Slovenci v videmski provinci, ker vedo, da bo imela edino ta zakonodajne moči za bistveno preureditev lokalne, provincialne in deželne ekonomije. PARTIZANSKI TADOR Odkritje spomenika padlim borcem v N. 0. B. Ooriška Brda - 17 septembra 1961 RADUNO PARTIGIANO Inaugurazione monumento Cadfili guerra L. N. Colilo - 17 settembre 1961 Soglašamo z vsemi sklepi beograjske konference nevtralnih držav sveta ! V jugoslovanski prestoliei Beogradu se je zbralo na posvetovanje od 1. do 6. septembra 1961, 25 šefov držav: predsednikov republik, cesarjev in kraljev, princev in celo škof je bil zraven, ki so vsi skupaj predstavljali okoli 700 mi-lionov ljudi na svetu. Poleg tega sc- bdi še razni opazovalci držav, ki se tudi nameravajo pridružiti skupini izvenblokovshih držav. Kajpada so prišli v Jugoslavijo, ki se je med vojno tako izkazala v boju za svojo neodvisnost, tudi zastopniki tistih gibanj, ki še niso dosegla neodvisnost kot na primer zastopniki angolskega gibanja za neodvistnest. Iz Italije so prišli kot opazovalci zastopniki italijanske socialistične stranke. Na koncu šestdnevnega posvetovanja, na katerem so govorili vsi šefi zastopanih držav, so izdali dva dokumenta: posebno deklaracijo, kako gledajo izvenblokovske, nean-gažirane države v svetu na vse pomembne mednarodne probleme, na sedanjo silno internacionalno napetost v svetu, na aktivno sodelovanje držav z različnimi družbeni-mi sistemi — nekateri kapitalistični, drugi socialistični in nekateri na pol mešani — na likvidiranje kolonializma v svetu, na razorožitev in na vsa druga politična in ekonomska vprašanja v svetu. Najvažnejša pa je bila deklaracija o nevarnosti vojne in pozivu za mir. MI FURLANSKI SLOVENCI SMO UGOTOVILI, DA SO IZ-VENBLOKO VSKE DRŽA VE IZJAVILE: SLOVESNO IZPOVEDUJEMO SVOJE ABSOLUTNO SPOŠTOVANJE PRAVIC ETNIČNIH IN VERSKIH MANJŠIN DO ZAŠČITE, ZLASTI ZAŠČITE PRED ZLOČINOM GENOCIDA ALI KATEREKOLI KRŠITVE N,Il HO VIH i OSNOVNIH ČLOVEŠKIH PRA- \ VIC. Število izvenblokovskili držav bo hitro rasilo, in že zdaj predstavljajo odločilen faktor v Organizaciji Združenih Narodov. Veseli nas, cla so se jugoslovanski narodi, zlasti njihov predsednik Tito, tako izkazali v organiziranju ljudstev, narodov iv. držav, ki hočejo zmanjšati vojne nevarnosti im pripomagati vsem še ne-svobojenim narodom ng svetu do svobode. Italijanski tisk od vladnih organov pa do leve opozicije jc ugodno komentiral sklepe beograjske konference in podčrtal pomen beograjskega posvetovanja in vlogo Jugoslavije v reševanju mednarodne napetosti. Furlanski Slovenci se pridružujemo z našimi željami, da bi iz-vcnblokovski svet in nevtralne države mogle čimprej uresničiti beograjske sklepe. Tudi Slovenci videmske province zahtevajo . /mu&/ * » •. j Iz Sovodenjske doline Pretekli tjedan so sé na sedežu našega komuna ustavili par našemu šin-diku Candolini, Pelizzo m drugi de-mokristjanski prvaki. Diskutirali so kaj bo korlo še nardit za postavit monumènt na varh hriba Matajur, kamor so šli cljelat ’dno «gito» po diskusiji. O tjem monumenti! se guarì že več ljet, a ljudje se za tuo nič ne brigajo, zaki vsi kombatenti našega komuna., potlè ki so bli po vseh frontah, na Krnu, na Krasu, v Ruskih stepah, v Albaniji m Grčiji, so u.šafal od «patrie» samo «passaporto» za iti po svjete si služit kruh. Ljudje v naših vaseh želijo, da bi jim governo poskarbù djela na domačih tleh, de bi tle par nas postavili kajšno fabriko in de bi dali suole in mištir našim mladim. 7. mcnu-mentom jim ne bo nič pomagano in ker bo postavjen glih na hribu ob meji, jim 1k> rajš škodo djelu, zaki vjemò pravzaprav kakšne namjene imajo tajšne patriotične manifestacije na konfiim z Jugoslavijo. Zadnje čase rastejo monumenti v naših krajih kot gobe, vsa čast padlim, a zakaj jih ne postavljajo v malo večjih krajih kot na primer v Čedadu in drugih mestih. Ne, tam niso potrebni, potrebni pa so na meji, da se izrabi Grmek V kratkem bojo odprli v našem ko-munu kantir djela za postrojit ejeste. Za tisto djelo je na dispozicion samo tri milijone in pol lir, kar je zlo malo, zaki vse ejeste so zlo slabe in po-trjebne post rojila. Sub id priliko za blatiti narodnoosvobodilno gibanje in narode sosednje prijateljske države, kot se to dogaja ob prilikah odkritja teh spomenikov. Vzemimo primer Platišče, Viskorša, Podbonesec, Srednje itd. ŠE DRUGE VESTI IZ NAŠE DOLINE. Pretekli tjedan se jé močno ponesrečila naša vaščanka 59 ljetna Marija Loscak, kar je šla na djelo v bližjo senožet Stezà, po ka-tjeri je šla Marija, je bla starmà in tesna, povarh tega. pa še kamnita. Nesreča je tjela, da se je spotaknila ob kamen in padla več metru globoko čež škarpato. Par padcu se je hudo udarila v glavo in zatuò so jo muorli pejat v spital, kjer bo ozdravila v treh tjednih. NA KON FINU. Z dnem 27 avošta so spet odparli kunfinski blok druge kategorije v Jevščku na Humu, skuoz katjerega gredo lahko kmetje, ki imajo «lasciapassare». Iz Krnatske Iz Idrijske Kaj je novega pri nas Novega je bù.j malo, a imamo use' glih kèj povjedat’. Ljetina še kar dobrò kaže, če nam ne bojo pardjeike uničile hude ure al’ divji prasci. Njekšni naši ljudje so. jih že videl’ in tud nekej škode so že r.ardil’. Muoral bi jih videt tud’ jagri. de bi jih postrjelil’. Ljetošnjo pomlad so nekaj po-strojil ejesto, ki peje na Staro goro. Djelo je blo nareto le za silo in zatuò je c jesta spet v strašnem stanju, posebno tista, ki peje od Ohorč naprej. Turisti nejčejo vozit po tjem kraju na Staro goro, zaki se bojijo, de se na tajšnj c jesti vederba auto. Oborče, ke imajo 22 hiš; so že ’dàn tjedan brez luči. Tale vas je imjela napejano elektriko pred 12. ljeti, a nucali so takrat takuò slab električni materjal, da je usak dan kajšna rječ za postrojit. Ne vjemò dost eaj-ta bojo imjel samo po kapljicah luč, kot se jim tuo sadà djela, morebit se SFE (električna società) nič ne mudi ppt’ postrojit v tajšno malo vas kot so Oborče, a Oborčane tub zlo jezi, zaki muorajo hodit spat zguo-daj kot kakuoške. Mjesea avošta je paršlo damò na «ferie» dost emigrantu iz naše doline, ki djelajo v šviceri, Germaniji, Belgiji, al’ drugje. Njekšni so po-vjedal’, de se imajo zadost dobrò, drugi so pa tud zlo se lamentai zavoj slabih djelaunih kondicicnu in zanič kuhnje. Sadà so spet odšli nazaj na svoja djeluna mjesta. Preteklo nedejo je šlo dosti naših ljudi čez kunfin na Kambreško, kjer so imjel žegnanje. Varnil so se danili šele. zvečer usi dobre noje, zaki so tam v kompaniji svojih znancu spraznil marsikajšen glaž, de so se potlè lahko buojš poguaril. Tele dni se par nas dosti guarì o partizanskem shodu, ki bo 17, setem-berja v Brdih — v Gonjačih — na kat.jerega. kot pravijo, bo paršlo nih pedeset taužent ljudi iz vseh kraju Slovenije. Za tisto manifestacijo, ki bo združena z lnauguracionom monumenta padlim partizanom iz Brd in Benečije, se prav posebno interesi-rajo preživjeli kombatenti, a škoda de jih je malo par hiš, zaki venčpart so v ešteru na djele. Težko čakajo tega dne in že iščejo po spominu imena tistih, s katjerimi so se skupaj tukli za svobodo in ki jih bojo mo-lebit srečal v nedejo na proslavi v Brdih. Dodat pa muormo še tole žalostno novico : umrla je Vidža Pavša uduova Žnidarčič — Tejnova po domače. Stara je bla 83 ljet in je v svojim dougem živenju uzredila tri sinuove in d v je hčeri. Med to zadnjo uojskò .je bla druga mama partizanom, zatuò je bla zlo parjubljena med borci. Njen duh bo nimar živu med nami. Tale mjesac ne se začela jaga (caccia) anu več koj tikeri domačin, ki je druga ljeta komaj čaku tegale 1 j e pega divertimeli ta, je 1 j etos slabe uòje, zatuò ke so nardili u teritorju tipanskega komuna «riservo». Smo sudali, ke «riserva» ne bo parneslà tekaj diškordje med naše jagre, a na žalost to je itako: vasi Platišče, Brezje anu Prosnid so kuintri «riserva», Viskorša, Krnahta anu na part Tipa-ne so jia za. Takoviš «maggioranza» je za «zono libero». Kako te paršlo do «riserve»; Na. zadnjem konseju komunal so mancali zavoj bolezni trije konsilirji anu tega so «giunta» komunal anu šindik profitali. Par votaeionili za sostituiti «riservo» te paršlo do tega, da so mjele Viskorša, Krnahta anu Tipana «maggioranzo», te druge vasi pa «minoranžo», zaki so bli trije bouni konsilirji iz Prosnida anu Platišč. Anu itako šindik anu njega lega so paršli do njih škopa. Konsilir opozicije, ki je sparva votù za «riservo», je potem kar je vidu kuc to se Iz Terske Téj ke ve usi vjemò ne se naša vas nekèj ljet od tega odejepila od komuna Gorjani (Montenars) anu so prekjučila. komunu Brdo. Anj eie smo usaj tekaj na buojšem, de ve mamo buj bliz sedo komuna, zaki prej smo bli deleč od nje dvjt dobre ure hodil po trojih. Anu za jiti u Brdo ve še ujemamo narete ejeste, a sperando ve mamo, ke čemo jo preče mjeti, saj ne že j nareta do Glerjona. Pa naj spadamo ejtu ke ve čemo, magari pod Videm, par nas na če beti simpri mizerja, zaki iz kama-nja to nje muoč iztisniti karvi. Že ime samo u po v je, ke na leži naša vas visokò tu oràh (goràh). Svjet u je pješččn anu gjèrjast anu zatuò no se po gos toma targajo plazovi anu odnašajo še tuo malo dobrè zemje, ke no jo judje z veliko fadijo koltiva-jo. Blizu nas to nje majedne industrije anu od tjeh par njivic anu nekèj krau to nje moči živjeti. Uni-ka pot nam je odperta u estero anu zavoj tega to je simpri njankuj judi par hiši. Pred 15 ljeti ne naša vas m jela še 120 judi, donàs pa na jiii ma le 40. Kaže, ke čez pai- ljet ne bo par nas koventala nančej škuola, ke so jo pred nedougim nardili. Ljetos no če hoditi škuoli te trije otroci, 'dan u primo duà pa u tretjo klaso. Malih otruòk to nje, te star.ii no ma-rjò, te druzji so šli pa usi u estero. Dosti hiš to je zapertih anu dosti si jih je začelo podarjati anu čez nje ra žej raste frata anu kopnve. Ne-kamar majedne legrije, usò te tiho, tej če bi pasala jušto kar skuozdre smàrt. čez desat ljet tlo to ne bo majednega več, vas bo izumrla (e-stinguiia). Mi smo pareja, ke to bi so dalo «salvati» še Brjeh anu več drugih vasi, ke u je «minaccia» več ali malikuj te štesi deštin. Bal na ha tu Ter-/ki dolini ali tu Čenti kaka industrija, bi sigurno judje ne zapuščali u masah domače kraje. Nekèj hi uòdi' njali tu fabriki, nekèj bi pardjelali anu no bi tjeli lahko živeiti, to se ka-piša tej ke to se živi u gorskih krajih. Kar na bo m jeia vas Brjeh nareto ejesto, na če beti priulačna še za foreštirje anu zatuò še dougoča-sja to ne bò več. Sištemati bi koven-tali še puoštni «servizio», zald angele na parhaja puošta le ’dan bòt na tjedan. Če se ne bojo ustvarile (krejale) kondicioni, de bi paršli judje usaj do malega uòdarija na domačih tleh, tenie majedne šperanče, de bi se ustavila emigraeiòn, ke na sinjifikà finiše-tàk ežlštencije naše vasi. To ne bo rit, de,bi koj kèj oberali, od obeč še pàs u krepa, bizunjo ve marnò konkretne uuu bondante pomoči. skriva za tjem, preklicu njegà voto. Muoramo še dodati, de so glih tele flni nekatjeri konsilirji prežentali rikors pruot «riservò», zaki na nje bla legalno konstituirana, ker «maggioranza» jagrov anu konsilija komunal so bli kuintrj. Čemo videti kako bojo rječ rešili. Platišče Še nobeno Ijeto nje paršlo tekaj judi na «ferie» iz Francije, Germa -nije anu Švicere tej ljetos. Bli so pa.r suo.jih hišah nih 15 dni, malo pomagali po senožetih senuò spravjati, potem so pa spet odšli nazaj. Teli tle so tisti, ki žive v ešteru stalno, stagiona Ini emigranti pa bojo paršli ta hiši za, par mjeseu okuol božiča. Dvje tretjini naših judi je po svjetu; so v Franciji, Belgiji, Ingilteri, Švice-ri, Grčiji, Germaniji, Afriki, Ameriki j Argentiid; Avstraliji, Kanadi in kaj jih je še, ke ne vjemò kam so šli, zaki ne pišejo damò že dosti ljet. Govori se, da je več mladih iz naše vasi v Algeriji pripadnikov- regimentov tuje ligije, kar je zlo žalostno, da maša država jim ni mogla na drug način poskrbeti dela. Če bi teli puobi imjel 'dan mištir in možnost djela tle par nas, bi sigurno ne šli končava! v tujo ligi jo .(legione straniera). Srednje Pretekli tjedan smo nokopal par Sv-. Pavlu 68 ljetnega Cirila Jerončiča iz naše vasi. Ranki je bil 40 ljet naš puoštar in zatuò - smo ga vsi dobrò poznal in on nas. Kar je stopal v naše hiše, nam je nimar srce začelo hitreje touči, saj smo vjedal, da nam ,ie parnesu veselo ali žalostno novico od naših ljudi, ki so po svjete. Vsak dan je s svojo težko «borso» čez rame prehodu več kot dvajset kilometru, zaki so vasi našega komuna raztresene daleč naokuol po brjegèh. Če bi seštjeli vse kilometre, ki jih je muoru prehodit ranki Ciril v dažjii, mrazu in vročini, bi lahko jal, da je šu večkrat okuol sveta. Samo štjer mjesee je uživu penzion, ki si ga je zaslužu po tarkajljetnem maltru, in že je muoru oditi za nimar od nas. Naše gore, posebno Ivanec anu Gufine so gole anu bi bluò zatuò zlo bizunjo jih pogozdit. Judje tisto malo, k jih je par hiš, imajo dobrò uòjo ami so parpravjeni narditi to djelo, posebno še, ker no vjedù .za kontri-but, ki ga daje država za pogozdovanje. A kaj pomaga dobra uoja anu leč od montanje, ki predvideva kon-tribut, če nam ne dovolijo, de bi pogozdili naše senožeti anu goličave. Lansko Ijeto so nekatjeri naši judje nardil domando na «Ispettorato forestale» za kontribut anu na mili-tarško komando, zaki naši kraji so podvarženj1 pod «servitù militarli». Medtjem ki «Ispettorato forestale» jim je akordu kontribut, militarške komande so po šestih mjescih odgovorili na prošnjo zainteresiranih, de «per esigenze di carattere militare» ne smejo posadit niti enega drevesa. Evo, kaj vejajo «leggi della montagna», če jih ne moremo mi izkoristiti. i Sv. Len Še nobeno Ijeto nismo imjel v vaseh našega komuna trkaj težav zavoj vode, kot ljetos. Vsi vodovodi (akve-doti) so bli kar naenkrat potrjebni postrojila in zatuò je binò dosti djela e.kuol njih. Post roj il so vodovod v Škratovem in Gorenji in Dolenji Mjersi, kar je koštalo 150 milijonu lir. Pregledali so tubature v čišnjah, Kozci in Dolenjem. Kar bojo vsi vodovodi postrojem, troštamo se ila bojo preča, bo spet zadost zdrave pitne vode posjerode. POROKA. — Poročila se je naša va-šianka Massima Vogrič z Giuseppejem Bemetti iz Molnate Varese. Želimo jima dosti sreče in zadovoljstva v skupnem živenju. Iz Rez jonske Pretekli teden so se zbrali nad našo dolino črni oblaki, ulilo se je kot iz škafa, potem je pa padal i toča in potolkla vse kar je dosegla. Huda ura je napravila dosti škode tudi cestam, ker se je utrgalo več plazov. Avtobus, ki vozi iz Ravenee v Videm, je moral za nekaj časa prekiniti vožnjo in tudi ves ostali promet je til ustavljen. Mlekarna v Osojanih in nekatere hiše, ki stoje v njeni bližini, so v- nevarnosti, ker se je tam blizu utrgal plaz. Škoda, ki jo je povzročila huda ura, je velika, saj je prišla ravno v tistem času, ko so bili še vsi pridelki na njivi. Njivice, ki so že itak malo rodovitne, so postale en sam presušen hudournik. selnim očetom. Želimo jim slajše prisluženi kruh v tujini ! Iz Kanalske doline f»poio»o Dolenji Barnas Na naglo je unirà naš vaščan. 51 ljet ni Anton Dorbolò, ki je bil 25 ljet. impiegat na komunu in kot tak dobro poznan jx> vsej okuolici. Na njegov pogreb je paršlo dosti ljudi iz domače vasi in okuolce. Familiji in žlahti nepozabnega Antona izreka mo naše sožalje. Kdor hodi večkrat na izlet v Kanalsko dolino je lahko opazil, da letos ni več otrok, ki bi ob železniških zapornicah ponujali šopke planink. Izselili so se s starši bogve kam, morda v Francijo, Belgijo ali Švico, kjer so pač dobili delo. Planinska flora je pomenila dostim družinam vsakdanji kruli; žalostno je slišati naj takega, kajne, a vendar je resnično! Nihče ni imel poguma prepovedati prodajanje tega redkega cvetja, ki so okras naših gora, po drugi strani pa j” bilo pomoč k skromnim dohodkòm. zapuščenim vasem Železnem kanalu, družinam s kupico otrok in brezpo- V luirbuojših ljetih nas je na hitro-nia za nimar zapustil 48 1. Evgen Skunk iz naše vasi. Mož je šu s svojim 16 Ijetnem sinom Viktorjem kosit travo na bližnjo senožet. Kar je teu iti počivat v sjenco, zaki je sonce močno peklò, mu je paršlo slabo in je padu na tla na neke veje. Kar je njegov sin zaslišu padec, je preča skočni! očetu na pomuoč, a mu ni mogu nič pomagati, zaki je oče bil žo martu. Mladi puob je šu hitro klicat judi tam okuol, ki so ga poti« prenesli damò. Mjedih je konstatiru, da je ubogi mož unirà zavoj srčne paralize, zaki je bil preveč na soncu. Iz zgodovine narodoosvobo-dilnega gibanja v Brdih in Benečiji Sodelovanje partizanov z Kapitulacija Italije pomeni prelomnico v razvoju oboroženega naprednega italijanskega in furlanskega življa iz Trsta, Goriee in Furlanije proti nemškemu okupatorju in ostankom Mussolinijeve «socialne republike». Slovenski in italijanski tovariši so v skupnem boju s krvjo postavili temelje za sožitje dveh narodov. Prijateljstva niso skalili niti občasni nacionalistični izpadi nekaterih meščanskih krogov, ki so še pred bordo za svobodo in samodločbo narodov postavljali vprašanje meja. — Garibaldine! in partizani so z ramo ob rami prenašali napore vojne in žrtvovali življenja za ideal, največji za vse narode ne glede na raso in kulturo — za svobodo. Proslava v Brdih parkirni prostori O o vije slovenskih garibaldine! Prvi bataljon italijanskih prosto» voljcev «Garibaldi» so ustanovili v Goriških Brdih že 15. septembra 1943. Poveljnik bataljona je bil znani antifašistični boreo Mario Modotti - Tribuno. Spočetka so garibaldinci delovali na področju Brd, kmalu pa so se preselili v Benečijo, kjer so se združili z bataljonoma «Pisacane» in «Friuli». Vsi trije bataljoni garibaldiucev so nadzorovali področje od Čedada do Poutebe. Oktobra so doživeli o-gnjeni krst. Čez dva meseca se je tem edinieam pridružil še bataljon «Matteotti», ki je nosil ime človeka, katerega umor je formalno odprl vrata fašistični diktaturi v Italiji. Ga-ribaldinci so vodili v Benečiji hude borbe; v sovražni ofenzivi decembra so se raztepli na vse strani, naslednje leto aprila pa so se spet zbrali in utanovili brigado Garibaldi — Friuli» m «Briško - beneški odred». Slovensko osvobodilno gibanje je vseskozi pomagalo italijanskim tovarišem. Posebno vsklajeno je bilo sodelovanje v Brdih in v Benečiji. Tako poroča pokrajinski Komite KPS z a Primorsko oktobra leta 1943, da •so kljub pomanjkanju kadrov poslali v pomoč garibaldincev Blaža in Favilla (Darko Marušič in Vincenc Markon).' Še bolj prijateljski pa so bili odnosi z italijansko «resistenzo» po sestanku sekretarja CK KPS Franca Leskoška-Luke s predstavni-'Vilkom CK KPI novembra 1943. Isto-časno je odšel v Italijo dr. Anton Vratuša, da bi se z vodstvom KPI in preko njega z osrednjimi organi o-svobodf/nega gibanja dogovorili o oblikah skupnega, boja. Za nadaljnje sodelovanje so prav gotovo najpomembnejši razgovori Lidije Šentjurc in dr. Aleša Beblerja s predstavnikoma italijanske partije Robertom in Mariom, aprila 1944. Rešili so načelna vprašanja medsebojnih odnosov, in se zedinili za skupne oblike osvobodilnega gibanja, ter za vojaško f"delovanje posebno na področju Grt-riških Brd in Benečije, kjer naj bi oblikovali mešani operacijski štab za koordinacijo vojaških akcij. Prav tako so prvi stiki z osrednjim političnim — CLAT — in vojaškim — CVL — vodstvom osvobodilnega gibanja v Zgornji Italiji ustvarili u- godno vzdušje za nadaljnje sodelovanje. CLNAI je poslal februarja 1944 resolucijo, v kateri poudarja «voljo italijanskega naroda za skupen boj s slovenskim osvobodilnim gibanjem proti okupatorju in fašistom ...» ; CVL pa je izrazil zadovoljstvo nad razvojem prijateljskih odnosov s slovensko narodno vojsko . . . V duhu dogovora med vodstvom MARKO REDELONGHI iz Zapotoka v Nadiški dolini Narodni - heroj Beneške Slovenije osvobodilnega gibanja sta garibaldinska brigada «Garibaldi - Friuli» in «Briško - Beneški odreči» sklenila maja 1944 pismen sporazum o sodelovanju, v katerem navajajo mešani operacijski štab, koordinacijo vojaških akcij, političnega dela, obvešče-vaine službe in obojestranski prehod borcev v edinice po narodnosti. Sporazum je bil praktično preizku-šen v poletni sovražnikovi ofenzivi, pa tudi pri propagandi za volitve, zbiranju narodnega posojila, in pri delu gospodarske komisije. Skupno vodstvo brigade in odreda je obstojalo do avgjusta, ko so se garibaldin-ci odvorjili/ v samostojno divizijo Garibaldi - Natisone; pozneje so z csoppovskimi oddelki ustanovili divizijo Garibaldi - Osoppo - Friuli. Decembra, 1944 je ta enota vodila hude borbe v Benečiji in utrpela precejšnje izgube. Štab divizije se je z eno garibaldinsko brigado in z. nekaj osoppovskimi elementi umaknil v Brda ; tam so sklenili, da se pridružijo IX. korpusu. Osoppovci se niso strinjali s tem in so izstopili iz sestava divizije. 26 decembra so preostale brigade — 156 B. Buozzi, 157 G. Picelli in 158 A. Gramsci — prekoračile Sočo. Garibaldinci so odšli na Šentviško goro . . . (Nadaljevanje 'prihodnjič) Sabotin O Gonjače Prostor ra prosi Šmartno ^ Korana Pvlobusi in tovor Osebni av/omoh Motorna kolesa Rezervni p prost. f' ' '-:1 Rezerviram prost. Udeležencem Proslave v Brdih Pripravljalni odbor za proslavo v Brdih ob priliki odkritja spomenika padlim partizanom, ki se. bo vršila dne 17. septembra, obvešča udeležence, da bodo na, razpolago prevozna sredstva iz Nove Gorice (sedež PTT), železniške postaje, Avtoprometa Gorica in trgu Jožeta Srebrniča ter z železniške postaje Plave. Iz Nove Gorice in Plavi do Gonjače v Brdih bo zagotovljen prevoz od 7.00 do 11.30 ure. Z obmejnih predelov Neblo, Medana, Vi polže in Hum bodo vozili avtobusi od 7.00 do 10.00 ure. Zaradi nemotenega potekanja prometa priporoča odbor vsem voznikom motornih vozil, da strogo upoštevajo navodila, rediteljev in da izkoristijo izključno parkirne prostore, ki so nakazani na skici, ki jo tu prinašamo. BRIŠKO-BENEŠKI ODRED To ime sovranžiku med vojno ni bilo neznano, saj je krepko čutil trdo pest njegovih borcev. Rodile in razvile so ga Brda in Beneška Slovenija-. Tvorili so ga njegovi ljudje. V njem so se borili, krvaveli in padali, da. so nam in bodočim pokolenjem skupaj z drugimi borci pripravljali osnove za- svobodo. Tem juna. kom sedaj v Brdih gradijo spomenik. Za njegovo odkritje, ki bo 17. septembra, pa se zanimajo vsi nemi ljudje in ljudje sosednje Furlanije. PROGRAM PROSLAV v Brdih in na Kobariškem V SOBOTO, 16. .V. 1961 Olì 19.30 PART IZANS K ! MITINGI V BREG1NJU, NA LIVKU, NA LIGU IN SENIKU SODELUJEJO PIHALNI ORKESTRI IZ IDRIJE,-ANHOVEGA IN PRVAČINE, OKTET «SVOBODE» IZ NOVE GORICE ITD. I' NEDELJO, 17. A. 1961 Od 9. URI ZBOR KURIRK V GONJAČAH °B tl. URI OTVORITEV ODKRITJE SPOMENIKA SLAVNOSTNI GOVOR NASTOP ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV IZ AJDOVŠČINE, ANHOVEGA, BRANIKA, DORNBERKA, N. GORICE IN ŠEMPETRA TER PIHALNEGA ORKESTRA IZ IDRIJE POD VODSTVOM, v CIRILA SILIČA. Briško-bcneški odred se je v nepolnih devetih mesecih življenja razvil v močno partizansko formacijo, ki je štela nad sedemsto borcev. Ustanovljen je bil v decembru 1943. leta. V odredbi štaba III. operativne cone «Alpske» štabu XXVII divizije «Goriške» od 2. decembra 1943 le ta naroča goriški diviziji, naj v svojem okviru ustahovi briško-beneški odred iz dveh bataljonov z 200 možmi. O-perativno področje novega odreda je bilo po odredbi ozemlje na desnem bregu Soče. «Naloge novega odreda», je bilo rečeno v odredbi, so naslednje : preprečevati sovražniku kontrolo bri-ško-beneškega sektorja z uničevanjem manjših patrol in kolon, pritiskati na sovražnikove postojanke ob narodnostni meji, napadati sovražne postojanke v dolini Soče od Gorice do Bovca, mobilizirati in posebno ponovno vključevati v vojsko v zadnji ofenzivi razbite skupine, politično delati med prebivalstvom in vzdrževati veze z italijanskimi partizanskimi bataljoni. Letala v plamenih To svoje poslanstvo je odred zelo uspešno izpolnjeval. Njegov prvi komandant je bil Jožko Gačnik, zdaj trgovski potnik Sadnolikerskega kombinata, «Fructal» v Ajdovščini, komisar pa Ivan Mavrin, ki zdaj živi v Črnučah pri Ljubljani. Po spominu komisarja. Gačnika se je odred dejansko formiral okoli 20: decembra v Gradnem v Brdih iz skupine borcev, ki se je izdvojilo iz 17 brigade po nemški novemberski ofenzivi na šentviški planoti, in iz borcev komande mesta Šmartno. Kmalu sta. zrasla dva bataljona, a v začetku marca je bil ustanovljen še III. bataljon. ci Že v prvih mesecih življenja so bor-odreda izvedli več impadov na sovražnika. II. bataljon, ki je bil v Zapadli i Benečiji, je sredi marca pripravil nemšim letalcem in njegovi komandi na zasilnem letališču Belvedere pri Vidmu presenečenje. Z naglo in drzno akcijo je napadel komando letališča, kjer so se oficirji zabavali, in barako, v kateri so spali letalci, na letališču pa zažgali devet letal. Akcijo je vodil naš rojak na- rodni heroj Marko Redelonghi iz Zapotoka pri Podbonescu, ki je pozneje padel v borbi proti okupatorju v kraju «Pod Kucej» med Breginjem in Brezjami. Prva beneška četa in napadi na Ažlo in Šempeter V aprilu je odred dobil novega komandanta, ker je odšel komandant Gačnik drugam. Tudi v naslednjih mesecih sta se ofenzivnost in številčna moč odreda stopnjevali. Kasneje se je štab odreda povezal tudi z enotami italijanske brigade «Garibaldi-Friuli» in sklenil z njimi sporazum o sodelovanju. Ta bratska pomoč v skupnem boju je prišla do izraza tudi ob sovražnikovi ofenzivi v maju, ko so garibaldinci pri Peternelu uničili tri kamione sovražnikovih vojakov. Briško-beneški odred je pomagal tudi utrjevati in zgrajevati ljudsko ^ ■ ■■ >. BENEŠKI BATALJON V ZIMI 1914-45 oblast ter z mitingi razvijati in krepiti nacionalno zavest. V tem prizadevanju je žel uspehe. Ljudje so povsod z radostjo sprejemali borce. Med njimi ni bilo izdajalcev. Odred se je lahko prosto gibal, ne da bi se mu bilo treba bati presenečenj. Ta zavest se je utrjevala in razširjala tudi v Slovenski Benečiji. Že prvega avgu-sta ie..bila ustanovljena v Vzhodni Benečiji I. beneška četa. Ta je 5. avgusta napadla sovražnika med Ažlo in Šempetrom ob Nadiži. Pozneje je napadla sankvirinski most in dvakrat Šempeter. Vanjo so se vključevali novi in novi borci iz beneških vasi, da je četa že 3. septembra prerasla v bataljon. Rezianski bataljon Prav tako se je razvila v bataljon Rezjamska četa. Ta bataljon na naj-zapadnejši slovenski narodni meji se je zlasti odlikoval v akcijah na železniški progi Humin-Trbiž, kjer je nekajkrat poškodoval progo in ustavil promet za več dni. T,a bataljon je štel v začetku septembra 1944 'že 150 mož. Tako se je Briško-beneški odred razvil v močno partizansko eoinico v Brdih in. Beneški .Sloveniji. Njegpvi bataljoni so bili razvrščeni od Soče, preko Nadiže, do Rezije. Po poročilu štaba odreda od 6. septembra 1944 je ime] odred tedaj 5 bataljonov, 2 minersko sabotažna voda in Ziljsko četo, skupaj 723 mož. Kmalu potem je bil celoten odred priključen 17. brigadi, la, se je zadrževala, v septembru in oktobru na desnem bregu Soče. Ko pa je odšla v začetku novembra spet na levi breg Soče, so ostali štirje bataljoni v Brdih, Slovenski Benečiji in Reziji. Jz teli se je v novembru osnoval Operativni štab za zapadno Primorsko, ki je nadaljeval boje na tem sektorju do končne zmage, ko so se ti bataljoni spustili v Čedad, Videm, Tarčent, Humin in druga mesta. Mir Stran. 4 MA TAIUR V. JE». Po Kanalski in Ziljski dolini LIPALJ \ VF.S Žilica je Benečanka. Izvira izpod severnimi obronki Viša. Kot Jezernica priteka v Rabeljsko jezero in ga kot taka zapušča, pri Trbižu pa že nosi ime Žilica. Vredno ji je slediti po toku navzgor do vasi Rabelj, znane jK) svinčenih rudnikih in po bližnjem jezeru, ki gia je v slovenskem slovstvu ovenkovečil pesnik Gregorčič. V pravem gorskem kotlu se je zme-stil Rabelj. Za njim svojevrstno o-llikovani Fiinffingerspitz, pred njim Kraljeva gora, zdaj vsa prevotlema po dolgo in počez, poševno in navpično. Rovi segajo pod vas in celo pod bližnje jezero do 800 m globoko. Cin-kovo in svinčeno rudo kopljejo v njej. Valvasor trdi, da so dobivali tam zlato in srebro. Pred pet sto leti (1-456) je bil lastnik rudnika Oz-vald Rabel. Po njem je rudarsko naselje dobilo ime. Nekdaj čisto slovenska vas je s pritokom rudarjev v bivši monarhiji dobivala nemške, pod italijanskimi vladarji seveda pa laške priseljence. Vendar slišiš tudi danes v Rablju na vsak korak slovensko govorico. Ne bodo zatrli našega življa, četudi so mu vzeli lastno šolo. Slovenski rudar tam še danes prevladuje. S pristankom Jugoslavije prihaja na delo iz Soške doline v rudnike precej veliko število rudarjev. Po delu se spet vračajo na svoje domove. Predor skozi rudnik je dolg nekako 4,5 km. Poznam ga. Nekje je treba z dvigalom globoko navzdol. Leta 1915 so II. gorski strelski polk, ki sem mu pripadal, tam skozi premestili v dolino Koritnice. V prav nevarni sovražni bližini smo se ponoči pretihotapili do Soče. Skozi Le-penjsko dolino se je polk potem v-zpel na Dupljo planino. Tam smo zasedli ojcoliške vrhove in zavarovali prehod ob Krnskem jezeru, na Duplji planini pa smo si zgradili celo mesto. Pred tem je en bataljon imel zasenčile položaje nad Rabeljskim jezerom na Ribji glavi in Ribji glavici. Tam sem bil tudi jaz. Moral sem večkrat v Rabelj, pa sem se vsakič ustavljal Ob jezeru, ki me je vabilo s svojo zelenkasto modrino in čudovito tišino kljub bojnemu ropotu. Onstran v Nevejski kotlini nekje so Lahi postavili svoj 28 cm možnar, ob Dolb in bodice Crajbo bre^ glaoe Starka je imela sedem kozic. Nekoč je šla v gozd po živež. Pred odhodom naroči kozicam, naj bodo mirne in naj ne odpro nikomur razen njej. One seveda vse obljubijo. A komaj odide koza, začno kozice skakati in vpiti. Mimo hiše pride volk. Potrka na vrata. Kozice mislijo, da je prišla mama in odpro. Volk skoči v hišo in požre kozice. Ostala je živa le ena, ker se je skrila v uro. Kako se prestraši stara koza, ko pride domov in ne najde mladih kozic. Tedaj prileze iz ure kozica in pove mami, kaj se je zgodilo. Jokaje gre stara koza na vrt, kjer dobi v senci spečega volka. Hitro vzame škarje in mu prereže trebuh. Iz njega poskačejo še žive mlade kozice, ki jih je bil volk v svoji požrešnosti kar cele požrl. Volku naložijo zdaj kamenja v trebuh in ga zasijejo. Ko se zbudi, gre k vodi, da bi se napil, Prekucne se, pade v vodo in utone. fDodrij an in mornar Modrijan je šel na pot. Potoval je z ladjo v daljno deželo. Nekega dne je vprašal mornarja za krmilom: «Ali znaš brati in pisati?» «Ne, ne znam,» je odgovoril mornar. «Pol • življenja si izgubil, če kaj takega ne znaš,» je dejal modrijan. Nekaj dni kasneje je na morju razbesnel silen vihar in ladja se je začela potapljati. Tedaj je mornar, ki je stal prej pri krmilu, vprašal mo-drijana: «Ali znaš plavati!» «Ne, ne znam,» je odvrnil me-drijan. «Celo življenje si izgubil, če kaj takega ne znaš,» je dejal mornar, Medved se je privadil na vas in marejal vaščanom vse večjo in večjo škodo. Radi bi se ga rešili, zato so z bero, da bi razmislili, kako bi se ga znebili n ga spravili iz kraja. Med njimi se je našel tudi junak Trajko. Ta jim reče: «Pojdem in ga ubijem.» Medved je imel svoj brlog v gjlo-boki jami. Trajko pravi vaščanom: «Spustite me v jamo, tam ga ubijem. Ob pas mi privežite vrv in brž ko potegnem zanjo, me izvlecite » Vaščani opašejo Trajka z vrvjo in ga spuste v jamo, da užuga medveda. Ko se Trajko približa medvedu, ta zine in odgrizne Trajku glavo. Od bolečin Trajko z rokami in nogami obdeluje vrv, vaščani pa mislijo, da je ubil medveda in zato stresa z vrvjo ter jim daje, znamenje naj ga potegnejo kvišku. Potegnejo — in gtlej : Trajko je brez glave. Ta je ostala medvedu v čeljustih, vaščani pa tega niso videli. Ko ga vidijo sedaj brez glave, se Nihče med njimi ne ve, ali je Trajko pogledujejo in sprašujejo: «Ali je imel Trajko glavo ali je ni imel?» imel glavo ali ne, zato vprašajo njegovo ženo: «Trajkova, ali je imel Trajko glavo ali ne?» «Ne vem,» jim odgovori žena. «Vem le, da je od velike noči do velike noči bodil in kupoval po mlinih, če pa je imel glavo ali je ni imel, ne rem,» jim pove žalostna Trajkova. in osel Lev si nekoč najame osla za gf> ujttča na lovu. Osel dirja po gozdu in riga tako strašno, da zbeže vse živali pred njim. Reže in pribežc do leva, ki jih raztrga in poje. Po lovu vpraša osel ponosno: «No, kako ti je všeč moj glas?» «Zares,» odgovori lev, «še jaz bi se ustrašil, ko bi ne vedel, da je tisti, ki riga, samo osel.» Kje so prvi industrijski centri v videmski provinci in kje naj bi še bili? Rabeljskem jezeru pa je stal avstrijski 30,5 cm orjak in vračai Italijanom vroče pozdrave, ki so jih oni po-iiiljali Rablju. Ali preglobok je bil rabeljski kotel za velike in težke laške granate. Razbijale so se na kam-nitnili stenah Fuffmgerspitza, Ra-keljčaui, vojska, in domaiini, pa so se ob takih prilikah umaknili v rudnik. Nekoč sem stal stisnjen ob rudniški vhod ob Kraljevi gori, ko se je visoko v gorskih pečinah raztreščila 28 cm. granata. Čez most proti rudniku je v tem trenutku tekel vojak z me-nažno skodelico v roki. Tako nerodno se je ob visoki eksploziji vrgel po tleli, da mu je odletela skodela po mostu, on pa se za to ni zmenil. Miroval je, ko se je ves Rabelj že spet zganil. Stopimo k njemu, bodreč ga, da je nevarnost minula. Ni se ganil. Nekdo ga okrene. Kaplica krvi na ustnih in steklene oči so nam. poveda le vse. Kasnejša prejskava je dognala, da je z visokega Fueffingerspitza ob eksploziji priletel drobčen košček železa možu na hrbet m naravnost v srce. Poslej smo se pred obstreljevanjem umikali onstran rudniškega vhoda. , Bolj zabavno je bilo ob jezeru samem pri našem možnarju. Poveljnik je imel majhnega psička. Z vsemi je bilo ščene na prijateljskih nogah, dokler ni počilo. Čim je siknil težki možnar in ob silnem poku pognal 30,5 cm gjranato v smeri proti jugozahodu, je psiček zacvilil, stisnil rep med noge in jo ucvrl, kar so ga noge nesle čez dolino. Granata se je med tem odpeljala, bil je spet mir, ie ga. ni skalil pozdrav z one strani, in prijazno z repom otepa j e se je ščene vrnilo k svojemu gospodarju. Možnar so medtem v novo nabili in komaj si je psi lek od strahu in napora aralo o-pomogel, že je spet počilo,- siknil je ogenj in pasje revše se je znova, presunljivo cvileč, pognalo čez dolino. Tako zabavno ga je bilo opazovati, da smo pozabili na resnost trenutka. Sreča njegova, da možnar ni streljal vsak dan. (Nadaljuje) V videmski provinci imata največ industrije Videm in Pordenone, nato je nekaj majhne industrije v Ma-uiagu, Manzanu, Tolmezzu, Corde-nonsu, Cervignanu, Torviscosi, P.ortu Nogam, S. Danielu, Tareentu in še nekaj malega drugod. Industrija se je razvila torej v centrih, ki so razmeroma daleč proč od Furlanske Slovenije. Naši ljudje ne morejo hodidi na delo, ker so li kraji preveč oddaljeni. V Tareentu, ki je blizu, dobijo dela samo nekateri bližnji furlanski delavci, ne pa slovenski delavci iz frakcij, ki spadajo pod tarcentsko občino. V Čedadu so stalno težave s cementifioiem, druge posebne industrije pa ni in ne dobijo dela niti bližnji Furlani. Drugi furlanski industrijski centri pa so predaleč, dp bi mogli imeti mi kaj koristi od tega. Cela 1 Carni ja ima malo dobička od majhne industrije v Tol mezzu. Ako bi hoteli imeti dobička od industrije mi furlanski Slovenci, potem bi morala biti ta nekje od Čedada Pa do Špetra. Še bolje pa od Špetra do sv. Lenarda in tam okoli. Dobro bi tudi bilo za naše vasi v Zahodni Furjlanski Sloveniji okoli Ahten, Nem, Ta\orjane in Čente, ako bi tam v furlanski ravnini postavili kaj več industrije. Seveda : pa, ne bi bilo nič pomagamo s tako industrijo, ki bi slabo plačevala in v katero bi morali hoditi naši delavci predaleč na delo, tako da bi morali vstajati že ob štirih zjutraj da bi prišli, pravočasno na delo, in popoldne bi se vračali šele kasno popoldne domov, ni povrhu vsega pa bi bili še slabo plačani. Našim ljudem se to ne bi splačalo in je po njihovih računih boljše de lati v emigraciji, živeti in spati sicer bolj slabo, biti pa zato bolje plačani. V Reziji pa bi morala biti industrija v sami rezijanski dolini, ker je Rezija daleč od vsakega drugega centra. Najboljše pogoje za industrializacijo bi imele torej nadiške doline, če bi postavili fabrike okoli špetra ali pa malo nižje proti Čedadu. Nastane pa vprašanje, kako priti do industrije in kako je tja pripraviti. Na Goriškem in Tržaškem postavljajo tudi po vaseh razne industrije, Goričanom in Tržačanom pomagajo precej zona franka in pa fondo rotacione, nam pa odbijajo vsak predlog. MA TA JUR TEDOLD1 VOJMIR odgovorni urednik Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 20. 7. 1950 Pri lej številki so sodelovali: Andrej Kramar, Janez Biliiiu, 1*. Cencič, Pavel Filipič, G. Lessizza, Franc Šturm, Ernest Manein, P. Negro, Vinko Šturm, Rihard Noaceo, Alojz Tedoldi, M. Cencič, Tone Tipanski, A. Tomažin, M. Valtrič, Janko Antonič, Humbert Ogrizek, Josip Pretnar, Ivan Kosmač, G. De Bellis, Ant. Barbis. Viktor Zanniti 11 TOCCA H A C. I OCCHI - COR 1711 DRŽAVE UDELEŽENKE SLOVESNO IZPOVEDUJEJO SVOJE ABSOLUTNO SPOŠTOVANJE PRAVIC ETNIČNIH TN VERSKIH MANJŠIN DO ZAŠČITE, ZLASTI ZAŠČITE PRED ZLOČINOM GENOCIDA ALI KATEREKOLI KRŠITVE NJIHOVIH OSNOVNIH ČLOVEŠKIH PRAVIC. Iz deklaracije šefov držav in vlad izv eriblokov škili dežel I PAESI PARTECIPANTI ESPRIMONO SOLENNEMENTE IL RISPETTO ASSOLUTO DEI DIRITTI DELLE MINORANZE ETNICHE E RELIGIOSE, IN PARTICOLARE ALLA DIFESA IH FRONTE AL DELITTO DI GENOCIDIO E DI QUALSIASI ALTRA VIOLAZIONE DEI LORO DIRITTI UMANI FONDAMENTALI. Dalla dichiarazione della■ Conferenza dei Capi di Stato e di Governo dei, Paesi non allineati ai blocchi. f m KAKO ZDRAVIMO GARJAVE KRAVE Kar napadejo srbel. kakor imenujemo povzročitelje garij, posamezne dele telesa, zdravljenje ni težko. Krave se večkrat nalezejo garij od ko nj, ovac, prašičev itd. Ti srbci kopljejo pri kravah rove v gornjih pia steli kože, kar povzroča močno srbenje. Včasih krave ozdravijo kar same na paši, lahko pa se zgodi obratno, da se stanje garjave krave, puščeno sami sebi, poslabša. V tem primeru pride do pogina. Teh garij se lahko od krave naleze tudi človek. Pameten živinorejec bo garjevo kravo seveda skušal zdraviti. Ivožo bolne krave bo umival z mlačno vodo in milom (žajfo). Dele telesa, ki so zaradi garjavosti zgubili dlako, pa naj namaže z raztopino kreolina, 5% lizolom ali pa z žveplenimi prepa- rati. Priporočljivo je tudi beljenje hlevov. Garjavosti pa ne smemo zamenjavati z ušivostjo. Vedeti moramo namreč, tla tudi uši povzročajo odpadanje dlake, otrdi ter kože in srbenje. Poleg tega uporabljamo pri ušivosti drugačne preparate kakor proti garjavosti. Sicer pa lahko opazime uši ob natančnem pregledu z golim očesom. Vsakdo naj se oh pojavu garjavosti v hlevu posvetuje z veterinarjem, ki bo po natančnem pregledu krave tudi določil, kakšno naj bo zd navije-nje. Veterinar bo tudi povedal, kako naj razkuži hlev in vse kar je v dotiku z garjavo živino, da se ne bo bolezen v hlevu ponovila. ČAS TRGATVE SE BLIŽA Tele dni zaznamujmo najboljše yi-nike, od katerih bomo vzeli cepiče, ker prav sedaj vemo katere so najboljše. Zaznamujmo tudi tiste vini-ke, ki jih bomo precepili. Počakajmo s trgatvijo, dokler ni grozdje popolnoma zdrelo. V kleti pripravimo vse, da bo lahko sprejela novo vino. Iz nje moramo pospraviti vso šaro in pridelke. Sode, čebre, grozdni mlin in stiskalnico je treba, dizinfetirati. Ko je tlet dobro pospravljena, jo moramo še za-žveplati, potem jo zračimo ob gorkih urah. Posebno na čistočo sodov je treba paziti. Od čepov se ne sme cediti vino, ker se na zraku spreminja v kis. Ne ovijajmo čepov s cunjami, ker tam se zbirajo vinu škodljive glivice. Po trgatvi moramo s sladkornim merilcem ugotoviti, koliko sladkorja ima mošt. Pomnožimo odstotek z 0,6, pa dobimo odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino, ko bo mošt, prevrel. Preden vlijemo mošt ali vino v sod, se prepričajmo, če je čist in zdrav. DESOLIMI nella umoresca VAL RISIA RESIA, luglio 1961 — DaH’a.sfaltaiu «hontehbana» che da Venzone in su s’iner-Piea al cospetio delle rincorentisi meraviglie della Val Fella, e precisamente dalla Meditabonda Resiutta — cinta da una superba chiostra di facinosi mon i ma con M-eora vive e mortificanti, pnr:roppo, le •erite inflittele, duran e l’ultimo uragano Eci! ico, dai bombardamenti aerei: con appena una cava die a malapena fa vivac-e'iiare una decina di operai — tagliamo secco a destra: si entra subito nella Val Re sia tagliala in due dall’omonima stridei» d’acqua ebe dai piedi del Canin sgorga eprecipita. fi una valle, comunque, piena di luce, di aria saluberrima, di sfondi Paradisiaci. Se fossimo venuti da queste parti in 'Oste di turisti o di sentimentali, \ale a *Rre soltanto per guardare e godere le cose superficiali, quelle cioè dal nitido smallo naturale, e non i dolori, le tribolazio. M e le miserie celate, e qualche volta vo- MISERIA liNA VEDUTA DI OSSEACCO IN VAL RESIA latamente nascoste per un certo istintivo e Pittano pudore, allora materiale per «pezzi di colore» ad uso degli indifferenti, dei •aperficiali e itegli amanti del folclore, ne •vremmo in abbondanza. Quello che abbiamo percorso è l’ultimo l'astro stradale così e così. La fermata di obbligo, dopo la sosta intermedia di S. Giorgio dove un valligiano ed un maestro Lemtntare ci hanno inesco al correrne del-k 'un’altra che lieta situazione del luo-?°. e a Pra'o (Ravenca). la frezione «ca-Poluogo» perchè ha il municipio e a Sc'tola professionale. Prato, che accoglie HPalche villeggiante e che, sembra, per P*riioolari esigenze e intere,;' che ria, conte dice certa gente ili qui, vii più abolendosi. Ha il privilegio di panorami bttninosi e attraenti e di potersi servire, due volte al giorno, dell’autocorriera. Di fronte a Prato, a sud, troneggia la catena Ol Musi (1816). fi là che nasce il Tor-re> é là che con un ampio traforo dovrebbe passare la nuova autostrada Palmanova-Tarvisio - Vienna per poi uscire con altro Iffiforo a nord per sboccare a Chiusaforte. Con il nome dii Resia si designa tanto la 'aliata — lunga oltre 21 chilometri — 9'tanto il Comune, vastissimo che si estendo su di essa e su parte della contentine 'alle di Uccea tributaria dell’Isonzo. Il Coitone abbraccia 120 kmq. dei quali all’in-C|rca 53 coperti di bosco o boscaglia di Proprietà generalmente comunale. La popolazione, in continua diminuzione, si avvicina alle 3.500 anime. Vediamo: Prato (Ravenca) 313; San Giorgio (Bela) 727; Stolvizza (Solbica) 721; Coritis (Korita; 123 sulla destra della Resia; Gniva (Njiva) 514; Os.-eacco (Osojane) 1822 sulla sinistra; Uccea (Ueja) 301 nella valle omonima a mone di Saga (Žaga) e dalla quale diremo diffusamente a parte i n successivi articoli Per ora vi basti sapere che a Uccea si vive, in certi periodi, come nel medio evo e' die un suo citl‘~umo per recarsi in Municipio, a Prato, deve per.tr-rere la bellezza di settanta chilometri di strada (via Tarcento su cui realmente gravita geograficamente) oppure sobbarcandosi sei ore di marcia a piedi, ma non d'inverno o quando il tenqio è cattivo, per il passo di Monte Kila (metri 1288) attraverso una vecchia impraticabile strada abbandonata. ] resiani parlano un dialetto della lingua slovena benché presenti alcune caratteristiche che lo avvicinano al serbo-croato. Ma non staremo qui a discutere di «armonia vocalica». Diremo soltanto che il contatto con le due lingue friulana e ital ana ha fatto prendere ai resiani a prèstito da esse molte parole che però sub scono tutte le inflessioni della morfologia slovena, fi comunque certo che i resiani fanno parte degli sloveni essendo questi soli spinti addentro nelle vallate alpine fino a raggiungere il Tirolo. Questo verso il VI. secolo, periodo in cui gli sloveni occuparono stabilmente le prealpi Giulie e la Val Resia. Ci di sse uno di Prato che ha esperienza e conosce, purtroppo, le amare vie del mondo perchè emigrato «coatto» se cosi si può dire: «Vedete? Quella lassù, preceduta dai capitelli della «Via Crucis» in solida muratura, è la chiesetta del Calvario. In effetti, credfetemi, questo nome, Calvario, é il vero esatto simbolo delle tribolazioni di questa gente, rassegnala gente. Gente avvilita, anche se non lo vuole far vedere, umiliata e, si può aggiungere, abbandonata; e per soprappiù terra estremamente depressa». Una iter una le abbiamo visitate le frazioni di Resia. Quasi dappertutto vi si accede per strade impossibili, a volte ac- cessibili — come per Lisehiazze, tanto per citare una località — soltanto ai trattori. E mancano le fognature, la luce elettrica (Uccea e Coritis), un luogo di ritrovò, di ricreazione. E sopratutto manca la fonte di vita: il lavoro. Strette le vie, ineguali, sovente sassose, contorte, pericolóse. Coritis, Uccea e il sottoborgo di Lisehiazze figurano tra le località più trascurate, più dimenticate, quasi fossero fuori del mondo. E visi ovunque preoccupati, visi che esprimono sofferenze fisiche e morali, che sono una specie di fotografia della loro estrema miseria, del loro avvilimento; che esprimono ancora un sentimento di umana ribellione verso coloro che pur poten- dolo e dovendolo, non si curano affatto di loro. I boschi? Lo si è già detto: quasi tutti del Comune. Comunque per la verità rendono quel che rendono poiché bisogna tener conto che la scure dell’uomo e la sua rapacità, per fini di lucro, ner troppo tempo sono divenute complici nei misfatti delle avversità naturali. Un tempo il bosco costituiva per i resiani la maggiore anzi l’unica loro ricchezza, e questo benefico vanto arboreo è stato pressoché distrutto dalla incosciente e malvagia brutalità degli uomini. Ma anche di questi boschi distrutti ne riparleremo a suo tempe. Ci hanno detto che per ricostruire il patriomnio boschivo occorreranno nòn me-no di 35/40 anni. Due generazioni insomma. Ma che si attende, data la miseria che flagella la zona, per dare inizio ad un razionale rimboschimento? Ma come vive questa gente? Mah! Sembra che in gran parte viva d’inedia, quassù nessuna industria, nessuna bottega artigiana, avara e quasi inesistente la campagna: dei fazzoletti dii terra, insufficientissimi. Limitati i pascoli. Sempre aperta però la valvola dell’emigrazione con la quale le classi dirigenti ed il governo intendono sopperire alla miseria locale; quell’emigrazione che costituisce una dolorosa e cancrenosa piaga che trasporta via tutti gli uomini validi, che spopola paurosamente la montagna, che costringe le donne a lavori duri, logoranti, disumani. Nella vallata ci hanno parlato parecchio di autonomia regionale a statuto speciale: arche quassù che invano si è attesa e si attende che gli organi responsabili e governativi facciano qualcosa per dare ossigeno economico e dignità sociale ai resiani, si é compreso che l’unico strumento valido capace di promuovere la rinascita economica e sociale della vallata è appunto la creazione dell’organo autonomo. S<antó con la sua istituzione infatti nella Val Resia si potranno creare fonti dii lavoro, convenienti vie di comunicazione nonché una coscienza ed un redditizio movimento turistico. E sopratutto saranno fatti rispettare tutti quei diritti che i resiani, per il fatto, sostengono, di essere tali vengono lóro misconosciuti. V. D. PANORAMA SINDACALE Censimento generale dell’ agricoltura Come è noto, dal 15 aprile al 5 maggio ha avuto luogo il primo censimento generale dell 'agricoltura, che è diretto ad accertare la consistenza numerica delle aziende agrico. le, forestali e zootecniche, delle caratteristiche strutturali delle singole aziende (quali il sistema di conduzione, la superficie, la utilizzazione dei terreni con riferimento alle principali coltivazioni, impianti e fabbricati), della consistenza del bestiame, della meccanizzazione e delle forze del lavoro. Gli accertamenti nelle singole non avevano fini fiscali ma puramente statistici ed in particolare dovranno fornire utili cognizioni per un nuovo assetto della agricoltura italiana, nazionale dal punto di vista eeono-v.iieo — sociale, ed evidentemente politico. Tiù o meno ogni zona, fin'ora, si è servita di dati statistici approssimativi, che però hanno perduto at tendibilità per il rapido trasformarsi doli 'agricoltura in questi ultimi ermi. Citiamo l’esempio del Friuli : nel lf>45 presso l’Ispettorato dell 'Agricoltura risultavano 93.170 aziende di coltivatori diretti il cui capo azienda e l’intero nucleo fatriliare erano occupati esclusivamente alla conduzione della piccola o media azienda, e risultavano ben 26 mila aziende contadine il cui capo famiglia.e gli altri familiari avevano anche altre attività. Nel complesso risultava che circa il 55 per cento della popolazione, del Friuli era dedita all’agricoii.ura. Dai dati sommari di quest’ultimo periodo risulta che gli addetti alt agricoltura nella provincia di Udine si sonc ridotti del 18 per cento. Il nuovo contratto di lavoro degli operai edili (coni, dal numero precedente) SUI LOTTIMI fi stato definito il concetto di lavorazione a cottimo in modo tale da evitare i numerosi soprusi posti in atto in tali lavorazioni. Infatti il nuovo articolo prescrive ero trovato da soli la via per la pacifica soluzione dei problemi ... e che i pircoli paesi, specialmente i non impegnati, non siano competenti ad adoperarsi per risolvere i problemi internazionali». 11 convegno degli statisti dei paesi non allineati ai blocchi militari è stato il risultato dell’accrescersi delle forze. morali che sostengono la causa della pace e dell’espandersi dei principi della coesistenza attiva. «Nove o dieci anni or sono — ha dichiarato il Premier indiano Nehru — vi eran solamente alcuni paesi fuori dai blocchi. Il disimpegno veniva considerato come una mancanza di coraggio ad adoperare una scelta. Oggi il loro numero è grande ed il disimpegno è riconosciuto come un fatto politico positivo». Il re del Marocco Hassan II ha sottolineato a sua volta che questo sviluppo politico è tanto più importante in quanto «i principi del non allineamento si vanno trasformando in un sistema collettivo mondiale». Alla Conferenza belgradese è stata ribadita ancora una volta l’esigenza e la urgenza dei negoziati. «Essi pero’ — ha detto il presidente del governo dell » Birmania U Nu — non possono essere proficui se vengono condotti mentre si tiene il dito sul grilletto». E tutti i partecipanti al vertice hanno approvato le parole scottanti del re del Marocco quando ha detto che «il destino della umanità non deve dipendere solo dalie-grandi potenze». Gli oratori che si sono succeduti alla tribuna hanno trattato i problemi mondiali di fondo, indicando nella divisione del mondo in blocchi contrapposti la causa principale dell’insicurezza e della minaccia alla pace. Ispirandosi ad esigenze di natura sopratutto costruttiva, la Conferenza non si è pronunciata nè contro alcun popolo, nè contro alcun governo, nè contro alcun regime. «Non/ desideriamo essere nè polemici, nè demolitori — ha detto il principe Sihanuk —: il nostro compito è quello di costruire ponti di collabo-razione». Le decisioni dei governi dell’Afgani-stan, del Cambogia, della Jugoslavia e del Ghana di riconoscere «de jure», dall’alto della tribuna della conferenza, il Governo Provvisorio d’Algeria, sono nello spirito di questo desiderio costruttivo a veder ristabilita la pace in Alge. ria. Il colonialismo, sotto qualsiasi forma, deve ormai appartenere al passato. Nei tempi moderni esso è anacronistico. 1 problemi trattati al vertice belgradese sono molti, ma possono essere raggruppati cosi: disarmo, colonialismo, questione tedesca e crisi di Berlino, Nazioni Unite, problemi economici del mondo, problemi della libertà per tutti i popoli. A proposito del colonialismo, la conferenza ha sottolineato che questo anacronismo storico va abhrogato in tutti i posti e quale sia la forma sotto cui si presenti. «Tutti i paesi — ha esclamato Sukamo, presidente dellTndone-sia — debbono diventare, indipendtenti». «11 colonialismo è in agonia — ha aggiunto il Premier del Libano Salam — ma ancora milioni di uomini gemono sotto il colonialismo». Molti hanno parlato al vertice di Belgrado sulla questione tedesca e sulla crisi di Berlino. Ma uno solo è stato l’accento: la questione tedesca e d( Berlino vanno risolte con mezzi pacifici, mediante negoziati. «Sareblie una pazzia — ha detto la signora Bandaranaike. presidente del governo del Ceilon — fare la guerra per Berlino.» Nehru dal canto suo ha dichiarato che «piaccia • no, esistono due stati tedéschi, questa è la realtà e Insogna tenerne conto». L’imperatore d'Etiopia Haile Selassiè ha detto che i negoziati sulla Germania non debbono limitarsi alle potenze dominanti dei due blocchi contrapposti. «Non si può’ permettere che solo i quat- tro grandi abbiano a decidere della questione. Questo problema, dal quale dipende la pace o la guerra, riguarda tutti». Tutte le delegazioni hanno accentuato la necessità di rafforzare il ruolo delle Nazioni Unite, quale strumento al servizio della pace ed della sicurezza nel mondo. Inoltre tutte le delegazioni si sono pronunciate a favore dell’accettazione della RP di Cina nel-l’ONU. Altro tema di rilievo: l’assistenza economica aS paesi sottosviluppati, porre fine alla corsa agli armamenti per incrementare il loro sviluppo economico. L’aiuto economico e tecnico pero’ dovrebbe essere porto tramite l’ONU, per evitare che lo stesso diventi strumento e mezzo di pressione e di ingerenza. Sono questi i risultati di questa storica conferenza definita a ragione «conferenza di pace». L’ANDAMENTO DELLA DISOCCUPAZIONE Gli iscritti nelle liste degli Uffici di collocamento alla fine del mese di giugno scorso — secondo dati forniti dal Ministero del Lavoro — sono stati 1.607.792, con un aumento rispetto al mese precedente di 136.170 unità, pari al 9,25 per cento. Nei confronti dello stesso mese del-] ’anno precedente il numero degli inscritti lia registrato un aumento di 166.427 unità, pari al 9,38 per een-to, LE CALAMITA’ PROVOCATE DALLE ALLUVIONI Dal 1948 al 1960 le calamità originato dalle alluvioni hanno arrecato un danno approssimativo di circa 500 miliardi di lire, dei quali oltre 20 miliardi nella sola zona montana e pedemontana del Friuli e della Gamia. Le spese richieste allo Stato ammontano a 400 miliardi complessivamente. Per le zone colpite del Friuli sono stati stanziati contributi per soli 600 milioni di lire. Una veduta esterna del palazzo della Narodna Skupščina dove si è svolta la storica Conferenza ra!’ n/cT 'A ' ; 1 » ’ -“Hr - ■ i ' ’i ; ' ' Partizanski borci ! V nedeljo, 17. septembra bo v Brdih velik partizanski tabor, združen z odkritjem spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi v Brdih in v Beneški Sloveniji. To je največja slovesnost v jubilejnem letu revolucije na Goriškem ter zopet ena izmed redkih priložnosti za srečanje borcev in aktivi-stov, ki so se borili ali delovali za narodnoosvobodilno gibanje. Zato vabimo vse bivše partizanske borce in aktiviste, da se v čimvečjem številu udeleže te velike spominske manifestacije. S svojo prisotnostjo boste izkazali tudi špoštovanje do padlih. Combattenti Partigiani! Domenica 17 settembre, si svolgerà nel Collio, in occasione dell’ inaugurazione del monumento ai Caduti della guerra di liberazione del Collio e della Slavia Friulana, una grande manifestazione commemorativa, Questa sarà una delle più grandi manifestazioni nel ventesimo anniversario della rivoluzione popolare del Goriziano, nonché una delle rare occasioni per un incontro di tutti i partigiani e attivisti che combatterono nel movimento di liberazione nazionale. Invitiamo pertanto tutti i partigiani ed attivisti di intervenire numerosi a questa storica ricorrenza. Con la Vostra presenza renderete onore alla memoria di tanti Caduti per la libertà. Interesso! i partecipanti alle manifestazioni del Collio li Comitato promotore delle manifestazioni sul Collio — indette per il 17 settembre corrente in occasione dell’inaugurazione dello obelisco dedicato alla memoria dei Partigiani — avverte tutti i partecipanti che saranno messi a loro disposizione dei mezzi di trasporto in partenza da Nova Gorica (sede delle Poste, Telegrafi e Telefoni), dalla Stazione Ferroviaria, dal Deposito della «Avto-promet Gorica», dalla Piazza Jože Srebrnič e dalla Stazione ferroviaria di Piave. Il trasporto dei partecipanti in partenza da Nova Gorica e Piave per Gonjače del Collio, dove si terrà la manifestazione, sarà assicurato dalle ore 7 alle 11. Dalle località di confine — Neblo, Medana, Vipolže e Hum — saranno effettuate corse regolari di autobus dalle ore 7 alle 10. Allo scopo di garantire un ordinato traffico degli auto e motomezzi, il Comitato promotore raccomanda caldamente a tutti i partecipanti di attenersi alle disposizioni che verranno impartite dagli organi preposti al traffico stesso e di servirsi, durante la sosta, esclusivamente dei posti assegnati per il pareheggio, come indicato nello schizzo clic riportiamo nella terza pagina.