Priloga k 178« 6tev. „Slovenskega Naroda". RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja L in 3. »oboto vgakeg-a mesaoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga druStva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brozplačno. — Za oznanlla plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr.. Će se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in U. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tlskarnl" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „BodoIJuba" ali pa odboru ,41ov«nskeg-a društva" v Ljubljani. — Pisma isrvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 15. štev. V Ljubljani! dne 5. avgusfca 1898. III. leto. % Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na sv. Ane dan v Sežani. V sredo 26. t. m. bila je v prijazni slovenski Sežani na kršnem Krasu zbrana velik anska in odlična družba slovenska. Poleg duhovnika si videl uradnika in profosorja, poleg advokata trgovca in obrtnika in poleg notar ja kmetovalca — vse v najlepši slogi in polno na-vdušenja za našo sveto slovensko stvar. Zaatopane so bile vse slovenske dežele od tužnega Korotana đo skalo vi te Istre. Saj je pa tuđi šio za važno zborovanje! Narodna Sežana nadela je praznično obleko ter je naj-prisrčnpjše pozdravila svoje slovenske brate. — Po sijajnem vzprejemu na kolodvoru bila je najprej sveta masa v fami cerkvi. Potem pričelo se je na vrtu odličnoga rodoljuba g. župana Mahorčiča zborovanje, ka-terega se je udeležilo gotovo nad 200 pooblaSčencev in zastopnikov. Otvoril je zborovanje predsednik družbi pre-častiti g. Tomo Župan s primernim nagovorom, v ka-terem je naglašal, da stoji družba sv. Cirila in Metoda na trdnem štalu sv. vere in da vzgaja slovensko mladino, kjer jej preti nevarnost, na jedino pravem temelja ma-ternega jezik«. — Za njim poročal je tajnik č. g. J. Ž1 o g a r 0 delovanju družbe v preteklem letu. To poroci lo bilo je nad vse veselo. Navzlic tištim znanim drznim napadom od strani mekater.ih hujakačev na lanskem katoliškem shodn se je, namreč Število podmžnic pomnožilo od 1 0 5 n a 12 3, tako da šteje družba sedaj ie okolo 1 2.0 0 0 (ilanov. Posebno veselo znamenje je, da te je število ženskih podružnic pomnožilo od 5 na 23 in đa se sedaj že blizu 3000 zavednih slovonskih žena in deklet prišteva med člane nade dične družbe sv. Oirila in Metoda. Tuđi đohodki bili so v preteklem letu nepričakovano visoki, ter se je g. tajnik posebno pohvalno spominjal tuđi „Slovenskega Naroda", ki je na« bral za družbo v dveh mesecih nad 3 00 0 „prvih" kron! Marsikakega slovenskega otroka mo-goče bo 8 temi darovi resiti narodnega in verskega po-gina. In vender trdć ponekod, da je „Slov. Narod" brez- USTEK. Ti preteta povodenj! (Slika i* hribov. Spiual Iran Me tov.) Prav skrbno je pomila Preželjeva Regina po kosilu svojo posodo, spravila jo na polico, vzela košaro, v ka-teri sta bili dve lepi svilnati ruti, osvedočila se, ako ima še polo z devetdesetimi številkami za nedriji ter se od-pravila iz občinske hiralnice na Strmfco zastavljat svojih 42 še prostih številk. Eegina je imela nekaj čez 40 let, a bila je še dobro obranjena rudečelasa devica. Ni čuda, prosto stanovanje, 8 svojo loterijo si je služila tuđi nekaj, dasi je obvisel pri mar8ikom kak groš, desetica, goldinar — zato ai je pa, ker je imela izborno dober jeziček in solie vedno pripravljene pri raznih žalostnih in veselih prilikah, tu in tam pridobila kako stvar v Boga ime, da se ji ta škoda ni toliko poznala, češ žtacunarjem je treba vse takoj plačati, ti ne upajo današnji dan ničesar. „Ruti veljata 9 gld., številka po tri groše je 13 glđ« 50 novih; ker si pa pišem 11, 23 in 48 sama, ostane mi 4 gld. 5 nov. dobička, seveđa ako zastavim vse . , .• Tako računajoč priđe Regina skoraj do Globelske žage. Vrhu klanca postoji nekoliko, obriše si s čela pot, — bilo je res strašno šopamo! — ozre" se doli na žago — srce ji začne hitreje biti: Robežev Boštijan je čepel s pipico v ustih na vozu in čakal, da se nabere nad jezom toliko vode, da bo mogel zopat odlagati nekaj đesk. „Prokleta suša v grlu in v rakahP je hotel zahre-ščati, a ugledavšemu tolsto> Eegino vrhu klanea pocedile so se mu kar sline po ustih, čstil je ie, kalio mu grej* tropinec suho grlo. 146 RODOLJUB Štev. 15 versk list. Tuđi đeželoi zbor kranjski in mestni zasfcop Ljubljanski pođpirala sfea družbo z znatnimi doneski, po-samezni rodoljubi pa so se spominjali pri raznih prilikah, kakor v oporokab, pri krstih, ženitvanjih itđ. — Na to pteročal je blagajnik g. đr. V o š n j a k, da je imela družba v preteklem letu đohođkov 1 5.9 6 2 gld. 8 0 kr., stroškov pa 1 3.2 5 8 gld. 9 kr. Porabilo se je za slovenske sole v Trstu, kjer nam zagrizeni Lahoni ne privošeijo niti be-seđe slovenske v soli, 6249 gld. 47 kr., v Gorici 2250 gld. in v Celji 320 gld. Za podpore Slovenskim šolam posebno na Koroškem porabilo se je nad 1000 gld., ostalo za prekoristne slovenske knjige, katere izdaja družba itd. — "Vsegavkupe n a b r a 1 a j e d r u ž b a do sedaj zar e Š i t e v s To venske dece ž e 6 00 00 g 1 d., izdala pa 4 5.0 0 0 gld. Posebno je navdušilo skup-ščinarje, ko so slišali, da je dražba kupila v Velikoveu na Koroškem hižo, v kateri bo otvorila popolno slovensko solo. Iz dna srca jej bodo za to* hvaležni ubogi naši ko-roški bratje, katere bi zagrizeni Nemei najrajše potopili v jedni sami žlici vode. Pa jrh ne bodo! — Konečno vršila se je v najlepšem soglasji volitev nekaterih odbor -nikov ter je bil zlasti z velikim nauđušenjem voljen zopet doseđanji premarljivi predsednik preč. gospod Tomo Župan. Po zborovanji bil je skupni obed, pri katerem se je spregovorila marsikaka poštena in navđuševalna slovenska beseda iz duhovnih in posvetnih ust. Vladala je mej duhovniki in posvetnjaki najlepša sloga (znani Ljubljanski hujskači so bili ostali doma) in splošno se je naglašalo, kako potrebno in lepo bi bilo, ako bi prenelial naš domaći prepir in ako bi tuđi na Kranjske in zopet v bratski ljubazni delovala v korist in blagor naroda duhovnik in posvetnjak. — Prav zaradi tega pa žalibog ni bila nič povšeč ta krasna narodna slavnost nekaterim mladim kaplančkom Ljubljanskim, ki imajo sedaj glavno besedo v škofiji in ki begajo in hujskajo vso ostalo du-hovščino zoper nas posvetnjake. Ti Ijudje pač brez boja ne morejo živeti. — Bog daj, da bi se tuđi njim razsvet-lilo v glavi in da bi uvideli, kako je đomač prepir le voda na mlin naših narodnih našprotnikov. Politični pregled. Poslanci in ministri so seđaj na počitnicah, a vzlie temu se zgodi marsikaj važnega. Nemci groze*, da ne bodo več podpirali vlade, delavci zahtevajo splošno volilno pravico, v državnozborskem ođseku za premembo obrtnega zakona pa se je pokazalo, da obupavajo tuđi obrtniki, kakor kmetovalci. Važna dogodba je to, da je vlada pre-povedala izvažanje krme, kar bo prilodnje leto izđatno povišalo ceno naše živine. <— V Dalmaciji sta se hrv. narodni stranki, kista se doslej prepirali, zopet zjedinili,kar bo narodu samo »a korist. — Tirolski dež. zbor je seđaj par dnij Eboroval, pa je svoje zborovanje že zakljufiil. — Vlada je uazpustila raaloruska bogoslovna učilišČa na Dunaji in v Lvovu, da bi se tem potem mogla uvesti pri službi božji latinščina namesto malomščine. Maloruse je ta vladna naredba silno raztogotila. — Pred kratkim so sklicali na Ogerskera živeči Rumuni velik shod v Sibinji, kjer so slovesno ugovarjali zoper nasilstva in krivice, katere jim delajo Madjari, ter sklenili, da se bodo borili za svoje pravice z vsemi sredstvi, naj se zgodi, karkoli. — Dne 22. julija umri je vojni minister podmaršal Bauer. Na* mestnik mu še ni imenovan, — Na Nemikem je državni zbor privoli!, da se pomnoži stalna vojska jako izdatno, kar bo na leto prouzročilo čez 20 milijonov gld. novih troškov. Nemčija je sedaj v veliki zadregi. Letina bo slaba, krme ni, Busija pa je za nemško blago đoločila tako visoke carine, da Nemci svojih izdelkov ne morejo ved izvažati na Rusko. — V Srbiji še vadno ni končana preiskava, katera ima odložiti, ali bo skupščlna tožila Ni Se motil. Potoma je kupila Regina pri Ođamul-nšku m&rico tropinca. i „Na, pojdi no sera, nazaj gredoč se že oglasim. Pa kaka dva krajnika izberi, da jih vzamem saboj." „Bog ti povrai, vroče je, kakor sam zlodej, vode ni skoro nič, pa žagaj, če moreš. Pa kmalu pridi, Re-gina", d6 ji Bostijan tev stopi v žago nazaj. — Preželjka ga ogleduje nekaj čisa: wNi napačen človek to-le; malo rad ga pije, pa se bq že moral od vaditi, če bo hotel, da bova prijatelja." »Ali si že nazaj?1* pozdravi Bostijan Preieljko, za kake dve uri, „tačus sem le štiri deske odžagal. Tamle iraaš pa krajnika, lahko napraviš drobne trščice iž njiju. Pa hiti domov, če ne, boš še mokra. Nad Grahorji se kopičijo čtni oblaki." „Na še ta-la groš za krajnika, privoŠči si ga pa fcozarček", rekli sede k njemu na voz, „Ti si res dobra ženska. Veš, Regina, vedferat sem premišljal, — danes, ko imam dovolj časa, ti pa povem. Mislil sem nekdaj: Bostijan, ženil se pa ne boš! Ali glej, zarečenega kruha se mnogo poj^, pravijo; sklenil sem ženiti se. Saj imam dom, tri njivice so zraven pa nekaj lesa . . . .a »No to, kar si po bratu podedoval?* pripomni Regina." „Tisto, tisto!" Pa sem dejal: „Regina bi ne bila napadna, loterijo bi še lahko nosila, ti bi pa žagal." Tedaj švigne bliak iz črnega oblaka, ki je zakril nebo tuđi nad Globelo. Regina in Robež se plašno pre-križata. »No — kaj misliš, Reginica ?" 9Da bi menda ne bilo slabo, če bi miđva vkup prišla." Stev. 15 RODOLJUB 147 bivše liberalne ministre ali ne, — Na Francoskem imeli bodo koncem tekočega meseca volitve v drž. zbor. Te dni bi bila Francija kmalu morala začeti večjo vojsko. Tam v Aziji unel se je mej Francijo in državo Sijana hud prepir, ker pa so Francozi ođločno postopali, poravnala se je vsa stvar iz lepa in je Francija pridobila še nekaj sveta. — Na Anglešktim sprejela je poslauaka zbornica zakon, s katerim se dovoljuje Ircem narodna samouprava. Tam dobi torej tlačen narod svoje pravice, nam pa se krati še to, kar nara gre po božjih in čio« veških postavah. Dopisi. I« I>HI|wk«ga okra)a 20. julija. [Izv. dop.] (SIavnost v Št. Lambertu.) Zopet so nam priredili naši Št. Lamberčanje prav lepo slavnost, katera se je vršila in završila tako sijajno, da bi se tega nihče ne nadejal v planinskem Št. Larabertu. Tu se je namreč zgra-dila kapela v spomin zlatovladiki Levu XIII. a v čast BV. Cirilu in Metodiju, katerih kipov blagoslovljenje se je vršilo pteteklo nedeljo. Jutro slavnostnega dne ni ka-žalo veliko upanja, kajfci nebo je bilo prevlečeno na debelo z oblaki, lilo je neprestano, kakor da ne misli pre-nebati — kdo se bo upal v takem vremenu na gore? A kdo mi bo veroval, ako trdim, da nam vreme ni ska-zilo skoro nič! Dež ni oviral ne Litijskih Slovenk, ne narodnih društev in rodoljubov, da, niti našega poslanca g. Svetca. To vam je bil ganljiv in velekrasen uhod v Št. Larabert! Dež je prenehal, naprej koraka Zagorska ruđniška godba, za njo „Zagorski Sokol" s svojo krasno zastavo, potem Litijsfeo gasilno in pevsko društvo, za-stopnik TržiSkega „Bralnega društva«, mnoga rodoljubov in občinstva, da se je vse trio. Vasica je zelo praznično ozaljšana z ralaji, lepirai venei in cerkvenirai, narodnimi in cesftrekimi zastavarai. Pri slavoloku pozdravi došla društva obč. odb. g. Kosmač, deklice podare društvenikora šopke, imenom cerkve pa pozdravi č. g. župnik J. Berce vse udeležence pri kapeli. — Ob desetih je bila služba božja, pri kateri je prelepo pelo Litijsko pevsko društvo, domači g. župnik pa je imel prav poučno propoved, pri- merno slavnosti tega dne. — Popoludne po litaitijah se je uprizorila improvizirana ljudska veselica. Sokoli so telovadili, pevci so peli, gođba je igrala, a govori so se vrstili z zdravicami. Navdušenost je vidno raatla, priki-pela pa je do vrhunca ob prisrčni ovaeiji, prrrejeni go* spodu poslancu Svetcu in po vsej pravici izredao priljub-ljenemu gospodu župniku Bercetu. Tu je postalo rosno marsikatero oko . . . Ob šestih poslovili srao se i poslednji gostje od Št. Lamberta, vzevsi seboj najboljše spomine. Trajen in časten spomenik postavili so Št. Lamberčanje sv. blagovestnikoma, in — sebi, saj bo svedočil i njihovim poznim unukom o njihovi pravi slovenski zavednosti. Vsa slavnost se je vršila prav velečastno, za kar gre hvala v največji meri našemu odličnomu g. župniku; pripomogli so pa tuđi ostali č. gg. duhovniki, narodna društva, vrla Zagorska rudniška godba in pa ljubeznjivi Št. Lamberčanje. Vse se je vršilo v največjem redu in jako vzpod-buđno, a splošno vladala je lepa sloga. Ali jedne reci ne morem zamolčati. Povedulo se mi je, da so se đelale tej slavnoati ovire, da je namreč neko pevsko društvo prevzelo samo vse cerkveno petje, a odreklo je sodelovanje s pismom z dne 11. t. m., in to pismo je prišlo v Št. Lambert 13. t. m. popoludne. Tukaj ne mislim presojati opravičenosti navedenega razloga za odpoveđ, konstatirati mi je le, da se obljubljeno sodelo-vanje pravilno ne odpove stoprav par dnij pred slavnostjo. Neumevno nam je tuđi, da so Št. Lamberški in Sv. Gorski „To je prav! — Poglejmo, oni-le sivi oblak, pa ne da bi prišla kaka toča, Bog nas varuj!« „Bog in sveti božji križ, spet se je zabliskalo! Bo-štijan, mene j« groza!" reče Regina, hoteč zakriti svojo radostno razburjenost. Kaj je štirideset let proti mlađemu trcu, ki je bilo tako vneto za ljubi zakonski stan. „0 ne, zabliskalo se pa že ni !a „No, se mi j« pft le zdela. Toda naprej si pa vender le ne upam, strašno bo lilol" In res so začele padati v istem trenotku težke kaplje ter so se razprševale po deblih in deskah — skoro pa je UIo curkoraa. Boštijan in Eegina pa sta govorila tačas o Jjttbeani in o prihodnjem gospodarstvu. Je pa tuđi kaj sladkega pogovarjati se o Ijubezni, docira zunaj dežuje! Ponujala sta si merico ter prigrizovala kruh in prekajeno slanino __ darilce matere Županje na Strmici. Niti opazila ništa, da je dež že davno ponehal. Boštijan se je ravno pripravlja!, da bi prav nerodno objel in poljubil Hegino, ki si je hrepeneč po tej dosedaj ji še do ćela neznani slasti hlastno obrisala od slanine mašini ustni, ko zašumi v rakah voda tako votlo, kakor bi valila seboj tuđi kamenje. In od jeza sem kako vršanje in bobnenje! „Hudournik! Povodenj!" zahrefiči Boštijan, popusti Preželjko, skoči po konci, vzame železeu drog in hiti odpirat zatvornico na jezu. ^ Toda blizu priti, ni bilo več mogoče. Robež j[e zadnje dni, da bi pač niti kapljice vode ne ušlo, vse dobro zamašil tako, da je drla voda sedaj čez ograjo nad jezom in še čez breg v mogočnih valovih njemu naproti, izpođbila mu nogi, da je nekoliko še sreče in žganja pijan telebil na tla, valil se nekaj časa ž njo, spravil se slednjič na noge ter splezal na rob č;sto pozabivši na nevarnost, v kateri je bila njegova izvoljenka. 148 RODOLJUB Stev. 15 vrabci že 3. t. m. čivkali z vso ođločnostjo, da ne bo k slavnosti nobenega člana onega društva, kate* rega sodelovanje je g. voditelj 2. t. m. zanesljivo za goto vili Bilo je to menda delo nekega „velikega" moža, od katerega hi smela najmanj ovir pričakovati cerkvena slavnost. — Sicer naj pa tako krivično rovanje ne straši uzornega narodnjaka g. župnika Berceta, ki si je 8tekel za narodno in duševno probujo našega ljudstva že nevenljivih zaslug. Bog ga živi! la Chicage 10. julija. [Izv. dop] (Razne vesti.) Morda utegne glas izmej čikaških Slovencev zanimati naše rojake v mili stari domovini, zlasti glede našega napredka. Že davno bi se bil oglasit, ker o nas se prav nič ne čuje, a čakal sem, da prevzame ta posel kako apretnejše pero, ali ker se to ni zgodilo, naj se lotim jaz dela. Ne pričakujte veselih vesti kar imam poročati, je žalostno, v resnici žalostno. Pred vsem mi je omeniti, da imamo tu že dve podporni društvi. Prvo, že pred par leti ustanovljeno in tuđi marsikomu znano je: „Bratov-ičina sv. Marti na", na takozvani katoliški podlagi. Ako bi hotel natančneje baje dobra dela tega društva popisati, mogel bi svoj dopis zelo raztegniti. Ker se pa temu danes nisem namenil, izpovem le toliko, da gre vsa stvar po tistem receptu, kakor pri vas doma. Imamo pa tuđi še drugo društvo, ki je baje neodvisno in narodno, vsaj tako sa samo imenuje in se s tem ćelo ponaša. Da je ne imenujem, mi ni v greh šteti, kaj ti že ime tega društva je tako ponesrečeno, da bi rojaki v mili domovini mislili, da se tu 8 pametjo kregamo in z logiko teperao. Tuđi netaktnostij društvenikov ne bom razkrival, ker mi je dobro znano, da ima društvo vsaj nekaj udov še, ki ae resno trudijo za njega povzdigo, če tuđi bi Jahko marsikakemu članu na vsa usta povedal, da privatnih stvarij društvenikov ne gre spravljati v društvo, ker mu to le škoduje. — Ti dve društvi prirejata mnogokrat veselice. Sicer privre na take zabave vedno mnogo ob-činttva, kar je blagajni le v prid; a zadovoljen ni nihče, ker so te »veselice" le preveč dolgočasne Istina je, da igra godha in đa se veselo raja, a to je pa tuđi vse. Ako pomislimo, da imamo tu mnogo izbornih slovenskih glasov, in tuđi mnogo izučenih pevcev, ki so bili že v stari domovini pri pev8kih društvih, mora se ođločno grajati, da v Chicagu še nimamo pevskega društva. Pevsko društvo bi pri tacih veselicah lahko sodelovalo, veselice bi bile bolj zanimive in kratkočasne in tuđi bolje'obiskane. To pa bi ne bilo še vse, kar bi s pevskim društvom dosegli. Vsakomur je znano, da pevstvo ndrodni čut blaži, in marsikakemu popustnemu in mlačnemu rojaku bi se razvnela zopet slovenska kri. K vsemu temu pa ni treba mnogo, le sloge in malo požrtvovalnosti. Tuđi več slovenskih gostiln nahajamo v Chicagu, a te so le po govorici našega občinstva slovenske. Na tacih navadno ni nikakega slovenskega napisa, ali je pa le v kakem kotičku in še to često v taki slovenščini, da je ni Bog ni človek ne razume. Tako n. pr. otvoril je neki tukajšnji Slovenec gostilno, na kojo je dal napraviti napis:.„Kranjsko Slov. Gostićna, dobre* pivo, vino a Ji-kćrv". Kaj ne, to je čista slovenščina. No, pa hvalimo Boga, da je ta gostilna izginila s tem naslovom vred. Mož se je opekel, ker je računal malo preveč na svoje rojake ali bolje rečeno na svoje katoliške somišljenike. Prej je vedno trdil: „Kaj boš z našo špraho", ko je pa gostilno otvoril, je prav rad po đomače kramljal. će za-ideš v tako gostilno, našel boš vedno mnogo slovenskih gostov, ker od teh so po večjem naši gostilničarji od-visni, ali kako nas oni spoštujejo? Slovenskih novin ne najdeš, k večjem kake „—......ske No viče" in še te so redke. Žalostno, prežalostno 1 človek si misliti ne more, da živi v 19. stoletji. — Toda še nekaj. V nečem smo pa vender napredovali. „Družba sv. Mohorja" je dobila par novih udov, tuđi „Sovenska Matica", katera preje ni imela nobenega. „Rodoljub" ima precej naročnikov in še ćelo „Slovenski Narod". Želeti je le, da bi se tukajšnji Slovenci pričeli bolj zavedati, in slovensko književnost bolj podpirati, saj tu jim je ložje možno, ko doma v mili domovini, kjer vlada '„pravična" vlada in si človek niti do vol j ovsenjaka za svoj glad ne more zaslužiti. Zagledavši rujavoumazani val, ki se je gnal proti sagi navzdol, stisne se Regina v kot. Bil je pa tuđi skrajni čas, kajti trenotek pozneje privalili so se visoko naloženi hlodje na voz, — košara pa je splavala veselo pod žago in odtod po strmi strug i. Mogočno šumenje je naznanjalo nekaj dolgih hipov potem, da se je pođrla ograja z jezom vređ. Voda ni lila več pred žago, toda naraščala je vidno. Tedaj upa si Se-le kot miš mokra Regina iz svojega kota, Boštijan pa t ceste. „Reva, zdaj pa le urno, saj bo še žago odneslo!« hiti Robež. „Eh, piši me v uho, če hočeš! Košara z rutama in denarjem je v vodi, pa si mi požrl 12 gld.!" kriči Regina in toliko, da mu ni skočila v obraz. „Tijih pa...« »Kaj boš, kaj, berač z raanoj vred!" huduje se ona ter leže na cesto. ,Tako-le mevžo za moža imeti, me sam Bog varuj!" Ko se je prepričala, da ima listino Se v nedriji, obrne se ter koraci po Globeli navzdol. „Za vraga, saj se je menda oblak utrgal, ne bo še konca!" godrnjal je Đoštijan. „Hej Regina, ne bodi no huda!" Nikakega odgovora. „Ti preteta povodenj!" No, za izgubljeno nevesto mu ni bilo toliko, pač pa zelo hudo, da ne bo več dobival pristnega tropinca iz njenih rok. „Ti preteta povodenj!"------- Stev. 15 RODOLJUB 149 Ic Piracleabe v Brazil ij i 9. julija. [Izv. đop.] (Izseljencem v južno Ameriko v pouk in ravni lo.) Mnogi Slovenci, katere varajo takozvani agentje, priđejo v Brazilijo, misleč, da se tu cekini kar na smeteli pobirajo, da si tu lahko prisluži vsak delavec 10—15 goldinarjev na dan, da je življenje po ceni, da se dobi vse, kar kdo potrebuje, za majhen denar itđ. To ni res-nica. Istina je sicer, da v mestu Kampinasu in Santosu plačajo magnatje nekaj već dninarjem, a priporaniti je, da je zrak v teh krajih jako škodljiv. Brazilijanci sami trdijo, da v gori imenovani mesti idejo samo oni Ijudje, katerim življenje ni drago. Boljše v zdravih krajih za nižjo ceno đelati, nego ondi za veliko plačo. Rokodelci, kakor krojači, črevljarji, mizarji dobe lahko v vsakem mestu dela, a placa na dan jim je 4 forinte brazilijanske, kar bi bilo po avstrijskem denarji 2 forinta. S 4 forinti se pa ne da nič opraviti, kajti stanovanje (jedna soba in del kuhinje) stane na mesec 20 do 40 forintov; življenje je jako drago, tako stane na primer 1 kg. slanine 2 forinta, 1 kg. bele moke (ki je slaba) 60 novčičev. Da je potem kruh tuđi drag, je umevno. Liter riža velja 50 novčičev, fižol ima visoko ceno, še koruzn ni po ceni, pol litra kiša velja 50 novčičev, jedno jajce 10 novčičev, itd. Radi obleke še govoriti ni. Toliko rečem, da naj-slabša obleka, ki stane v Avstriji kakovih 10—18 forintov, stane tukaj 40—60 torintov. Jedna srajca, ki stane v Avstriji forint in pol, stane tukaj samo osem forintov; par črevljev velja 18 forintov, klobuk alabše vrste 6 forintov. Kuhinjska posoda je tuđi dobro osoljena. Tako stane železna ponvica, težka 3 kg., 10 forintov in pol. Prasam torej, kako more rokodelec izhajati s 4 forinti na dan, zlasti če ima še družino in mu soproga ne more nič prislužiti. Istina je, da lahko marsikdo naleti na dobro, a to je tako, kakor staviti v loterijo. Zidarji so še najbolje plačani in tuđi drugi fini rokodelci zaslužijo dovolj dobro. Glede kmetovalcev pa je tako-le: One družine, katere imajo dovolj močij za delo, si s časom že kaj prislužijo, a treba je, da pripeljejo seboj vse potrebno orodje, kakor tuđi obleko, perilo, posteljno perilo, lu hinjsko posodo itd., cla jim ni potreba tukaj drago kupovati in dolga napravljati. Oskrbe naj si tuđi semena vrtnih zelenjav in jednakih stvarij, ker tu ni nnjti dru-zega pego koruzo, fižol in neke vrste krompirja, potem še riž. Prvo leto delajo tišti, ki imajo vso opravo, samo za živež in jim ne preostaja denarja za druge stvari. Drugo leto si pa že lahko kaj prihranijo, ker lahko rede prašičev, kolikor jih hočejo, seveda kupiti jih je treba, kokoši tuđi donašajo k hiši novčičev, druge pridelke, kakor koruzo, fižol in krompir, si lahko zasadijo mej kavo in imajo dobiček. Zemlja je dobra, da se le očisti od plevela. Plača od 1000 dreves kave znaša na leto 70—80 forintov, kakor se dobi gospodar. A gledati ni, kateri obljubi več jeden desetak, ampak da dobi vsakdo dobrega gospodarja. Gospodar se pač lahko dobi. Ko dospe ta družina v svoje domovje, je gospodar zavezan dati jej hišo, katera seveda ni takova, kot pri nas, potem mora preskrbovati družino z živežem, ali mora porok biti ondi, kjer si kupuje družina živež, ker zastonj ne da, ampak ob letnem računu se poravna ta dolg potem, kakor je de-lala družina ali kolikor 1000 rastlin kave je oskrbovala. Jedna dobra družina lahko obđela 7 — 8000 dreves kave in vrh tega dobi še čas zasaditi svoje poljske pridelke, katere lahko proda, da jih ne potrebuje za dom. Da je vse urejeno v hiši in da se ima že kaj stoj ih pridelkov, nekaj prasetov in kokoši ali ćelo kravo, potem se živi jako dobro, a pređno se zamore tako imeti, je pretrpeti jedno leto precej revščine. Prvo leto je za vsakega polje-delca trdo; a lepši drugo leto, samo dobre roke mora vsakdo imeti in najmanj 3—4 delavce, da zamore kaj prislužiti. Mož in žena z malo deco imata gotovo tuđi tukaj revščino. Te vrste objavljam svojim rojakom radi tega, da ne bi kdo prodajal svojega domovja in si hotel tu v Braziliji lepšega iskati, ker se bo gotovo kesal Opo-zarjam le one, kateri nimajo nič ondi, da bi bilo slednjič nekaj boljše zadnje, ker s časom bi si vender pritrudili nekaj novcev, a delati se mora tu več nego v Avstriji. Kdor more živeti doma, naj ostane doma. Imam baš tu nekaj ogerskih Slovakov, kateri se jako slabo hvalijo, češ, na Ogerskem je bilo lepše. Jaz sem sicer še le kratek čas tukaj, a priložnosti imam dovolj prepričati se vsak dan, kje je boljše in kakovo stanje je v Braziliji, sem namreč vodja v takozvani facendi, kjer se prideluje kava. Ilazmere kmeta novinca so mi dobro znane. Kdor hoče na vsak način zapustiti svoj kraj — ne svetujem pa tega nikomur — lahko poskusi srečo svojo v Braziliji, ker tako hudo ni, kakor se časih bere zlasti v nemških listih, ali kdor gre sem, naj se ravna po mojem nasvetu, sicer bi se utegnil kesati. Bogdan Berce. Slovenske in slovanske vesti. (Nepotrjena konfiskacija „Rodoljuba".) Kakor našim čitateljem znano, je c. kr. državno pravdništvo konfisciralo 13. št. „Rodoljuba" z dno 1. julija t, 1. in sicer zaradi zadnjega stavka članka „Kam jadramo!" Mi smo morali tačas prirediti, da nišo bili oškodovani naši naročniki, drugo izdajo, kar nam je prizadelo seveda precej stroškov. Sedaj pa smo prejeli od c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega odločbo z dne 29. julija 1893, št. 7273, s katero se nam — čudno, da v n e m-škem jeziku — naznanja, da je to s o-diščezavrglo konfiskacijo, ker državno pravdništvo zanjo ni imelo zakonitega razloga in da je tuđi višje sodišče zavrglo pritožbo državnegapravdništva. Konfiscirani konec članka „Kara jadramo!" je tedaj prost, ter se je glasil: No mi se tolažimo s tem, danasbovse 150 RODOLJUB Štev 15 sodil jeden i n isti Gospod in Bog in da On bolje pozna naša srca in naše misli, kakor g. knezoškof Ljubljanski. A vprašati se moramo: kam jadramo, kara pridemo, ako se bo nam nasprotna stranka s takim nepoštenim orožjem borila za svoje gospodstvo, ako nam bo veđno in vedno izpodkopavala naše poštenje ter hujskala ljudstvo zoper nas. Ali nam more kdo v zlo šteti, ako se branimo in ker se je zoper ojstro orožje mogoče braniti zopet tuđi le z ojstrim orožjem, zategadelj mi nismo krivi, ako trpi v takem boju tuđi ugled duhovskega stanu. Tuđi pri tej priliki pa na ves glas povdarjamo, da nikdar nismo bili nasprotniki duhovskega stanu, da smo marveč ponosni na tisto slovensko duhovščino, ki je tako lepo znala in deloma še zna združiti svoj svet poklič z narodno dolžnostjo. Ne zoper stan, temveč zoper politično stranko se torej borimo in ako v tej stranki zlorablja neki del in žalibog večji del kranjske duhovščine svojo duhovno oblast za posvetne politične namene ter nas psuje in obrekuje kot brezverce, tedaj ne moremo za to, ako se moramo boriti tuđi zoper take gospode. Dal Bog, da bi to skoraj uvideli duhovni in posvetni rodoljubi, k i so poštene volje, da bi se otresli tujega jarma, ki jih sili v boj zoper lastne slovenske brate z lažnjivim izgovorom, da so nasprotniki vere. Ne jadiajmo v nesrećo in narodni pogin in ljubimo se, kakor nas je vse učil Izveli čar! (Prvi vlak na dolenjski železnici) in sicer iz Ljubljane v Kočevje je vozil dne 24. julija. Ž njim se je vozila komisija, v kateri so bili zastopniki državnih železnic, vodja zgradbenih del, upravni svotniki dolenjske železnice, zastopniki dež. odbora kranjnkega in nekateri povabljeni gosti. (Prvo podružnico „Slovenskega planinskoga društva") so te dni ustanovili vrli Kamničani. Podružnica šteje že 20 odličnih članov. Slava zavednim domoljubom ! (Proganjanje slovenskih ruđarjev.) Iz Trbovelj se poroča, da ravnatelj tamošnje premogarske družbe kar brez uzroka odpušča iz službe slovenske rudarje, katere ima na sumu, da so pri zadnjih volitvah glasovali za slovensko stranko. Eavnatelj se ne more umiriti nad porazom nemškutarske stranke, ki je doslej gospodarila v tej važni občini. Ljudstvo je vsled tacega postopanja raz-burjeno in treba bode, da družba kaj ukrene proti ne-opravičenemu ravnanju ravnatelja, ako si noče sama škodo vati in ako sploh ve, kaj je pravičnost. (Popotni učitelj za vinarstvo) se bode nastavil na Kranjskem, ner je vlada izjavila deželnemu odboru, da polovico stroškov prevzame država. Ako hočemo, da se zopet povzdigne naše vinarstvo, treba bode vstrajno poučevati ljudstvo in bode popotni učitelj lahko mnogo koristil, ako se resno poprime svojega hvaležnega in važ-nega posla. (Pohvale vređen župnik.) V Zagorji za Savo imajo tako izvrstnega župnika, da so ga veseli, kakor cigan mraza. Mož se imenuje Gross in je na dobrem glasu že tedaj, ko se je na vse kriplje branil blagosloviti krasno zastavo „Zagorskoga Sokola". Sedaj so si nem-škutarski delavci v zagorski steklarni napravili zastavo s črno-rudeče-zjatim trakom in župnik Gross jo je bla-goslovil v cerkvi in jo dal neko nedeljo popoludne raz-obesiti v cerkvi s kora. Ko so prišli delavci iz steklarne prosit župnika Grossa, naj jim blagoslovi zastavo, rekel jim je ta Slovencem od Boga postavljeni voditelj: „Prav rad in sicer slovesno v cerkvi, in ne tam, kjer je bila onih (Sokolov) in kamor hodijo . . . .tf Tu slede" besede, kakeršnih še najsurovejši rovtarski hlapec ne mara javno izgovoriti. Pomilujemo vrle Zagorske Slovence, da jim je ljubi Bog naklonil župnika, ki je tako malo vreden nji-hovega spoštovanja. (Slovenska šola v Velikovcu) Družba sv. Cirila in Metoda ustanovila bode na Koroškem in sicer v Veli-kovcu slovensko ljudsko solo. Poslopje za to solo kupila ]h družba od Velikovškega prosta. (Občni zbor) sklicuje „Slovensko društvo štajersko v Mariboru na Malo gospojnico dne 8. septembra t. 1. (Poraz nemskega „schulvereina") Na Muti ob Dravi na spodnjem Štajerskem dal je „schulverein" ob svojem času 4000 gld. podpore, da je postala nemška. Cez več let pa se je dokazalo, da se slovenske narodnosti otrooi v nemški soli ničesar ne nauče. Otroci jeli so se upirati in nišo hoteli več hoditi v tako solo in tuđi roditelji postali so nejevoljni. Naposled so šolske go-sposke morale opustiti čisto nemški učni jezik in šola postala je proti volji „schulvereina" slovensko-nemška. (Nemška šola v Ljutomeru.) Nemškutarji dose-žejo vse, kar hočejo. Sedaj so izposlovali samo nemško ljudsko solo v slovenskom Ljutomeru, kjer je nemške otroke lahko prešteti na prstih jedne roke. Deželni šolski svet štajerski je ukrenil, ustanoviti jednorazređnico z nemškim učnim jezikom za dečke in deklice. Ta jedno-razrednica se bo se ve počasi razširila, saj bođo nemškutarji z vsemi silami lovili slovenske otroke za ta po-nemčevalni zavod. Ker je stvar velike načelne važnosti, govorili bodemo o njej še obširneje. (Veselica v Postojinski jami.) Dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne bode, kakor vsako leto o bin-koštih izvenredna veselica z električno razsvetljavo. Vstop-nina za osebo 1 gld., otroci do 10. leta so vstopnine prosti. , (Odbor političnega društva „Edinoet") v Trstu, na zadnjem občnem zboru voljen, se je ustanovil tako-le : Predsednik g. prof. Matko Mandid, I. podpredsed-nik g. dr. Gustav Gregorin, II. podpredsednik g. Ivan Vatovec, tajnik g. Makso Cotič, blagajnik g. Anton Škabar. (Stipendiji za Slovane iz Istre na deželni soli na Grmu.) Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo ustanovilo je dve stipendiji po 120 gld. na deželni vi-narski, sadjarski in poljedelski soli na Grmu pri Rudol-fovera za obiskujoče jo učence iz Istre, kišo slovanske narodnosti. Stev. 15 RODOLJPB 151 (Torej vender!) Iredentovec đr. Ferdinand Pitteri je potrjenkot župan Tržaški. Dekret je da-tovan z dne 19. jalija. Jutri opoludne bode slavnostna seja 6bč. sveta Tržaškega, v kateri bo namestnik vitez Rinaldini instaliral g. Pitterija. (Foslanec Spinčić na potovanju) V hrvatskih listih čitamo navdušena poročila o vzprejemu, kateri so ponekod priredili poslancu g. Spinčieu njegovi volilci. V Omišlju pričakovala ga je nebrojna muožica naroda. Mesto je bilo v zaatavah, glavne ulice sijajno razsvetljene. Ko je gosp. Spinčid dospel pred grad, jeli so raožnarji pokati, zbraui narod pa je po primernem pozdravu župana zaklical svojemu poslaiicu trikratni gromoviti „Živio Spineie!" — Isto tako sijajno je bilo potovanje gosp. Spinčića po otoku Krku. Hrvatje so ga povsod slovesno vzprejeli, povsod se je videlo, kako uživa splošno zaupanje in Ijubezen svojih volilcev. Razne vesti. (Napad na Slovence.) PredpreteSeno neđeljo hapadli so nekateri iredentarji v Gorici več Slovencev, ko so na železniški postaji izstopili in se hoteli peljati s tramvajem v mesto. Jeden Slovenec je bii na glavi težko ranjen, da so ga morali ođnesti v bolnico. Napadalci doslej še nišo kaznovani. (Vinogradi na Dolenjikem) kar jih je bilo namreč že več let zapoređoma škropljenih, kažejo letos tako lepo, kakor že dolgo ne. Mladje je dolgo in močno in grozđja prav obilo. Ako ne priđe kaka nesreča, bode trgatev v tacih vinogradih prav obilna. Bog daj! (Ciril in Metod v cesarski obitelji.) V nedeljo je bil v Pulju krŠčen novorojeni sin nadvojvode Karla Šte-fana. Krstil je Poreško-Puljski škof dr. Flapp. Novorojeni nadvojvoda dobil je imena: Leon Karl Marija Ciril Metod. (Vinar na Reki.) Minuli petek razsajal je sijen vihar na Reki, ki je napravil več škode. Veter raznesel je na obrežji nakopičene dile in doge na vse kraje in je bilo več oseb nevarno ranjenih. V okolici naredila je to|a mnogo škode po poljih in v vrtovih. (Izvoz goveje živine s Kraiijskega na Ogersko) in uvoz z Ogerske na Kranjsko je ministerstvo zopet dovo-lilo, ker ni tod nikaka kužne in nalezljive bolezni več mej govedo. (Modras pttil je) dne" 20. julija na polji nad Moj-strano petletno deklico Mino Hlebajno. Deklica je sedela pri grmu in si je iz bližnjega črničja hotela borovnic utrgati. Ubožiea ima desno roko in tuđi že desno stran života zelo zatečeno; čudno je pri tem, da je roka tako pisana, kot je bil mođras. (Mlad samomorilec.) Dne* 17. julija skorije 15letni učenec tretjega gimnazijalnega razreda v K1 a t o v i na ^eškem Jožef Rader z 48 metrov visocega stolpa. Iz-posodil si je prej od čuvaja daljnogled ter si ogledal okolico, potem pa skočil čez ograjo v globočino, kjer je obležal rartev. Uzrok obupnemu činu je bilo baje slabo šolsko spričevalo. (Pasja hvaležnost.) V Birau padla je nedavno deset-letna deklica v Tibero in bi se bila gotovo utopila, da ni skočil v vodo pes iz bližnje tovarne, ter izvlekel deklico na suho. Oče deklice delal je v tovarni in je deklica dala včasih od ostankov kosila, ki ga je nosila očetu, psu kako drobtinico. Žival skazala se je hvaležno in resila deklici življenje. (Grozen požar na morji.) Iz San Frančiška se po-roča, da je nastal na španskem parobrodu „Don Juan* na širnem morju požar. OJ 225 oseb, kolikor jih je bilo na ladiji, resile so se samo šthri, vsi drugi prišli so ob življenje. (Američanska sodba) V Denveru v državi Calorado ustrelil je neki italijanski gostilničar Arata Araeričana, ki ni mogel plačati. Morilca ao zaprii, nad 5000 Ijudij pa je naskočilo jetnišnico. Po đaljšetn boji z jetničarji, v katerem sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih, izvlekli so napadalci morilca in ga obesili na bližnjem drevesu. Policija se ni mešala vmes. (Razbojništvo na Turškem) Tuv^iin orožnikom se je posrečilo zajeti razboj nisko četo glasovitoga Oamana Kile, ki je bila strah vsega 0 tridskega okraja. Na obeh straneh je bilo v Jjutem boji več mrtvih. Glava ubitega razbojnika bila je več dnij javno razstavljena v Monastiru, ker je mej ljudstvom bil razširjen glas, da je neranljiv. (Obupan kmetovalee.) V Ješnicah na Češkam hotel je neki kmet prodati vso svojo živino — šest krav in dva vola — ker mu ni bilo mogoče dobiti krme. A nihČ© ni hotel kupiti lepe živine, niti mesarji ne, češ, da ne morejo prodati toliko mesa, kolikor ga imajo na prodaj. Kmetič je iz jeze ustrelil krave in vola in potem še samega sebe. (Zverina v ČIoveški obliki) V vaši Waterloos v Belgiji umoril je mesar Griraonprez svojega otroka, raz-rezal truplo in prodal razkosane dele mesa v svoji mesnici. Hlapec ga je ovadil in ga je sodišče dalo zapreti. Razburjeno ljudstvo hotelo je zverskega očeta linchovati in so ga orožniki komaj branili. (Ženski kovači.) V tovarniških mestih na Angleskem dela mnogo žensk pri izdelovanji železnine kot kovači in se pri tem delu počutijo prav dobro. Ko se je zaznalo, da hoče vlada prepovedati po novem zakonu tako vpo-rabo žensk v teh tovarnah, vložilo je mnogo izmej teh kovačic pritožbo proti nameravani prepovedi. Jedna izmej njih v starosti 57 let bavi se že nad 40 let s kovaštvora, druga 16letno dekle vihti 18 funtov teško kladivo. Tu pač beseda o slabotnem spolu ni na raestu. Poučne stvari. Kako prepregiti prepozne roje. Večkrat se prigodi, da kak prvi roj ali pa še ćelo kak drujec malo časa, predno je treba čebele poslati v ajdo, ali pa še ćelo* tuđi takrat, kedar čebele že ajdo bero, še roji. Vsak čebelar pa ve, da je to slabo; zakaj roj takega panja si ne more več kaj prida pomagati, ker je že prepozno, tak izrojek sam pa večidel izgubi matico zato, ker jo ob ajdovi paši med velikim tropom čebel 15* RODOLJUB StevHŠ raalokđaj srečno uplemeni. Zato si tuđi izurjeni čebelarji na mnoge načine prizadevajo, da bi svojim panjem tako prepozno rojenje zabranili. Tako na priliko nakladajo panjem škatle, matično zalego iz njih trgajo i. t. d., pa vse to včasih nič ne pomaga; panj venđer le roji. Ako imaš panje 8 premičnimi satniki, prav lahko vsakemu panja ubrani!, da ti prepozno ne bo rojil, in sieer tako le: Vzemi panj, kateri ti hoče prepozno rojiti, iz ulj-njaka, odkrij ga in vzdigni sat za satom iz njega. Če že na kakem sata zapaziš matično zalego, pokončaj jo. Ker lahko vsak sat posebe iz panja vzdigneš, dobil boš tuđi labko vsak lonček, v katerem je matična zalega, da jo pokončaš. Ko si to dovršil, vzemi eitnežu še kaka dva sata, katera sta zelo z zalego napolnjena in đaj mu na-mestu nj iju dva prazna sata, ali, če hočeš, kar je še boljde, le dva prazna satnika ali romčka. S tem, da si vzel panju dva sata, ki sta z zalego napolnjena, vzel si mu tuđi ie veliko moči; vzel li ma namreč toliko čebel, kolikor se jih bo iz ten dveh založenih satov izleglo. Panj, kateremn si naredil tako veliko škodo, prizadejal si bo vse, da bi to kvaro kakor hitro mogoče zopet popravil, posebno če mu namesto dveh odvzetih satov, ki sta bila polna zalage, daš le dva prazna satnika ali romčka. Delal bo na vse kriplje tako, da se boš čudil, dva nova sata, ker čebele med satovjem ne morejo praznega prostora trpeti. Ako ti panj, potem ko je to škodo popravil, sele rojiti hoČe, vzemi mu zopet kaka dva z zalego napolnjena tata in daj ma zopet namesta nj iju dve prazni letvici ali dva prazna romčka i. t. d. Tako utegneš dva-krat, trikrat ali ^ se ti potrebno zdi, še večkrat narediti, potem ti panj gotovo ne bo rojil. Ako bi pa še pri vsein tem kakemu panju ne mogel uhraniti, da bi ti prepozno ne rojil, pobereš mu lahko tuđi prav vse zaležene satove in mu namesto njih daš samo prazne satove, potem naj ti pa sitnež roji, če more. Pa me boš morebiti vprašal: No, kam bom pa dejal z zalego napolnjene satove, katere sem panja, ki mi je prepozno hotel rojiti, vzel? -u i»J -- , . Prijatelj! če imaš panje s premičnlm satoVjeim, iinel boš med njimi tuđi gotovo nekatere bolj pičle drujce, tretjiče i. t. d. Daj vsakemu teh revežev po jeden sat, ki je poln te zaiege, ali pa tuđi po dva, če ju more obsesti, da se ma zalega ne prehladi, in tako ima* dvojenjdobiček: sitnemu panju si ubranil, da ti ni prepozno rojil, svoje bolj slabe panje si pa popravil, da so dobri. Če čebelar ravna na ta način ter svojim premoćnim panjem nekatere z zalego napolnjene satove odvzame, pa jih da svojim bolj slabim panjem, lahko vse svoje panje tako uravha, đa so akoraj vsi jednake moči, kedar jih posije v ajdovo pašo. ( Delo z oštro lopato. Z oštro lopato delati je veselje, 8 topo pa velik* maka. Saj je čisto umevno, da oštro lopato lahko porineš v zemljo, a topo le a veliko silo. Za izkopavanje grmov in mladih drevesec je oštra lopata neizogibno potrebna, kajti korenine, ki jih treba za daljno rast drevju, ne smejo biti razdrapane, ampak gladko odrezane. Kako pa moremo imeti lopato veđno oštro ? Lopate vender nišo vedno nove, in na kamenu jih brusiti je pre-počasno, težavno in za to treba dveh oseb -*- totej kako narediti? Iz te zadrege ti pomaga kake tri centimetre široka jeklena pila. S teko pilo lahko v petih minutah naj bolj topo lopato narediš oštro, da je potem veselje ž njo kopati in štihati. Radar ostriS, pili lopato od obeh stranrj, a oštrino naredi prav ozko, kajti široka oštrina bi se ti kmalu pod vila, oziroina izkrhala. Kdor se bode ravnal po teh nasvetih, bo kraalu videl, da je pregovor „dobro orodje je polovica dela" resničen. Lotei*ij«Ue sreeke, -, {fi^u Brno, dne 2. avgasta: 17, 22, 63, 90, 33•» Pšenica, hktl.....7 75 Špeh povojen, kgr. . . — 64 'Rež, , .... 6 13 Surovo maslo, „ . . — 82 Ječmen, , .... 6 26 Jajce, jedno.....—02 !Oves, „ .... 7 60 lileko, litar.....— 10 iAjda, , .... 6 57 Goveje meso, kgr. —61 'Proso, , .... 6 41 Telečje „ p - 50 'Koruza, „ .... 6— Svinjsko „ „ —60 Krompir, „ .... 3 30 Kofitrunovo „ „ — 88 Leca, „ .... 10 — Pišanec.......— 35 IGiab, _ .... 10 — Golob.......- 17( !Pižol, „ ... . 10 ~ Seno, 100 kilo . . '. , 3 57 'Maslo, kgr. . . — 96 Slama, B „ .... 214 Mast, n . . — 70 Drra trda, 4 C]uwtr. . 64O Špeh frisen n . |— 64 n mehka, 4 „ 5 — Zaupni mož v vsakej fari. J^SS*1 stolefja obstojefie, povsod izvanredno zaupanje in spoStovanje uživajofie domaće ttennrstvcuo podjetfe (porofitveni za-klad znaša čez 20 milijonov kron), čegar glavni sedel je na Dunaji, koje je cetarsko kraljevo privilegirane ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državno vlade in čegar vse-stransko priznano blagonosno delovanje se rasteza po vseh pokra-jinah nale avstrijske domovine, pooblaifia v vsakej fari po jednega saapu«ca moto z nalogo, pospe&evati večje raziirjonj« toga podjetja v dotičnem kraja. Razumne, čislane in v denarstvenera obzira popolno auupanje uživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslažek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko „201.101, Oras poatlRgevad4' več poizvedeti. (18 • 8) Peregrin Kajzelj (6-16) Stari trg št 13 priporođa slavnema občinstva in preča* Btiti duhovfičini svojo bogato zalogo le-, stencev, oljnatih | podob, zrcal, kakor Studi vse v njegovo p stroko Bpadajoče predmete n. pr. sttek- lono, porcelanasto b«lo in rnjavo prsteno blago, raz- novrstne svetilnice viseće in stojeće, "•^rmanove bllskovne svetllnlee In prave kroglJ«Bte cilindre „Patent M«rlan", katere Imam aamo Jas ▼ »alogl >a Kranjsko. |V Prevzemam tuđi vs* staklarska debi pri jtavbah ter jamCira za solidno in točno postrežbo. "^Q Štev. 15 RODOLJUB- 153 ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev. 3 pripovofia bogato svojo zalogo Sterilnih ogn)i3£ solid- nega dela po najnižjih cenah in vspvejeuia tuđi vsakovrstna ^stavbiutiha dela. (7—15) Zunanja naroeila izvršujejo se točno. "9( Založba tovarno ■&jgzpszšp% Franju Detter-ju v Ljubljani I na Starem trgu št, 1, nasproti železnemu mostu. Tu se dobi- vajo vsake vrste kmetij-ski stroji, ka* kor tad i "blagajnice, vavne pred tatom in ognjem. P. n. gospodi-njam,šiviljam krojačem in Čevljai-jem priporočam svoje iz vrstne šivaliie stro je f rf.ncgo ceneje, n.egro d.r-o.gfođ. "WHA za katere tuđi 5 let jamčim (garantiram). (8-15) Popravila izvršujtvjo se pri meni točno in po ceni. Na najnovejši in najboljši način ■ametne zobe in zobovja ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plouibu« viiuja in vse sobne operacije, — odstranjuje zobne bolečlne z usmrtenjem živca (11—15) zobozdravnik A. Paichel, polog Cevljavskega mostu, v Kiihler-jevi hiši, I. nadstr. Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska cesta zaloga (12—15) špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. ____________________(13-15 Pr L Mikusch^ tovarna dežnikov Ljubljana. Mestni trg lb. Adolf Hauptmann tOTrsiriia (9-15) oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste št. 41 v lastni liiši in filijala: Slonove ulice št. 10—12. „NARODNA TISKARNA" priporoča po nizkej ceni VIZITN1CE v elegantne] obliki. Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peCi in glinastih izdelkov Ljub\jana (Krai\jsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za đimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—15) Okraski pri etavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. 154 RODOLJUB Stev. 15 rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7, Ljubljana Kongresni trg I Velika zaloga vseh kirurgienih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz e. kr. pr. dvorne tovarne J. E. Zacbaria na Du- naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran- coskih dišav, modercev itd. (4—15) J. Kunčič izđelovatelj soda-vode •v Tjj-cttiljs.nl, v Križevniških ulicah št. 10 filijalka v Lescah, Bled, priporofia Čast. p. n. občinstvu irt gospodom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naroeila izvršujejo se točno. (16—14) Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št, 4. Slikarja napisov, stavbinska in pofilštvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. Glavni zastop Bartholijevega originalnoga karbolineja Maščoba za konjska kopita in usnje. (5—15) J. Traun v Ljubljani mehanlčnl mlin, tovarna Jeiprenjdka In jesiha, trgovina a ipeoerijo, žganjem, žitom, pridelkl in drvaml priporoča veliko zalogo svojih izđelkov: pMt'iiićno, ajilovo, rže«io in kornnio moko, je^prcnj, ffšprenjčck in i»S«no9 najmofinejši in najoltusnejši vinski kis in kisov cvet. Priporoča tađi Špef^crijftko blago, žgnnje, špirit, Nuhe in olj-nnte barve. Kupuje vse domtti« pridelk« in priporoča mnogo vrst na, zanesljivo kuljivn semena. Ži-vinorejcem priporočam zadnja «iok» asa živino, ker je ceneji in izdatneji kot druga sredstva. (3—15) Zunanja n aro čil a se hitro in natančno izvrše. V Postojinski jami priredi se h dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoludne | izmeta veselica z elettricno razsvetljavo kakor o Binkoštih vsacega leta. (25) Vstopnina za osebo 1 gld. Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure cistilne mline za žilo rezafluice za krmo samodeliijoče aparate proti peronosperi tlacilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, s^salnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse Nr. 78. Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jeziku asastonj in (4