IW®č»ia„ me«-čno ^^MP^^ ^^^ sbb ^ ^^^^ ^^ _ ^^^^^^^ ^Cek. račun: Ljub- » Di«. za morem- ^ ^^^ ^ ^^^ M ^^^^^^^ ^^ ^^ l,aoa ftt I0.6W •tvo 40 Din - ne- ^^ « __ ^^^ f __^ 10.34» za deljska icdaja ce- ^^M ^^M M \ HMl g HA Aff Sarajevo 75M. tjglrn 0 flv HM JH ^ H Um U z^b iaeaeroatToiaODin ^BV M^F jf K^M M ^HF Praffa-Onua) 24.797 je T JL^ JLh#/ Uprava: K.oprtar- Kapitar jevi «L ^BI jerab, telefon 299» Tetefoal Brednfštva: daerai aiaiba 2Wt — m&m sm, SM la MM ---Izhaja vnk dn »jutra j, raaea pasedeljka hi tfaeva po praznita Jevtičev volivni govor na volivnem shodu pristašev njegove liste v Belgradu B JVič obupa vati! Živimo v taki zmedi moralnih pojmov, v takem političnem neredu in socialnem propadu, pa v splošnem razkrojni, kakršnega menda že tisoč let ni bilo. Po več sto letih kulture, ki jo je vodil razum, je prišla doba, ko gospodujejo strasti, živalski instinkti in tirani kot neomejeni vodje mase. Napoveduje se boj razumu, demokraciji in ideji politične enakosti ter. človeškega bratstva. V prvi vnsti pa gre ta pokrert proti ideji politične svobode, ki sloni na krščanskem vrednotenju osebe, ki je od Boga samega obdarjena z avtonomijo. Človeštvo hočejo spremeniti v čredo in ga kolektivizirati bodisi na podlagi nacionalne ali internacionalne ideje. Najbolj pravilno gledajo naš čas tisti, ki v njem vidijo borbo med zapadnoevTOpsko kulturo in vzhodno, ki se danes v njenem krogu giblje tudi nemški duh. Nagonske sile so se 6 tako divjo močjo sprostile, da je sredi tega viharja mnogim ljudem skoraj popolnoma upadel pogum. Pričeli so zdvajati nad krščanskim človeštvom in njegovo kulturo in s tem seveda le večajo splošno mračno razpoloženje na našem kontinentu. Ta pesimizem, ki prihaja prav tako komunizmu kakor nemškemu narodnemu poganstvu, širijo Jjeninistični in germanski ideologi sami, da bi 6e zapadna krščanska družba tem bolj in tem hitreje razkrojila. Posebno Nemci so mojstri v širjenju pesimističnega razpoloženja, češ, da xapad propada. Spenglerjeva knjiga »Der Un-tergang des Abendilandes« je ena najbolj čita-nih knjig na svetu. Če tem mislecem verjamemo, se bo stavba zapadne kulture v najkrajšem času popolnoma zrušila in eni že vidijo, kako zavladujjejo Evropi mongolska krdela. Takih mrkoglodov je tudi pri nas dosti. Posebno demokracijo so zapisali že med mrliče, ki nikdar več ne bodo vstali. Zabavljanje na demokracijo pa je sploh prišlo v modo in se že vsak bedak smatra za poklicanega, da jo opsu-je. Taiko se spravlja zaradi a.kcidentalnih napak demokracije kot politične oblike konkretnega življenja ob kredit ideja sama, ki sloni na avtonomiji z razumom in svobodno voljo obdarovane človeške osebe. Proslavlja se taiko-zvani totalitarizem, v katerem nihče noče več biti oseba, to je po luči razuma in svobodi delovanja Bogu podobna bitnost, ampak le indi-viduj, to je enoličen del celote, ki namesto njega misli in dela na podlagi živalskega instinkta. Taki ljudje seveda ne marajo parlamenta, ampak vidijo rešitev le v takozvani močni roki, katera svojo voljo narekuje brezvoljnim posameznikom narodne ali človečan-ske črede. To je bolezen, kakor je lx)lezen vsa podobna politična, moralna in gospodarska zmeda in stiska, obenem pa za to boleznijo deluje moralni zdravilni proces in Evropa bo tudi to bolezen prebolela, kakor je doslej še vsako. V tako žalostnih časih je velika tolažba za vse, ki so si ohranili še zdrav razum, če vstanejo ugledni možje in zastavijo svojo besedo za vrednost in pomen demokracije pa človeške svobode, ki je edino dostojna od Boga ustvarjenega razumnega bitja in na kateri kot na svoji bistveni osnovi 6loni krščanska evropska kulturo, ki je najvišja od vseli in sploh nedo-sežna. Zato se je vsak Evropejec zelo razveselil predavanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki ga je čital pred par dnevi pred nemškimi učitelji v gledališču v Toplicah. Praviloma je že uvodoma poudaril, da so demokracija, evropska kultura in socialna pravičnost tiste velike vrednote, ki so edine zmožne, da narode med seboj zbližajo in tako zasigurajo trajen mir in napredek. Vsak drugačen političen sistem, ki ne sloni na načelih politične svobode, državljanske enakosti in morale na socialnem in gospodarskem območju življenja, vodi k borbi vseh proti vsem. Aniti-demokracija je enaka splošni anarhiji in nacionalne diktature kakor tudi internacionalna diktatura sovjetov le prikrivajo stanje notranjega brezvladja naroda. Na vprašanje, zakaj je po svetovni vojni, ki je vendar v bistvu bila zmaga zapadne demokracije nad starimi absolutizmi Rusije, Avstrije, Nemčije in Turčije, okoli 1. 1927 oziroma 1928 zastavila svoje delo reakcija, tako da se je začelo kolo evropske družbe vrteti nazaj, ni težko odgovoriti. Fašistična in boljševiška diktatura, ki načeloma tajita idejo demokracije, svobode in enakosti — zakaj tudi v Rusiji je neboljševik brez vseli človeških pravic — sta se uveljavili povsod tam, kjer narodi niso bili zadostno pripravljeni nn 6ilni dvig demokratične misli takoj po vojni. Saj nam je ta vojna prinesla Zvezo narodov, ki je kljub svojim umljivim hibam najvišje, kar je Evropa ustvarila, potem ko je bila od reformacije dalje razbita politična in kulturna edinost Evrope v znamenju katolicizma. Diktature •li nekoliko omiljeni diktatorski režimi, katerim so dali ime avtoritarnih vladavin, imamo v Rusiji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Poljski, Turčiji, v Portugalu in v nekaterih baltiških državah in še ponekod drugod na svetu. V tem je ves odgovor na gornje vprašanje. V vseh teh državah je bila politična izobrazba ▼ duhu demokracije pred vojsko minimalna in ponekod je vladal sploh absolutizem bodisi dinastije ali kakšne močne gospodarske skupine ln njej vdinjanih strank. Rusija na politično ui socialno demokracijo siploh nj bila pripravljena in je iz enega absolutizma skočila v dru- fega, vendar pa se bo proletanskj absolutizem, im bolj bo prišel v stik z zapadom'. razvijal v •meri proletarske demokracije. Minimalna politična izobrazba italijanskega ljudstva prod vojno je splošno znano dejstvo. V Nemčiji povojni socializem ni mogel likvidirati nedemokratične miselnosti nemškega naroda in zn Avstrijo velja seveda slično. Tudi Poljska ni nikoli poznala prave demokracije, ampak absolutizem žlahte, kjer je en sam trmast človek lahko onemogočil sklep vsega sejma, lberski državi nista nikoli nič vedeli o politični samo-delavnosti ljudstva in njegovih strank. Turčija ie bila despotija, baltiške države pu so bile pod Jarmom carizma. Če vpoštevamo se, kako jc komunizem povsod, posebno pa v Nemčiji, oviral izgradnjo demokracije, ki njemu velja zn oviro na poti k boljševizmu — bomo razumeli. Belgrad, 3. maja. AA. Za današnji popoldanski shod, ki so ga sklicali prijatelji in pristaši liste predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve g. Bogoljuba Jevtiča v Belgradu, Zemunu in Pančevu, je vladalo v vsej javnosti ogromno zanimanje. Točno ob petih je ugledni belgrajski trgovec g. Marko Vuletič otvoril shod. Po uvodnih besedah se je v imenu množic poklonil Nj. Vel. kralju Petru, vzvišenemu domu Karagjorgjevičev in spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Množice so priredile našemu kraljevskemu domu viharne in dolgotrajne ovacije. Za predsednika shoda je nalo predlagal belgrajskega župana Iliča, kar so zborovalci navdušeno pozdravili. Župan jugoslovanske prestolnice je nato zavzel svoje mesto. V svojem pozdravnem govoru se je najprej zahvalil za zaupanje, nato je pa prosil zborovalce, naj z enominutniin molkom počaste spomin na mučeniškega kralja Zedinitelja. Ogromna množica zborovalcev je pobožno umolknila. — Nato je Ilič dal besedo predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču. Množice so priredile predsedniku vlade viharne ovacije, ki so trajale več minut. G. predsednik vlade je izvajal: Dragi bratje in prijatelji! Kot nosilec državne liste in kot predsednik kraljevske vlade sem posebno vesel, da morem vas meščane prestolnice kraljevine, junaškega Belgrada, pozdraviti v imenu vseh kandidatov na državni listi iz vseh okrajev naše prostrane domovine in da se vam zahvalim za ta velikanski odziv in za to nepremagljivo manifestacijo enodušne volje naroda, da se odločno in moško požene naprej, da ne obstane in ne okleva pri izvajanju tega programa narodne in državne obnove, cilja, ki si ga je postavila kot najvišjega kraljevska vlada, ki ga že izvaja, in vsi kandidati naše državne liste. Teh par pravkaršnih veličastnih trenutkov pobožnega molka, posvečenega svetemu spominu našega neumrlega kralja-mučenika, je napolnilo nas vse in ves ta veličastni zbor s svetinjo dosmrtne zaobljube našega pokoljenja, da bomo čuvali Jugoslavijo, da bomo Nj. Vel. kralju Petru II. zvesti in vdani, da bomo zmerom vdano in iskreno služili slavi našega naroda. Nikoli nas nihče in nič ne more omajati v tej zaobljubi ne nas ovirati pri njegovi izpolnitvi. Bratje in prijatelji! Ta dolga in izredno živahna volilna borba se bliža koncu. Po svoji dolžnosti sem prehodil mnogo krajev naše države in videl lepo število naših prijateljev. Preteklo nedeljo, kakor veste, smo imeli prav tako navdušena veličastna shoda v Ljubljani in Zagrebu, in nacionalno sem ponosen, ko vam rečem, da sem povsod srečal ista čuvetva, neomajno voljo in silno vzpodbudo, da veliko delo jugoslovanskega ustvarjanja in povzdige splošnega gospodarskega in družabnega preobraianja daje poseben jugoslovanski zamet mladosti in moči, in to mi je dokaz, da Ko djurdjevdan dognal in razglasil vsemu svetu to edinstvo silne volje jugoslovanskega naroda. m vi , v . Fezm c as« Vsi vesite, bratje, da so te volitve nenavadno važne in da se vrše pod posebno težkimi okol-nostmi v sedanjem težkem času. Povsod na svetu vidite izredno nenormalno stanje, vidite splošno krizo in polom vseh vrednot, političnih, gospodarskih, socialnih in moralnih. Ne veste, na kateri strani je hujše in negotovejše. V tem splošnem kaosu vrednot je rešilna pot za kraljevino Jugoslavijo, da čvrsto in odločno, zedinijena in neomajna gre samo po tisti svetli poti, ki jo ji je začrtal naš neumrli kralj in ki ji jo je pokazal za bodočnost. Nimamo ničesar zbirati. Moramo moško vztrajati, pa bomo za vedno izpolnili svojo dolžnost, da poplačamo veliki dolg pred zgodovino in bodoč-n ost j o naše zedinjene domovine. Jasno moramo povedati odločilno besedo za našo jugoslovansko narodno bodočnost, za napredek našega naroda, za procvit Jugoslavije. Mednarodni položaj Bratje in prijatelji! V mednaroJnem pogledu je položaj kraljevine Jugoslavije popolnoma določen in jasen. Njena zunanja politika nima nikakih skrivnih ciljev nc smeri. Njene nacionalne pravice, ki jih budno varuje in neomajno brani, so znane, kakor so znane tudi njene mednarodne dolžnosti in obveznosti, ki jih vestno izpolnjuje. Nikoli njena zvestoba Društvu narodov, ne njena služba mednarodni skupnosti, ni bila preklicana. Jugoslavija je v tem pogledu stremela po tem, da kako je mogla nastati intcrnacionnlitična in nacionalistična rcakcija. katero so pospeševali tudi psihološki, gospodarski in moralni vzroki propadanja pretirane racionalistične in industriji listič ne civilizacije. Velikega pomena pu so besede, ki jih je Beneš izpregovoril v bodrilo optimizmu, s katerim je trel >a gledati v bodočnost. 1/. teh njegovih besed veje resnično krščanski duh in zavest o neminljivih in neporušljivili vrednotah zapadnoevropske kulture, kakor jo posebno vidimo danes v ncomnjani moči na Angleškem. >■ Franciji, v treh skandinavskih državah, v Belgiji, na Nizozemskem, v Švici in v Češkoslovaški. torej v najbolj naprednih in najbolj kulturnih državah sveta. Značilno jc, da se \ Italiji fašizem ni razvil v skrajnost rasizma. Treba pa je pomisliti, olitiko. S tem ni moči prikriti vseh nevarnosti in ne-gotovsti ciljev zedinjene opozicije in vsega reakcionarnega in zastrupljevalnega dela partizanskega in separatističnega duha, ki skuša pri teh volitvah vstati k življenju. Ali dogodki pred 1928. letom kakor tudi izkustva zadnjih dni pred 6. januarjem 1929 niso neizmerno poučni? Gg. Davidovič in Jovanovič govorita vrhu tega povsod, da jim vlada preprečuje objavo programa. Snoči se celo nista pomišljala, da v svojem poročilu inozemstvu obtožita vlado svoje države, trdeč, da imata za seboj nad 90% volileev. Ta pisana družba reakcionarne opozicije na Mačkovi listi, bratje, in mi, to sta dva svetova, ki sta drug od drugega oddaljena tako kakor preteklost od bodočnosti. Mi smo odločno za zmago pravice in resnice, za zmago nove morale v politiki proti zapeljevanju in cepu narodne celote. Naš narod pozna Boga in svoj pošteni obraz in zato se ne bo dal zapeljati ne odvrniti od prave poti. Njegova moralna veličina je zlasti v tem, da je znal v usodnih zgodovinskih trenutkih opredeliti svoje odločno stališče. V trezni in možati Jugoslaviji zmaga samo boljši, na mladini pa počiva bodočnost. Hočemo visoko dvigniti svojo zastavo resnice, socialne pravice in ustvarjajočega dela. Takšne opozicije podtikanj in ugovarjanja se nam ni bati. Bratje in prijatelji! V nedeljo moramo izvoliti narodno skupščino, ki se mora po svojih najboljših inočeh zavedati svojih dolžnosti do kralja in celokupnega jugoslovanskega naroda. Z zaupanjem krone in s krepko in trajno oporo v ljudstvu bo imela narodna skupščina dovolj prilike, da v svoji štiriletni dobi mnogo stori in sodeluje v korist splošnosli in pospeši blagostanje naših državljanov. Jevtičev program V svojem proglasu na volilce smo razložili ob. sežni program in smer svojega političnega, gospodarskega in socialnega dela, ki je pred nami. Poudarili 9mo zlasti, da je treba popolnoma preurediti gospodarsko in socialno organizacijo našega naroda. Borba proti gospodarski krizi je nemogoča, če ne organiziramo vseh sil gospodarskega življenja. Ves svet je zašel v hudo gospodarsko vojno, o kateri lahko rečemo, da je težja kakor resnična vojna, ker se nanjo nismo pripravili. Pripraviti &e moramo najprvo na to, da v tej borbi ne podležeino, čeprav smo že mnogo časa zamudili. Naš narod je obubožal in gospodarsko obupava. Zato mu je glavna skrb ohranitev obstanka. Vsa naša prizadevanja gredo za tem, da narodu pomagamo. Zato je kraljevska vlada že izdala niz raznih odlokov, ki naj olajšajo in obnovijo gospodarsko življenje. To je njena naloga. Storilo se je to, kar je bilo najnujnejše in kar je bilo mogoče. Organizirano in sistematično delo se mora z vso potrebne neumornosfjo šele začeti. Naša vprašanja so kaj številna. Obnoviti go-sjxxlarstvo, okrepiti položaj kmetovalca, obrtnika in trgovca, industrijca in delavca, pomeni sedaj toliko, kakor prodreti s pogumom v vsa področja državnega in narodnega življenja in spraviti v sklad vse sile in jih usmeriti k skupnemu cilju. Živimo v dobi, ko narašča-važnost socialnih idej, politične pa se umikajo. Med nami pritiskajo gosjxxlarske skrbi, politične stvari pa so nam manj važne. Zalo hočemo, bratje, zbrati vse svoje sile. Združiti hočemo k skufmemu naperu vse ljudi dobre volje, zdravih na-ziranj in nacionalno pravilnega čustvovanja. Potrebni so nam silni napori in meči. Potrebna nam je železna volja, da premagamo sedanje hude čase m krenemo v svetlo bodočnost. Pomislite samo, bratje in prijatelji, kaj bi nastalo in kakšna bi bila naša vest, ko bi hoteli te težke naloge rešiti tako, da bi vsak od nas dvigal hrvatsko ali srbsko trobojko. Kako brez smisla, brez uma bi bilo, če bi hoteli danes voditi nekakšno plemensko, versko ali še bolj črno separatistično politiko. Ali naj danes zaobrnemo nazaj razvoj naše države za eno pokoljenje in naj govorimo o sporazumu in o sf)oraziimevanju mod svobodnim hrvatskim, svobodnim srbskim in slovenskim narodom, ko že imamo zedinjeno jn nedeljivo domovino, v kateri se lahko razigrajo vsa zdrava stremljenja in možnosti, vse upravičene zahteve. Ali naj sedaj obnovimo pravaškega in frankovskega duha. ko pa sta zmagala Strossmayer in Rački in z njimi vred vsi hrvaški mučeniki in junaki naše jugoslovanske nacionalne misli. „Nikomur ne bomo dovolili44 Mi ne smemo dovoliti, prijatelji, da bi sc razpasle zablode, in da bi prevare premolile zdravo zavest našega naroda. Nikomur ne bomo dovolili, da bi skušal grešiti nad seboj in nad našim narodom. Take poizkuse bi morali drago plačati. Kakšna radost bi zavladala med neprijatelji jugoslovanskega naroda. Ali pa sc tudi zavedamo vseh socialnih in gospodarskih krivic? Ali ne vidimo tega, da zahtevajo ogromne množice samo zadostnega dela in kruha« in da bi dale svojim otrokom vsakdanji kruh? Nt smemo prepustiti ne dclavca ne kmeta ne trgovca ne obrtnika samemu sebi, v lem neenakem gospodarskem in socialnem bojtt. Oosjxxlarska pravica jn socialna harmonija sc morata uresničiti in uveljavili v vsej naši državi, kajti brez tega ni uspeha v tei borbi, sta splošni napredek in blagostanje našega naroda nemogoča. Niso pa samo gospodarske stiske, bratje, ki n&s Žuhjo, kar maramo čimprej izboljšali .•rploSne po«j>odar*k<* m kulturne poboje n.išoga narodnega življenja na podeželju kakor v mestih. Strašna je misel, da naš narod izgubil tauo zaradi j etike rwid 500.000 duš t ten zadnjih letih samo zaradi »labe in pomanjkljive higijenske in bolniške službe. Velike in raznovrstne so naše potrebe. Tn sem se jili samo dotaknil, brez vsakih obljub, samo da vms opozorim nanje. „Ce mislim nase .. Tega, prijatelji, bratje, tega zla ni mogoče ozdraviti in odpraviti z obljubami in zablodami lažnive demokracije. Pač pa so potrebni skupni na[K>ri, dobra volja iu odločna, resnična služba za narod in državo. V »rečnem položaju smo, da je Jugosluvija izredno bogata in prostrana država. Njene možnosti 90 ogrounne. Njene sile še niso izJcoriščetic. Že zdaj pa počiva na taiko čvrstih in krepkih temeljih, da se ji za njen napredek in bodočnont ni treba bati. Potrebni eo ji samo dobri ljudje, iskreni in pošteni, neumorni delavci na upravi, da bo postala napredna in silna država. V sedanji hudi stiski lahko reče o sobi: »če mislim nase, sem nezadovoljna, če se pa primerjam z drugimi, se takoj uteSim.« Bratje in prijatelji! Od nesmrtnega voditelja Karagjorgja do sedanjih časov so v Štirih pokoljenjih ju.11 nike dinastije Karagjorgjevičev postopno ustvarili in zgradili neodvisno zedi-njeno kraljevino Jugoslavijo. V nadstoletnih revolucijonarnih borbah in trpljenju vsega našega naroda od Triglava do Djevdjedije so trpeli in se mučili najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci in dajali tudi najtežje žrtve. Naša narodna zgodovina je prepolna njihovih najlepših imen in njihove zasluge bodo ostale za vse £ck*r kot sporočilo bodočim pok od jen tem. Največja žrtev, največji junak od vseh iil za vse veke pri obrambi zedinjene Jugoslavije pa je bil Nj. VeL kralj Aleksander L Zedinttelj. Vsem nam, nam je zapustil sporočilo svojih idealov in na njihovem braniku junaško žrtvoval svoje življenje. Zapustil nam je Jugoslavijo, da jo čuvamo in krepimo, da jo sodobno uredimo in izpopolnimo in da bo ze-dinjeni narod srečen in zadovoljen tako, kakor je on tako vdano in strastno želel. Da usoda ni drugače hotela in da ni zahtevah te največje žrtve našega naroda, bi bi.l on o nekaj letih popeljal Jugoslavijo v novo dobo napredka in preporoda. Našemu pokol jen ju je zapustil sveto dolžnost, da njegovo sporočilo izpolnimo. Zato se moramo tega zavedati. Uspeli bomo samo tedaj, če bomo složni in zedinjeni, če se vsi brez razlike združimo v narodno gibanje za obrambo, ohranitev, napredek in blagostanje Jugoslavije. Nedeljske volitve v narodno skupščino so samo manifestacija iskrene narodne volje, da bo <0 svojo veliko dolžnost izpolnila. Zaradi tega vas pozivam, da r nedeljo 5. maja oddaste ne samo naši listi absolutne večine, marveč da z ogromnim številom in neodušno tudi izrazite svojo neomajno voljo, da hočemo vsi v novo dobo, v na preti no, nedeljivo in večno Jugoslavijo. Vsi za kralja in domov i ool Živeli! ★ Zadnje besede g. predsednika vlade so nepregledne množice sprejele z novimi, dolgotrajnimi ova-cijami. Polegle so se šele, ko je predsednik shoda župan Ilič predlagal udanostno brzojavko Nj. VeL kralju Petru II. Množice so priredile nove ovacije našemu kraljevskemu domu in g. predsedniku vlade. Med prepevanjem državne hinme in naših narodnih koračnic so se nato tisočglave množice polagoma razšle v najlepšem redu in miru. Po podpisa francosko-ruske pogodbe Mala zveza in Rusi Titulescu poizveduje Pariz, 3. maj a. e. Današnji dan j« v e* v ma-nnenju zadovoljnosti zaradi podpisa pogodb« med sovjetsko Rusijo in Francijo. Tekom dneva eta Potjomkin in Herriot izmenjali brzojavki, v katerih »ta si čestitala zaradi podpisa te pogodbe. V te>j brzojavki je Potjomkin pohvalil Herriola, da je om tuli, ki je leta 1933 že uvedel to politiko 1 •voji,m potovanjem v Moskvo. Povsod pa «e poudarja, da je bila diupina držav Male zveze in balkanskega sporazuma tista, ki je uvedla t evropsko polittkjo potrebo po zbli-ianju s sovjetsko Rusijo. Poudariti se namreč mora, da je Mala zveza že 5. junija 19i3 t Londonu podpisala pogodbo o definiciji napadalca s sovjetsko Rusijo. Nadaljno politiko razčiščenja * sovjetsko Rusijo je nato vodila Mala zveza in šele ▼ oktobru 1933 je bil dosežen prvi sporazum med Boncour-jem in Litvinovim T Ženevi. Zato je čisto razumljivo, da je prišel po podpisu te pogodbe v Pariz takoj Titulescu, ki je •icer tudi pripeljal s seboj romunskega runanjega ministra. Ta je imel dopoldne tokoj zelo dolg razgovor o romunskih financah 1 Flandinom, med tem pa je Titulescu odšel ▼ zunanje ministrstvo, kjer se je nad eno uro razgovarjal z Lavalom. Po sestanku je Titulescu časnikarjem samo izjavil, da pride popoldne zopet. Popoldne ob 16.30 je Titulescu zopet prišel t zunanje ministrstvo, tokrat ▼ spremstvu romanskega zunanjega ministra Anto-nesca. Ta sestanek ob času, ko to poročamo, še Madjarska zunanja polUika Budimpešta, 3. maja. SE. Madjarska vlada je z veliko zadovoljnostjo sprejela povabilo italijanske vlade na sestanek med državami »italijanskega tri-kota«, ki naj se vrši dne 4. maja v Benetkah, ker odgovarja čisto duhu italijansko-avstrijsko-madjar-skega protokola podpisanega v Rimu dne 18. marca 1934. Madjarska vlada je zadovoljna, da je dobila priliko, da se pred kakršnimkoli sestankom podonavske konference trije zavezniki najprej med seboj točno dogovore o namenu podonavske konference in o ciljih, ki jih hoče doseči. Solidarnost Italije, Madjarske in Avstrije je treba ohraniti in jo je treba tudi otipljivo pokazati Evropi baš v trenutku, ko gre za ureditev Podonavja. Madjarski politični krogi povdarjajo, da je zunanja politika Madjarske osnovana na revizionizmu in da je bila tudi svoječasna prijateljska pogodba, ki sta jo podpisala grof Bethlen iil Mussolini, zgrajena na ideji revizionizma. Miroljubni revizionizem, ampak delaven, to se pravi, da j.? treba izrabiti vsako priliko in se poslužiti v vsakem trenutku mirnega pritiska, da se izvedejo spremembe, ki jih Madjari smatrajo za potrebne. Teritorijalna revizija naj bi ostala prihranjena za poznejše čase. Madjari so člen 6 resolucije, sprejete v Str;si. ki govori o revizionizmu, sprejeli kot dokaz, da Italija note opustiti sodelovanja 1 Madjarsko. S skrbjo pa so sprejeli drugo rest iz Rima, da namreč na bodoči podonavski konferenci ne bodo razpravljali o madjarski prošnji o Tiho delo ZN za človeški blago? Revolucija na Filipinih Oblasti upora ie niso zadušile Več otokov v oblasti puntarjev traja. Titulescu odpotuje jutri zvečer v Bukarešto, splošno pa se izjavlja, da se sedaj odpira politiki Male zveze in balkanskega sporazuma nova doba delovanja. Znano je, da je Mala zveza zahtevala, da sc mora pred sklenitvijo podonavskega pakta rešiti vprašanje varnosti na vzhoda Evrope. Sedaj je to bilo doseženo s podpisom francosko-ruske pogodbe. Zato je pričakovati, da bodo že na sestanku držav balkanskega sporazuma, ki se začne 10. maja v Bukarešti, padle važne odločitve ▼ tej smeri, Poljska in pakt z Rusi Varšava, 3 .maja. AA. V vladnih krogih poudarjajo, da zadeva francosko-ruski pakt v dveh bistvenih točkah poljsko zunanjo politiko, namreč v zvezo s Francijo in v poljsko-sovjetski nenapa-dalni pakt. Če ne bo francosko-sovjet^ki pakt škodil obveznostim, ki izvirajo iz gori omenjenih dveh dejstev, izjavljajo v vladnih krogih, niima Poljska nikaega razloga za razburjenje in čaka objavo tega pakta, da zavzame svoje stališče. Kaj pravi Belgrad Pariz, 3. maja. AA. Havas poroCa iz Belgradaa Politični krogi so sprejeli podpis francosko-sovjet-skega pakta z veseljem in ga pozdravljajo brez pridržkov. Po mnenju teh krogov je pakt dragoceno orodje miru ▼ vzhodni Evropi. Madjari nočejo podonav. pakta oborožitvi, ter smatrajo, da se je Mali zvezi le po>-srečilo, da je uve javila svoje stališče proti Madjarski. Madjarski revizionisti izjavljajo, da je treba na vsak način preprečiti, da bi se s kakršnokoli pogodbo utrdil dosedanji politični red v srednji Evropi Kakšen podonavski pakt, ki bi imel ta cilj, bi bil za Madjare nesprejemljiv. Madjarska vlada je pripravljena podpisati pogodbo o nevmešavanju v notranje avstrijske razmere, nikoli pa nc bo podpisala pakta o medsebojni pomoči, ki bi državam podpisnicam jamči! dosedanje meje. Tukaj se često slišijo glasovi, da se Madjarska oddajiije od Italije in se bliža zopet Nemčiji. Sicer pa je treba povdariti, da se Madjarska Nemčiji nikoli ni odtujila. Zato je čisto normalno, čc bo svoje prijateljstvo do Nemčije še bolj povdarila v današnjem trenutku, ko je Nemčija na tem, da razbije mirovne pogodbe. Ako Italija želi, da spremeni bojeviti revizionizem v Podonavju v čisto platoničnega in filozofskega, bo Madjarska kliub temu vztrajala na svoji politiki in iskala pomoči tam, kjer jo bo za svojo politično smer našla. Toda dosedai Italija takšnih namenov še ni izpovedala in Mussolini še z nobenim dejanjem Madjarom ni namignil, da opušča njihove življenjske interese. Podonavska konferenca, kot si jo zamišlja Italija, ob takšnem stališču Madjarske, ne bo prinesla red v Podonavje, ampak povečala napetosti. ženeva, 3. maja. Za kulisami političnega delovanja Zveze narodov, Iti je združeno z več ali tnanj hrupnimi dogodki in incidenti, je v teku mirnejše, a zato še plodovitcjše delo za blagor človeštva. V tem času «e sestajajo razni nepolitični odbori ZN. Tako na primer zaseda odbor za varstvo mladoletnih in žerus-k, ki se bavi • pobijanjem trgovine z dekleti in vsemi drugimi vprašanji, ki so v zvezi z zaščito nedoraslih in žensk. Odbor za varstvo mladine zaseda pod predsedstvom čilca Cajarda. V tem odboru je predsednik med splošno pozornostjo sporočil, da predstavnik Japonske ostane še nadalje v odbora kljub tema, da je Izstop iz ZN pravomočen. ZN je povabila Japonsko, naj še nadalje pusti ▼ odboru svojega predstavnika. Japonska se je temu vabila odtvala. Verjetno je, di bo T nepolitičnih odborih ZN pustila še nadalje svoje predstavnike. To j« sa ZN na vsak način priznanje. Med letošnjim zasedanjem «« mora odbor t« •varstvo mladine baviti predvsem z učinki gospodarske krize na mladino. Poročilo mednarodnega urada za delo opozarja na demorali žira nje mladine, ki ga porvzroča tudi materijalna kriza. Zveza narodov je zdaj izdala poročilo, ki govori o ukrepih, ki so jih razne države storile, da preprečijo nezaposlenost in demoral!zlranje mladine. Poročilo pohvalno omenfa tudi Jugoslavijo, Anglijo, Španijo, Združene države, Grčijo, Irsko, Romunijo fn sicer kot države, ki dajaio bednim iavUa zastonj MuniTla, 8. maja. b. Popolnoma nepričakovano ca oblatiti je izbruhnila v posameznih delih Filipinov revolucija levičarskih ekstremistov. Organizacija levičarjev jo v zadnjem času široko razpredla tvojo mreže in delovala z neverjetnim članom, zlasti na onih otokih, kjer je našla največ pristašev. Oblasti so izvršilo obsežne protiukrepe in aretirale številne člane levičarske organizacije, zaplenile mnogo propagandnega materijala ter orožja. Glavni voditelji so t ječah. Toda vse ne pomaga nič. Oblasti niso bile v stanju, da pravočasno izvedo, kako se širi nevarno revolucionarno gibanje, medtem ko so ameriške oblasti pokazale ia enkrat popolno neinteresiranost na dogodkih. Včeraj je prišlo do nevarnega puča levičarjev. Na nekem otoku so napadli mestno posvetovalnico, jo zasedli, nato pa izvršili napad še na policijo. Prišlo je do krvavih spopadov med policijo in vstaši ter je v boju padlo 75 oseb. Veliko število je bilo bodo in lažje ranjenih. Ko je dobila policija okrepitev, se je 1 največjim naporom posrečilo potisniti prevratnike iz posvetovalnice, nato pa še iz policijskih stražnic, ki so jih bili medtem vstaši ie zasedli. Novarno revolucionarno gibanje se je pa preneslo ■ neverjetno naglico na vse podroJJ« filipinskega otočja. Levičarji beležijo predvsem svoj uspeli zaradi tega, ker je revolucija prišla tako nenadno, da se oblast ni mogla pravočasno pripraviti. Krajevne oblasti so opozorile guvernerja na izredno nevaren položaj ter pričakujejo, da bo po prvem državnem p«ču prišel v najkrajšem času drugi, ki bo mnogo hujši in težji z ozirom na prvi uspeh revolucionarjev, ki so medtem pridobili izredno veliko število vstašev. Oblast je predvsem storila nujne ukrepe, da prepreči revolucije r sami Manilli. Policija, vojaštvo in orofc-niki ho t strogi pripravljenosti. Vesti, ki jih dobiva oblast 1 oslalih otokov, niso prav nič rol-nate. Guverner je zahteval, da se pošljejo vojne ladje in pomorski strelci, ki bodo edino v stanju, da napravijo red. Po dosedanjih poročilih se je poleg drugih revolucionarjev udeležilo v zadnjem državnem puču okoli 3000 organiziranih levičarjev, ki so oboroženi do zob. Točno štovilo irtev doslej še ni znano .ker s številnimi otoki, kjer so se vstaši tudi dvignili proti oblasti, ni vesti. Smatra se, da so nekateri otoki v rokah vstašev. Roosevelt ostane optimist London, 2. maja. Ameriški dopisniki tukajšnjih listov poročajo o vtisih, ki jih je napravil Rooseveltov veliki govor po radiu. Njegov govor je prenašalo 600 ameriških radijskih postaj. Povod za ta Rooseveltov nastop je dala tiha agitacija raznih prizadetih skupin, ki proglašajo Roo-seveltove reforme za nepraktične, nesocialne in posegajoče v državljansko svobodo. Ta podtalna kritika ne prihaja samo od opozicionalne republikanske stranke, ki se že pripravlja na volitve v prihodnjem letu, ampak tudi od strani vele-industrije in velebanke in od takozvanih družb holding, ki jih krijejo veliki plinski in električni koneerni, ki so bili ustanovljeni samo zato, da bi bilo lažje obiti davčno zakonodajo; ti so posebno dobro uspevali za časa Coolidgea in Hoovera. Ozračje za to propagando je ustvarilo tudi odlašanje zasilnega zakona. Prav tako 90 se pričeli pojavljati dvomi o bodočem razvoju gospodarskega življenja v Združenih državah. Zdaj je vlada dovolila 4 miljarde dolarjev za pobijanje nezaposlenosti. S tem je bik) ustvarjeno ugodno ozračje za najnovejši Rooseveltov nastop. Roosevelt je to priložnost porabil, da je z velikim govorom vlil ameriSkemu ljudstvu novega poguma. Dejal je, da ni nikakega dvoma, da se bo" Amerika s pomočjo njegovih ukrepov vsekakor opomogla. Število zakonitih ukrepov, ki bodo predloženi kongresu, je res ogromno in vzbuja na prvi pogled vtis zmede. Toda vlada dela kljub temu po določenem načrtu. Ta načrt se bo šele pokazal za časa zasedanja kongresa. Odlikuje se posebno po tem, da ne teži za uveljavljenjem koristi samo določenih skupin, ampak se ozira na celoto. To je na vsak način velika pridobitev za temelje nove ln prave demokracije. Ljudstvo se pod novim sistemom počuti bolje. Zato je šlo vladi. Roosevelt je nadalje v kratkih potezah opisal svoje ukrepe za ublažitev nezaposlenosti in njihove posledice. Obravnaval je zakon o socialni zaščiti, ki naj pripomore k preobložitvi sedanjih kritičnih časov in naj zajamči delavstvu primerno življenje v starosti. Nato je govoril o zakonu za pospeševanje dela. Prosil je za sodelovanje vseh, kdor ima kako misel ali kak načrt, ki bi po njegovem mnenju koristil skupnosti, naj pride z njim na dan. Nergačev pa Roosevelt ne more trpeti Treba je vzajemno delati in le tako bo mogoč« prebroditi sedanjo krizo. aii pa po nizki ceni; Švedska prireja tečaje z brezplačnimi malicami. Druge države organizirajo počitniške kolonije, otroške vrtce itd. Drugo poglavje govori o potrebi podaljšanja šobkega pouka, in sicer v Španiji, Litvi in Romuniji ter raznih drugih državah. Tudi na Angleškem, v Švici, v Danski, Združenih državah in tudi nekaterih južno-rvropskih deželah »o pričeli ustanavljati delovna taborišča, da bi tako dali nezaposlenim možnost zaslužka; vpeljali so tudi športne tečaje, da bi zaposlili mladiino, ki bi sicer moralno propadala. Japonsfta zunanja politika Tokio, 3. maja. c. Japonska urad n n agencija Rengo sporoča, d« je imel danes japonski zunanji minister velik govor o japonski zunanji politiki. Ta govor je imel pred guvernerji japonskih dežela. V svojem govoru je izjavil, da jc vesel dobrega razvoja mandžurskega cesarstva. Prav tako mora biti Jajionskn tudi veselo, da so se zboljšali odnošaji med Japonsko in Kitajsko. Japonska in Kitajska se morata zavedati, da imata oho Isle naloge pri obrambi azijskih Interesov. Tudi odnošaji s sovjetsko Rusijo se stalno zboljšiijejo in Japonska snino želi, dn hi se posebno trgovinski od-iojaii ined Uubijo ia japuussko zbolj&ali Odstop španske vlade Madrid, 3. maja. c. Danes se je špansko vlada sestala k seji. N« tej seji je bilo sklenjeno, da poda vlada v reloti demisiio. Lerroux je takoj odšel k predsedniku republike Zamori in mu predložil demisijo celokupne vlade. Al-cala Zamora te demisije ni sprejel in je zaprosil Lerrouxa, naj še ostane na oblasti Pričakovati je torej, da se bo sedaj še bolj poostrila borba med Lerrouxom in Gilom Roble-som, ki zahteva takojšnji odstop Le.rrouxa. »Drobne" iz Nemčije Nihdo jim ne da denarja Pariz, 2. maja. SE, Tukaj potrjujejo vesti, da »e je dr. Schacht zadnje čase zelo trudil, da bi našel v inozemstvu posojila. Povpraševal je v prvi vrsti pri velikih denarnih zavodih v Ameriki in v Londonu. Oblubljal je kot varnostno jamstvo, da bo nemška vlada konflscirala zasebnikom vse inozemske vrednostne papirje in jih založila pri upnikih. Prosil je za ogromno posojilo 13 millard frankov (40 miljard Dn) za nabavo sirovin. . Potem je brez sledu izginil. Napad na kntoliške fante Iiondon. 2. maja. SE. loženje. Visoke agave, raznovrstne kakteje, cvetoče belagonije krasijo s svojim cvetjem strme pečine ob lepo izklesani avtomobilski cesti. Mesto sledi mestu, eno lepše ko drugo. Solnčni žarki pripekajo, naši romarji se solnčijo v odprtem vozu in srkajo sveži morski zrak, krasna pot nas vodi skozi S. Remo v Bordighero, kjer je največji gozd palm v Evropi. To mesto zalaga cerkev sv. Petra in Vatikan na cvetno nedeljo s palmovimi vejicami. Marsikatera romanca je glasno zaželela vzeti Katerokoli palmo za sfiomin in jo zasaditi na svojem vrtu. Na francoskih tleh Pri Ventimigliei zapustimo mejo Italije in v .Mentonu smo že na francoskih tleh. Vse obrežje zažari v tisočerih in tisočerih lučkah, noč se vlega, ko vozimo skozi najbolj srečno državico Mcmaco. kjer ne plačujejo nikakega davka. Kazina je bajno razsvetljena, celo park pred njo je čudovito razsvetljen, vsak grmiček v cvetju ima svojo električno žarnico. Zdelo se nam je, da smo prišli na čisto drugi svet, Papežev legat kardinal Pacelli ob prihodu v Lurd v deželo |>ravljic in čudovitih bitij. Prenočili smo v Nizzi, največjem francoskem letovišču, kjer prezi-muje januarja, februarja Ln marca do 200.000 tujcev, ki beže pred ostro zimo na toplo Riviero. Naslednje jutro si ogledamo tudi to mesto, nakar nadaljujemo pot jx> francoski Rivieri. Letovišči Antibes, Cannes so za nami, ko se začnemo dvigati na najbolj zanimivi cesti Corniche d'Or višje in višje v pečine, odkoder je nebeško lep pogled na zalive, na krasne vile in na pot Cote d'Azur. V Marseilleu - na mesta atentata Ojx>!dan smo v Marseillesu. Vsa družba se poda na mogočno cesto La Canebiere, kjer je padel naš viteški kralj. Par minut je zastal promet, ki je ogromen na tej cesti, ki vodi iz pristanišča. Naša delegacija položi na kraj nesreče cvetje, vsi romarji obstanejo in se v nemem molku jx>klonijo duhu našega pokojnega vladarja. Sredi ceste je namreč plošča z veliko začetno črko A in I. (Aleksander I.) Na dveh svetilnikih je napisano, da je tukaj padel kralj Jugoslavije Aleksander I. in njegov prijatelj Bartou. Mesto je ogromno, promet nepopisljiv, toda zunanjost je umazana kot so primorska mesta. Nato zapustimo morje in hitimo naprej. Sami vinogradi se vrstijo ob cestah, vmes oljčni nasadi in ta pot traja skoraj ves dan. V Montpellieru nas pozdravi dr. vraber, ki študira na znanstvenem institutu botaniko. Naslednje jutro nadaljujemo [jot mimo krasnega srednjeveškega mesta Carcasome, ki je ena največjih zanimivosti Francije. Vse mestno obzidje, vsi obrambni stolpi so tako ohranjeni iz 13. stoletja. Sledi cesta, 100 km dolga, ki ima en sam Skupina slovenskih romarjev v Lurdu majhen ovinek, daljava Ljubljana—Trbiž, kakor bi potegnil z ravnilom skozi polja in travnike, mesta in vasi; ta cesta je kaj hitro premagana. Na cilju In kmalu smo se ustavili v Lurdu, na cilju našega pota. Pireneji so bili pokriti z novim svežim snegom, zvezde so migljale, mesto okrašeno z venci, zastavami, stavbe so imele velikanske napise in grbe 1 urške Matere božje. Ko se okrevamo, vodi po večerji naša pot proti svetišču. Vsa cesta je podobna reki ljudstva, ki valovi proti mogočnemu parku. Onstran Gave ob mostu nas pozdravi visok slavolok, lepo razsvetljen, zgoraj grb sv. očeta, pod njim pa napis: »Tu es Petrus.« Tu se je namreč izvršil slovesen sprejem papeževega legata kardinala Paccelija. Nepozabne slovesnosti v Lurdu In ko prestopimo slavolok, je zažarela bazilika 1 urške Gospe v 10.000 žarnicah. Nad 30.000 vernikov se je z gorečimi svečami jx>mikalo po lepem parku, jx> krasnih arkadah nazaj v Rožetivensko cerkev. Morje lučic je migljalo, vmes pa je donela pesem: »Zvonovi zvonijo, premilo jx>jo, častijo Marijo, lurško Gospo«, »Ave Marija, Ave Marija!« ponavljajo zastopniki stoterih narodov, vsak v svojem jeziku, vsi pa združeni v ljubezni do Marije. Nisem videl očesa brez solze večerna jxxlamo čeri pred votlino. Maša sledi maši, ljudstvo na glas moli, prepeva in spremlja daritev skozi vso noč. Tri dni in tri noči neprestano se vrstijo sv. maše, te mirovne daritve za človeštvo. Tiha molitev, ki prihaja iz srca, nas druži, kakor druži otroka z materjo. Ce kje na svetu, je tukaj oni sveti kraj, kjer se topi tudi najbolj zakrknjeno srce v otroško vdano molitev. Hitro so minile tri noči in dva cela dneva v Lurdu. Udeleževali smo se pojx>ldanskih procesij, Prav tako, kakor prometni redar promet, zaustavlja bonbon kašelj. v katerih je stopalo do 2000 duhovnikov, 75 škofov in nadškofov im štirje kardinali v škrlatnih oblekah. Nastop francoskih evharističnih križarjev, ki so bili odeti v svoje kroje, je bil občudovanja vreden. Imeli so sv. mašo in obhajilo, nato pa procesijo. Nadvse impozanten je bil nastop belgijskih mož, ki so prišli semkaj s posebnim vlakom in prinesli s seboj 120 krasnih svilenih zastav. In kadarkoli je legla noč nad lurško mesto, je zažarel na tisoč metrov visoki gori Pic de Jer 20 m visok križ, električno razsvetljen, in zopet so se strnili narodi v nočno procesijo, zopet so zapeli lurški zvonovi čudovito lepo himno PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. Matere božje in vsa dolina je donela v refrenu: »Pozdravljena, Marija!« Naša delegacija je v soboto zjutrai ob 6.30 prisostvovala sv. maši, katero je daroval kot zastojaiik našega škofa vseuč. prof. dr. Janez F a b i j a n. Naša molitev je bila posvečena našemu narodu, naši državi. Lurška Mati božja naj bi uslišala naše prošnje, ki smo jih tukaj predložili in srečna bo naša bodočnost. Kot katoličani Jugoslavije smo bili uvrščeni med 140 narodi, katere jc tukaj družila ljubezen do Marije, prošnja do svetovnega miru in globoka hvaležnost za odrešenje človeštva. Vsak dan se je število romarjev večalo, dnevno je prišlo do 65.000 romarjev. Vsaj toliko so na kolodvoru ]x>brali železniških kart. Od sobote zvečer do nedelje zjutraj so naši romarji prečuli skoraj vso noč. Vsi smo prisostvovali polnočni maši pred votlino, pristopili k sv. obhajilu, ki se je tukaj delilo od f>olnoči do p>oldneva neprestano, štirje duhovniki so obhajali menjaje. Gotovo pa ie bilo dnevno ob-hajanih nad sto tisoč vernikov. Naši duhovniki so pristopili k oltarju že ob pol enih zjutraj, tudi sv. maše so se pri vseh lurških oltarjih, ki jih je kakih 80, neprestano darovale od pol ene do opoldne. Nazaj v domovino Na belo nedeljo smo nastopili pot proti domu. Kjerkoli je bilo mogoče, smo zbrali drugo cesto in obiskali druge kraje. V Toulouse smo se sestali s Slovenko, ki je poročena v okolici tega mesta. Pogledali smo vsi skupaj znamenito starodavno cerkev in si ogledali mesto. Od Lurda do Toulousa smo srečavali neprestano avtomobile, avtobuse, ki so vozili k sklepni procesiji v Lurd. Popoldanska pot nas je peljala zopet v Provanso do Avignona. Mogočne trdnjavske zgradbe in stolpi pričajo o zgodovini, ko ie bival tukaj paj>ež v 15. stoletju. Mogočna reka Rona teče ob mestu, ki ima naravno lego trdnjave. Naslednji dan je držala naša pot zopet na Riviero. V Nizzi smo se zof>et ustavili in po kosilu smo hiteli proti Monte Carlu. Ogledali smo si to letovišče, tudi notranje prostore igralnice smo videli. Toda vse drugačni vtisi so hiH vtisi od tukaj, kjer vlada attri saera fames, pohlep po zlatu. Znova stno uživali lepote francoske in italijanske Riviere, Genova la Su-perba nas je zvečer sprejela v svoje okrilje. Lepo mesto, največje pristanišče Italije, odkoder vodijo jx>morske linije v Afriko in Ameriko. Tu smo si ogledali tudi najlepše poko|>ališče na svetu, občudovali nagrobne spominke, ki je vsak umetnost zase. Iz vseh spomenikov pa diha globoka vera v večno življenje. Človek ne more verjeti, kako je mogoče, da smo zjutraj občudovali Genovo, zvečer pa že bili v Benetkah. Po novem mostu, ki druži Mestre z mestom in je morda ena največjih naprav Italije v zadnjih letih, smo to pot prevozili naravnost do Cana-la Grande. Mogočni Markov trg z lepo cerkvijo smo občudovali naslednji dan, obenem se pa divili velikemu tujskemu prometu, ki vlada v tem mestu. Velikanska ladja Monte Rosa je pravkar pripeljala izletnike iz Egipta. Nadvse zanimiva jc razstava Tizi-ancrvih del, ki se je pravkar otvorila. Naše roma-rice so si v Benetkah precej olajšale svoje denarnice. Popoldne smo nastopili pot proti dotnu. Pogled na Redipolje in mogočen spomenik padlim vojakom, pogled rta Doberdobsko planoto nas je spomnil na dobo, ko je bila ta okolica slovenskih fantov grob. Hladna burja je vela po našem Krasu in noč se je razlivala nad potjo, ki nas je vodila proti Ljubljani, kamor smo doseli srečno, zdravi in veseli. Vsakdo nas pa se je prepričal, da je vožnja na avtobusu sicer bolj naporna, kakor na železnici, vendar pa nudi druge ugodnosti: razgled, solnce in zrak, česar železnica ne midi. Izletnikom bodo goto vo ostaK vtisi neizbrisni še dolgo, dolgo let V. Z. Pozeha - šiba našega kmeta Ljutomer, 2. maja. Ze snoči so bili ljudje v velikih skrbeh radi pretečega mraza. Radi dežja in vetrovja se je ozračje zadnje dni, zlasti pa včeraj, tako ohladilo, da so se ljudje bali mraza. Nocojšnja noč pa je prinesla katastrofo. Že zvečer je kazal toplomer tri stopinje pod ničlo. Okoli 23 je padel na pet stopinj, danes zjutraj pa je kazal celo osem stopinj pod ničlo. Razumljivo, da tak mraz v spomladanski rasti naredi Timotej: Adoratores Svečeniške silhuete Voditelj dr. Janez Ev. Krek t a oktobra 1917 Morebiti boste osupnili, da najdete v tej galeriji trenutnih posnetkov tudi našega Evangelista? Bili ste ga vajeni videti in slišati ie na shodih in v dvoranah, le v društvih in krožkih. In zdaj ga naenkrat vidite ponižno sklonjenega v adoraciji? Pač niste pomislili na Gospodovo vabilo: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.« (Mt 11. 28.) Krek je pribežal pred oltar utrujen in obtežen: od bridkih preskušenj v letu 1913. To je bilo v Krašnji pred oltarjem apostola Tomaža, ki je ob Lazarjevi smrti v rezki kritiki in hladnem pesimizmu zaklical: »Pojdimo še mi, da z njim umrjemo .. .« Tudi Kreka se je takrat že loteval Tomažev pesimizem: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot.« Pred oltarjem sv. Tomaža pa je našel mir in tolažbo istega apostola: »Moj Gospod in moj Bog!« V župnišču je bila takrat zanj že pripravljena Večerja. Župnikova mati je vsepovsod iskala Kreka, da ga zakliče k večerji. Naposled ga je našla v cerkvi, zatopljenega v globoki molitvi. Ni se ga upala motiti. Pokleknila je v klop in počakala konca tihe molitve. Kakor da je zaslišal njen prihod, se je Krek ozrl po ženi. Ni je v polmraku prav razločil, vendar je takoj vedel, kaj pomeni ta prihod. Vstal je in šel iz cerkve. Takoj za njim je stopila župnikova mati z začudeno besedo: »Kako ste Vi dober gospod? Kako morejo ljudje o Vas govoriti kaj žalega?« Vprašanje je prišlo tako nepričakovano, da Krek ni vedel, kaj bi odgovoril. Molče je pospešil svoj korak proti župnišču. Na pragu ga je že čakal župnik Sparovec: »Smo se že bali, da si nam ušeL« Krek mu je odgovoril to, kar je nosil tisti hip v svojem srcu: »Fronc, dobro mater imaš. Moli zanjo, da ti jo Bog ohrani!« Ob ljubeznivi besedi verne slovenske matere — tako je hotel Gospod — se je poživil utrujeni in obteženi duhovnik. Prelat Janez Flis t 10. maja 1919 Nočno častivno uro pred prvim petkom v aprilu je še opravil. Tisto noč je bilo zbranih veliko število mož častilcev svetega Rešnjega Telesa. Vsi so prišli gnani po svoji srčni želji in vneti po zgledu svojega ustanovitelja nočnega češčenja generalnega vikaria Flisa. »Dvanajsta ura! Molitev za' domovino!« se je oglasil prvi molivec. Nikdar in nikjer se lepše ne moli za domovino kakor pred prvim petkom v mesecu pri nočnem češčenju vernih mož. Kako se mora takrat moliti? Kako se mora sploh v sleherni skrbi in zadevi moliti pred taber-nakljem? Tako kakor je storil in zapisal nedavno prej prelat Flis v »škofijskem listu« v bodrilo svojim sobratom duhovnikom m drugim možem. »V duhu postavi in razstavi pred tabernakelj vse tiste, za katere hočeš moliti in zavoljo katerih te teži tiha skrb. Misli si, da kleče s teboj vred pred tabernakljem in čakajo, da jih po končani molitvi evharistični Zveličar blagoslovi.« Tako je mislil in molil naš slovenski Pashal Janez Flis. Tisti dan in tisto noč je pri češčenju sv. Reš. Telesa klečala pred njim vsa Domovina. Molitev evharističnih mož gradi Domovini srečo. Duh. svetnik Simon Zupan t 20. oktobra 1925. Veliki teden v letu 1916. Župnik Simon ga je vsako leto težje pričakoval. Dragi so mu bili obredi velikega tedna, h katerim je rad povabil tega in onega duhovnika iz sosednjega zavoda sv. Stanislava, da je bila velikotedenska jx>božnost slovesnejša. Najdražja pa mu je bila procesija vstajenja na veliko soboto proti večeru. Tisto loto je bilo njegovo hrepenenje po tem svetem opravilu silno a brezuspešno. Obrede na veliki petek je še opravil sam, obrede na veliko soboto, zlasti zaželjeno procesijo je vodil njegov namestnik. Hud prehlad je zadržal župnika Simona v sobi. Dva trenutka sta bila tisto veliko soboto zanj nepopisno ganljiva: Ko so se z Glorijo oglasili zvonovi in ko so popoldan pri evharističnem sprevodu prišli po cesti mimo župnišča i baldahinom in z Najsvetejšim. Aleluja je zadonela v okno. Ob tem drugem prizoru se je župnik Simon dvignil z bolniške postelje in pokleknil pod oknom v katerem so žarele prižgane luči in — njegove solze. Tega dneva in trenutka ne bom fK>zabil nikoli. Takrat sem čutil, kaj pomeni Gospodova beseda: >Kjer sem jaz, tam bodi tudi moj služabnik.. .< Take tihe in trpeče adoracije človek res ne more pozabiti. Vojni hurat Fran Pavlic t 26. decembra 1032. Na njegovem kratkem tedenskem dopustu in zdravstvenem odmoru so ga videli vsak dan v kapeli od številnih in različnih gostov obiskovanega zdravilišča na Slovenskem. »V Evharistiji najdem moč in branibo zoper vse nevarnosti svojega poklica .. .< »Pastirska služba vojaškega kurata ni najlažja izmed duhovniških služb ...« >Danes sem se Gospodu nekoliko oddolžil za svoje zamujene ure. In še sem mu veliko dolžan.« »Spomin na Evharistijo in na moje starše je moja živa vest... < To so nekateri utrinki, ki so se utrnili z usten bogoljubnega vojaškega kuiaU iz Zaječara. strašno škodo. Jablane, ki so bile v najlepšem cvetju, so bile danes zjutraj vse porumenele. zlasti bolj žlahtna drevesa. Pozne sorte, ki še niso razcvetene, niso toliko trpele. Orehi so popolnoma zmrznili Mnogo škode je naredil mraz po vrtovih, največ pa po vinogradih. Trta je že precej razvitar danes so nežne mladike žalostno povesile glavice in porumenele. Vinogradniki so hiteli zjutraj v vinograde pogledat škodo. Žalostni so se vračali. Višje lege niso toliko trpele. Ljudje pravijo: Hujše je, kot če bi toča potolkla. Na vse zgodaj so danes zagoreli ognji med sadonosniki, da bi z dimom očuvali upanje jeseni, pa ni dosti pomagalo, ker je bil mraz prehud in ker je bik) drevje m vse drugo mokro od včerajšnjega dežja. Kopači iz vinograda so pripovedovali, da je bila zemlja naravnost trda. Vsi hrošči so počepali zmrznjeni na tla Gozd izgleda rumen ko v jeseni. Ljudje pa so se veselili bogate letine in že računali, kam bodo vlivali! Kazalo je res lepo, a vse je še v božjih rokah. Ljutomersko-ormoške gorice. V noči na 2. maja je povzročil mraz v vinogradih in sademosnikih ogromno škodo. V vinogradih so največ trpele te-le sorte trt: šipon, žlahtnina in portugalka. Sadonosniki pa, ki so bili 1. maja v najlepšem belem in rdečem cvetju, so poslali 2. maja, ko je posijalo solnce, rjavi. Pričakovati je bilo bogate sadne letine, a bo sedaj radi poškodbe po mrazu več kot za polovico manjša. Videm ob Savi, 2. maja. Jutro na 2. maj je postalo za naš okoliš katastrofalno. Že prejšnji dan je po Gorjancih zapadel sneg, naslednje jutro je pa po Posavju slana uničila up našega kmeta. Sadje, ki je letos kazalo najboljše, je po veliki večini uničeno, ista nevarnost grozi tudi vinogradom. S strahom se kmetje povprašujejo, ka; )im bo prinesla negotova bodočnost Višnja gora, 2. maja. Prvi majnik nam ni prinesel veselja, ampak sneg m mraz. Ze zjutraj je bilo po tleh vse belo od slane Pof>oldne pa se je nenadoma nebo stemnilo in začelo je treskati kakor o sv. Jakobu. Nato pa je začelo snežiti in vrhove je pokril majniški sneg. Na večer je mrzla burja nebo zjasnila. Vsi smo vedeli, kaj bo prinesla mrzla noč. Drugo jutro je bila trava trda l od mraza. Ob desetih so bili senini bregovi še beli | od slane Mlado bukovo zelenje je kakor poparjene j s kropom velo in rjavo. Lepi zeleni gozd postaja j rjav. — Sadno drevje, ki je cvelo, je za to leto uni-| čeno; tako hruške, češnje in češplje. Ohranila pa so se še jabolka, ki še ne cveiejo, — Danes pa hrumi j mrzla k"1"!8 kakor pozimi, zato se je bati budega -> , Liubljtmshe vesti t Kaj bo z rimskim zidom? Ljubljana, 3. maja. Vprašanje rimskega zidu ie dolgo časa vzne-mirja Ljubljančane, ki so se, kakor je pri nas že običaij ob vsaki resnejši zadevi, tudi v tem oziru takoj razdelili v dva tabora. Prvi so pristaši zahteve, naj rimski zid ostane tak, kakršen je, čeiš, da ima le malo mest v Evropi tako dobro ohranjene ostanke na rimsko dobo. Ti so mnenja, da rimski zid prav uiič ne ovira razvodja mesta za njim. Deloma eo imeli prav, zakaj za Tehnično erednjo šolo se na Mirju razteza sedaj krasna kolonija vil in novih domov in to tam, kjer je bil še pred desetimi leti en sam valovit in zamočvirjen travnik. Drugi, ki eo za to, da se rimski zid takoj podre in odstrani, 6eš, da bo potem šele prišlo Mirje do veljave, ker dosedanji prehod skozi zid nikakor ne zadostuje novim potrebam. Ti so v svojih zahtevah tudi nekoliko strupeni ter nekateri celo trdijo, da so bili zraven — ko #o rimski zid delali. Mislijo namreč s tem restavracijo rimskega zidu pred skoraj tridesetimi leti. V tej skupini so skoraj vsi lastniki vil na Mirju, pa tudi mmogi goreči pristaši čim večje modernizacije Ljubljane, ki jim nt doeti mar do »atarih fcrepinij«. Mestna občina se je t tem sporu odločila, da naprosi kot avtoriteto mojstra Plečnika, naj on najde primerno rešitev tega vprašanja. Načrt, ki ga j« za to napravil prolesor Plečnik, kaže moj- strsko rešitev: rimski zid ostane, toda bo nekoliko spremenjen. Sredi zidu bo narejeno široko in lagodno stopnišče, v bližini pa relikvarij, v katerem bodo spravljeni količkaj zgodovinsko vredni predmeti L rimskega zidu. Rimski zid je bil dosedaj odkopan samo na eni strani, odkopan pa bo še na drugi. Že lani je mestna občina pričela odkopavati rimski zid. Zemlja in ruše, ki so jo dobili pri tem odkopavanju, je prišla ravno prav, z njo eo namreč zasipavali svet ob tivolskem bajerju. Delo so opravljali po večini delavci, ki so bili nastavljeni iz bednostncga fonda, tako, da mestne občine delo ni nič veljalo, nasprotno tem delavcem niti ni bilo treba dajati za ta čas pcdpor. Letos bo mestna občina s tem delom nadalie-vala, seveda, ako bodo sredstva iz bednostnega fonda v ta namen na razpolago. KeT pa s« je svoj čas tedanji župan, sedanji ban dr. Puc, za rešitev tega mučnega vprašanja osebno zavzel, je pričakovati, da bo tudi mestna občina dobila letos na razpolago dovolj sredstev iz bednostnega fonda. Delo bo trajalo tri mcsece ter bo pri njem zaposlenih 20 delavcev, ki bodo ta čas prejeli okoli 45.000 Din. S Plečnikovo rešitvijo vprašanja rimskega zidu bodo — tipamo — zadovoljni pristaši tako ene kakor druge skupine, Mirje pa bo dobilo še lepše lice. Mariborske vesti t Obiščite Maaoličevo razstavo Jakopičev paviljon Od 9 do 18 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 0 Slovesna blagoslovitev novih orgel pri sv. Krištofu bo jutri ob 19.30. Obred bo izvršil stolni dekan in skladatelj g. dr. Fr. Kimovec, ki bo imel dogodku primeren cerkveni govor, v katerem bo obrazložil pomen orgel v bogoslužju in raztolmačil v kratkih potezah razvoj orgel ter njihov ustroj. — Po blagoslovitvi bo Ciril-Metodov pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje g. Ludovika Puša zapel irekaj izbranih Marijinih pesmi s spremljavo orgel, slavnost pa bodo zaključile slovesne pete šmarnice z ljudskim peljem. — Kdorkoli je doslej preizkušal novi instrument (in teh ni bilo ravno malo!), je s posebnim poudarkom naglasi! izredno lejx)to glasov posamič, kakor živo mogočnost v plenu. Skrb glede akustike zaradi nizkega kora in posebne arhitekture cerkve se je razpršila. Vse se je boljše obneslo, kakor smo pričakovali. Kdor izmed Ljubljančanov bo hodil jutri zvečer tam mimo, naj stopi malo v cerkev, da bo sam videl in slišal. 0 Priglasi za s»?dcže na Stadionu ob evhar-kongresu. Župljane stolne župnije v Ljubljani, ki re-flektirajo na sedeže na Stadionu ob priliki evharsti-čnega kongresa (sedeži stanejo 10, 15 in 20 Din), vljudno vabimo, naj se tozadevno čimprej javijo ali naravnost na centralni odbor v Vzajemni posojilnici ali pa na župnijski odbor, Stplno župnišče. Pričakuje se namreč, da bodo vsi sedeži že zgodaj oddani in rezervirani. Prijave sprejema tudi uprava »Slovenca«. © Vodstvo umetnostne razstave Srečka Magoliča bo v nedeljo ob 11 dopoldne in ob 3 popoldne v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina 6 Din, dijaki 3 Din. Vodil bo Magolič sam. O Kino Kodeljevo (tel .31-62). Danes ob 20.30 »S križem in mečem« (Jose Mojica), in Princcza Nadja, 0 Krstna predstava Grcgorinove pasijonske drame obeta postati zopet zanimiv kulturen dogodek. Z dramo »V času obiskania« je postavil avtor zgodovinsko verno sliko socialnega in političnega obiležja, v katerem je deloval Jezus iz Nazareta kot učitelj novega nauka. Snov dogajanja je zajeta svo-bodneje kot »INRI« ter se ne opira zgolj na svetopisemske in zgodovinske vire. temveč razkriva s pesniško domišljijo dojeto življenje tedanjega časa. Glavne moške like predstavljajo gg.: Gregorin Je- Majniškekipe od najfinejše do najpriprostejše izpeljave v vseh velikostih Vam po konkurenčnih cenah nudi Prodajalna H. Ničman - Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 zusa iz Nazareta, Levar Pilata, Jerman Judeža, Bra-tina Petra. Izmed dam nastopajo: gospa Marija Vera predstavlja Marijo, gospa Nablocka Magdaleno, gdčna Slavčeva Mirjam. Poleg navedenih sodeluje ves moški ansambl in veliko šlevilo statistov. Predstava bo popolnoma nanovo insceniraua in pričakovati je velikega zanimanja s strani občinstva za to domače izvirno delo, ki ga režira avtor sam. 0 Ljubljana-Expr>ss« bo peljal izletnike v Benetke 14. maja. Prijave se sprejemajo samo do 8. maja v trgovini »Lustra«, Gosposvetska cesta 8. 0 Za evharistični kongr;s je izročil naši upravi v gotovini neimenovani naročnik Din 50. Bog plačaj! 0 Ob priliki svoje sedemdesetletnice je daroval mestni svetnik in častni meščan ljubljanski g Josip T u r k znesek 1000 Din za mestne uboge, za kar mu izreka mestno [»glavarstvo najprisrčnejšo zalivalo. O Modne pletenine za dame finega okusa pri »Mea«, Tyrševa cesta 20. 0 Če ni — denarja, se ne more zgraditi ne proga električne železnice k Sv. Križu in ne — mrtvašnica na tem pokopališču. Ampak: »načrti so za nju že narejeni«, in s tem naj se ljudje tolažijo, da bo — enkrat resi Celje & Apostolstvo mož in fantov ima jutri, prvo nedeljo v mesecu maju, svojo običajno mesečno pobožnost. Ob pol 7 zjutraj v opatij-ski cerkvi pridiga, nato skupno sveto obhajilo in sv. maša. & Poročili so se v opatijski cerkvi: g. Suša Franc, izdelovateli metel in gdč. šniigovc Olga, zasebnica, oba v Celju; g. Požlep Martin, rudar iz Št. Lenarta nad Laškim in gdč. Hoelikraut Ana, poljska delavka istotam; g. Ahačič Anton, mizar in gdč. Koščak Marija, delavka, oba v Gaber ju; g. Stanič Janko, učitel j v Bukovcih v Prekmurju in gdč. Grossmann Hilda, davčna uradnica v Celju._ Čestitamo! & Najden vojaški dokument. V mestu je bilo najdeno uverenie celjskega voj. okrožja, glaseče se nn ime Edvard Ojslršek od Sv. Lovrenca pod Prožinom. Lastnik dobi najdeni dokument v »Slovenčevi« podružnici v Celju. & Zbornica TOI v Ljubljani ima za Celje in okolico uradni dan v torek, dne 7. maja od 8 —12 ure predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8, priti., levo. & Aretiran je bil v Celju 34-letni delavec Alojzij K. iz Zaloga v kamniškem okraju, kjer je izvršil več tatvin, zaradi katerih ga zasleduje okrožno sodišče v Ljubljani. Oddan je bil sodišču v Ljubljani. S3 Slana je zadnje noči napravila v celjski okolici in po Savinjski dolini zelo veliko škode. V sredo ponoči so pozebli orehi, češnje, v četrtek ponoči pa tudi jabolka in hruške. Veliko škode je napravilo slana po vinogradih. ^ Tujski promet v aprilu. Meseca aprila je obiskalo Celje ll(H> tujcev. Med temi je bilo največ jugoslovanskih državljanov, zn njimi pa Avstrijcev. Meseca marca je bilo v Celju 1062 tujcev, meseca aprila lanskega leta pa 1053. tg Več brezposelnih. Po zadnjem izkazu je število brezposelnih zopet malenkostno poskočilo. Vseli brezposelnih je sedaj prijavljenih 509, med temi je 45 ženskih delovnih moči. Pri regulaciji Savinje dobi delo 42 brezposelnih delavcev. Po vinogradih zate kresovi Ogromna šhoda zaradi mraza v sadonosnikih in vinogradih • • • Maribor, 3. maja. Danes zjutraj, ko so na vzhodu zablesteli prvi žarki vstajajočega dne, so žarele Slovenske gorice v kresovih. Povsod, v vinogradih in sadovnjakih, so bile pridne roke na delu, da so nalagale na ognje vejevje z mladim listjem, mokro steljo in slamo. Posebno mnogo kresov je gorelo v mariborski okolici. V Pekrah, Kamnici, proti št. Petru, pod Kalvarijo, povsod so žareli nešteti ognji in zgodnji popotniki so jih strme gledali. Zal niso bili to kresovi veselja in radosti, ampak skrbi in žalosti. Zgali so jih kmetovalci po vinogradih, sadovnjakih in vrtovih, da bi z dimom preprečili usodne posledice mraza, ki je že včeraj povzročil silno škodo, danes pa pomoril še to, kar je preOstalo po prvem napadu. Mrzel val, ki je zajel vso Slovenijo, je prizadel zlasti vinorodne in sadjerodne kraje. V vinogradih je baš začelo trsje najlepše gnati ter so bili nežni poganjki že lepo razviti. Sadonosniki pa so kar bleščali od pisanega cvetja jablan. Na njivah je odganjal krom-pir, prikazal se je iz zemlje že fižol, vrtovi so bili že v najbujnejšem. zelenju. Na vse to rodeče se bogastvo naše zemlje je legel ledeni hlad včerajšnjega in današnjega mraza ter ga pomoril. Učinke včerajšnjega in današnjega mraza smo zasledovali na tukajšgji vinarski in sadjarski šoli. □ Koncert Akademskega pevskega zbora. Bil je to večer, kakor jih v Mariboru redko-kedaj doživimo. APZ si je tudi v obdravski prestolici ustvaril z dosedanjimi nastopi dostojen sloves in tako ni bilo potrebno niti posebne reklame za četrtkov večer, da se ie napolnila velika unionska dvorana do zadnjega kotička. Navzoči so bili vsi predstavniki mariborskega življenja z zustopuikom prevzv. kne-zoškofa mil. stolnim proštom dr. Ma. Vraber-jem in mestnim načelnikom dr. Lipoldom; vsa dvorana je dihala slavnostno razpoloženje, kakor ga ua običajnih koncertnih prireditvah ne poznamo. Navdušenje občinstva je bilo spontano, bilo je globoko zajeto od naše pesmi, ki so jo ti mladi pevci pod vodstvom svojega edinstvenega dirigenta Fr. Marolita prednašali v pristni narodni melodiji, z dovršenim umetniškim podajanjem, ki ga ni dosegel še nobeden naš pevski zbor. Akademski pevski zbor lahko beleži svoj mariborski koncert med velike uspehe, ki mu bodo dali pobudo in vztraj-nost pri nada.Ijnem delu. □ Veliko pozornost vzbuja v oknu trgovine Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti razstavljena nova zastava Slov. pevskega društva »Maribor«. Splošna sodba je, da je to najlepša zastava v mariborskem inestu. □ Mestni avtobusni promet opozorja že sedaj občinstvo na ugodnost voženj na Mariborski otok v času kopalne sezone, ki se prične letos najbrže že 15. maja. Z mesečnimi legitimacijami, ki se dobe v pisarni za 100 Din, imajo kopalci ugodnost proste vožnje na vseh progah in tudi na otok. □ Smrtonosen kramp. V mariborski bolnišnici je podlegel včeraj poškodbam Feliks Bohi. Udaril ga je neki I. G. s k ra m,poni po glavi ter mu prebil lobanjo. Državno pravdni-štvo je odredilo obdukcijo. □ Dne 8. maja bo v veliki unionski dvorani koncert »Maribora«, na katerem sodelujejo kot gostje odlični solisti iz Ljubljane. V letošnji sezoni bo to gotovo eden največjih in najlepših koncertov. Čisti dobiček je namenjen spomeniku kralja Aleksandra I. □ Smrt kosi. V Košakih, Pekel 9, je umrla posestnica Alojzija Kegel, stara 59 let. — Na Ptujski cesti je umrla v starosti 79 let soproga živinozdravnika Ana Kumerc. — Naj počivata v miru! □ Osnutki za letošnji letak »Mariborskega tedna« so razstavi jeni danes od 8. do 13. in od 14. do 19. v pritličju banovinske palače. Razsodišče je nagradilo sledeče osnutke: I. nagra-/ (1000 Din) arli. Drago Korbar, Zagreb (osnu- ek M t); M. nagrada (500 Din) Aleksander Wagner, Gradec (osnut. »Prazniški zvon«); III. nagrada (250 Din) arh. Drago Korbar, Zagreb (M 2); IV. nagrada (250 Din) Rike Beranek, Ljubljana (osnutek »Napredek«). □ Medico borno pili... Mestni očetje res skrbijo za telesni blagor Mariborčanov. Na seji upravnega odbora so sklenili, da se bo prodajala v soboto, nedeljo in ponedeljek v Mariboru medica. Trije »štanti« bodo postavljeni na običajnih prostorih: pred frančiškansko cerkvijo, Na Glavnem trgu in na Kralja Petra trgu .. . □ Tujski promet v apriln. V minulem mesecu je bilo pri mariborski policiji zglašenih 2042 tujcev, od tega 670 inozemcev. □ 11-letni begunec. Policijska kronika ima zadnje čase skoro dnevno zabelež.ene mlade oegunce, ki jih strah pred šolskimi neuspehi Trsje je pozeblo v nižji legi že včeraj. V sadonosnikih je 90—95% pozebljenin jablan, v višjih pa je še včeraj ostalo okrog 40% zdravega. I »osebno usodna je pozeba v nizkih, zaprtih legah, kjer je gotovo uničen ves pridelek. Mraza je bilo včeraj 3.2 stopinj pod ničlo, danes pa nekoliko manj, namreč 2.2 stopinje. Z dimom se je ponekod v vinogradih in sadovnjakih nevarnost nekoliko oblažila. Vendar se je zaradi suhega ozračja dim naglo dvigal ter ni ostal pri tleh. Letos se je obetala v Slov. goricah dobra sadna letina in tudi vinogradniki so upali na boljšo bratev, kakor prešnji dve leti. Mraz jim ja sedaj prekrižal vse upe in navdal uboge ljudi s skrbjo in strahom pred bodočnostjo. Tako katastrofalnega mraza v začetku maja ne pomnijo niti stari ljudje. Običajni so mrazovi ob godovih »ledenih mož« Pankracija, Servacija in Bonifacija m Sofije, ki so letos od 12. do 15. maja. Vendar pa do pozebe tudi tedaj le redkokatero leto pride. K letošnji jx>zebi v sadonosnikih nam sporoča ravnatelj sadjarske in vinarske šole g. Priol svoja zanimiva dognanja: Če je bil cvet le tri dni pred pozebo oplojen, potem mu mraz ne škoduje nič, četudi odmrjejo nežni cvetni deli. Torej bi bili sadonosniki, ki so se razcvetali pred petimi dnevi, morda še rešeni. ali želja po pustolovščinah zvabi t srel Dne 1. maja je izginil z doma tl-letni Franc Pluka-vec ter se še do danes ni vrnil. Fant je srednje šibke rasti, rjavih las, plavih oči, oblečen v kratke hlače in hodi bos. □ PTL dinar je dosegel v mesecu apriln lepo svoto 170.398 Din. — V svrhe PFL je darovala potoni podružnice »Slovenca« v Mariboru neimenovana 100 Din. □ Angleški krožek priredi drevi ob 18 v dvorani Vesne čajanko z umetniškim sporedom, združeno s proslavo 25 letnice kronanja kralja Jurija V. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni! Ptuj Zverinski nočni napad. Ko se je ponoči vračal 18-letni Fr. Tušek, pos. »in v Mestnem vrhu, [x> opravkih iz Brstja na svoj dom, ga je med potjo napadla gruča ponočnjakov in ga premlatila, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtnonevarne poškodbe na glavi. Zopet požar na Dravskem polju. Pretekli torek v pozni noči je izbruhnil požar v Cirkovcih in sicer pri posestniku Matevžu Nupastu. Zgorelo je gospodarsko poslopje z večjo količino sena in slame; žrtev požara je tudi mlin za čiščenje žita ter poljsko domače orodje. K sreči so prišli pravočasno gasilci iz Cirkovccv, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na ostala poslopja. Škoda znaša okrog 20.000 Din in je krita z zavarovalnino. Na kak način je prišlo do požara, ni znano. Blagoslovitev križa. V nedeljo, 5. t. m. popoldne bo blagoslovitev evhar. križa, ki je postavljen v Kicarju za župnijo sv. Petra in Pavla v Ptuju. Šmartno ob Pakt Dne 1. maja je umrla obče znana Ana Cufei-jati, po domače Kouipačeva Ančka, dolgoletna postrežnica kaplanov domače župnije. Po kratki bolezni je končala svoje 72 letno življenjsko dobo mirno in vdano, kakor je bilo tudi celo njeno življenje. — V Belgradu je pred nekaj dnevi umrl nenadne smrti vojak-novinec pri avto koloni, kjer je služil kot mehanik, doma z Rečice. — Pomladanski mraz 2. maja upamo, da ne bo preveč škodoval sadju in trsju, ker so ljudje prejšnji večer pri vinogradih kurili in je solnce polagoma vzhajalo med meglo. Jesenice šmarnična pobožnost je dvakrat na dan, in sicer zjutraj ob šestih v savski cerkvi, ob 20 pa v župni cerkvi na Jesenicah. Prvega maja je delo v vseh tovarnah KID popolnoma počivalo, tako na Jesenicah kakor na Ja-vorniku in Dobravi, le najnujnejše straže so bile postavljene. Delavstvo se je večinoma podalo v hribe, zlasti Črni vrh nad Jesenicami, kjer ima »Gorenjec« svojo planinsko postojanko, je bil poln veselih ljudi, ki so pohiteli v prelepo božjo naravo. Še pred poldnem pa je iz krasnega jutra nastalo neurje z gromom in končno še s snegom. Zjutraj ob sedmin je bila v savski cerkvi sv. maša za pokojne člane Jugoslovanske strokovne zveze, katere se je udeležila velika množica delavstva. Nikjer ni prišlo do kakega incidenta in vsepovsod je delavstvo pokazalo, da zna ceniti ta svoj največji delavski praznik. Kulturni obzornik O dr. L. Vojnoviča in njegovi Zgodovini Dalmacije Pred svetovno vojno sem prvič bral ime Voj-rvovič in od takrat mi je ostalo v neizbrisnem spominu. Kot prvošolec sem nekje dobil Westrov prevod »Smrt majke Jugovičev«, draniatsko pesnitev velikega Iva Vojnoviča, Bilo jc lo tiste dni, ko smo se prvošolci na skrivnem učili cirilice in hlastali časopisna poročila o zmagah krščanske raje na Balkanu. Nekaj podzavestnega je bilo v nas. malo aH nič nismo razumeli, pa vendar smo pričakovali nekaj velikega. Takrat si nisem misiji, da bom po dvajsetih letih spoznal grofa dr. Luja Vojnoviča, brata velikega pesnika dubrovniške trilogije. V Celju, pri Janiču v Gosposki ulici sc je nastanil. V drugem nadstropju ima svoje stanovanje, v sredi velika soba, katere stene so obložene s knjigami. Tu piše, dela in snuje kljub svojim sedmim križem. Čil je in svež ter živahen, da bi mu prisodil komaj 40 let, Pri Janiču sem prišel tudi z njim prvič v stik, nato večkrat v kavarni, na ceeti. v naši pisarni, kjer se zelo rad oglasi, kadar je v Celju. Živi pa v Celju, Parizu, Zagrebu, Belgradu, kakršne so pač prilike. Poleti se zelo rad mudi v Rimskih toplicah. Njegova življenjska dru-tica je slovenske krvi. Dr. Lujo Vojnovič je kljub svojemu visokemu ---1.. 1r*VM«-i lr. trt i n nan.avil — «vn«<*m l.ruu, ... , ...j .. . ii«. — i ,v | — ---r - — - . " ' — J — ." življenju in plodonsncmu delu nicer dostojanstvena • prijazna oeebnott. Takoi t« vtega osvoji im kmalu imaš vtis, da govoriš z osebnostjo, ki more pokazati na obile sadove svojega življenjskega dela. Borec je za resnico, pravico in poštenost. S kakim zanosom je še pred nedavnim branil v bel- frajskem »Vremenu« poštenje in čast velikega trossmayerja pred očitki 6tarokatoličanstva proti starokatoliškcmu škofu Kalodjcri. Podoben je v tem oziru svojemu očetu dr. Kosti Vojnoviču, ki je zaradi svoje poštenosti in odločnosti moral v svojem življenju veliko pretrpeti. Užaljen je bil, ko sem nekaterikrat v »Slovencu« zapisal, da se mudi v Celju »conte« dr. Lujo Vojnovič. Noče, da bi svet mislil o njem. da je njegovo plemstvo v kaki zvezi iz tistih časov, ko je Dalmaciji gospodoval sosed z one strani Jadranskega morja. VojnoViči so iz Hercegovine in so šele pozno pri&li v Dubrovnik. V Hercegovini so imeli velika posestva in so se. imenovali »knjazi«, dokler ni v 18. stoletju njihovega plemstva potrdila ruska carica Katarina, ki jim je dala grolovski naslov. Zadnje dni letošnjega februarja me je razveselil pismonoša s posebnim darilom. Iz Pariza sem dobil najnovejše Vojn vičevo delo »Histoire de Dalmatie«. Nisem pričakoval tolike naklonjenosti, zato me je ta pošiljatev tem bolj presenetila. Dva obširna zvezka, oba skupaj imata skoraj 900 strani. Dalmacija je dobila s tem delo, s kakršnim se lahko ponaša le redko kaka zemlja. Je to prva celotna zgodovina tiste dežele, za katero se btje tisočletni boj med vzhodom in zapadom, med rimsko in bizantinsko kulturo. Ta zemlja je slovanska, morje, ki jo obliva, slovansko. V klasični francoščini, katero obvlada kot svoj materni jezik, pripoveduje avtor o bojih in življenju te zemlje od prazgodovinske dobe do zedinjcnjs leta 1918. Ni to kako suhoparno znanstveno razglabljanje ali naštevanje zgodovinskih dejstev, ki na- vadno človeka samo utruja. Ne, dT. Vojnovič te kljub težkemu predmetu vpelje v svoje delo, da z nestrpnostjo podoživljaš, kar je ta zemlja doživela v tisočletjih, ko je videla razna ljudstva in so ji gospodovali ter ukazovali različni mogotci. Kljub temu, da je delo pisano z lahkoto in se še lažje bere, je zgrajeno na najsolidnejši podlagi, saj našteva avtor ob zaključku drugega dela na 19 straneh uporabljene vire, katerih se je posluževal, ko je pisal zgodovino svoje rodne grude. Nič nepotrebnega citiranja pod črto, ki bralca ob čitanju navadno samo utruja in moti. Le kjer je neobhodno potrebna razlaga k tekstu, je dodal pisatelj pod črto potrebno pojasnilo. Ni imel namena pisati znanstvene razprave, kjer bi na dolgo in široko razčlenjeval in s citati podpiral vsako postavljeno trditev. To delo so opravili drugi. Vojnovič je hotel podali samo sintezo dosedanjih izsledkov in raziskavanj. Kar so drugi storili za posamezne kraje, osebnosti, dobe ter te stvari obdelali vsak s svojega vidika, vse to je Vojnovič združil v lepo zaokroženo celoto in nam podal sliko naše Dalmacije tako, kakršna je bila v vseh dobah in io opisal z vseh strani, ki morejo zanimati bralca. Politična, gospodarska, socialna, literarna in umetnostna plat — vse je našlo v tem delu svoje primerno mesto. Pisatelj ni izgubi! z vidika nobenega pomembnejšega dogodka, ki se je odigral na kraški dalmatinski obali našega Jadrana. Vsi pokreli, pa naj si bodejo kateregakoli značaja, so dobili v Vojnoviče-vem peresu svojei'a največjega mojstra. Kdor se pa hoče o kakem predmetu specialno poučiti, temu nudi bogato bibliografsko gradivo, navedeno na koncu drugega dela, dovolj prilike in možnosti. Saj navaja v tem obširnem bibliografskem razporedu vse količkaj važnejše spise, iz katerih more zajemati nualeli. ki hoč« pisati o Dalmaciji. Kar pa daje knjigi še posebno vrednost in privlačnost, je zelo posrečen izbor ilustracij — 18 po številu — ki so med tekstom dodane delu in ki bralcu nazorno prikazujejo najznamenitejše umetnine, ki jih hrani Dalmacija. Da je knjiga v vsakem oziru popolna, ji je dodan ludi zemljevid Dalmacije. Vojnovičeva zgodovina Dalmacije ie prvo tako delo o tej zemlji. Potrebna je bila, da se pokaže svetu v celoti njena prošlost, za katero posest sc je bil 2000 letni boj, dokler ni z vs ajenjem Jugoslavije prišla končno enkrat za vselej pod oblast, kamor po svoji geografični legi, svoji tisočletni zgodovini in svojem slovanskem prebivalstvu edino spada. Končan je bil s tem boj za njeno last in v novi domovini se bodo lahko vse aktivne narodove sile, ki eo se do osvobojenja izčrpavale v večnem boju s tujci, posvečale ustvarjanju novih vrednot. Vojnovičeva »Histoire de Dalmatie« je delo sekularne vrednosti. Da bi bila ta zgodovina dostopna čim širšemu krogu, zato je napisana v francoščini. Kritika se je do sedaj izrekla o njej samo pohvalno, ali je pa ostala indiferentna glede sodbe (n. pr. poročilo v »Beri iner 1 ageblaltu«). Kolikor smo informirani, se pripravlja nemški prevod teija epohalnega dela Vsekakor bo moral vsak poročevalec, ki bo pisal o tej knjigi — če ga ne bodo vodili kaki ozki politični vidiki — poročati o njej samo v pozitiv. nem smislu. Na zgraditvi tega monumentalnega dela je delal avtor 10 let. Njegovo temeljito poznanje predmeta, ljubezen, ki jo ima zasajeno v srcu do te zemlje in sijajen slog so tisti faktorji, ki so ga 5e v njunlinl marl o! n 1 i nntli.nnnrfn j- _ !. J.l r---— *• • — * . pwi\.ivuui.^u( uu nam jc via> to delo. 1» kar ie za naa Slovence posebnega pomena Morilec priznal zločin Celje, 3. maja. Vsem je ie živo v spominu umor stare prevžit-karlce Elizabet« Repee, ki je bil izvršen 18. februarja letos pri Sv. Jakobu v Kalobju pri Sv. Juriju ob jui. žel. Takoj naslednjega dne sta bila aretirana njen sin Adam in njegova žena Frančiška, medtem ko je hlapec Polenik Ivan, ki je bil prišel takrat pred kratkim k hiši, takoj po umoru ne-rnano kam izginil. Končno je bil 16. marca aretiran v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju tudi Polenik in takoj pripeljan v zapore okrožnega sodišča v Celje. Adam Repec je v zaporu kmalu priznal, da mu je tisti večer, ko je bila najdena umorjena njegova mati, prišel povedat PolenUt, da je pobil njegovo mater Elizabeto Repec-, Repec Frančiška pa je priznala, da jima je Polenik tik pred umorom rekel, da bo napadel Elizabeto. V preiskovalnem zaporu sta nato Repec Adam in njegova žena Frančiška svoji prvotni prunanp preklicala in zanikala vsako udeležbo pri umoru. Ko je bil nato aretiran Polenik, je trdovratno zanikal vsako krivdo in je pri tem vztrajal tudi po ponovnih konfrontacijah z Repčevima. Po dolgotra,nem zasliševanju je končno uspelo preiskovalnemu sodniku g. Krautu, da je Repec Frančiška priznala, da je nagovorila Poletižka k umoru moževe matere. Ko j ebll Polenik ponovno konfrontiran z Repec Frančiške v četrtek, dne 3. maja, je končno tudi on priznal, da je umoril Repec Elizabeto. Izjavil je, da sta ga k temu napeljala oba zakonca Repec Adam m njegova žena Frančiška; obljubda rta mu v hiši dosmrtno stanovanje in prehrano. Kakšne žalostn« razmere so vladale pri Rep-čevih, je razvidno iz naslednjih podatkov: 1. 19Ž2 sta zakonca Repec prevzela posestvo od moževe matere Elizabete. Že prvo leto je prišlo med zakoncema na eni strani in moževo mate~jo Elizabeto na drugi strani do prepirov in tožba zaradi pre-vžitka, ki si ga je izgovorila Eli-abeta. Prepiri in tožbe so se nato ponavljale & vlekle prav do umora, tako da je pri celjskem okr. sodišču prišlo med obema strankama zaradi tega do preko 20 civilnih pravd in do številnih ka'enskh procesov, ki jih je tudi preko 20. Tudi morilec Ivan Polenik, 1 ld je umoril staro prevžitkarico Elizabeto Repec po naročilu, je bil že štirikrat kaznovan in sicer zaradi različnih tatvin. Za to razpravo, ki bo po preteku kakega meseca, vlada posebno v okolici Sv. Jurija veliko zanimanje. Pojasnilo Nebroj upnikov Kmetske eksportne zadruge v Mariboru urgira plačilo svojih terjatev. Ker ne morem odgovarjati, pojasnjujem vsem upnikom, da nakazujem terjatve upnikom, ker drugače ne gre, izključno le po PoStni hranilnici in sicer po vrstnem redu prijav, kakor so došle na sodišče, m stcer najpreje onim, ki so poslali pobotnice^ Ker pa imam izvršiti okrog 3300 nakazil, a lih dnevno lahko odpravim le okrog 40-60 in imam mnogo zamude tudi radi nepopolnih naslovov, ko se čeki vračajo itd. — pozivam vse upnike nat potrpe še tako dolgo, da bom tehnično to delo zmogel. Pismena drezanja in prošnje so brez pomena. Dr. Šnuderl Maks, advokat v Mariboru kot konkurzni upravitelj. Koledar Sobota, 4. maja: Flori jan (Cvetko), mučenec; Mo-nžka, vdova. Novi grobovi + V Vidmu ob Savi je umrla g. Elizabete Knez, ena najstarejših Videmčank. Dosegla je častitljivo starost 88 let. Naj v miru počival Ostale ves ti —Aljažu 1 Odbor Glasbene Matice je prevzel včeraj v livarni JUGOLUTZ v Šiški odlično uspelo reliefno oprsje našega planinskega pevca Jakoba Aljaža: Model je napravil akad. kipar Tone Kralj v velikosti 100x150 cm. Lutzov mojster, Slovenec Su-šnik je uspel z dobro kombinacijo litine cinka, svinca in antimona. Relief je razstavljen v veži Filhar-moničnega poslopja na Kongresnem trgu. Občinstvo vabimo, da si ogleda umetnino, ki bo vzidana v ne^ deljo 12. maja na Šmarni gori v spomin pevcu, ki je bil rojen v njenem podnožju. — Inštalacija novega župnika v Artičah. V sredo, 1. maja se je v župni cerkvi sv. Duha v Artičah vršila slovesna umestitev novega župnika. Novo-imenovanega g. župnika Josipa Sketa, dosedanjega kaplana pri Veliki Nedelji, je pred cerkvijo pričakovala ogromna množica vernikov. V imenu župnije ga je pozdravil cerkveni ključar g. Držanič, belo-oblečena deklica mu je želela dobrodošlico v imenu najmanjših, dosedanji prpvizor g. Modrinjak, ki odhaja za kaplana v Pišece, pa je polagal novemu g. župniku na srce, naj ljubi nove farane, naj ljubi zlasti mladino, naj bo voditelj mladinskim organizacijam. Po sprejemu se je vršil slovesen vhod v cerkev. Umestitvene obrede je izvršil g. dekan iz Vidma, Ivan Medvešek. Na kbneu je novi g. župnik daroval slovesno sv. mašo. Novemu g. župniku želimo vso polnost božjega blagoslova, vso srečo iz nebes pri njegovem dušnopastirskem delu! — Binkoštni izlet Jadranske straže! Kakor smo že, je sklenil izletni odbor sprejeti omejeno število nečlanov, ki naj se prijavijo v že objavljenem roku, ker se po poteku tega roka ne bedo mogli sprejeti. Zaradi pomanjkanja prenočišč VIII. skupina odpade in se zato poveča število udeležencev IV. skupine na 80 članov. Bratske Krajevne odbore izven Ljubljane prosimo, naj prijavijo pravočasno svoje člane, ker je rok za preskrbo posebnega vlaka zelo kratek. Ako se do 25. maja ne prijavi dovolj izletnikov, bo moral izlet odpasti, ker za tako nizko ceno se ne bo mogel nihče voziti po Jadranu. Izletniki dobe tudi brezplačen vodič tako, da se ni treba truditi pri ogledovanju znamenitosti posameznih niest. Prijave sprejema Krajevni odbor v Ljubljani. Pri vpisu plačajo udeleženci polovico zneska, ostanek pa do konca maja t. 1. Prosimo, naj se ta naša prošnja vzame v poštev, ker naknadnih prijav ne bomo sprejemali. Program izleta je na razpolago v pisarni Jadranske straže, Ljubljana, Tyrševa c. la-IV. — Bruckmrjeva proslava v Lincu. Avstrijski konzulat v Ljubljani nas obvešča o veliki Bruckner-jevi proslavi, ki bo 26. in 27. julija v Lincu pod naslovom »Umetnost in kultura v deželi Brucknerja«. Ta slavnost bo vsa posvečena spominu avstrijskega simfonika Antona Brucknerja. Sodelovali bodo med drugimi: dunajski filharmoniki. kvartet iz Mairecka, dirigirala pa bosta Bruno \Valter in Franc Miiller. Dne 26 julija bo v stari stolnici Brucknerjeva maša v D-niolu, zvečer pa bosta v linški slavnostni dvorani izvajani IV. in IX. Brucknerjeva simfonija. Dne 1 27. julija pa bo izvajan v marmorni dvorani baročnega samostana Brucknerjev godalni kvintet v 1-duru. in »Bor«, ki jih je nedavno kupila. Ti parniki bodo pristajali v Bordeauxu, Rotienu, Amsterdamu, Rot-terdamu, Hamburgu, Bremenu in Gdinji. — Topovska granata ubila dva otroki. V Tuzli se j« te dni pripetila strašna nesreča Na tamkajšnjem vojaškem vežbališču so se vojaki vežbali. Po vojaški vežbi pa so prišli otroci, ki so pobrali nekaj svinčenih izstrelkov. Na nesrečo pa so slučajno našli tudi topovsko granato. Najstarejši deček Ahmed Mujagdžič je zaslutil, da je stvar nevarna ter jo je ponudil službujočemu vojaku. Ta pa je granato odklonil ter dečku ukazal, naj jo takoj vrže čim dlje mogoče. Deček je ubogal, toda v tistem trenotku ie granata eksplodirala. Posledice so bile strašne. Najhuje ranjen je bil Dietni Dušan Mičevič, ki je stekel hudo ranjen kakrh 40 metrov daleč, nato pa padel mrtev na tla. Ranjeni pa so bili tudi omenjeni Ahmed Mujagdžič ter pet dečkov in ena deklica. Ranjene otroke so nato prepeljali v bolnišnico, toda tam je kmalu nato umrl še Ahmed Mujagdžič. Več olrok je bilo operiranih, toda verjetno je, da bo še kateri umrl. O strašnem dogodku so oblasti uvedle najstrožjo preiskavo. Koniiscirani zvon Zaplenili so ga radi kljukastih križev ter ga bodo morali preliti. Maribor, 5. maja. Zvonolivarna BUhl v Račah je vlila šest zvonov, ki so jih naročili ptujski protestanti za svojo cerkev. Zvonovi so lepo delo, ki je v čast livarni. Opremljeni so z napisi in okraski; bode pa v oči napis in okrasek na cuein zvonu. Ta napis se glasi: »Zukomme uns Dein Reich«, okrašen je pa s s samimi kljukastimi križi. Kako kraljestvo si pod kljukastim križem lahko predstavljamo, je vsakomur jasno. Vsekakor je velika predrznost ptujskih Nemcev, da si upajo naročiti zvon n takim napisom. Za napis so zvedele tudi oblasti ter odredile preiskavo, ki se je sedaj končala s tem, da so zvon konfiscirali. Zaplenjeni zvon bo morala livarna preliti. Za našo javnost pa naj bo to opomin, da ne bo Nemcev spreobrnila še tako širokogrudna toleranca .temveč si bodo vedno želeli kljukastega kraljestva. Radeče Osebna vest. Iz Perkoč v Prekmurju je premeščena na tukajšnjo osnovno šolo učiteljica ga. Arhar-Jenčič Valerija, ki bo kot nova učna moč pripomogla k otvoritvi VII. razreda, ki je bil do sedaj radi pomanjkanja učnih moči združen e VI. razredom. Nesreča. Pri sekanju drv se je ponesrečil tukajšnji posestnk Martin Višnikar. Sekira mu je spodletela in ga vsekala v levo roko. Zdravniško pomoč mu je takoj nudil tuk. banovinski zdravnik g. dr. Matko. Sila kola lomi kriza pa cene Zahtevajte oba najnovejša, brezi lačna foto-cenika v Drogeriii Gregorič dr z o. t. Liubliana. Preierno a 5 Dve obletnici Marenberg, 3. maja. V obmejnem Marenbergu so letos obhajali dve zanimivi obletnici: 200 letnica posvetitve velike cerkve pri Sv. Janezu Nepomučanu na Suhem vrhu in 25 letnica ustanovitve Marijine družbe. Cerkev sv. Janeza je največja v Sloveniji, postavljena v čast temu svetniku in je bila nekdaj tu slovita božja pot. Letos, dne 4. majnikn bo preteklo 200 let, ko je bila cerkev posvečena. Ta dan je leta 1736 prišel iz St. Andraža v Labudski dolini na Koroškem škof Jožet I. Ožbalt grof pl. Attems in se je mudil tu dva dni: prvi dan je bilo posvečanje cerkve, drugi dan pa birma istotam. Da se je cerkev postavila, za to je imel največ zaslug marenberski samostan, ki je še danes ohranjen. Cerkev je zidana v baročnem slogu, je svetla, akustična,ima tri ladje in dragoceno opravo, ki je večinoma darovana. Do svetovne vojne je imela 4 krasne zvonove, ki so jih naročili v Celovcu in pripeljali po Dravi. Cerkev je imela svoja posestva, med drugimi vinograd v Košakib pri Mariboru, danes last g. Scherbauma. — Leta 1910, ko sta bila tukaj g. dekan Avguštin llecl in g. kaplan Franc Škof, danes župnik pri Sv. Antonu v blov. goricah, je bila ustanovljena Marijanska kongre-gacije za mladeniče in mladenke, obenem pa katoliška mladinska organizacija, Mladeniška in Dekliška zveza. Kot nadaljevanje tega obstoja danee katoliško Prosvetno društvo, ki ima lasten lokal v trgu. St, Jernej Blatno kopališče PlSfpiS: Kogar muči revma. naj se posluž' pom adi termalnega id ravljen ia v Pistyanu Znižane pavšalne cene. Po)asnila: P>stya , informator Žagreb Strossma-yerjev trg I/II. — Pojdite z nami k Mariji na Trsat! Letošnje romanje bo 18. in 19. maja. Polovična voznina je dovoljena tudi do posebnega vlaka. Po morju se peljemo z ladjo v me«to Krk na otoku Krku. Ce bo vsaj 400 udeležencev, se bo cena 155 Din znatno znižala in bomo razliko vrnili romarjem med vožnjo. Kdor gre z nami, naj se takoj priglasi. Podrobna pojasnila v listu »Po božjem svetu« in položnico dobi vsakdo zastonj. Denar je treba poslati do 10. maja; le oni, ki imajo že plačane izkaznice, plačajo ostanek lahko do 12. maja. »Sveta vojska«, Ljubljana, Šentpeterska vo- j aui uuu ».»t uivv« v —'i^--—------7 - • - - — — — Dubrovnik. Ker so cene za vožnjo izredno nizke, se je že sedaj prijavilo precejšnje število udeležencev, toda ne toliko, da bi že sedaj mogli računati na posebni vlak. Zato odbor prosi vse one, ki se mislijo pridružiti temu izletu, naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo Krajevnemu odboru zaradi osigura-nja vlaka, prehrane in prenočišč. Iz dnevnih časopisov čiiamo, da je na Jadranu velik naval tujcev ter se lahko zna zgoditi, če se pravočasno ne priglasimo, da ostanemo brez prenočišč. Da se omogoči udeležba tudi onim osebam, ki niso člani Jadranske stra- in razveljavilo: zadnja leta si je izbral pisatelj vprav našo zemljo in sicer Celje, da je mogel v miru in tišini dovršiti svojo življenjsko mojstrovino, K. G—r. Ljubljanska drama: Gostovanje VI. Skrbinšha V Sorlijevi družinski drami »Blodnji ognji« je 1. maija L 1. v vlagi sina Dušana gostoval g. Vladimir Skrbiirršck iz Maribora. Gosta poznamo že iz neikaterih prejšnjih nasiopov: je visoko stremeč igravec, izbranih zunanjih oblik in z idealizirano, tu in tam celo nekoliko v maniro segajočo besedno kulturo. Vse to odkriva teatralika, ki bi rad iz ožjih razmer v širino ter bi rad dal svoji ume.nosti čim več zmagujočega poudarka. V splošnem opažamo, da VI. Skrbinšek pri vsakem novem nastopu v Ljubljani res prinaša čim več popolnosti v smeri, ki smo jo označili, in da prehaja iz virtuoznosti do umetnosti. To lahko še posebej poudarim pri »Blodnjih ognjih«. Predstava v splošnem sicer ni bila posebno dobra, kaj rado se namreč primeri, da tudi dober gost spro-Ai nekaj neskladnosti in da več ali manj veže celotno podobo igre — toda zdi se, da je to pot igra v splošnem že uišla igravcem iz rok in da se zaradi lega gost sam ni čutil popolnoma svobodnega. Posebno začetek igre je bil medel, igravci z gostom vred tihi in nerazumljivi. Vendar je gosp. Skrbinšek podobo notranje raz-krojenega mladega pesimista zajel s tako močno čuvstvenostjo in sugestivnostjo, da je novelistično družinsko katastrofo pr pravi! kolikor je pač mogoče verjetno. V prvem dejanju je dal družinski razkrojenosti poseben mrk in boleč poudarek, da je njegova večinoma nema igra v 11, dejanju jasno merila v nepričakovani konec. Kljub temu, da je naša režija zelo realistična, ie dobila igra z mariborskim gostom svojo zanimivo in prav srečno dopolnitev in gost je v polni meri zaslužil topli sprejem ljubljanskega občinstva. F. K. jašnica (Vrazov trg 4). — Vlom v občinsko pisarno. Na Teharjih so v noči od ponedeljka na torek vlomili v občinsko pisarno neznani zlikovci. Vlomilce so zasačili orožniki, a se jim jih ni posrečilo prijeti. Iskali so gotovo denar, pa do njega niso prišli. — V S uzbenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 35 je objavljena »Odredba o dopolnitvah in izpremembah naredbe o prihajanju inozemskih vojnih ladij v morske teritorijalne vode in luke«, dalje »Naredba o normiranju obresti na glavnico uradniškega pokojninskega sklada pri Drž. hipotekami banki« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. Med. iiniu. dr. Franio Hribar specijalist za zobne in ustne bolezni otvori svojo zobozdravniško prakso na Bledu (Ulico in čas naznani v kratkem). Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča; A 11 e r s , Sexual - Pedagogik. 270 str. vez. 110 Din. — Bernanos, eDr heilige Dominikus. 62 str. vez. 50 Din. — Feuerer, Ordnung zum Ewigen. Človek v krščanski resničnosti življenja. 228 str. kart. 76 Din. — G r o b e r , Die Jugend zu Christus! času primerna knjižica za mlado in staro. 48 str. kart, 14 Din. — G r 6 b e r , Christus und die Frau. Stare resnice za novi čas. 58 str. kart. 12 Din. — Grdber, Der christliche Mann. Času primerna knjižica za moža in ženo. 50 str. kart. 12 Din. — H a g e n , Piarrei und Pfarrer. 272 str. vez. 174 Din. — K a r r e r , Das Religiose b der Menschheit und das Christentum. 260 str. vez. 130 Din. — K o t h e r , Vom Gehe mnis der Papst-kirohe. 263 str. vez. % Din. — Kramp, Eucha-ristia. 0 nje bistvu in češčenju. 178 str. vez. -10 Din. — Pfliegler, Die padagogisehe Situation. Misli za sedanje stališče krščanske vzgoje. 220 str. nevez. 75 Din. — P o p p e , Eucharistlsche Piarr-seelsorge. 135 str. nevez 24 Din. — Vonier, Das Mysterlum der Kirche. 60 str. nevez. 39 Din. Umrl )e gosp. Cvelbar Jožef, gostilničar v Št. Jerneju, oče gosp Cvelbarja, kaplana v Cerkljah na Gorenjskem. — Naj mu Bog nakloni večni mir in poko*j, preostalim pa da tolažbe in utehe v teh žalostnih urah življenja. Pevski zbor lz Stične je v nedeljo popoldne gostoval v tukajšnji dvorani in zapel več pesmi, ki so ljudem zelo ugajale in so nekatere morali celo ponavljati. — Želeti bi bilo ie več takih prireditev, ker naše društveno življenje zadnje čas? nekako — spi. DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 4. maja: iVuiomrSiVini. Red B. Nedelja, 5. muja: Gojpoda (llembnjevi. Ixven Izredno zniiane cone od 14 IM® nav«lol OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 4. maja: Boceaecio Izrven. Nedelja, 5. nitij a: Boecaccio. Izven. U državi. Poleg tega zahteva resolucija, naj se i zakonom uvede zavarova -je za primer smrti, starosti, onemoglosti in nezaposlenosti. Prekrasna svetovna razstava v Bruslja Sanje 20. stoletja so uresničene Sredi teh skupin modemih zgradi) in palač ne dviga nenavadna zgradba, kakor nekaka cerkev s štirimi kupolami in šestimi obeliski iz pozlačenega bakra. To je dvorana »Katoliškega življenja«. Nad zunanjimi stopnicami je igra zvonov z 36 zvonovi. V zgornjem nadstropju pa je cerkev. Stranske ceste vodijo k paviljonom tujih držav in mnogoterim drugim zgradbam. Posebej je trebo omeniti zgradbo »Alberteum« s posebnim planetarijem, biološko sekcijo, z oddelkom za radio in film z razstavami stare, moderne in verske umetnosti, dekorativne in grafične umetnosti itd. Tu stoje tudi palača elegance, palača reklame in posnetek La Fon-taineove rojstne hiše. Zgradbe bogato krase reliefi in freske. Zaposlenih je bilo 200 slikarjev in kiparjev. Samo dekorativna oprema je veljala t(H) milijonov belgijskih frankov. Bruseljska svetovna razstava naj ne bo kak velesejem, ampak jasen pregled proizvodov vseh dežela. To je temeljna misel te svetovne razstave. Obiskovalca, tudi laika, hoče seznaniti s predmeti ter ga podučiti, ko ga na lahek način zabava. Sploh ta razstava zelo vpošteva potrebe preprostega i;n manj premož.-nega občinstva. Za odpočitek so sicer zgrajena nn razstavi tudi zabavišča iu razna igrišča, toda poleg teh prostorov za šumni odpočitek je še več izredno lepih resnično mirnih počivališč, ki kar vabijo obiskovalca. Tako je n. pr. zgrajen na razstavi 17 ha velik gozdni park, sredi katerega se lesketajo ljubka jezera. Dalje je zunaj v prosti naravi gledališče pod milim nebom, prekrasen rožni vrt in nadvse moderno uirejen zoološki vrt. Tudi športniki bodo v obilni meri deležni užitka. Na razstavnem prostoru je zgrajen velik stadion, kd ima prostora Zi. 90.000 gledalcev. Višek vse razstave pa je pač zgodovinsko točni posnetek starega Bruslja, kakršnega so naslikali stari belgijski slikarji. Stari Bruselj, ki je na razstavi nanovo vstal, ločijo od moderne razstave velika vrata. Stari Bruselj leži na razstavi ob tihi rečici in je čudovito slikovito mesto z vijugastimi in ponekod obokanimi uličicami. V njem stoji točno posnet grad vojvode Brabantskega, lepa cerkvica, prijazne starinske krčme, cehovske hiše in prikupne starinske trgovine. »Prebivalci« tega mesta so vsi oblečeni v pisano nošo sta rili Bruseljcev, mestna garda in vojaštvo nosi še nekdanje stare uniforme. Po cestah in trgih je vesel živ-žav, iz hiš doni vesela godba. Vse se zdi človeku tako pristno, da se človek le s težavo zave, da je to le posnetek starega Bruslja, postavljen v moderno razstavo. Preden prideš v ta stari Bruselj, te pri mestnih vratih pozdravi stražnik stare garde. V starodavnem rotovžu te dostojanstveno sprejme župan starega Bruslja ter ti zagotavlja, da je uniforma, katero nosi, res tista, katero so njegovi UTadni predniki nosili pred 100 in 200 leti. Tako prisrčno je vse to, da se ti zdi, kako lepi so morali biti nekdanji časi. V Bruslju glavnem mesrtu Belgije, je bila te dni odprta svetovna razstava, morda največja sedanjega stoletja. S to razstavo je Belgija tudi kronala 100 letnico svojega obstanka. Bruseljska svetovna razstava je orjaško delo, še dvakrat pomembnejša zato, ker je bila dodelana in odprta ravno ob času najhujše gospodarske krize. Belgija je žrtvovala za svojo svetovno razstavo mnogo stotin milijonov frankov, dolga leta so bila žrtvovana tej zamisli, delalo je 15.000 do 20.000 delavcev. Danes je uspeh tega ogromnega dela viden. Trideset držav se je priglasilo, da se udeleže razstave, en milijon obiskovalcev z vsega sveta je že vnaprej sporočilo, da pridejo. Uspeli razstave je zagotovljen že z dnem, ko so jo odprli. Slovesni blagoslov ob pričetku razstave, ki sta se ga udeležila krailj Leopold III. im kraljica, je bil zgodovinski dogodek. »Sanje 20. stoletja so se uresničile!« Tako pišejo inozemski časnikarji o razstavi, ko jo popisujejo. Tik pred vrati Bruslja je na 140 ha široki visoki planoti tako rekoč čez noč nastalo novo moderno mesto, ki ima 150 dvoran in paviljonov, mogočne in monuimentalne palače, visoke stolpe, široke drevorede in obširne trge. Iz oblike in barve izžareva slog naše dobe, lepota in preprostost sta združeni. Novo stavbeno gradivo omogoča nove oblike zgradb. Zlasti steklo je močno uporabljeno, tako da se zgradbe zde čudovito prozorne. Morje svetlobe se podnevi zliva v nove zgradbe, morje svetlobe se zvečer razliva iz njih. Izpred glavnega vhoda, ob katerem stoji 6 mogočnih stebrov, vodi glavna, sedem kilometrov dolga cesta na grič, odkoder je prekrasen razgled na ves Bruselj. Ob cesti je speljana vodna struga, v kateri je polno umetnih tolmunov, brzic in pa vodopadov. Ta cesta se imenuje »Avenue du Centenai.re« — na čast 100 letnici belgijske svobode. Ob cesti stoje restavracije, paviljoni slovečih tvrdk, palače Bruslja in Pa-iiza, ogromne razstavne dvorane Belgije in Francije. Tam zgoraj se okrog obširnega trga vrste največje zgradbe te razstave, trdno in močno zgrajene palače, ker bodo v bodoče središče novega mestnega dela. Vse presega glavna dvorana, drz.na, čudovita mojstrovina belgijskega arhitekta van Neka. Vsa zgradba je 59 metrov visoka, 150 metrov dolga, 87 metrov široka, nosi jo pa, brez vsake opore kakega »tebrovja, dvanajsit široko upognjenih lokov. Vsa zgradba je pokrita s steklom. Ob vsaki strani stoji še po ena manjša dvorana, ki je prav tako dolga, a le 65 m široko. Na levi strani je palača stare umetnosti, na desni pa slavnostna dvorana s koncertno dvorano, v kateri je prostora za 3500 ljudi. Meja na železniški postaji Ves svet se je zopet zgrozil, u . ... listi poročali, da so na železniški postaji Eisenstein na Češkoslovaškem člani nemške tajne državne policije ugrabili Nemca Jožefa Lampers-bergerja, ki je pred Hitlerjevci pribežal na Češko. Lampersberger je bil svojčas natakar v Monakovem ter jc po Hitlerjevem prevratu zbežal na Češko. S svojimi sorodniki, ki so bili v Monakovem, si je še dopisoval. Pred nekaj dnevi mu je pisal njegov sorodnik iz Mouaiko-vega, naj pride na postajo Eisenstein, kjer se gre bavarsko-češkoslovaška meja sredi železniške postaje Eisenstein. Na postajno poslopje vodi več stopnic, ki so nekatere na češkoslovaški, druge pa na nemški strani in je meja zaznamovana s črto, ki jc v tla vrisana. Tudi v veži postajnega poslopja je meja zaznamovana v tleh. Postajna blagajna je na levi in desni strani mejne črte. Postajna restavracija je na nemških tleh, upravljata pa jo menjaje se češkoslovaški in bavarski restavrater. Do kolodvora vodi od češke strani dovozna cesia, Stebriči pred mejo ob izhodu iz postaje. Zadaj obmejni kamen. Kjer stoji mož, so češkoslovaška tla. Tu je bil napaden nesrečnež ter so ga odvlekli čez mejo, čeprav se jc držal držajev bosta 6ešln. To pismo je najbrže pregledala nemška državna policija. In ko je torej Lain-persbergerjev sorodnik prišel in izstopil na nemški strani obmejne postaje, so planili nanj štirje možje, ki so nanj najbrže čakali, in ga odvedli. Lampersberger, ki je to videl in ki jc stal na češkoslovaških tleli, je zaslutil nesrečo in skušal pobegniti. Toda na češkoslovaških tleh so ga prijeli, pobili in vpričo češkega orožnika odvedli s seboj. To je zgodba, katera je že znana iz časopisov. Človek se pa vpraša, kako je to mogoče. Lampersberger ja so mogli odvesti za to, ker katera na oni strani kolodvora vodi naprej v Nemčijo. Kakih 10 korakov pred vhodom v postajo je mejni kamen, okrog katerega se je Lampersberger sprehajal. Bil je torej neposredno blizu vhoda v postajno poslopje. Zgrabili so ga blizu obmejnega kamna in ga zato naglo lahko odvedli na nemška tla. Vlaki iz Češkoslovaške in Nemčije se ustavljajo na češkoslovaški strani postaje. Zaradi tega je nesrečni Lampersberger mislil, da njegovo življenje ni v nevarnosti, ker še ni prestopil nemške meje. Eisenstein je mestece, ki ima kakih 3000 Zvezdoznanec: »Kaj pa to pomeni? — Danes manjka ena zvezdal« Dragocene minute Obratni stroški velikih avtomobilskih tovarn Austin v Longbridgeju pri Birmingbamu na Angleškem znašajo vsako minuto 120 funtov fiterlin-gov (30.000 Din). Kadar obrat stoji, se stroški zmanjšajo na 70 funtov. Obratni statistiki so na podlagi računov izračunali, kako ogromno veliko stane proizvajanje na veliko. Kako dragocena je vsaka minuta v takem obratu, se vidi iz tega, da so v podjetju Austin izračunali letni proračun na podlagi števila minut. « Vsako leto ima v tem podjetju 140.000 delovnih minut. V podjetju Austin dela sedaj 19.000 delavcev in nameščencev. Vsak izdelan avtomobil je sestavljen iz 7000 delov. Za izdelovanje in sestavljanje teh delov je pri vsakem vozu potrebnih 100.000 vrst dela. Da tak obrat točno nadzorujejo, potrebujejo 250 račun, strojev, ki ves čas delajo. prebivalcev, kateri so skoro sami Nemci. Pri Eisensteinu je prehod čez Češki les. To sedlo veže Češko z Bavarsko ter se je čezenj dolg« stoletja vršil obmejni promet med obema deželama. Primož Trubar 37 Zdaj so skrbeli stanovi tndi za dobro urejeno šolstvo. Ustanovili so leta 1563. latinsko šolo in postavili kot njenega voditelja Lenarda Budina, ki je poučeval že v prejšnjih letih latinščino v Ljubljani. Budinov šolski pomočnik je bil predikant Sebastijan Krelj, star 25 let. Izobrazil se je na višji šoli v Jeni. Trubar je hvalil njegovo latinsko in grško znanje ter ga priporočil deželnim stanovom, da so ga sprejeli v službo. Vsak dan je eno uro ali dve uri poučeval mlade plemiče v razlaganju svetega pisma in v lepih znonostih, poleg tega pa tudi pomagal svojemu mojstru Trubarju v pridigovanju. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo je postal mladi Krelj superintendent, toda je že dve leti pozneje umrl za jetiko. Ob tem času se je Trubar popolno brez potrebe vmešal v goriške zadeve. Ni mu bilo dovolj, da mu je avstrijska vlada kljub mnogim pritožbam pustila prosto roko. Ni bil zadovoljen, da je na Kranjskem že kar brez strahu hodil po agitacijah sem-intja. Šel je tudi v Gorico, kamor ga je povabil tedanji goriški glavar grof Jurij Thura. Krstil je svojemu prijatelju in somišljeniku sinčka brez cerkvenega dovoljenja kar z navadno vodo in brez drugih predpisanih obredov. Prav tako je obhajal ljudi pod obema podobama v zasebnih hišah in v svoji navadni obleki. Koliko hrupa je napravil še le s pridigami! Govoril je slovensko, nemško in laško. Ljudje so od vseh strani hiteli skupaj, da bi videli luteranskega škofa, o katerem so že toliko slišali pripovedovati. Iz Gorice je na osličku jahal v Vipavsko dolino. V roki je imel sveto pismo in oljkino vejico. Kjer je videl več zbranega ljudstva, je obstal in oznanjeval novo vero. Posebno živahno je bilo pri Svetem Križu. Poslušalci sokar strmeli vanj in ga imeli za preroka, poslanega od Boga. I rubar se je šc pozneje hvalil, da ie bilo oavzočnih tudi mnogo duhovnikov in da je vsem ugajal govor, ki ga je izdal v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Nič pa ni bilo čudnega, da je dobil Trubar na Goriškem tako ugodna tla za luteranstvo. Tam so bile kulturne razmere še slabše kakor drugod. Povsod sta vladali podivjanost in nevednost. Ljudstvo ni imelo nikogar, ki bi ga bil nepoučeno v verskih, še manj v drugih stvareh. Saj so se nahajali še v 14. stoletju na Goriškem pagani. Leta 1331. je bila poslana iz čevdada celo križarska vojska nad brezštevilne pa-ganske Slovence (Sclavos innumerabiles) v kobariškem okraju. Križarji so bili deležni prav takih odpustkov, kakor če bi bili šli nad nevernike v sveto deželo. Pod vlado onemoglih goriških grofov in propadajočega oglejskega patrijarhata, vsled turških napadov, beneških vojsk in kuge so se tudi pozneje le malo izboljšale prosvetne razmere. Vse to je znal Trubar izrabiti, da je ljudstvo prepričal, kako je zapuščeno Ko so ljudje videli po eni strani mlačnosl svojih duhovnikov, po drugi strani pa gorečnost oznanjevalcev nove vere, so čutili do poslednjih neko nagnjenje. Ker so Tru-barijanci trdili, da le oni učijo čisto evangeljsko resnico, nevedno ljudstvo pa ni znalo razločevati med starimi in novimi verskimi nazori, je rajše poslušalo tiste, ki so mu oznanjevali z večjo vnemo četudi popačene verske nauke. In tako so ljudje sprejemali krivoverstvo, ne da bi se bili zavedali, da stopajo na napačno pot. Reči pa moramo, da med slovenskim kmetskim prebivalstvom niso našli luteranski nazori globokih tal. Seme novih naukov je ostalo pri vrhu iii ni prodrlo v zemljo. Pognalo je le šibko drevesce, ki ga je nasprotni veter zgodaj uničil. Sploh je imel protestantizem med slovenskimi pokrajinami najmanj pristašev na Goriškem. V ti deželi ni bila ustanovljena nobena evangeljska občina, nikjer zidana evan-geljska cerkev. Slavnostna Trubarjeva pot skozi Vipavsko dolino pa je dobiia nek udarec s tem, da je soikansko-goriški župnik Matija Mercina poročal cesarju Ferdinandu o Trubarjevem potovanju skozi Goriško in o njegovi agitaciji za luteranstvo. Ferdinanda je to obvestilo nemalo razburilo. Takoj je izdal povelje, naj Trubarja primejo in zvezanega pripeljejo na Dunaj. Pa tudi ta ukaz, kakor že mnogo drugih, je bil brez učinka. Trubar je prišel srečno čez Kras v Ljubljano, kjer se mu je prav dobro godilo pod zaščito vsemogočnih deželnih stanov. V pismu, naslovljenem solkansko-goriškemu župniku Matiji Mercini, nalaga Ferdinand, naj ne pusti Mercina kot voditelj katoliške stranke v Gorici nobenega luteranskega pridigarja vpč v mesto. Kar se pa tiče onega, ki ga je poklical deželni glavar grof Jurij Thurn v Gorico (misli Trubarja), naj bo kakor je »weil er davon ist« — ker je že odšel. Trubar je imel tako srečo, da so mu povsod dovoljevali »pardon«. Poprej so mu grozili in napovedali kazni, pozneje so ga pa pustili v miru. Pozabljene so bile vse tožbe, kakor bi se bil bali tega neumorno delavnega moža svetna in cerkvena gosposka. Nova vera je na Kranjskem tako zelo napredovala, da gospodje luterani niso bili samo s tem zadovoljni, če jih gosposka ni nadlegovala. Hoteli so še več in delali na to, da prodre njih vera v vse kroge prebivalstva. Deželni stanovi so odrivali katoličane iz deželnega odbora, iz mestnega sveta in celo iz župnij, nad katerimi so imeli kako oblast. Poprej so se morali braniti, zdaj so pa že začeli napadati. Ves način dosedanjega boja je dobil drugo podobo. Protestanti so postali gospodarji, katoličani pa so se morali braniti in umikati. Lu-trovcem še stara prisega ni bila po volji. Od nekdaj se je prisega končevala z besedami: »Kakor gotovo mi Bog pomaga in njegovi svetniki.« Novoverci pa niso dosti marali za svetnike. Rekli so, da tako besedilo ni v smislu avgsburške veroizpovedi in da se mora besedilo prisege glasiti: »Kakor gotovo mi Boj pomaga in njegov sveti evangelij.« Dosegli so spremen in vsak je moral prisegati z označenimi besedami. fN*dal}cva»je .ledij Gospodarstvo Sanacija bratovskih sktadnic Gibanje zlata Na podlagi pooblastila v finančnem zakonu )e ministrski svet predpisal uredbo o sanacij bratovskih skladnic v naii državi S to uredbo »c ustanavlja osrednji fond *a ozdravljeni« glavnih bratovskih skladnic pri ministrstvo za gozdov« in rudnike. Fond j« javnopravna ustanova, pravna osebnost. Fond upravlja poseben odbor treh članov, predsednik je načelnik oddelka za rudarstvo pri ministrstvu za gozdove m rudnike, člana p« sta zastopnika gL brat. skladnic« (eo delodajalec in en delojemalec). Nadzorstvo ima minister. Fond s« upravlja po istih določilih kot gl. bratovsk® sfcladnice. Sredstva iooda so: 1. prispevski glavn. brat. skladnic do 10% pobramih premij (članov in podjetij) za pokojninsko zavarovanje. Z rudarska socialni prispevki, ki se piladujejo pri prometu v rečnih prirtaniičih kraljevine Jugo-clavije, in sicer pri iztovarjanju ladij; za črni pre- mog (in brfkete) 10 Din za tono, kameni premog 40 Din in koks 50 Din za tono. Prispevke za fomd za domače proizvode bodo pobirale agencije rečne plovbe, za uvoženi premog pa carinarnice pri carinjenju. Plačila prispevka so oproščena naročila premoga briketov in koksa za javne ustanove in v metalurške svrhe. ČL 6 uredbe določa postopek t slučaju, da zaide kak&na glavna brat. skladnica t težkoče in kako mora prositi za sanacijo. S to novo uredbo j« razveljavljen zakon o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo z dne 19. febr. 1922. Namesto tega bo minister predpisal za rudnike v dravski banovini poseben prispevek od celotne prodaje premoga in briketov. Nadaljnji členi določajo način predpisovanja in pobiranja teh prispevkov. Uredba stopi v veljavo, ko izide v Službenih novinah. Speti Stanje Narodne banke NajnovejSi izkaz Narodne banke za 30. april kale tole stanje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. april): Aktiva: zlato v blagajnah 1.218.2 (+0.5), zlato v inozemstvu 68.36 (+0.02), valute 0.6 l (+0.83), devize 6&.13 (+5.85), skupno podlaga 1.343.3 (+5.83), devize izven podi. 177.55 (—1.7), kovani denar 262.66 (—26.8), posojila: menična 1.527.43 (—15.72), lombardna 2593 (—0.15), prejSnji predujmi državi 1.690.0 (+0.18), razna aktiva 383.8 (+21.4). Pasiva: bankovci v obtoku 4.434.76 (plus 65.38), dri. terjatve 2.5 ( + 1.4), žirovui računi 499.14 (—31.7), razni računi 783.9 (+38.4), skupno obveznosti po vidu 1.235.55 (—41.83), obveznosti z rokom 287.1 (—15.1), razna pasiva 264.4 (—25.07). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.670.8 (+28.5), skupna podlaga s primom 1.718.66 (+7.5), zlato v blagajnah s primom 1.559.0 (+0.8), skupno kritje 30.44 (v prejšnjem izkazu 30.43), od tega samo v zlatu v blagajnah 27.49 (27.50)%. Iz tega izkaza je razvidna obremenitev banke za ultimo aprila. Predvsem opažamo povečanje obtoka bankovcev In zmanjšanje žirovnih računov. Zmanjšala so se tudi posojila in povečal obtok kovanega denarja. Podlaga pa beleži nadaljne izboljšanje, ki pa ni tako znatno kot v prejšnjih izkazih, ker so padle istočasno devize izven podlage. Vsekakor pa Devalvacija g danskega goldinarja V svoji nočni seji dne 2. maja je senat mesta Gdansko (Danzig) sklenil devalvirati gdanski goldinar in sicer za 42.37%. Za 100 dosedanjih goldinarjev je 170 novih, 100 nemških mark pa 212 goldinarjev. S tem je postal gdanski goldinar skoro enakovreden poljskemu zlatu. Doslej je bil gdanski goldinar le malo višji kot švicarski frank (1.00886). V primeri s poljskim zlatom je bil gdanski goldinar znatno višji: pariteta je znašala: 1 goldinar 1.735 zlata, 1 zlat 0.5763 goldinarja. V zvezi s tem je Gdanska banka zvišala di-skontno (od 4 na 6) in lombardno obrestno moro (od 5 na 7%). Postavljen je državni komisar za nadzorstvo nad cenami, izšla je posebna uredba, po kateri se lahko zapro trgovine, če bi izzvale neupravičen dvig cen. Končno je dovoljena popolnoma svobodna trgovina z registrskimi markami. K temu je pripomniti, da se je znižal tudi najnižji odstotek za zlato kritje pri Gdanski banki na 30%, vrednost goldinam pa je določena na 0.1687928 grama (1 kg zlata 5.924.44 goldinarjev). Maribor v mednar. prometa Tukajšnja glavna carinarnica je izdelala ob zaključku minulega proračunskega leta zanimivo te podlaga sama dosegla rekordno višino 1.343.2 . statistiko o mednarodnem prevoznem (tranzitnem) milij. oz! s primom 1.726.14 milij. Din. Dne 22. ja- blagovnem prometu, v kolikor je pasiral Maribor, nuarfa je znašala s primom 1.653.2, dne 31. janu- Ker je Maribor obenem ena glavnih tranzitnih arja pa 1.650.27 milij. Din, tako da je znašalo povečanje v treh mesecih skoro 76 milijonov Din. Manj razveseljivo pa je zmanjševanje posojil, ki so padla na 1.786.7 milij. Din, dočim so znašala že 1.827.95 milij. Din in sicer dne 28. februarja, dne 22. januarja pa ob izpremembi sistema bilansiranja Narodne banke 1.754.8 milij. (dne 22. januarja). Naš tajski promet m*« It letnega poročila Putnika posnemamo o tujskem prometu inozemcev v naši državi te-le podatke: Avstrijci Čehi in Slovaki Nemci Madjari Italijani Balkand Poljaki Francozi Angleži Drugi narodi niso dosegli tako visokih številk v našem tujskem prometu. Omeniti bi bilo 1931 1982 1933 1934 02.443 40.932 59.594 65.388 ! 41.546 28.772 63.947 59.302 ! «.562 195(14 21.134 25.365 17.709 13.326 16.117 13.129 i 1.266 9.258 9.980 12.030 9.615 8.132 12.101 11.311 5.933 3.807 4.026 8.458 4.536 4.468 5.602 7.454 6.812 4.806 6.899 7.008 postojank za severozapadne evropske države, je ta statistika hkrati merilo za višino mednarodnega blagovnega prometa med posameznimi državami. Iz Avstrije se je izvozilo preko Maribora: v Bolgarijo 1,376.626 kg 49 vagonov papirne maso, 32 papirja, 6 kartona, 23 strojev, 9 stekla, 6 kao-| lina in peska, 2 železa), v Italijo 77,438 kg (med j drugimi 2087 vagonov papirja, 560 kartona. 2012 ! železa in železnih produktov, 1493 magnezita, 198 j gradbenega lesa, 194 peska, 183 Samotne opeke, ' 63 piva, 32 sladkorja, 10 jajc itd.), na Madjarsko. '. 341.003 kg (10 vagonov gradbenega lesa itd.), v Romunijo 80.275 kg (7 vagonov magnezita, 1 katrana), v Turčijo 28.190 (steklo); ves avstrijski tranzit preko Maribora je znašal 8000 vagonov. — Iz Češkoslovaške se je izvozilo: v Bolgarijo 45.262 kilogramov (steklo), v Italijo 59,800.187 kg (2255 vagonov sladkorja, 470 slada, 1540 železa in izdelkov, 374 strojev, 125 stekla, 126 čevljev, 100 bombaž. tkanin, 87 zelja, 14 cigaret, papirja, 12 pohištva, 7 fižola, 3 jajc itd.), v Romunijo 3050 kg (steklo), v Turčijo 6485 kg (steklo), skupaj 7000 vagonov. — Iz Madjarske se je uvozilo 1,037.268 kg blaga v Italijo (91 vagonov železa in izdelkov, 6 vagonov lesenih obročev). Nemčija: v Bolgarijo 109.453 kg (9 vagonov stekla, 1 vagon lanenega Odtok It Švice. — Dotok v Holandljo. Po razburljivih dogodkih r prvi polovici rae-> na deviznih trgih j« nastopilo deloma pomirjeni*. Gibanje zlata m več tako znatno kot prej, ker so se zlati zakladi deloma ustalili. Včeraj smo že poročali o ponovnem dotoku zlata v Belgijsko narodno banko, ki je tako nadoknadila že skoro tretjino svoje izgube zlata v mesecu marcu. V dobi pred devalvacijo belge je Belgija izgubila za skoro 500 milij. švic. frankov zlata, kasneje pa je te izgube v veliki meri nadoknadila. Tudi Švica je zadnje čase izkazovala znatne izgube zlata. Odtok zlata je znašal v prvem tednu mesec aprila 119 milij., v drugem tednu 137 milij., v tretjem 56 milij., v četrtem tednu aprila pa samo še 34.2 milij. švic. frankov. Skupno je torej ▼ obrambo švicarskega franka Švica izgubila v 4 tednih meseca aprila 346 milij. frankov zlata, vendar je nijen zlati zaklad znašal 30. aprila še vedno 1372.0 milij. frankov. Tudi odtok zlata iz Holandije je bil v teku meseca aprila vedno manjši. Tako je beležil izkaz za dobo od 15. do 22. aprila zmanjšanje za 19 milij. goldinarjev, tako da je stala obramba goldinarja Holandijo dotlej 174 milij. goldinarjev. Najnovejši izkaz za 29. aprila pa izkazuje celo povečanje zlatega zaklada, ki je prvo od 25. marca sem. Povečanje socer ni znatno, za 2.1 milj. goldinarjev, vendar značilno za razvoj razmer na trgu zlala. Skupno je znašal dne 29. apriJa zlati zaklad Holandske banke še 644.8 milij. goldinarjev, kar je zadostovalo za kritje 74%, kar je zelo ugodno. Nova delniška drniba. Trgovinski minister je dovolil osnovanje delniške družbe »Jugoslovansko akcionarsko društvo za izvoz kmalicio« s sedežem v Belgradu in podružnico v Vel. Kikindi. Glavnica znaša pol milj. Din in je razdeljena v 2000 delnic po 250 Din imensko. Vpis traja do 11. maja, predhodni občni zbor delničarjev bo 12. maja. Občni zbori: Posojilnica v Črnomlju r. z. i n. z. 12. maja ob 14; Premogokopna združba Belo-krajina v Črnomlju 15. maja ob pol 11 v Krmelju; šentjanški premogovnik And. Jakil d. d. v Krmelju 15. maja ob 11; Trgovskoindustrijska d. d. Merkur v prostorih Hranilnice dravske banovine 17. maja ob 15.30; Avtomontaža, delavnica d. d. v Ljubljani 18. maja ob 11.30 v prostorih Jugobanke v Ljubljani; Elektroindustrija d. d. v Ljubljani 18. maja ob pol 12. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede dobave mila. — Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave ročajev za armature iz impregniranega papirja. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Ram. drl. rudnika Velenje sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave sodarskih zakovic in pločevine. — Do'"va drv in premoga. Dne 3. maja bo pri komandi dravske diviz. obl. v Ljubljani licitacija glede dobave 9756 ms drv; dne 8. maja pa glede dobave 4812 ton premoga ali lignita. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Izplačevanje mozd v Nemčiji. Številna podjetja (zasebna in komunalna) so v Nemčiji začela izplačevati delavske mezde mesečno, ne tedensko kot doslej. Pravijo, da hočejo delavce izenačiti z nameščenci, na drugi strani pa prihraniti stroške za obračunavanje in omejiti porabo gotovine. Po nemških virih pa so začela številna podjetja tudi z izboljšanjem drugih delovnih pogojev, kot n. pr. odpovednih rokov, dopustov itd. Olimpijska jadrnica Nemški jadralci bo se oprijeli priprav za olimpijsko jadrulno rotruto z vso vnemo. Po predpisih mednarodne jadralne zveze jo re-gato izvesti s čolni raznih razredov, li tipi čolnov, ki se uporabljajo v vsoh jadralnih centrih sveta, imajo prostora zu pet, štiri ter dva športnikit. Kot četrta in najvažnejšu p« je tipa za enega samega jadralca, ko se v čolnu posameznik bori za olimpijsko medaljo. V to svrho »o doslej uporabljali pri olimpijskih isrrah dve različni tipi. Izkušnje pa so pokazale, da čolni teh tip niso toliko spo-polnjeni, da bi dovolili izkušenemu jadralcu jadralno umetnost do poslednjih fine« izrabiti. Nemčija, kjer se jadralni šport ie od nekdaj goji. jo potem, ko se je zaznalo, da se vrši o priliki olimpijskih iger tudi jadralna regata, vse potrebno ukrenila, da bi namesto dosedanjih čolnov ustvarila novotipo, ki bi res pravim jadralcem nudila možnost, da s svojim individualnim prizadevanjem dosežejo višek v tej lepi športni panogL le še Švicarje, katerih je bilo leta 1933 5.475, leta ; vlaga), v Italiio 59.106 kg (stroji)," v Romunijo 1934 pa 6.955. Skupna statistika nam kaže, da je ----- - -. ... ----- . .. znašalo število inozemskih obiskovalcev leta 1929 122.701 in je leta 1930 naraslo na 256.147. Od tedaj pa je inozemski tujski promet pri nas kot drugod po Evropi radi deviznih in valutnih težkoč padal. Leta 1931 je bilo inozemskih obiskovalcev 209.797, leta 1982 pa je doseglo najnižje stanje I 1,531.341 kg, v Italijo 140.541.816 kg, v Madjarsko » 147.356. Od leta 1932 pa nam je beležiti zopet ------- - - . dvig; že leta 1933 je bilo 216.654 inozemskih obiskovalcev, lani pa je njih število naraslo na 234.959. Zlasti je narastel lani promet inozemcev v tako-zvanih turističnih krajih, kjer je število obiskovalcev naraslo od 106.267 na 124.398. Promet v Pri-morju je celo nekoliko nazadoval od 1933 na 1934. 10.951 kg (stroji), v Turčijo 15.580 kilogramov (steklo), skupaj se je uvozilo 19 vagonov. Iz Poljske: v Italijo 2,197.631 kg (70 vagonov železa in želez, izdelkov, 44 parafina, 35 fižola, 21 jajc, i grebški na 878 " 8.88, na belgrajski pa na 8.73 do 15 stekla, 15 bencina, 12 jutinih vreč). Vsega sku- " '—! — - r>----1--- oo,e on« paj se je uvozilo preko Maribora v Bolgarijo Borza Dne 8. maja 1935. Denar V današnjem prometu eo ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, Curiha, Pariza in Trsta, narasli so London, Newyork in Praga, dočim sta popustili Amsterdam in Bruselj. V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling učvrstil na ljubljanski borzi na 8.80—8.90, na za- 341.003 kg, v Romunijo &1.276 kg, v Turčijo 50.255. I Celokupen tranzitni promet je znašal tedaj v enem I letu 142.558.091 kg. Zanimive ao tudi številke o potniškem pro-i metu: preko Maribora je pripotovalo v državo 110.816 potnikov, odšlo pa jih je 108.291. Potniškega blaga se je ocarinilo v 2204 slučajih, prihodek pa znaša 259.867 Din. Hrvatska poljedelska banka, Zagreb, se na- hajo pod zaščito in objavlja sedaj bilanci za dve leti skupaj: 1933 in 1934. Iz bilanc je razvidno, da so se vloge v primeri z letom 1982 zmanjšale na knjižice od 49.25 na 48.0, lani pa na 46.24 milj. v tek. računu od 12.95 na 10.67 in 10.7 milj. Din. Reeskont je z našal 1932 8.7 milj. (t upniki) leta 1933 pa samo še 5.84 in 1984 4^ milj. Din. Dolžniki (menice in dolžniki v ožjem smislu) so se zmanjšali od 69.04 na 38.6 in 40.06 milj. Din. Ne- Sremičnine so valorizirale od 10.96 na 18.2 milj. 'in, posebej pa so tudi izkazana podjetja v lastni režiji med aktivi s svoto 9.4 milj. Din. Kontrolna banka ia trgovino in industrijo ▼ Zagrebu izkazuje pri glavnici 0.25 milj. Din za leto 1934 dobička 7.971 Din, radi česar se izguba iz leta 1933 zmanjša na 0.07 milj. Din. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Kmetijska strojna zadruga v Vogljah pri Kranju r. z. z o. s. (načelnik Molj Franc, posestnik v Vogljah). Naš kliring s Francijo. Po podatkih kompenzacijskega urada pri pariški trgovski zbornici je bilo po stanju dne 24. aprila izvršeno zadnje izplačilo v kliringu med naAo državo In Francijo na račun A št 3850 z dne 2. aprila 1984, na račun B pa št. 192 z dne 10. februarja 1933. Po stanju dne 12. marca je bilo zadnje izplačilo izvršeno s št. 3.730 dne 24. marca 19&4 na račun A, ter St. 190 z dne 10. februarja 1933 na račun B. Položaj se je torej še poslabšal, ker je čakalna doba narasla nad leto dni. Sicer pa stanje v ostalih francoskih kliringih tudi ni dosti boljše. Najbolje se razvija še klirtng « Madjarsko in Ekvadorjem, kjer znaSa zakasnitev plačil le 1 do 3 mesece. MobilUacija francoskih klirinških dobroimetij. Francoska izvozna združenja so se obrnila na finančnega ministra s prošnjo, naj ukrene vse potrebno za mobilizacijo raznih terjnlev francoskih izvoznikov v raznih kliringih Predvsem gre za posojilo, iz katere sredstev bi se mobilizirali kompenzacijski denarji, ki leže brezplodno že od leta 1933 pri raznih kompenzacijskih blagajnah. Odpravljena konkuria: Apnenice Sava d. » o. z. na Savi pri Litiji (vsa masa razdeljena); Semko Peter, krznar v Ljubljani (vsa masa raz-delienai. Draginjske doklade državnih uslužbencev. — Lani dne 11. aprila je ministrski svet uveljavil odloke, s katerimi se zmanjšujejo dravinjske doklade, 6e se je nahajalo v državni službi več članov iste družine. Analogno so postopale tudi banovine in samouprave. Z ozirom na pritožbe je sedaj ministrski svet na predlog finančnega ministra izpremenil lanske naredbe v toliko, da Bkupnost uslužbencev s starši ne vpliva na višino njih pripadkov. Ta odlok stopi v veljavo 1. julija i letos. Pogajanja i Italijo. Po poročilih listov bi se imela začeti pogajanja med našo državo in Italijo | sredi meseca maja. Ministrstvo trgovine in indu- i strije je že pozvalo vse gospodarske zbornice, da | mu predlože konkretne predloge glede nove pogodbe, nadalje glede plačilnega prometa, o tež-kočah pri izvozu ter o prometnih vprašanjih v zvezi t novo pogodbo. Hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah. Po podatkih Zveze hranilnic v Zagrebu so znašale hranilne vloge pri 39 regulativnih hranilnicah v državi konec jan. 1935 1.311.2 milj. Din (126858 vlagateljev), konec februarja 1.323.6 milj. (127.172) in konec inarcn 1.327.75 milj. Din (127.000 vlagateljev). Največji dvig vlog je ugotovljen pri hranilnicah izven naše banovine, posebno v Zagrebu, Novem Sadu in Sarajevu. Selection Trust t Londonu je imel že občni zbor, na katerem je predsednik A. Chester Beatty, ki je tudi predsednik Trebče, poročal tudi o Trebči, pri katerem ima ta družba odločilen vpliv. Dejal ie, da rudnik Trebča dela nadalje zelo rentabilno, čeprav je padec cen svinca in srebra zmanjšal rentabilnost podjetja. Rudniki so sijajno opremljeni in so med onimi, ki izkazujejo najmanjše produkcijske stroSke. Dobavo. Gradbeni oddelek ravti. drl. žel. v 8.83. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.15—32.85, v Belgradu 32.75 blago. Angleški funl se je nadalje učvrstil ter je notiral v Zagrebu 231.06 do 232.66, v Belgradu pa 231.45-233.06. Španska pe-zeta je notirala v Zagrebu 5.675 denar, v Belgradu 5.75 denar. Ljubljana. Amsterdam 2966.44—2981.04, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 742.49—747.56, Curih 1421.01—14138.06, London 212.07—214.13, Newyork 4865.43—4391.74. Pariz 289.60-291.03, Praga 183.27 —184.38, Trst 301.35—364.43. Promet na zagrebški boži 260.576 Din. Cnrih. Belgrad 7.02, Pariz 20.87876. London 14.955. Newyork 308.875, Bruselj 52.30, Milan 25.475, Madrid 42.235, Amsterdam 208.725, Berlin 124.36, Dunaj 57.85, Stockholm 77.10, Oslo 75.10. Kopen-hagen 66.75. Praga 12.906, Varšava 58.275, Atene 2.90. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06, Helsingfors 6.60, Buenos-Aires 0.7825. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila neenotna Olimpijska jadrnica Glede nato se je nemškim konstruktorjem po večletnem delu posrečilo napraviti olimpijski jadralni čoln, ki ga kaže predstoječa slika. Je to priročen ter vsled majhnih dimenzij all-round jadralni čoln. Dolg je 5 m, na najširšem kraju znnša širina 1.66 m, višina jambora pa znaša 6.40 m, površina jadra pa 10 m*. Gblika čolna je taka, da mora vsakogar tako strokovnjaka kakor lajika razveseliti. Njegova hitrost presega po dosedanjih izkustvih vsa pričakovanja. Tudi njegova stabilnost je tako velika, da lahko premaga brez nevarnosti moč vetrov do 18 metrov na sekundo. S točnimi predpisi je tudi poskrbljeno za enotnost ter enakovrednost čolnov. Nemška jadralna zveza upa, da bo postal ta čoln klasični eno-sedežni jadralni čoln bodočnosti. Doslej je prišlo že mnogo naročil iz vseh strani in tekme, ki so se izvršile na teh olimpijskih jadralnih čolnih, so prinesle zelo razveseljive uspehe. Zato gradijo sedaj povsod olimpijske jadralne čolne. Tako na Finskem, Estonskem in drugod. V Švici so jih začeli v1 zadnjem času graditi in tndi Italijani so jih naročili osem pri neki tržaški tvrdki. Primorie (liga): Hermes V nedeljo bosta nastopila na igrišču Hermesa liga-moštvo Pri morja in Hermes. V predtekmi se bosta srečala rezervi obeh moštev. Prijatelje nogometa opozarjamo na obe tekmi Prvenstvo II. razreda V nedeljo, 5. maja se nadaljuje tekmovanje v tem raz.redu ter ee srečajo sledeči pari: Na igrišču Hermesa: Ob 10 Sloga:Korotan; na igrišču Slovana: ob 1430: Grafika:Slavija: ob 16 Slovan:Mars; na igrišču Reke: ob 16 Reka:Mladika; na igrišču Primorjs: ob 16: Svoboda-.Jadran. ★ Novi svetovni rekordi v lahki atletiki. Skok * palico 4.40 m, disk 53.10 m. Kakor poročajo ia New-yorka, ie pri mitingu v Santa Barbara v Kaliforniji postavil atlet V. Graber nov svetovni rekord v skoku s palico, kjer je prišel na 4.40 m. Ta Američan je s Ljubljani sprejema do 7. maja t. 1. ponudbe glede neizprem. Tendenira neizprem. Promet 38 vtig. dobave stojalnih vijakov in pritožnih ploščic za i Budimpešta. Tedenca slaba. Promet slab. PSe-iste: do 10. maja t. 1. pa glede dobave razne železnine, barv, gorske krede, pisalne krede, kle-ja. pleskarskih copičev. steklenega papirja, gla- in so deloma tečaji popustili. Manj zanimanja je i znamko prekosil svoj lastni rekord, ki ga je pobilo za dolarske papirje. Promet je bil srednji. j stavj| prj zbirnih tekmah za olimpijado v Los An-Ljubljana. 7% inv. pos. 78—79, agrarji 48—49, gelesu s skokom 4.37 m. — Nemški atlet Schroder vojna škoda 372—873, begi. obv. 65—66, 8% Bler. ^ policijskega športnega društva iz Magdebnn/a, pos. 78—79, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB kj j4 že Jeseni zalučal disk nad 50 m, je v Magde-70—71. burgu postavil nov svetovni rekord z znamko 53.10 Zagreb državni papirji: 7% invest. posojilo metrov. Ker je bilo zadoščeno tudi vsem formalno-78 den. vojna škoda promptna 372.50—374 (373), s1jn, nj nobenega dvoma, da bo ta kolosalni uspeh 5., 6. 872—374, 7., 8. 372.50-374. begluške obvez- priznan za svetovni rekord. Dosedanji svelovni re- nice 65.50—65.75, 8% Blerovo posojilo 79 bi., 7% v........... Plerovo posojilo 68—68.25 (67.75—68), 7% posojilo Drž. hip. banke 72 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 230—'232 (231), Trboveljska 125. Belgrad državni papirji: 7% invest. posojilo 78 den.. agrarji 47.75—48.25, vojna škoda promtna 373-374 (373, 372.50), 5. 373.50—374.50 (374), begluške obveznice 66.75-60.25 (66). 6. 65.50—66 (65.50). 8% Blerovo posojilo 77.50—78.50, 7% Blerovo posojilo 67.25—67.50 (67.25). 7% posojilo Drž. hip. banke 70.75 zakli. — Delnice: Narodna banka 5.650- 5.800, Priv. agrarna banka 230—231 (231. 280) Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 126—128, slav. 127—129. bč. in srem. 121—123, ban. 119-123. — Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet arednji. Sombor. Fižol: b«. 122.50—127.50, Vse ostalo dilnega platna ter glede dobave negašenega apna. (Pogodi so na vpogled pri istem oddelku.) niča maj 15.58 15.68. zaklj. 15.45—15.46, junij 15.24—15.44, znklj. 15.24—15.26. rž maj 10.70-10.74. 7*klj. 10.54—10.56, junij 10.62—1082 zaklj. 10.62 —10.63, koruza maj 11.38, zaklj. 11.35—1137, julij 11.17—11.20, zaklj. 11.17—11.18. kord je branil Šved H. Andersson, ki ga je postavil | o priliki meddržavne tekme švedska-Norvcška lani ( v Oslo z metom 52.42 m. Schr&der je postavil nov svetovni rekord pri svojem petem metu, ko je tekmoval pri izbirnih tekmah za medmestno tekmo Mag- deburg-Wittenberg-Dessau. * RT K Moste. T>ref\-J ob 20 ttUhUaiMi od lff daAJ«. ]\J a znanilci Liubliana 1 filozofsko druitvo. v Ljubljani Ima drevi ob 18 _„ „.;,,.„r,,, v unxlavaln,icl 9L 90 svoje tretje predavaje ? S E- Hpek-taraki o tonu: VaWJ«ri «o el«* druitva ka-taTtudi oni. ki<»M filozofijo to «ootolo»w<) wmmj«lo 1 Pevsko druitvo .Cankar, v Ljubljani prirejUi ob priliki desetletnega delovanja pevovodje g. Kri»U Perka koncert, ki bo v ponedeljek. 6. maja v dvorani Delavske V Ljubljani. Spored koncerta Je jako peetOT. CSale ae liodo pe*md rajnih »ki^ateijev^katore «o bile dosedaj Se prav malo na »i>or<*lih. Začetek ob 20. Cena sedežem od C do 15 Dm. stojiSčem 4 Din. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. I-eulitek, Ke«d4«-va ce«la 1; inr. Bahov«!, Kongresni trg 12, in mr. Ivo- ii a »• y h'« 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 20.30 «S kritem to motom. (Jose Mojica), im Princ«« Nadja. I Priljubljena koncertna in operna pevka gospa Pavla LovSetova bo pela na koncertu Nair. žed. gla»b. drufitva »Sloga« operne arije aMmdatelJev. W "o riajl>o-menibriajši v razvoju opere od iKMetka .lo X. »Mletja. l>ri klavirju spremlja umetnico dirigent g. n. »vel«. Vstopnice po 15, 12. 10, 8. 6 to 4 I Din ao v v kujiearni Glasibene Matice. Občinstvo vabimo k po-sotu teh zanimivega koncerta, lci se vrfti v ponedeljek 6. uuija ob 20 v dvorani «K,iwo Dvor«. 1 Spored Aljaževe akademije, ki bo v petek, dne M mai a ob 20 v Fllharmoiuičmi dvorann, Je naslednji: Pmt Janko Mlakar, znani predavatelj ln turistoma pisatelj ter eden najboljših prijateljev pokojnega triglavskega župnik«, bo imel prianoron spominki govor, ki bo pokazal Aljaža kot planinca ln slovenskega Skladatelja, Orkestralno dTuStvo Glasbene Matice bo ir/.vojak) pod vodstvom skladatelja L .M. fskerjamca nd«govo najnosuj-fto i-zviiruio uverturo, za katero je porabil motive isi HaJ-drihove Davorije: Jadransko morje. Poleg tega l&vaja orkester Se: Saša Sanllovo Belokranjsko sereuado za godalni orkester v troii stavkih. Slovenski vokalni kv*i-tet »apoje dva najboljša Aljaževa 7.l>ora Občutki in Dneva nam pripelji žar. Za tom nastopi pevski zbor Glasbene Matice j*xl vodstvom ravnatelja Murka i'o-]i,\a ter zatvoje tri Aljaževe meSane nbore: Vjelega ptička tožba. Sirota lil OJ. zbogom ti planinski svet in tri nvoike zbore: Na bregu. Divma noč in OJ, Triglav. Sedeži v dvorani l>o 10 Dim, stojišča po 5 Din bo že v prediinrodaji v kmj-igarni Glasbene Matice. 1 DruStvo za zgradbo hidrotchmčncga laboratorija » Ljubljani Ima svoj rodni občni zbor v ponedeljek, dme 6.maju. 1935 ob 2(1 v družabnem lokalu UJIA, Kon. grešni trg 1, IX. nadstropje. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 4. maja: 1B.00 Vožnja neznanokmm (plošče) ».46 Poročila 13.00 Cas, vreme, obvestila 13.20 Vožnja neznanokam (plošče) 18.00 Radiidskl or.kester 1M0 Ca«, poročila, spored, obvestila 18.45 Pomen majskih volitev (govori g. Ivam Mohor«) 19.0(1 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 19.90 Nacionalna ura 20.00 tz čečk>ih logov ln giajev (ploSče, samospevi Svetozarja Bonovea, dv« klavirja: Skerjanc in Saplja) 21.35 Prenos mednarodnega koncerta iiz Zagreba, izvaja moSk.i lin me«ani zibor «Li-•imSki«, d.iriigira Krnsiiimir Barauov.i« 21.45 Cas, poročila 22.00 Radijski orkester. Drugi programi t SOBOTA, 4. maja Belgrad: 18.30 Klavirski koncert 20.00 Narodne pesmi 20.30 .Radijska orkester 21.15 Zagreb 22.00 Narodne pesmi, nato harmonika — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert 21.15 Medmarodmi prenos 21.45 PloSče — Dunaj: 17.55 Caruso na ploSčah 19.20 Ljudski plesi 20.25 Domovina Avstrija: Koroška, Penkonig 22.10 Radijski orkester '.M.0I1 Zabavna glausba — Budimpešta: 20.50 Vesela ura 22.20 Siimfoni^ni konee.rt 23.15 Plesna glasba — Milan-Trst: 17.05 Plesna glasba 20.45 Veseloigra 21.15 Pester s[>ored 22.00 Orkestralni koncert — Rim.Bari: 17.10 Koncert 21.00 Prenos opere — Praga: 19.15 V spomin generalu Štefaniku 20.00 Igra e peljem 22.00 Plošče — Brno: 19.15 VojaSka godba — V ar Sava: 20 00 Lahka glasba 21.00 Grečani.nov koncert 22.30 Vesele pol ure 23.05 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Sramel 20.25 Legenda o slepi Jolanti, Lirična oi>era, Čajkovski — Konigsberg: 18.06 Monakovo 21.10 Pusovstrvo v anekdotah, koa-ačnice Itd. — Hamburg: 19.00 Zabavna glasba 20.10 Pester program — Vratislava: 19.115 Pomladno pesmi 20.10 Spor rjt Jolanto, kmečka komedija — Lipsko: 19.00 Harmonika in eitre 20.10 Ij.ind.sk« veseloigra «Lm.mpacij vag.-v brand ■. Nesti-oy — Kfiln ■ 19.10 Glncba A-nt™ a Reiic.ha 80.10 Pester veter — Frankfurt: 19.00 Vojaška godbn 20.15 Pester večer — Stuttgart: 19.00 Hamburg 20.15 Monakovo — Monakom: 19.05 Dialog v Slačenjih 20.10 Iz. nemSkih oper — Ziirich: 20.15 Opera «Kserkses«, Hiirndel 22.25 Plesna glasba — Stra-ssburg: 20.30 Radijski orke. »ter 22.30 Plesna glasba. Videm ob Savi Društveno gibanje. Ob letošnjih velikonočnih praznikih je prvič nastopil pevski odsek Prosvetnega društva in dovršeno pel zlasti pri slovesni službi božji. Na velikonočni ponedeljek je bila v domači Prosvetni dvorani gleda li ška predstava. Igraj i so inžgarjevo »Verigo« dovršeno. Med občinstvom smo pa pogTešali nekatere, ki bi od njih pričakovali, da imajo več smisla za katoliško prosveto naše mladine. Oseba srednje starosti, ki je več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažfla sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v več-|em podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka besedo Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din t —. Najmanjil znesek z« moli oglas Din 10-—. Med oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov Ireba prlloiiM znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (h) Službe ucejo Prodajalka pridna poštena, zanesljiva, zmožna nemškega, hrvaškega jezika - želi preme-niti sedanje mesto v katerikoli stroki. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod šifro »Stalnost« 4948. (a) Službtidobe Kontoristinjo z znanjem slovenske in nemške korespondence in tudi vseh pisarniških del iščemo za takoj. Navesti je zadnjo službo. Reflek-tira se na starejšo moč. Oferte upravi »Slovenca pod šifro »Dobra moč št. 4902. (b) Prikrojevalko pletenin in več izurjenih pletilj - išče za takoj M. Vrhunc, industrija plete nin, Bled. Plačamo dobro poštene, zanesljive, vztraj ne poverjenike. Pismene ponudbe z znamko za od govor na »Moj Dom« v Ljubljani, Dvorakova 8. b Rudarja na rudo kovača - sprejmem. Ponudbe na Jakob Metelko, Ljubljana, Langusova 5. Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trg 10 Rabim knjižice vseh zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na upr. »Slov.« pod »Najvišja cena« št. 4972. (d) stanovanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, solnčno, suho, čisto - išče mirna stranka treh oseb s 1. junijem. Ponudbe z navedbo cene in ulice v upravo »Slov.« pod »Mir« Trisobno stanovanje išče uradnik. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Stalni in točni« 4976. (c) ODDAJO: 2 enosobni stanovanji oddam. Eno s 15. majem, drugo s 1. junijem. Cerkvena ulica 21. (č) 1. avgusta oddam v Pleteršnikovi ulici 13, pri Sv. Krištofu, pritlično solnčno stanovanje: kuhinja, 2 sobi, velik kabinet, pritikline, vodovod, električna in plinska napeljava. (č) Za primerno ceno oddam petsobno elegent-po stanovanje na Kralja Petra trgu št. 3. (č) Prazno sobo v posebnim vhodom, »redi mesta, takoj poceni oddam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4977. (s) Mizarska delavnica z vsemi stroji in orodjem se odda v najem s 1. junijem. Istotam naprodaj vsakovrstne stavbne parcele. Vzamejo se knjižice tukajšnjih hranilnic. Po-izve se: I. Oražem, Moste Droben oglas r »Slovencu-posestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem oai kupca ti t kniiiteo da Hišo z velikim vrtom v bližini Maribora, ugodno prodam. Malek Franc, Cesta na Brezje 59. (p) Novo hišico s precejšnjim vrtom, ugodno prodam. Vižmarje 110. (p) ij /iT FTiTn! Ce avto s v o/ stan prvoajai aT motorja bi znebil se rad brž kupcev ti mnogo prižene Slnvrnčev naintnnif' inserat Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Otomane od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri D o 1 n i č a r v St. Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (t) Spominske slike na prvo svelo obhajilo Čast. gg. katehete si dovoljujemo opozoriti, da imamo na zalogi čez 50 različnih vrst obhajilnih slik, med temi 20 popolnoma novih vzorcev. Vse slike so umetniško izdelane ter krasno barvane. — Cena konkurenčno nizka po velikosti od 1.50—3.50 Din. Prodajalna H. Nič man, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Cvetlični med namizni, zajamčen, kanta 30 kg 335 Din. Orehe ce le, mehke, 50 kg 240 Din. Jajca, sveža, 720 komad. 290 Din - razpošilja fran-ko vsaka postaja Drech-sler G., Tuzla. (1) Predtiskarija monogrami — najnovejši vzorci, poceni naprodaj v Židovski stezi 6-11. , (1) Za birmo najlepša primerna darila: ročne torbice, denarnice, kovčege — kupite pri Kravosu, Maribor, Ale ksandrova št. 13. (1) Tinčkove in Tončkove prigode 21. Vožnja okoli sveta se v resnici začne Ko je bil tudi splav na varnem, je Tinček vprašal kapitana Mrharja: »Povejte, gospod kapitan, kdaj bova s Tončkom spet doma?< »Tega ti ne morem natančno povedati, Tinček. Najprej se nkrcamo v Cape Townu, odondod odrinemo v Sidney, potem napravimo majhen skok v Šanghai, tam bomo pa že še videli, kam nas bo dalje vedla pot. Nekaj let se pa prav gotovo še ne vrnemo domov.« Tinček je veselo stekel k Tončku in mu z žarečimi lici povedal: »Tonček, ali si slišal? Nekaj let ne bova videla doma I Oh, kako sem veseli Do takrat bodo moji sestrici že gotovo zrastli prvi zobje. Tako sem bil že sit njenega večnega cmerganja.« Potem je Tinček odšel v kabino in napisal nekaj besed svoji mami. S pocečkanim papirjem jo je mahnil spet h kapitanu, kateremu se je vrv zapletla v brado, in ga prosil: »Gospod kapitan, ko spletete svojo brado, odpošljite, prosim, tole brzojavko!« Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše 18 Metečina sije svetlo in jasno na tiho tratino. Deklici se blesti v roki lepi, kovinasti okvir. Srce ji je tako težko —- sama ne ve zakaj. »Hladno je —,< reče Mretka in se zdrzne. »Dobro se uči,« poroča magister Ehrwald patiu gvardijanu. »V latinščini celo prekosi vse, pa tudi sicer menim, bo kmalu lahko dohajal druge. Saj je bil oče sam, kakor vse kaž.e, tudi učenik.« »Mo veseli,« odvrne pater Caharija. »In sicer, kakšnega je značaja? Se je navadil reda?« »Zal, ne posebno. Je togoten in zaprt. Tudi mu ne pristoja strogi red. Pa s strogo doslednostjo se ukroti še tak paglavec.« Menili se rahlo nasmehlja. Komaj še pred eno uro je govoril vendar pater Bernardin vse drugače: Ljubezen vse premaga. Sladko, rumeno jesensko sonce se dobrika rdeči, pravkar omiti opeki stebrenika in veselim cvetlicam. Tiho in preudarno stopa gvardijan poleg tršatega magistra. Na oglu hodnika urno pobriše gospa Lilja vodo od pomivanja in se podrsa po kolenih s poti, ko se približata moža. Ozka lica ji živo gore in tenka, mala roka Ji le stežka oklepa ščet. »Ampak, ampak!« Pater gvardian ji popreti s prstom. »Za to je vendar Mira ali kovačical« Preden si more gospa pomagati s kakšnim odgovorom iz zadrege, že reče magister z lahno nejevoljo: »No, saj je vajena. Slovenske ženske delajo vse ka- j kor črna živina.« »Res, pridne so, pa kdaj vtegne le biti preveč. In kaj naj potem počno študentki, ako jim zboli mati?« S prijaznim pozdravom pater gvardijan odide. Pater gvardijan je rektor latinskih šol in kaj učen mož. In ker se začne v nedeljo novo šolsko leto, je prišel tudi v Pevski dom pogledat, ali je vse prav. Otroci so mu pri srcu in ubogi pevčki skoraj še najbolj. Ne bil bi frančiškan po srcu božjem, če bi mu ne bile bolj pri srcu te čebljajoče, frfotajoče, črne cerkvene lastovke, ki ničesar ne imenujejo svojega, razen vsevdilj veselega srca, čistega grla in jasne glave kakor rejeni, toplo opravljeni mamini fantki iz meščanskih hiš in bližnjih graščin. Tako poskrbi slednjo jesen, da ne navali zima z mrazom in lakoto na staro hišo, in naprosi po vsem mestu drv, zelenjadi, jabolk in zabele. Kljub temu pa, da je v šoli strogo pravičen, ga imajo tudi pevčki najrajši. In že marsikateri izmed njih je smuknil iz črnega sholarskega suknjiča v rjavo meniško haljo — pater Bernardin recimo. Tako je pater gvardian prav od srca vesel, da se je spet sešlo malo krdelce. Vrata v učilnico so napol odprta. Pri pisalnih pultih sede štirje fantiči, ki so sami ostali med počitnicami v hiši. Pater Caharija pomoli sivo glavo malce skozi vrata, tedajci skočijo vsi s stolov in glasno pozdravijo: »I/tudetur Jesus Christus!« Velikansko spoštovanje, ki ga imajo pred rektorjem, jim ustrumni noge in stisne ustnice. »Ivan, pridi jutri ob devetih gori v šolo k skušnji, da te vem v kateri razred dejati,« reče pater rektor. Ivan pobledi. Skušnja! »Ne—kaj gro—zne—ga!« je rekel včeraj Jtirko, ko je počil glas o tej skušnji. In magister je pogledal, kar le more strogo, ko je omenil, da se mora kaj pridno učiti, kdor hoče dostati skušnjo. »Se bojiš?« vpraša pater rektor. »Ne!« »Tako je prav — le nikdar ne izgubiti poguma!« Smehljajoče oči padejo menihu tja čez na Jurka, ki mu sili kri v glavo. »Je kaj pisala mati?« vpraša plavolasega fantiča. Jurko zardi še bolj La v oči mu stopi izdajalski sijaj. »Mati ne, pač pa Henrika. Mati ne utegne, ker je Regina še zmeraj bolna.« »Še zmeraj bolna? Revica! — In kaj bi mati rada, da naj s teboj?« »Da — da bi ostal pri vas in se pridno učil — in da jih ne bi toliko užagal — in — in da bi se zavedal, da stavi — name — največje — nade — oh —.« Glasen jok zažene dečko, vrže roke na pisalni pult in prižme obraz na oguljene rokave. Strogo reče magister: »Jurko, ne uganjaj burk! Prečastiti pater rektor te dobro pozna!« Povsem milo pa se skloni rektor k dečku: »Kaj ti je treba jokati? Mar bodi rajši ponosen, da mati tako trdno zida nate! Prihodnje leto kar pridno napni vse žile, pa bo že šlo kako, kaj?« Jurko joka le še silneje. Spodaj na dvorišču se nenadoma oglasijo divji glasovi. Obe siroti iz Tržiča, Peter-ček in Damijan Polž, zakličeta: »Jej — že gredo!« in jadrno izgineta iz zagatne so-parice, ki je zavladala v učilnici. Gvardian rahlo potrže jokajočega dečka za plave kodre. »Jurko —,« mu zašepeta, »jeli, drugo leto bova lepo vkup vlekla; boš lepo priden in poslušen — mi obljubiš, kajne? Saj ni tako strašno težko, kakor si misliš.« c cr n> o £. S- o p a n •o o a 13 O n. « a « B G St O o ui H n P < to n P» a £ O* <2 3 og ar a sr & o & n o- o S CL c ^ 2. II m P * B c/> « i* p> g B 5 EL i« pr "a: 2. er oo. 3 S a 3 « a l/x « pr O n „ M* B s-p ft p" - 'ln »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rakovem. Uredniki Viktor Cenčič.