štev. 235.
O Ljubljani, g soboto, dni 13. oktobra 1906.
Leto mio.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— za pol leta „
za četrt leta
650
za en mesec „ „ 2*20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'—
„ 10-
« 5— „ 170
za pol leta
za ietrt leta ia «n mesec
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 min): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Iti
- dvoriJče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. (IredniSktga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniStVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Neumni: komedijo.
Najnovejša liberalna obrt »reševanje Korošcev« je privedla v četrtkovi seji volilnega odseka do komedije, ki žalibog ni samo neumna, temuč obenem tudi nad vse škodljiva stvari, v prilog kateri se je navidezno uprizorila. Med razpravo o vol. okrožjih na Češkem jc dr. Tavčar nepričakovano vrgel vmes predlog, da naj se resumira razprava o vol. okrožjih na Koroškem! Ni ga bilo bolj neumestnega bolj nekorektnega in stvari boljškodljivegako-raka, nego ta nesrečni predlog .Nesrečen taktično, nesrečen po vsebini. Taktično nesrečen, ker si predlagatelj sploh niti prizadeval ni, pridobiti kako večino za svoj predlog temuč je s svojim neumnim zabavljanjem na vse strani skrbel, da so se ohladile vsaj topleje simpatije za stvar koroških Slovencev. S tem pa je stvar koroških Slovencev le kompromitirana, da bode veliko težje dobiti večino v plenumu državnega zbora za predlog, ki ga jc odsek že dvakrat odbil. Vsekakor pa so Nemci sedaj z nova opozorjeni na koroško točko in znana »Oemeinburgschaft« bode skrbela, da se do razprave v zbornici ta točka spravi v tako luč da sc bode končno onemogočilo vsem nemškim poslanccm brez izjeme, glasovati v zbornici za tozadevni predlog, bodisi da bi bil v odseku sprejet ali ne. Kaj nemška »Gemein-biirgschfat« v tem pogledu zmore, jc pokazala zadeva celjskih razredov — malenkostna zadeva, v kateri so izpočetka Nemci sami bili razdvojeni, glede katere pa jc pritisk nemške »Oemcinbiirgschait« tekom let dosegel, da je postala »častno vprašanje« vseh Nemcev in da danes ni več dobiti nemškega poslanca, ki bi v tej zadevi glasoval s Slovenci!
Ravno tako je dr. Tavčarjev predlog stvarno ponesrečen. Dr. Tavčar jc namreč predlagal samo reasumiranje takozvanega »eventualnega« predloga dr. Plojevega, ki gre na to, da se nekaj občin izloči iz nameravanega slovenskega vol. okraja, osobito Borov-Ije, Spod. Ljubelj itd.
Dr. Tavčar tedaj nikakor ni predlagal, da naj se koroškim Slovencem dasta dva mandata, do kojih imajo pravico, — temveč je predlagal, naj ostane pri enem samem slovenskem mandatu in naj se le tozadevno vo^ lilno okrožje nekoliko »sčisti« od pretežno nemških občin.
Vsakemu mora biti jasno, da je dr. Tavčar na ta način kar naprej »izdal in prodal« ne-spodbojno pravno stališče vsega slovenskega naroda, da gresta koroškim Slovencem najmanj dva mandata — in se z lahkomišljeno frivolnostjo postavil na stališče, da se koroški Slovenci zadovoljijo z mrvico enega samega mandata!
S tem je dr. Tavčar, kolikor jc od njega odvisna, za večne čase izpodmaknil koroškim Slovencem temelj, na katerem bi se zamogli boriti za svojo jasno in neizpodbojno pravico. Nič ne pomaga, da je dr. Tavčar v govoru povdarjal, da gredo koroškim Slovencem po pravici trije ali vsaj dva mandata. Tu ne odločuje govorjenje, odločuje lc predlog! Sedaj ko je dr. Tavčar stavil tako nesrečen predlog, sedaj je kratkomalo skoraj nemogoče, ua bi kak slovenski poslanec s količkaj upanjem na uspeh predlagal v plenumu zbornice to, kar je edino pravilno, namreč, da koroški Slovenci dobe vsaj dva mandata. Ne sedaj in ne v bodoče: kajti pribito bode za večne čase, da se je slovenski poslanec javno z lastnim predlogom zadovoljil s krivico, da koroški Slovenci dobe Ic en sam mandat!
Kaj bode torej uspeh dr. Tavčarjevega predloga?
Ko bi bil predlog v odseku sprejet, bi bilo nc samo za Nemec temveč tudi za druge stranke enkrat za vselej pribito, da smo se Slovenci odrekli drugemu slovenskemu mandatu na Koroškem: In tako bi bili udarjeni za večne čase, ker je izpodmaknjena pravna podlaga nadaljnjim bojem za pravice koroških Slovencev.
Ko pa bi bil dr. Tavčarjev predlog odklonjen, smo seve še mnogo na slabšem: Izgubljena ni samo pravna podlaga za nadaljno delovanje, temuč izgubljena je tudi tista be-raška drobtina ki naj se z »eventualnim« predlogom doseže in poleg škode imamo šc posmeh. To je efekt dr. Tavčarjeve reševalne akcije!
»Slovanska zveza « je iz vsega početka uvidevala ta položaj in zaradi tega jc sklenila, da koroškega vprašanja ne sproži več v odseku. temuč da osredotoči svoj napor na ple-num zbornice, kjer je edino še mogoč resničen in trajen uspeh, ne da bi sc karkoli prejudiciralo pravnemu stališču za bodočnost.
Zaman se je tudi dr. Tavčar zaupno opo-
zoril na položaj — trdovratno, z njemu lastno trmo, je vstrajal pri svoji nesrečni nameri. Zakaj? Zato, ker se mu ni šlo za stvar, temuč zgolj le za — komedijo. Kakor je že izpočetka delo odseka za vol. reformo označil kot komedijo, tako izkuša, kar je od njega odvisno, vse izpremeniti v komedijo. Pokazati je hotel pred obmejnim slovenskim svetom (kranjski mu itak nič več nc verjame), da on »dela« za koroške Slovence, med tem »ko se drugi ne ganejo«. In zakaj jc stavil tako pohleven predlog, če se gre za komedijo? Zato, ker se je nadejal, da za ta pohlevni »eventualni« predlog morebiti vendar glasuje tudi par Nemcev kakor prvikrat namreč poslanci katoliškega centra in da tako dobi večino. Cc bi se bilo zgodilo, bi bil dr. Tavčar dosegel navidezen uspeh in tako kompromitiral taktiko poslancev »Slovanske zveze« v koroški zadevi. To je bil namen cele komedije in dr. Tavčar jc menil, da naj to predrzno komedijo plačajo koroški Slovenci s svojo dobro pravico, da naj jo plača ves slovenski narod, s svojim ugledom! Kaj briga liberalno kliko stvar! Njej se gre le zato, delati zmedo, intrigirati in metati pesek v oči. Vse drugo jej nič mar .
Križe našemu jeziku na železnici.
Pred nekaj dnevi je stekla nova železnica, ki veže sedaj Celovec s Trstom. Od Celovca do Trsta teče železnica izključno le po slovenski zemlji. Gotovo je, da je ta železnica velikanskega pomena za našo državo in gotovo tudi, za našo slovensko zemljo, ki postane vsled svoje naravne krasote bolj odkrita zunanjemu svetu, ki jo je doslej le malo ali nič poznal.
Nastane pa s to železnico za nas Slovence tudi narodno-življenska skrb. V kraje, kjer se doslej ni nikdar čula druga beseda, kot slovenščina, bodo prihajali tujci, spoznavali bodo našo zemljo, in ker je ta polna vodnih moči, polna raznih ugodnosti za industrijo, bodo jo tudi izkoriščali. Nastane pa sedaj vprašanje: Ne bodo li tujci s svojo industrijo in svojimi napravami prinesli na našo zemljo tudi drugih običajev in izpodrivali naš slovenski jezik?
To je ena skrb, ki nas bo morila po tej novi železnici in vsled katere bomo morali vedno gledati na vsako gibanje tujcev, ki sc hočejo naseliti v naših slovenskih krajih.
Toda še drug moment je, ki nam mora biti vedno pred očmi, ako hočemo ohraniti našo slovensko zemljo neoskrunjeno in neomade-ževano v narodnem oziru in ta jc: Ho li nova
železnica in njeno upravno osobje znalo in vedelo spoštovati narod, med katerim teče nova železnica, bo li upravno osobje upoštevalo našo narodno govorico in govorilo z ljudstvom v prijaznem narodnem ali v sovražnem tujem smislu.
Žalostne izkušnje imamo že mi Slovenci v poslednjem vprašanju. Od severovzhoda proti jugozapadu reže našo zemljo južna železnica, ki je akcijska družba in katere akcije so izključno Ic v rokah mednarodnega velekapita-la, ki grdo prezira naš jezik. Pred svetom se je mnogo naših pristno slovenskih krajevnih imen ravno vsled krivde upravnega osobja te železnice grdo popačilo. Tujec, ki se vozi po tej železnici in ne pozna naših pokrajin, misli, da se vozi po nemški zemlji, ki meji takoj na italijansko narodnost. Slovenščine ni najti tu skoro nikjer in če je, je tako prezirana, da je tujec niti ne opazi.
Kie je pravi krivec, da se naš jezik tako prezira?
V ustmenih instrukcijah južne železnice je to jasno povedano. Sprevodnikom, ki kličejo imena postaj je zapovedano, da morajo klicati ta imena :
Iz Trsta do Nabrežine edluo-le v italijanskem iu nemškem jeziku;
od Nabrežine do Sežane v italijanskem in nemškem ter slovenskem jeziku.
od Sežane do Trbovelj v slovenskem in nemškem jeziku;
od Trbovelj naprej pa edino-le v nemškem jeziku.
Slovenščina, to lahko vsakdo razvidi, je tu jako prikrajšana pastorka. Iz Trsta do Nabrežine, kjer žive izključno le Slovenci, se slovenščina popolnoma prezira na ljubo Italijanom. Od Nabrežine do Sežane, kjer niti Italijana ne najdeš, morajo sprevodniki klicati laško in nemško imena postaj in šele od Nabrežine do Trbovelj, torej v osrčju Slovenije, je našel naš jezik poleg nemščine svoj prostor. Res je sicer, da je tu slovenščina na prvem mestu, ali kaj jc zato, ko takoj za lepim slovenskim jezikom čuješ pokvarjeno nemško ime in vsak tujec si misli, da prebivajo tudi v teh krajih Nemci in sicer v taki množini, da jih mora železnica upoštevati. Vsakdo pa dobro vč, da tu ni prav nič Nemcev in da jih je najti edino Ic v Ljubljani peščica, ki pa jc jako malenkostna.
Od Trbovelj naprej, pa izključno vlada na postajah nemščina. Skozi ves Spodnji Štajer. ki je popolnoma slovenski, in so Nemci in narodni odpadniki le redko sejani, se slovenščina sramotno prezira. Tu bo treba energično stopiti na noge in zahtevati zakonitim potom pravice našemu jeziku.
To se godi na glavni progi Dunaj-Trst.
Iz Št. Petra na Krasu do Reke morajo klicati sprevodniki imena postaj v treh deželnih (?!) jezikih. Iu zopet je slovenščina ali prav za prav hrvaščina, kateri pripada večina ob
um.
0, te jerebice!
Iz lovskega življenja. Spisal h'. K.
Bilo jc jutro, kakor nalašč za lov. Že prejšnji dan so sc zmenili trije gospodje, penzijo-n i rani stotnik Terk, profesor Cvetin, dolg, suh človek s kozjo brado, ki je prišel v naš trg na počitnice, in trški župan Zmec, da gredo drugi dan na lov, na jerebice. Oni dan je pravil Tončkov pastir Lojze, ko .ie prignal krave domov, da je spodil trop jerebic — okoli trideset jih je bilo. Par dni pozneje pa jih spet spodil, pa šc večjo jato nego prvič. Prišlo je to na ušesa našim trem gospodom, ki so bili vneti lovci ter hodili vedno na lov, domov pa malo-kterikrat kaj prinesli. Torej ti trije so sc zmenili. da gredo na jerebice in prisegli so jim smrt. Njim sc je pa pridružil šc četrti, učitelj Kepec.
Drugi dan na vse zgodaj so se zbrali na gorenjem koncu trga in župan jc pripeljal še dva lovska psa s seboj. Vsi so bili dobro preskrbljeni z jelom in pilom. Učitelj Kepec je ■mel veliko, zeleno steklenico, napolnjeno z dišečim brinjcvcem, in župan je vlekel celo pečeno gos s seboj. Počasi so se pomikali proti
gozdu in vsak je že številil, koliko jerebic bo nastrelii.
Prišli so v gozd. Tu jih je razdelil stari stotnik Terk, kot najbolj izkušeni lovec. Profesorju Cetinu jc naročil, naj gre na levo gori v gozd. Prišel bo do smreke, ki je zelo košata in stoji boli na samem. Tam naj počaka. Zupan Zrncc mora iti najprvo s profesorjem do smreke, potem pa šc dalje naprej, toda na desno. Učitelj Kepec je dobil nalogo, da mora na desno in sicer daleč naokrog in da sc mora počasi in previdno bližati onemu mestu, kjer je spodil Tončkov pastir onega dne jercbice. Enega psa naj vzame sabo učitelj, enega pa župan, sam pa ostane na mestu in nc gre nikamor. Tako je razdelil stotnik Terk svojo armado. No. pa ni ravno slabo mislil stotnik, o nc! Mislil si je: Učitelj bo spodil jerebice. Ce bodo tc letele naravnost, priletele bodo k profesorju; če bodo letele gori bolj v gozd. jih bo čakal tam že župan; če pa bodo letele nižje, trčile bodo nanj. Zupan in profesor sta se odpravila. učitelj pa je šc počakal. Ponudil je Tcrku svojo steklenico z brinjevcem, katero jc ta rad vzel in nesel k ustom. Par debelih požirkov je napravil, potem jo pa dal, vidno pokrepčan, nazaj. Da mu ne bi ostal dolžan, jc ponudil stotnik učitelju smodko m tudi sam je eno zapalil.
Ko že ni bilo videti onih dveh, odšel je
tudi učitelj in koračil polagoma, kamor mu je bilo naročeno. Precej ie bil še zaspan in ui sc mu dosti ljubilo laziti po hosti. Poredni pajek jc menda kar nalašč napredcl mrežo ravno tam, kjer je šel naš Kepec. Ta je ni videl, ker ie gledal v tla in zadel sc jc vanjo. Pretrgal jo ie seveda, toda pajčevine so mu ostale ua obrazu in ga kaj neprijetno šegetalc. l'o-mencal je z rokama po obrazu in jih komaj odstranil. Spomnil sc je svojega brinjevčka, vzel iz žepa steklenico ter se pokrepčal. Komaj pa jo je djal v žep nazaj, spodtaknil se je ob korenino in padci na nc ravno mehka tla. Ko se je pobral, potipal je najprvo. če sc je morda steklenica ubila. Ko jc pa videl, da jc bila ta Ic malo počena in da ni puščala, rekel je, zadovoljno sc namrdnivši: »To je pa vendar dobro, da se mi ni steklenica ubila, ves brinjevec bi iz nje stekel. Prav dobro jc to. res. Še en požirek moram, ker je šlo vse tako po sreči.« In privoščil si ga ic tudi. Počasi je koračil s psom proti kraju, kier bi morale biti jerebice. Toda pes ni nič zavohal jerebic ni bilo. »K kaj! Ko jih tukni ni. tudi drugod nc bodo.« mislil si je Kepec in šel naprej.
Od daleč je zagledal župana. Temu se je menda ravno toliko ljubilo paziti na jerebice z napetim petelinom, kakor učitelju. Sedel je na mahu v senci, obiral gos ter menda popol-
noma pozabil nanje. Pes je ležal zraven njega in glodal kosti, ki mu jih jc metal gospodar. Ko sc jc župan najedel, je vzel iz torbe čuta-rico ali bolje rečeno čutaro — nastavil jo k ustom iu precej časa jc minilo, predno jo je odmaknil. Ko ga je učitelj videl, polastilo sc ga je nenadno poželenje po pijači. Odmašil je steklenico in se vnovič pokrepčal. Šel je naprej s psom, naredil velik ovinek, da ga ui župan prav nič videl. Hotel je še na drugi strani pogledati, če je morda tam kaj jerebic. Zavil je torej daleč naokrog in potem šel nazaj proti smreki, kier je bil profesor na straži. Tudi tega je žc od daleč zagledal, kakor župana. Mož je ležal zleknjen na tleli v senci in bral neko knjigo. Puško pa je imel. ta dobri stražnik, obešeno na veji. Parkrat sc je pre-tcgnil, pomencal oči, pogledal gori v grmovje, pa zopet bral naprej. Učitelj jc šel proti njemu. Ni storil deset korakov, kar pes obstane, vzdigne nogo in ga gleda nazaj, ker jc zavohal jerebice. Toda učitelj ga šc pogledal ni, tako jc bil zamaknjen v svoje krepčilo. Pes je stekel naprej in z velikim šumom sc je dvignila jata jerebic in letela proti profesorju. Kepec je sicer vzel hitro puško z rame, napel petelina, pa jerebice so bile že daleč in so hotele sesti ravno na tla pri smreki, kjer je bil profesor. 'Tega je šum prebudil iz njegove zamišljenosti, pogledal je nazaj, videl je jerebice in zateg-
železnici bivajočega ljudstva, zadnja. Kie jc ob
železnici kaj Italijanov ali Nemcev? Nekaj jih jc sicer v Opatiji in Reki, ali radi teh naj bodo vsi drugi, ki nc pripadajo tem narodnostim, preži rani?
In ravno isto je na železnici od Divače do Pulja.
Na progi iz Trsta v Gorico ali iz Nabre-žine v Gorico, vlada na postajnih napisih ali občevanju s potniki izključno le italijanski jezik. Ali ni tu več slovenskega življa. ali ni tradicionalna zgodovina tu izključno slovenska? Ali ne živi tu naše slovensko ljudstvo?
Poglejmo progo iz Maribora do Celovca. Nikjer slovenskih napisov, nikjer slovenskega občevanja med uslužbenci in potniki. In zakaj? V ustnem reglementu stoji določno, da je občevalni, oziroma uradni jezik na tej progi izključno le nemški. Tu imajo slovenski poslanci hvaležno nalogo, dokazati svetu, da ni tu skoro nič Nemcev, ampak le slovenski narod.
In isto velja na progi Pragersko-PtuJ,
kjer Nemcev sploh prav nič ni in ljudstvo nemščine niti ne razume.
Pa ne le poslanci, tudi občinstvo, naj stori svojo dolžnost. Ce se mu ne postreže v narodnem jeziku, naj se pridno poslužuje pritožbenih knjig, ki morajo biti na razpolago potnikom na vsaki postaji. Pa s tem bomo storili velik korak naprej in dokazali vodstvu, da tu ni pometati z našim narodom, ampak do mora železniška uprava ž njim občevati v njegovem jeziku.
Ako pogledamo tudi notranji zistem na južni železnici, uvidimo, da je vodstvo nam Slovencem skrajno neprijazno. Slovenski uradniki in slovenski uslužbenci se prestavljajo v nemške kraje, Nemci in Italijani pa k nam. Lahko trdimo, da je na Dunaju, v Bru-cku, v Bolcanu itd. več slovenskih sprevodnikov in uslužbencev, kot jih je pri nas doma.
In zakaj to? Višji upravni uradniki so nemško-nacionalnega mišljenja. Boli jih tedaj, da bi domači uslužbenci preveč domače občevali z našim narodom. Tudi morajo slovenski otroci v drugih krajih hoditi v nemške šole; človeka, ki živi med tujim narodom, prijemlje se neka zaspanost za družabno življenje in to je eden glavnih uspehov velikih in obširnih podjetij; ker s tem se preprečuje stanovsko združevanje delavstva v močne organizacije. Je pa železnici s to manipulacijo tudi na tem, da goji medsebojno nezaupanje svojih uslužbencev in to najlažje dosega s pogostim pre-meščavanjem in mešanjem narodnosti.
Južna železnica, ki je spravila že velikanske svote od nas Slovencev, ne upošteva nikjer našega jezika pri napisih, pri odlokih in naredbah. Nikjer! Kaj pa je z državno železnico. ki zdaj dvakrat križa našo zemljo? Tudi na tej železnici ni dosti boljše, ali pa nič.
Na progi iz Ljubljane do Trbiža je zapovedano uslužbencem, da občujejo s potniki v slovenskem in nemškem jeziku. Napisi so zopet v prvi vrsti nemški, potem še le slovenski. Od Trbiža naprej pa ni od slovenščine zopet nikjer ne duha ne sluha.
Sedaj pa k novi železnici. Ce se je slovenščina dosledno prezirala na državnih železnicah, ko žel. ministri niso nastali vsled narodnih kompenzacij, se ni temu čuditi, da se sedaj še bolj prezira naš jezik, ko je železniški minister vodja nemške stranke v državnem zboru, ki sovraži našo narodnost.
Oglejmo si natančno progo iz Trsta do Celovca oziroma Beljaka in ustmene instruk-cije, ki so jih dobili uslužbenci pri nastavljenju. Oglejmo si tudi napise postaj, da lahko do-voljno sodimo o krivicah, ki se nam gode.
Od Trsta do Sv. Lucije je zapovedano uslužbencem, da kličejo imena postaj v laškem, nemškem in nazadnje v slovenskem jeziku. Vendar pa je prosto dano, ako hoče klicati uslužbenec na vseh postajah tudi slovensko ime.
Od Sv. Lucije do Hrušice morajo klicati
njen o, jej, se mu je izvil iz grla. Vzel je puško z veje. pa zastonj, jerebice so letele hitro naprej in gospod profesor jih ni videl več. Učitelj Kepec se mu je približal. »Gospod profesor, ali niste nič videli jerebic? Pes jih je spodil; zelo velika truma jih je bilo.« — »O, nič, nobene nisem videl,« laže profesor. Učitelj se namuzne, nič ne reče in sede poleg njega na mehki mah. »Mislim, da so letele proti Terku,« pravi učitelj kar tja v en dan. »Jaz tudi mislim tako,« pravi profesor. »Kaj, kako morete tudi vi tako misliti, ko jih še videli niste?« vpraša učitelj svojega tovariša. »Saj res, no! Kako sem nespameten, saj jih še videl nisem,« pravi profesor in rdečica ga oblije, ker se je tako neumno zagovoril.
Čakala sta en čas, pa ko ni bilo čuti nobenega strela, vstaneta, pokličeta še župana in vsi trije so šli doli k stotniku.
Ta je bil jezen, da kmalu ne tako. »Ti prebita reč ti! Kar cela jata jerebic se pripodi k meni. Bil sem pripravljen, pomerim in pritisnem. Petelin se sproži, pa puška nič ne sproži. Pritiskam, pritiskam — pa vedno nič. Radoveden, kaj je to, jo odprem. Pa kaj vidim? V desni puškini cevi je bila stara, že izstreljena patrona. Ali ni to od zlomka, kaj?« jezi se Terk.
Pa bilo je prepozno. Po toči zvoniti nič ne pomaga, pravijo. Sklenili so. nikomur nič povedati o ponesrečenem lovu in brez jerebic, brez goske in s prazno čutaro so korakali domov oni trije tiho, le stotnik je medpotoma
sprevodniki imena postaj V nemškem in potem v slovenskem jeziku.
Od Hrušice naprej pa zopet samo nemški In če hoče sprevodnik svojevoljno, kar mu je pa prosto, tudi slovensko, ako vč slovensko Ime dotične postaje.
Imena postaj so pisana: v Trstu italijanski in nemški, od sv. Ivana do Gorice laški in slovenski, v Gorici nič, nadalje pa do Hrušice zopet najprej nemški in potem slovenski, od Hrušice naprej še par postaj nemški in slovenski, potem pa zopet samo nemški.
In kdo prebiva ob tej progi? Skoro izključno Slovenci! Tu se godi našemu narodu zopet velika krivica in ne rečemo preveč, ako trdimo, da nas vlada popolno prezira in pomaga graditi tudi z našim denarjem Vsenem-cem most do Adrije.
Železniški minister se izgovarja, da ni dobiti slovenskih uslužbencev. Temu ni tako. Slovenskih sprevodnikov je na Dunaju in v Amstettenu skoro več kot nemških, ali tam ne morejo vršiti svoje službe v slovenskem jeziku. Cemu pa jih prestavljate v tuje kraje, ko jih vendar pri nas potrebujete! Sovraštvo do Slovencev in namen ponemčiti naše slovensko ljudstvo je, ki noče videti Slovencev, ki morajo služiti istega gospodarja med tujim narodom, dasiravno so doma nujno potrebni.
Za danes končamo s pozivom na poslance in slovensko ljudstvo, da store vsak svoje. Hočemo pa zasledovati vse krivice, ki se nam bodo še godile in razkriti svetu, da nas roke, ki bi nas morale braniti, tepo naravnost v obraz, da nam je vlada, oziroma železniško ministrstvo, ki bi moralo delati v prospeh naših krajev, skrajno nasprotno in krivične.
Tedenski pregled.
Kranjski industrijci so imeli v nedeljo shod, da so ustanovili gorenjsko sekcijo »Avstrijske industrijske zveze«. Shodu je predsedoval veleindustrijec Gassner. Navzoč je bil tudi kranjski deželni predsednik Teodor Schvvarz, ki je v imenu vlade pozdravil zborovanje in povdarjal, da je podlaga uspešnemu razvoju industrije le pravično in prijazno razmerje med delodajalci in delavci. — Glavni tajnik dr. Auspitzer je govoril o pomenu nove železnice za kranjsko industrijo; dotaknil se je tudi vprašanja, sproženega od deželnega predsednika ter zatrjeval, da je želja vseh in-dustrijcev, sporazumeti se z delavstvom, ki je pa dostikrat nahujskano od brezvestnih soc. dem. agitatorjev; zato, pravi govornik, pa je potreba, da se i delodajalci tesno združijo v krajevnih ali strokovnih zvezah delodajalcev.
Nekoliko ostra izvajanja glavnega tajnika je omilil g. Gassner, ki je dejal, da težnja po organizaciji industrijcev ni naperjena proti upravičenim težnjam delavstva. V odbor so izvolili same Nemce; navzoči so bili le trije Slovenci: Pollak ml.. Mathian in D. Hribar.
Nov manever. Kakor so kranjski »Naro-dovci« svoj čas poslali v svet bajko o »prodanih Korošcih«, da bi sebi pomagali iz politične agonije, tako je sedaj tržaška »Edinost« vzdignila hrup o skoraj »prodanih Tržačanih«. Vsemogočni trgovec, ki ima oblast in moč vse prodati — je dr. Šusteršič. »Ta mož,« tako piše »Edinost«, »si je vtepel v glavo, da priklopi mestni okraj šentjakobski k okolici, a trebalo je skrajnega napora, da se je preprečila ta usodna določba.«
Novica ta je seveda zlagana od začetka do konca. Dr. Šusteršič je poslanca Spinčiča spočetka naprosil, naj izdela referat za zastopstvo tržaških Slovencev. Poslanec Spinčič je to storil v sporazumu s tržaškimi voditelji in referat izročil dr. Šusteršiču, ki je pri vladi dosegel, da se je v bistvu sprejel v vladno predlogo. To vedo gospodje pri »Edinosti«. — Odkod torej zgoraj navedena obdolžba!?
Državni zbor. Zagovorniki pluralne volilne pravice, ki so imeli v odseku 20 glasov, upajo, da bodo potegnili v zbornici omahljivce
polglasno zdihoval: »O, te jerebice! Pa koliko jih je bilo!«
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redehter!
Dons pa že vidm, de jm morm puvedat, kuku je biu utikat iz tista koza, k
ja je tist iblansk me--p I	sar, jest na
vem, kuku
se že piše. No, ke iz krajnskm klubasain kep-čuje, pu Reslu cest gnou.
Kokr sm že reku, je unkat gnou tist mesar ena kuzica ke pu Reslu cest, ke preke ta nou-mu most, k se je za cajta gespud Hribarjuga žepanvanja pustavu. Kumi prvandrata mesar in koza ke du kufehausa na vogle, kar mu pride nasprut en drug mesar, ke na kepčuje iz krajnskm klubasam, ustau sojga prjatla in ga naštenka: »Ti, prjatu! Tegala presička, ke ga tlela za špaga cefraš, pa gvišn nis pr Pre-duviče kupu, zatu ke ma rtižlčke, Preduviču prešički jh pa nimaja!«
Ke je mesar iz koza šlišu ta štenkajne,
nase ter se bodo opirali na gosposko zbornico, ki bo varovala meščanske kroge. — Odsek za volilno reformo je rešil vprašanje o volilnih okrožjih na Moravskem. Nemci dobe 19, Cehi pa 30 mandatov. Odsek se je bavil tudi z razdelitvijo okrožij na Češkem. Nemci so iztak-nili v budjeviški okolici 12.000 svojih ter se zanje bore že tri dni v odseku. — Težave se kopičijo. — Vse politike pa zanimlje sedaj vprašanje o dvetretjinski večini, ki si ž njo Nemci hočejo osigurati posestno stanje. Vlada je priporočila kompromisni predlog, naj bi se volilna okrožja ne izpreminjala 12 let. Cehi se ne marajo udati, da bi prodrla vsenemška zahteva. Nemci pa zopet pravijo: »Brez tega ne bo volilne preosnove.« Ministrski predsednik jc posredoval, a doslej brez uspeha. — Poljaki soglašajo z Nemci za dvetretjinsko večino, vendar pa posredujejo za kompromis. Predlagali so, da bi deželni zbori z dvetretjinsko večino smeli izpremeniti okraje, državni zbor bi pa o tem sklepal z navadno večino. — Nemcem tudi ta predlog ni povšeči. — Železniški pododsek je z večino glasov sklenil, da priporoča vladno predlogo kot temelj nadaljni razpravi glede podržavljenja Severne železnice. Težišče vseh težav je odkupnina glavne proge. Po pogodbi bi država od 1. januarja
1906	do konca leta 1940 plačevala na leto 30,537.000 K. — Nemci zahtevajo tudi, če se železnica podržavi, da se zakonitim potom določi sedanje število nemških uradnikov pri železnici. — V petek je vlada predložila zbornici proračun za leto 1907. Celotni izdatki so pro-računjeni na 1,890,871.352 K; dohodkov je po proračunu par milijonov več. — Za savski most pri Kranju je postavljenih 200 tisoč kron; za kranjske Nemce je določeno posebno darilo: Kočevska nižja gimnazija se s 1. sept.
1907	povzdigne v višjo gimnazijo. — Dr. Tavčar je v odseku za volilno reformo predlagal reasumiranje Koroške, da se ustvari en gotov slovenski mandat. Cujemo, da je bil dr. Tavčar opozorjen, naj tega ne naredi in naj se ne zadovolji z enim poslancem, ker hočejo poslanci »Šlovanske zveze« z drugimi Slovani v plenumu ob ugodni priliki nastopiti za dva Koroška slovenska mandata. Dr. Tavčar je torej v odseku pokopal drugi slovenski koroški mandat.
Rusija. Nemški in angleški listi pišejo, da stoji Rusija pred denarnim polomom. Papirnati denar, ki je v prometu, je že prekoračil zalogo zlata za 378 milijonov. — V ruskem finančnem ministrstvu so zasledili, da je pone-verjenih 17 milijonov rubljev. — V Lodzu je splošna stavka; po cestah stražijo vojaki, tvornice in šole so zaprte, časopisi ne izhajajo. Velikanska množica je z rudečimi zastavami demonstrirala po mestu. Vojaštvo je oddalo več salv.
Raznoterosti: Dr. Gregorčič je vložil interpelacijo v državni zbornici radi imen postaj in postajnih napisov ob bohinjski in južni železnici na Primorskem. — Mnogo čeških okr. zastopov in deželnih poslancev je brzojavilo češkemu državnozborskemu klubu, naj volilno predlogo obstruira, če bi se hotela uveljaviti dvetretjinska večina. — Krojaški pomočniki in modistinje v Trstu štrajkajo. — Na Dunaju se je meseca septembra sešlo okrog 80 delegatov organizacije avstrijskih katoličanov. Ta organizacija je započela temeljito delo za varstvo vere in cerkve. Shoda se je udeležil tudi zastopnik naše škofije. — Zasledili so anarhistično zaroto zoper italijansko kraljevo dvojico. — Dopolnilne volitve dveh deželnih poslancev iz volilnega reda veleposestva bo dne 10. novembra, ker je umrl ravnatelj Luckmann in je odstopil graščak Ulm; vseh volilcev je 85. — »Narodovci« so napovedali svoj zaupni shod na dan 11. oktobra. Preložili so ga do 15. novembra, ker ne vedo, ali so na vrhu »stari« ali »mladi«. Tudi nimajo koga klicati na »zaupovanje«, ker učitelji niso več stebri liberalne stranke, odkar imajo svojo tiskarno.
V Rimu so imeli socialni demokratje več shodov, ki so pa bili dosti burni. Uspeh sho-
pugrab ga jeza, de spesti špaga, ke je bla koza na ne prvezana in se zakadi sojmo prjatle ti lase: »Ti uš mene tlela štenku, ke sam ldem krave predajaš za pitane vole! Ti!« Kumi šliš koza ta špeter, a t na punuca ta prložnast in pesti mesarja, de se med saba raufata, ona ja pa pocedi nazaj ud kodr sta pršla.
Jest sm cn cajt stavu in čaku. kuku se u ta reč vn stekla; ke pa le od nubenga konca ni biu koze nazaj, sm se pa tibrnu in sm šou pu sojh upravkh, de b na inogu ker na prej metat, de tku brez dela pustopam in dc se m tku dobr gtidi ket Grazelitum atat. Ke pa jest na morm tacga naprej metajna trpet, sm pa šou h Rohr-mannnuvm Fikit pu en tak ceglc, de um žihr pu Iblan in ukul Iblane ta divi kostajn puberu. Aja! Uni inurbt še na veja, de more dat Fiki drlaubtiast za divi kostajn puberat. Veja, tu je pa tku: Fikit se je fržmagal, de b usak člouk mou pravica iz divim kustajnam prefit delat in zatu je ud rotuža enkat ptigervu, dc morja dat sani nemu prevelegium za ta prefit delat, k sc matra pr vulitvah in zajne agetira. Kua sa pa tli pol na rotuž nardet? Dal sa mu ta prevelegium, pa je konc špetera. Zdej je pa Rohhrmannu Fiki, kokr se guvari, pugervu ud rotuža, de mu morja dat glih en tak prevelegium še za čikc po Iblan puberat, ke čiki tud, čc sa lepi, neki prefita vržeja. De mu rotuž tud te prošne na bo mogu udrečt, ni za cviblat in pr prihodn ubčinsk sej uja že te čiki pršli na talar, če na uja spet suejal demukrati kakšne zgage delal, kokr unkat zavle vuliune refor-
dov je precejšen razpor med tremi strujami v stranki. Največ prepira je provzročilo proti-vojaško gibanje.
Na višji dekliški šoli v Ljubljani je sedaj v treh razredih 141 gojenk; vseh oglašenih niso mogli sprejeti. — Prva seja novega perzijskega državnega zbora je bila 7. t. m. — Šestdesetletnico je obhajal v sredo g. Iv. Ste-klasa. Marljivi profesor, zgodovinar in pisatelj v Zagrebu, je sotrudnik »Slovenca« že od I. 1874. — Novo poštno poslopje zgradi država v Idriji. — Ogrski državni zbor je imel prvo jesensko sejo dne 10. okt. V petek je Wekerle predložil ogrski proračun.
Igralec Pcrdan, ki je poneveril pivarju Koslerju 6470 K ic bil pri zopetni obravnavi obsojen na štiri mesece težke ječe.—V Trbovljah imajo 2300 šolo obiskujočih otrok v 30. razredih. — Kljub sklepom deželnega odbora imamo na Kranjskem še vedno deželne zavode z nemško upravo! — Italijansko brodovje ima vaje v jonskem morju. — Nova slovenska revija »Cas« bo jela izhajati z novim letom; ozirala se bo na vse stroke znanstva.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 14. oktobra: Kalist, Domicijan; ponedeljek 15.: Terezija, Brunon, Avrelija; torek 16.: Maksitna, Gal; sreda 17.: Viktor, Hedvika, Marjeta Alak; četrtek 18.: Luka, Just; petek 19.: Peter Alk., Etbin; sobota 20.: Janez Kancijan, Felicijan.
Znsoneien političen položni no Hrvaškem.—Supllou banKerot.
Zagreb, 12. oktobra.
Narodu je sedaj dana prilika, da sam odloči o svoji usodi v saboru, ki bo kmalu sklican, ali da vsaj izvojuje to, kar niu je odvzelo Khucnovo samodržtvo., a ni je v tem usodepol-nem trenotku politične stranke, ki bi bila tako konsolidirana, da prevzame vlado. Vsi patri-otje so prevarani, ker se je zadnje dni jasno pokazalo, da nobena stranka ne more izpolniti svojih obljub in so nekateri voditelji narod uprav nalagali. Najbolj se majo tla pod Supi-lovimi nogami. Gotovo je on med vsemi hrvaškimi politiki najbolj v zadregi in najbolj eksponiran. Najprqjc se je delal, kakor da je glasovita reška resolucija Mažarc ravno tako veže kot Hrvate, ko so pa Mažari ob priliki reških izgredov zanikali vsako obveznost do Hrvatov, se je Supilo zagrnil v olimpski molk. Toda dolgo hrvaški »oberban« ni mogel ostati v rezervi, kajti stvari na Hrvaškem so se nenadoma docela izpremenile, česar Supilo niti oddaleč ni slutil. Kar črez noč sta objavila »Pester Lloyd« in osješka »Drau«, da kani grof Miroslav Kulmer ustanoviti novo stranko. Jasno je bilo, da je ta misel, kakor večinoma vse važnejše na Hrvaškem, zrastla na mažarskem zelniku. Mažari so bili siti ve-dnega prerekovanja med Supilovci in Starčevičanci ,ki so drug drugemu očitali izdajstvo in na dan citirali sto paragrafov hrvaško-ogr-ske nagodbe ter drug drugega z njimi obsipali. Med Mažari in hrvaškimi aristokrati so se začela pogajanja, kako rešiti zapleteni položaj na Hrvatskem in rodila se je misel o novi stranki. Pri tem so seveda imeli prvo besedo bivši ma-žaroni. Mažari že tedaj, ko je zmagala pri zadnjih volitvah hrvaško-srbska koalicija, niso hoteli resolucijonašem žrtvovati mažaronov, svojih najiskrenejših prijateljev. Pravzaprav je Mažarom šlo le zato, da Hrvatje sestavijo vladno večino skupno z bivšo »narodno stranko«, z Mažaroni. Resolucionaši tega niso mogli in jeli so se pogajati s Starčevičanci. In ko tudi pri teh ni šlo gladko, so resolucijonaši posegli po zadnjem sredstvu: koketirali so z »nekaterimi« člani bivše narodne stranke, zlasti z dr. Eggersdorferjem, da pridobe vsaj ne-
(Dalje v I. prilogi.)
mc. k sa ficcpurgrmajstre Zancke tak strah naredi, de jc biu vs zbegan in de je, ke je pred rotužam cn automobil zatrobu, vs preplašen iz zola vn prletu in upou pu gang: »Buli nas vari! Kdu pa tku tlela picka?«
Pa de pridni nazaj k kustajnem, nej jm pu-vem kuku je biu pol.
Astn, ke sm mou enkat tist ceglc ud Fikita u varžet, sm ja pa mahnu iz enmo žaklam na-ravnast pugledat naukul, ki bo ta nar več ku-stajna. Ke pridni mal vn iz mesta, ga pa na-enkat zagledam tam pud enmo drevesam kar en ceu kp. Jest, na bod faulast, se hitr prpog-nem, de b s ga nabrau u žakel; ke pa jest ud zadi nč na vidm, se pa tku nerodn u ena taka iblajtarska palača, ke jh je pustavu ukul Iblane rotuž za iblajtarje, de na kuntrabantarje mer-kaja, sezidu, zadenm, de use skp iz iblajtarjam ured, pu tleh prebrnem. Ke se enkat iblajtar izpud soje palače skubaca in iz moja pumučjo soja palača spet pukonc pustau, me pa začne zmerjat, de sm tku narodu in m začne žugat, de me u Grazelitum atat zatožu, ke maja usa ta reč čez.
Jest, k se Grazelituga atata bujitn, sm za-čeu iblajtarja tulažt in puguvarjat, de nej s nekar soja palača preveč h src na žene, ke tku ni dost prida in de maja pu kmeteh še kužati bulš hiše, ket sa iblajtarske. Jest srumak sm mislu, de se mu iz tem, če um čez negava hiša šinfu, iblajtari prkupu, de m u moja narodnast udpustu, sm pa glih narobe naletu.
»Ti uš tlela čez naše hiše šimfu, ti!« je za-
I. priloga 235. itev. ^Slovenca" dnč 13. oktobra 1906.
j^j. Toda, kakor sc vidi, jili je sedaj prehitel grof Miroslav Kulmer.
Naravno, — to je Supiia moralo zadeti v živo meso. Tudi se je pojavil v resolucijonaški stranki sami razpor, ker nekaterim ni všeč Su-pilovo vodstvo. Sedaj se je Fran Supilo oglasil v svojem »Novem Listu« ter odkril svojo dušo z vsemi tistimi arogantnimi frazami, ki Sino jih od njega navajeni. Ali razkrinkal se je sani in njegov članek je res va banque-igra. Zadnja poteza! Kaj pravi mož o glasoviti reški resolucij? Jaz, Supilo, modruje,sem za nagod-bo z Mažari, toda ne za tisto dualistično iz 1. 1867., ki Mažare in Hrvate meče v žrelo pan-jjermanstvu. Supilo je za popolno samostojnost Ogrske. Hrvatje naj se torej z vso dušo in telesom vržejo v to borbo in rešujejo Mažare. Toda, kaj dobe zato Hrvati? Cujte, to infam-no odkritje Supilovo: »In ker je hrvaška in srbska politika pogojno ali brezpogojno sprejela reško resolucijo, s čimer je molče priznala pogajanja in sporazumljenje z Mažari, zato moramo biti na jasnem, da od Mažarov ne moremo dobiti niti vspešno zahtevati nobenih pridobitev, dokler jim v smislu reške rcsolucije ne bomo dali garancij, da teh pridobitev ne bodemo porabili proti njim . . .« In nadalje izvaja častiti Supilo, da »prava—kaj so prava?« Naipreje je treba da se vsa politika na Hrvaškem izpremeni in kreniti v kurz reške resolucije, da se zlomi nasprotstvo starčevičanskih patentiranih« politikov, da vsa Hrvaška gre za Supilom, potem šele pridejo tiste pridobitve ki so iih Hrvatom obljubili — Mažari!
To je pač izjava, ki zasluži da se z njenim avtorjem za vselej obračuna. To je politika desperadov. Ali to je značilno za sedanje razmere na Hrvaškem, vzlic temu nobeden izmed ostalih voditeljev koalicije ne izpregleda. Sedaj so sc vrgli z vso besnostjo nad napovedano novo stranko. In tako slabo so ti hrvaški politiki poučeni o namerah te stranke, da je vsakemu takoj jasno, da Mažari mistificirajo svoie »zaveznike«, ki so na to zavezništvo tako silno ponosni. »Hrvatsko Pravo«, ki ima po pravici Supiia za povzročitelja najhujšega zla na Hrvatskem, pravi o novi stranki Kulnier-ievi, da je najhujša provokacija za hrvatski narod. Baje jc tako stranko želel imeti sam We-kerle. Mažari hočejo oživiti staro mažaronsko plemstvo, ki drugače še pojma nima o agrarnih potrebah dežele, a si sedaj nadevlje to agrarno ime, da preslepi javnost. »Hrvatska«, glasilo koalicije pa kliče na pomoč samega bana, naj svojemu uradništvu kratkomalo prepove, vstopiti v to stranko. To je značilno. Koalicija, ki napoveduje na Hrvaškem novo »ero slo-bode«, hoče braniti uradništvu lastno politično mišljenje! Mirno in hladno pa se izjavlja o ^agrarni stranki« grof Kulmer sam. Zanikuje, da je stranka v zvezi z veleposestvom. Stranka nc bo konservativno fevdalna, ampak bo demokratska združitev malih in srednjih posestnikov, zastopnica kmečkih in maloobrtniš-kih interesov, katere so dosedanji sabori popolnoma zanemarjali. Vendar pa bo stranka stala najbrže na nagodbenem stališču ter bo posredno posegala s svojo reformno nalogo tudi v javno življenje. Ker pa je mnogo bivših mažaronov, ki so ekonomi in ker Kulmer povdarja nagodbeno stališče ter namiguje na neko reformo javnega političnega življenja na Hrvaškem, meni »Hrvatstvo«, da nova stranka ni nič drugega kot modernizirana »narodna stranka«. Vsekakor je položaj tako zapleten, kakor že dolgo ni bil. Noben resnični rodoljub sc- ga nikoli ni nadejal.
Državni zbor.
Poročilo finančnega ministra. — Lex Kolisko. — Tržaška pristaniška dela.
V včerajšnji seji je predložil finančni minister vitez K o r y t o v s k i proračun ter podal obširni ekspose. Proračun je po ministro-
čeu iblajtar nad mana rentačt. »A misleš, de rotuž gnar pu tleh pubera, ket ti kostajn, de nam u tlela kar u ene tri štuke hiše pustaulu. Ta peru mal prerajti, kulk more že rotuž ofrat za Grazelituga atata, de skrbi za nas prena-šaja, pol pa guvor, a ustane rotuže kej prefita ud našga dinsta!»
»Tist maš že prou, perjatu!« sm jest iblaj-tari prkimu. Grazelitu ata maja iz ta rečjo res tulk skrbi, de oel nuči na morja učesa zatisnt, zatu ja pa pol pu dneu mal die putegneja. De morja pa take skrbi kulkr tulk prmern plačat, ie pa tud gvišn. Ampak, prjatu, rec kar češ: mal več bajte b vam pa use glih Iohka pustavl. Ce b ble saj tku velike, de b vam nuge vn na pedale, kedr se mal uležete, pa b biu prec biilš. Tu vas more pa pu zim use glih u noge zebst, kedr ležete in vam nuge tkula vn iz bajte muleja, a ne?«
»Kua ti veš! Tu se da ja pumagat! Viš, kedr me začne pu zim u noge zebst, se pa lepu ukul ubrnem, de mam noge pud streha pa glava uzuni in sc tku u noge pugrejem in tku fiaprej, tku de nam ni glih nkol treba zmerznt. Kedr je prou hud mraz, pr suldateh usake pu are vahta mejnaja, pr nas se pa holt tekat »sake pu ure ukul ubrnema, pa se glih tku ?vira.«
Ke mu jest na tu nism vedu nč nazaj pu-»edat, sm pubrau soje kupita, čm rečt, ku-''tajne in sm jh nesu h Fikit na prudi. Kulk
dubiu zajne, tu pa nm nč am na gre.
Bo Ha tu Pepe iz Kudduga.
veni mnenju tako ugoden, kot še malokdaj kateri. Konečni računi za leto 1905 izkazujejo namreč prebitek 52 milijonov kron, dohodki iz davkov so v tekočem letu za 60 milijonov večji kot lani. K temu je gotovo v prvi vrsti pripomogel veliki napredek našega kmetijstva, procvit vseh industrijskih panog, povišana konsumna moč vseh ljudskih slojev vsled povišanih plač, boljših življenskih razmer in relativno ugodnega stanja naših rent. Vsled takega finančnega uspeha je finančni minister v stanu proračuniti dohodke za 1. 1907 za 90 milijonov višje kot za 1. 1906 in dovoliti oziraje se na prebitek iz 1. 1905 v enem letu 140 milijonov kron izdatkov. Proračun za leto 1907 zaračuna tedaj dohodke in izdatke za 66 milijonov kron višje kot prošlo leto in prebitek je proračunan na 1:7 milijonov kron.
Dohodki so proračunani iz dohodkov direktnega davka, ki bodo znašali skoro 38 milijonov več kot lani, potem iz dohod, mdirekt-nega davka in monopolov. Železnice bodo nesle 10, pošte 4 milijone kron več. Izdatki izkazujejo 31 milijonov za povišanje plač in penzii državnim uslužbencem; vojnemu ministru se dovoli 14 milijonov in domobranskemu 3 za preosnovo deželne brambe. 20 milijonov kron bodo visoki izdatki za železnice, zidavo postaj itd.
Prebitek iz leta 1905 bodo porabili za drž. železnice, ki dobč 31:5 milijonov kron za nabavo strojev in vozov, 6 milijonov za zadruge, oziroma za projektirano centralno zadružno blagajno. 5 milijonov je določenih za klinične oddelke na bolnišnicah, dva milijona za boj proti tuberkulozi, za bolniške blagajne itd. Minister je prosil, naj zbornica proračun sprejme na izkrajšan način. Pripomnimo, da je danes proračunski odsek zbornici predložil poročilo o tržaških pristaniških delih. Poročilo je skrbno in objektivno sestavil poslanec Vu-ko v i č. Poročilo graja vlado, ki je s tem, da je pristaniška dela oddala tvrdki brez konkurence, provzročila, da se je moral načrt iz leta 1898 izpremeniti, kar provzroča izdatek 1,100.000 K. Vlada bi bila morala eskompta-cijo certifikatov o zaslužku potoni »Union«-banke in »Assicurazioni generali« predložiti kontrolni komisiji državnih dolgov. Poročilo predlaga, naj se sprejme državno predlogo, toda naj se zniža zahtevani kredit 46 milijonov na 41 milijonov: zbornica naj tudi potrdi gra-jalne resolucije. Po ekspozeju Korytovskega je jela zbornica obravnavati o nujnemu predlogu takozvane lcx Kolisko.
Nižje-avstrijski deželni zbor je že večkrat sklenil zakon, ki ga je predlagal poslanec Kolisko. Ta zakon hoče določiti, da je v vseh ljudskih šolah na Nižje Avstrijskem poučni jezik le nemški. Tako je razsodilo zadnjič tudi državno sodišče. Toda ta sklep, oziroma razsodba, naravnost nasprotuje S 6. državnega zakona za ljudske šole iz 1. 1869. Ta paragraf namreč določa, da poučni jezik določujejo faktorji, ki vzdržujejo ljudske šole.Ker deželni zakon ne more izpreminjati državnega in ker država ne vzdržuje ljudskih šol, vlada tudi ni mogla vladarju priporočati imenovanega zakona v potrjenje.
Navzlic temu so danes H e r z o g in vse-nemški tovariši z nujnim predlogom spravili to vprašanje pred državni zbor in s to »agitacijo« potratili vso današnjo sejo. Predlog sta zagovarjala Herzog in Pacher. ki poznata vedno in povsod le nemške pravice.
Naučni minister dr. M a r c h e t, ki je zadnjič v deželnem zboru nižjeavstrijskem sam glasoval za »le.x Kolisko«, je bil kot poslanec v zadregi, vendar pa je kot minister odgovoril f>ovscm pravilno. Iz navedenega razloga na predlog vlade cesar ni potrdil zakona, in vsled tega tudi ni pravega predmeta za razpravo. Sicer pa »lex Kolisko« nasprotuje državnemu ljudskošolskemu zakonu, torej Herzog mlati prazno slamo.
Odločno je pobijal nujni predlog češki poslanec dr. K r a m a r, rekoč: Dunaj je središče Avstrije, kjer imajo pravico bivati državljani vseh narodov. Dunaj ima velike koristi kot glavno mesto države, torej tudi dolžnosti nasproti narodom. Kar zahtevajo Nemci drugod, to smejo Slovani zahtevati tudi na Dunaju, in naj državno sodišče stokrat sklene drugače.
Dr. G e s s m a n n je odločno graja! Vse-nemce, ki so le iz agitacijskih namenov spravili to vprašanje v poslansko zbornico. Sicer pa meni dr. Gessmann, da mora na Nižje Avstrijskem v ljudski šoli veljati lc nemški pouk, ker so Nemci edini domačini v deželi. V tem oziru pa se ne strinjamo z Gessmannom. Cehi n. pr. gotovo niso od včeraj tukaj — in Dunaj je največje češko mesto. Ako Nemci v slovanskih pokrajinah, kjer so se naselili še le pred desetletji — glej Domžale, Šiško itd. — zahtevajo nemške šole, imajo pač tudi Slovani iste pravice v nemških krajih, kjer plačujejo svoje davke. — Sicer pa je zbornica odklonila nujnost predloga, ki ga more poslanec Herzog doma zatakniti za ogledalo. Nato je poslanec Korošec zahteval odgovor ministrov na njegovo interpelacijo o prepovedi, ustanoviti podružnico kmetijske družbe na Spodnjem Štajerskem. Prihodnja seja torek ob 11. dop.
jrjovski dom" in trgovski nastavljene!.
(Iz krogov trgovskih nastavljenccv.)
Članek, ki so ga priobčili slovenski časopisi pred nekaj časom, je imel mnogo uspeha, vzbudil je zanimanje in pozornost in si pridobil pritrjevanje vseh treznomislečih in pre-vdarnih trgovcev in trgovskih nastavljenccv. Da smo govorili resnico in da smo zadeli pravi cilj ter govorili iz srca, nam je pritrdilo mnogo odličnih trgovcev in večina nastavljencev, ker večina je izprevidela, da imamo mi prav.
da bomo imeli korist le od »Podpornega zaklada«, in ne od nepotrebnega »Trgovskega doma«, kateri bi, ako bi kedaj stal in se ren-tiral, nesel dobiček le kapitalistom.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« je sklicalo na jutri občni zbor. Seveda tisti, ki nismo člani ali bi vendar morali delati za »Trgovski dom«, bomo jutri izključeni od zbora in ne bomo mogli izraziti svojih mislij in zategadelj bomo mi vedno proti »Domu«, ne moremo pristopati kot udje. Društvo »Merkur« povdarja v dotičnih noticah, da se sploh ni sklepalo, kakšnim namenom bode služil »Trgovski dom«. Na to pač moramo omeniti da se nam kaj čudna zdi ta trditev. Ako niso vedeli niti čemu naj služi, kako so mogli potem sprožiti to misel. Ali pametni ljudje delajo brez namena in cilja? Kakor znano, se res ni razvila pri slavnostnem občnem zbora živahna debata, ker z neko čudno hitrostjo so takrat te ideje in predlog spravljati v varnost, ali v slavnostnem govoru so nam vendar povedali zakaj in kako. Tudi v 4. številki 3. letnika »Trgovskega Vestnika« so med »Raznoterosti« priobčili daljšo notico in povedali, kakšen namen naj ima »Trgovski dom«. Tovariši! Preberite dotično notico in videli bodete. da je imel pisec precej fantazije in da bi »Trgovski dom« nc koristil nastavljencem in da se mi kot nastavljenci za tak »Dom« ne moremo ogrevati.
Poživljamo vas, da imate jutri na občnem zboru pred očmi, za kaj se gre, zakaj sc je ustanovil »Podporni zaklad« in zakaj se hoče staviti »Trgovski dom«. Glejte v našo bodočnost, prevdarite, da je ta dan za dnevom bolj žalostna, da se naše službene razmere slabšajo in da je zaslužek vedno manjši v primeri z delom. Sicer imamo tolažbo, da z zakonom o zavarovanju privatnih uslužbencev, vkljub vsem njegovim pomanjkljivostim, bomo vsaj nekaj pridobili, ali zategadelj še ne smemo postati brezskrbni, pač pa se moramo ravno tako in-teresirati za svojo bodočnost, za naš »Podporni zaklad«. Ta se mora okrepiti in ojačiti in to jc mogoče le, ako se zanj agitira, se stekajo prispevki vanj.
Jutri se vam bodo obetali zlati dohodki, imenitna podpora iz »Trgovskega doma«, ali ne dajte se preslepiti, ker obeta se vsakemu to, kar on želi in kar mu je najbolj pri srcu. Ako je to tudi mogoče, to dotičnih ne skrbi, samo da je namen dosežen.
Poživljamo in prosimo vse tovariše, člane trgovskega društva »Merkur« posebno, da se drže »Podpornega zaklada«. Tega nc bodo ne zarubili, ne djali pod sekvester, med tem, ko bi ta usoda najbrže zadela »Trgovski dom«, kakor nam pričajo vsi domovi v Ljubljani.
Videli bi radi gospodje, da bi mi nastopili z »odprtim vizirjem« sedaj še nepoznani protidomovci. Ali nam je še preživo v spominu tovariš Peternel. Tudi nas bi posameznega napadali, odjedali bi nam kruh, zategadelj smo mi dovolj jasno govorili v listih, ki so nam naklonjeni in naše težnje upoštevajo. Gotovo pa je. da bode jutri mnogo udeležencev. ki so našega mišljenja, ki nam pritrjujejo, ker to mora pač vsak treznomisleč in prevda-ren storiti, mora biti protidomovec. Sicer nas pa itak poznajo, ker se po mestu nekateri gospodje hvalijo, da so videli podpise na poli, v uredništvu »Slov. Naroda«. Mi sicer nc moremo verjeti, ali čudno sc nam vendar zdi to.
Torej, tovariši! Izrazite jutri svoje mnenje in govorite po svojem prepričanju za »Podporni zaklad« in proti »Trgovskemu domu«.
Idrijske novice.
Naša regulacija cest. Novi občinski odbor si je napravil jako hvaležno nalogo, da liočc namreč Idrijo napraviti bolj »mestno«. V mestu so pa pred vsem potrebne lepe ceste. Popolnoma istih misli smo tudi mi. Zato smo bili prav veseli, ko jc pred leti sklenil občinski odbor, da začne z razširjanjem naših ozkih ulic. Lotili so se dela pri »rožnih ulicah« ter res lep kos ulic razširili. Ob zidanju realke so razširjenje imenovane ulice ustavili. Pričakovali bi bili, da se nadaljuje to delo, ko je dozidana realka. A Rožne ulicc so sedaj pozabljene, dasi bi bili pričakovali, da se prav tukaj pokaže, kako resno misli mesto na prepotrebno razširjenje tesnih ulic. Mesto, da bi se skrbelo za razširjenje, videli smo, kako so prostori še tesnejši postajali. Na lastnem svetu je mestna uprava pripustila zidati barako za izdelovanje likerja, ko je vsak pričakoval,^ da žrtvuje v razširjenje občina lastno hišo. Se bolj pa smo bili radovedni, kako pritisnejo na veleposestnika S. K., da se s svojo hišo umakne za regulacijo cest, ako že ni mogoče darovati lastne hiše. Ce je dovoljeno dajati povelja, da se v svrho razširjenja cest brez odškodnine podirajo hlevi, ki so last mladoletnih posestnic, zakaj bi se moralo odškodovati veleposestnike, katerih poslopja delajo zapreko? Liberalno mišljenje pač še ni zadostna zavarovalnina pred žrtvami v občno korist.
Naš občinski zastop je ukazal posestniku Bratinu v 14 dneh podreti hlev poleg ceste, in občina mu da 100 kron za svet, katerega bode potrebovala za razširjenje ceste. Nagla in odločna ukrenitev kar v 14 dneh podreti stavbo in to na svoje stroške in v svojo škodo! Pri sosedi na desno je občina dala poleg denarne odškodnine za odstop nekoliko vrta tudi to, da je ona zidala ves zid okoli vrta, in se zavezala ga tudi za naprej sama popravljati. Pri sosedu na levo jc omislila nov kanal, v katerega je posestnik lahko izpeljal odtoke od svoje hiše. Toraj tudi precejšna odškodnina za odstop nekaj sveta pri cesti. Ta pot na Vojsko pa naprej še vedno tako ozka ostane in občinskemu odboru se nič ne mudi, da bi zahteval n. pr. od eraričnega vrta nekaj prostora in pri novi erarični hiši stoje še vedno poleg ceste
koli in železne žice. da markirajo koliko sveta pripada rudniku in kje se začne lastnina mestna. Dosledno in veliko lažje bi bilo tukaj tirjati za razširjenje ceste nekaj metrov sveta, a najbrž naši očetje tu nimajo korajže. Ni dolgo kar so zidali novo mestno hišo. Tam so skoraj za meter na široko zožili cesto in vsak dan lahko vidijo koliko vozov težko obloženih že nekaj let tod vozi. Prej sc jc zidala realka in ves potreben material se jc po tej ožini zvozil. Lansko leto in letos se zida nova hiša posojilnice, zopet sc je dovažalo kamenje, pesek, apno, opeka itd. po tej poti. Kolikrat jc ves promet ustavljen in ljudje se drenjajo ali čakajo, da se voz razloži in malo premakne, da zamorejo mimo, zakaj se pa tu nc odloči, naj se hiša podere ali odmakne, da se cesta razširi? Le revnega posestnika vidijo, ta naj stavbo na lastne stroške premakne! Ko se je pri Vogelnikovi hiši razširila cesta, smo sploh pričakovali, da se šc naprej nadaljuje, saj ravno na ovinku je še več prostora potreba. A nismo še slišali, naj bi g. Dragotin Lapajne nekoliko svojega dvorišča ali vrta odstopil, da bodo vozovi lažje brez nevarnosti vozili v sredino mesta.. Gospodje le malo bolj stvarno in nepristransko!
Nov dijaški list. Pravijo, da ie upravni odbor »Narodne tiskarne« znižal idrijskim realcem mesečno naročnino na »Slovenski Narod«. Pošiljati ga hoče dijakom naročnikom za eno krono mesečno. Ako je to res, smo že precej daleč.
Obljuba — na cesti. Meseca septembra je že pet let minilo bilo jc ravno pred deželno-zborskimi volitvami — odkar sc jc po Kano-meljski cesti vozil idrijski liberalni genral-stab obetajoč radikalno popravo ceste. Od takrat jih ni bilo več videti tukaj, tudi o kaki popravi nič ne čutimo, dasi je bilo v petih letih časa dovolj vsaj kak načrt izvršiti. In ravno sedaj je tako hvaležno polje, ko je otvorjena nova železnica. Cesta bi sc kaj dobro zvezala z Dolenjo Tribušo in koliko lesa bi se lahko tem potem spravilo k sv. Luciji, kako bolj po ceni in z lahkoma! A vse spi, le obljube so ostale, najbrž pri kakih volitvah bodo zopet kake komisije in obljube.
Crnovrška mlekarna. »Primorec« piše, da so klerikalci zakrivili, da je šla mlekarna v Črnem vrhu v propast in je nad 25.000 kron zgube. V Rimu je bil ob času preganjanja tudi klic: Kristijani so krivi, če je Tibera izstopila, a zopet oni so bili krivi, če je predolgo ostala v svoji strugi. Naj bo še tako očitno, da je liberalna baharija zakrivila, nič ne de, pisati in kričati se mora, klerikalec jc škodoval. In dobč se res ljudje, ki take neumnosti še verjamejo.
Stilistične vaje črnovrškega liberalnega učiteljčka in državno pravdništvo. V dopisu »Narodovem« pretekle sobote je ubral črno-vrški Silvester druge strune. Ko končuje članek, v čegar resničnost sam ne veruje, prosi državno pravdništvo, naj sodi uboge 4 ženske milostno! Kako ste dobri! Najprej poštene Crnovršcc razkričati, obrekovati, namalati žensko kričanje kot kruto javno nasilstvo, klicati dr. Trenza na boj proti klerikalnim tolovajkam, potem pa prositi v »Narodu« mi-lcstne sodbe! Tega je zmožen tisti učiteljček, ki sedaj pobira podpise pri Cmovršcih — da bi smel še ostati učitelj ondi, kjer je po prepričanju vseh ljudi nemogoč. V tem dopisu zavrača krivdo falirane mlekarne na nadzorstvo. Le ven s sejnim zapisnikom nadzorstva! Tam bomo brali črno na belem, da so nadzorniki izpolnovali svojo nalogo, liberalno načel-stvo se le ozirati ni hotelo na opomine nadzornikov. Ali nič ne veste, da je liberalni nadzornik Zagoda vložil ovadbo na državno pravdništvo, v kateri liberalnemu načelstvu naravnost dokazuje goljufijo? Ivan Lanipe je lansko leto v »Narodu« sam priznal, da se je kot načelnik prenaglil, torej tnnogo zakrivil. V tistem listu obeta, da bode to naglico tudi popravil. Sedaj pa govori nekaj o samo 1.500 K. G. Lampe, Vaša naglica jc kriva, da so bili pokvarjeni stroji, ki so stali ogromno več, in so taktično zadali mlekarni smrtno rano: zato ponudite nekaj več — pa ne v »Narodu«, ampak v resnici! Potem pa bomo dalie govorili.
JNarodno gospodarske zadeve.
g. Izvoz živalskih surovin na Rumunsko.
Pri transportih živalskih surovin iz Avstrije na Rumunsko predpisana so posebna spričevala, katera mora izdati živinozdravnik po gotovem uzorcu in v katerem potrjuje, da so surovine od zdravih in v Avstriji zaklanih ži-valij ter da na 30 klm v okrožju ni nobene nalezljive živalske bolezni. Poleg tega potrditi mora tako izpričevalo okrajno glavarstvo, v krajih pa kjer se nahajajo rumunski konzulati pa ti. Na obmejni postaji Itzkany priložiti mora železniški urad rumunsko prestavo živino-zdravniškega izpričevala dotični pošiljatvi.
g Ceno meso za izseiniške ladje. Neka amsterdamska tvrdka sklenila je z mesarsko zadrugo v Turn-Severinu dobavo govejega mesa v teži 500.000 kg po 48 vinarjev (centi-mes) za 1 kg brez kostij. To meso se takoj v Turn-Severinu nasoli, pripravi, dene v sode ter v Hamburg odpošlje. Kože zaklane govedi prodajo sveže v usnjarije v Bukarcštu po 70 v. 1 kg.
g Boj proti tuberkulozi ali Jetikl. Ker se ta
nevarna bolezen vedno bolj širi tako pri ljudeh, kakor tudi pri živalih, je tudi boj proti njej povsodi bolj in bolj odločen in brezobziren Tako se je v zadnjem času na Francoskem in Finskem postavno določilo pobijanje tuberkulozne (jetične) govedi, ki jo ali neškodljivo odstranijo ali pa v gotovih slučajih in po posebnih pripravah meso prirede za užitek.
Jeseniške novice.
Jasna beseda. Pogreb ponesrečenega železničarja Prosena gotovim ljudem ne dd miru, pa o njem razširjajo tendencijozna poročila v svet ter se »krščansko« zgražajo nad »nekrščanskim« in »brezsrčnim« postopanjem katoliškega duhovnika. Ta duhovnik sem jaz. Kaj pa sem zopet učinil tako groznega? Prepovedal sem železničarjem pri pogrebu nositi socialdemokratične znake, rdeče trakove pri vencih. Ker so jih kljub prepovedi nosili, nisem šel v sprevodu za soeiaidemokratičnimi znaki, marveč sem cerkvene molitve opravil le pri krsti v mrtvašnici, cerkvi in pri grobu. Ali imam pravico tako ravnati? Cerkveni katoliški pogreb se vrši po obredu, ki ga je določila katoliška cerkev. Kot župnik na Jesenicah imam jaz ne le pravico, marveč tudi dolžnost, paziti na to, da se cerkveni katoliški pogrebi na Jesenicah vrše po predpisanem obredu, ter da se pri njih ne žalijo verska čuvstva katoličanov. Po katoliškem obredu se vrši pogreb tako-le: Najprej v sprevodu gre križ, za križem duhovščina, za duhovščino krsta z mrličem, za mrličem sorodniki in prijatelji pokojnikovi. Vsled navade se trpi, da gredo za križem pred duhovščino društva in nositelji vencev. Tudi jaz to trpim. Nikakor pa ne morem trpeti pri cerkvenih pogrebih kakih demonstracij, in zlasti ne takih, ki bi žalile verska čustva tukajšnjih katoličanov. Kaj druzega kot demonstracija pa je to, če hočejo socialno-demokratični železničarji pri pogrebu nositi vence z rdečimi trakovi? Ce hočejo svojega tovariša železničarja spremiti na zadnjem potu in mu tako skazati poslednjo čast, čemu kazati pri cerkvene m pogrebu, da so socialni demokrati ? Ali ni sedanja socialna demokracija najhujša sovražnica cerkve in cerkvenih obredov? Ali naj trpim tako social-demokratično demonstracijo pri pogrebu, ki naj se vrši po cerkvenem, katoliškem obredu? Kaj bi rekli 11. pr. slovenski Jeseničani, ako bi kdo nosil pri pogrebu vence s trakovi frank-furtarice? Ali ne bi to smatrali kot izzivanje, kot nemško demonstracijo? Ta demonstracija bi žalila narodna čuvstva slovenskih Jeseničanov. Veliko hujša pa je demonstracija s soeiaidemokratičnimi znaki, ker mora žaliti verska čuvstva katoliških Jeseničanov. Da je bila to res pravcata demonstracija socialnih demokratov, razvidi sc iz dejstva, da sem že več ur pred pogrebom prepovedal nositi rdeče ttakove, povdarjajoč, da bi bila to socialde-mokratična demonstracija in sem naprej povedal: »Ce boste nosili rdeče trakove, se ne bom udeležil sprevoda, marveč bom samo cerkvene molitve opravil pri mrtvašnici, v cerkvi in pri grobu«. Da bi se mogel pogreb vršiti po predpisanem cerkvenem obredu, povedal sem tudi ženi ponesrečenega, kaj nameravajo socialdemokratični železničarji storiti pri pogrebu in ji naročil, naj jih še ona skuša odvrniti od njih nakane. In šla je uboga vdova in jih lepo prosila, naj ji nikar tega ne narede, naj ne nosijo rdečih trakov pri pogrebu. Rekli so ji: »Bomo že naredili, da bo prav«. In na to so mogočno demonstrirali z rdečimi trakovi. Niso jili ganile prošnje in solze osirotele žene in hčere, kazati so hoteli pri cerkvenem pogrebu ponesrečenega železničarja, da so socialni demokrati. Kaj sem hotel narediti nasproti taki demonstraciji? Ali naj bi bil šel za soeiaidemokratičnimi znaki v cerkvenem sprevodu?! Prepovedal sem jim bil pravočasno demonstracijo, ali naj bi se vpričo žalujočega občinstva, ki je čakalo sprevoda, začel tepsti s socialnimi demokrati?! Ni mi kazalo druzega, kot mirno opraviti cerkvene molitve pri krsti, kjer je ležal mrlič, predno so ga vzdignili. dalje v cerkvi in pri grobu, a sprevoda sc kot katoliški duhovnik pri taki demonstraciji nisem mogel udeležiti. Kdo jc torej kriv, da se pogreb ni vršil popolnoma po cerkvenem obredu? Socialnodemokratična demonstracija. Ali ni bilo to pravzaprav versko motenje? In sedaj se dobe ljudje, ki sc zgražajo nad postopanjem katoliškega duhovnika, ker ne odobrava pri cerkvenem aktu demonstracij, žalc-čih verska čuvstva katoličanov! Kaj bodo še zahtevali od katoliškega duhovnika?! Enkrat za vselej bodi povedano socialnim demokratom in njih zagovornikom na Jesenicah: Nikdar in nikoli ne pojdem v sprevodu za soeiaidemokratičnimi znaki. Ce hočete demonstrirati pri cerkvenih pogrebih, da ste socialni demokrati, ne zahtevajte, da bi katoliški duhovnik vašo demonstracijo prenašal brez odpora.	Janez Zabukovec, župnik.
V nemški šoli je letos 1.32 otrok, v slovenski pa okroglo 500. Obrtno-nadal.ievalne šole sploh ni ua Jesenicah, čeravno je obrtnih učencev več kot marsikje, kjer obstoji taka šola. Ne vemo, zakaj se tnerodajni faktorji ne ganejo.
Lekarna je na Jesenicah silno potrebna. Vsled železnične zveze bi dobro došla celi dolini, Bohinju, pa tudim bližnjim vasem onstran Karavank v Rožni dolini. Občinski odbor sc jc pri zadnji seji, due5. t.m., enoglasno izrekel za njo.
Vodovod na Savi se bo napravil prihodnjo pomlad. Oradba bo razpisana v oddajo do 1. dec. t. I. Studencev bo deset, pipe zaprte. V najslabšem slučaju bo priteklo po dva litra na sekundo, torej vsak dan 172.800 litrov ali 9.600 škafov, če računimo na škaf 18 litrov. Na vsako osebo bo prišlo povprečno dobre tri škafe, če računimo. da bo vodovod rabilo tri tisoč ljudi.
Regulacijski načrt se bo napravil v kratkem. Ta sklep občinskega odbora jc hvale vreden. Kdor hoče sedaj zidati novo hišo, nič ne ve, kod bodo šle ceste in utegne imeti hišo na jako nepripravnem kraju, ko sc izdela regulacijski načrt. Ker zidajo vedno nove hiše in ker je treba pri razvoju Jesenic in Save gledati tudi na lepoto, je regulacijski načrt res
nujno potreben. Vsak bo vedel potem, kam naj hišo postavi in kako naj jo obrne.
Delavski prijatelji. V spominu je gotovo še bravcem, kako se je postopalo proti socialnemu odseku. Zupan je ustavil njegovo delovanje in ni razglasil sklepa, da se bodo pregledala delavska stanovanja. Odbornik Zabukovec je to postopanje grajal, liberalni odborniki so pa molčali in v »Narodu« je liberalni član socialnega odseka to postopanje županovo celo odobraval in vse delovanje »klerikalnih« odbornikov za delavstvo proglasil kot strankarsko reklamo za svojo bisago in nastop proti županu za pravice občine in občinskega odbora ozmerjal kot »šikaniranje«, napadanje, nasiljevanje in teroriziranje. In ta liberalni član socialnega odseka očita sedaj v »Narodu«, da socialni odsek spi. Pravi, da se je pritožba zoper odsek vzela nazaj, a načelniku socialnega odseka županstvo tega še ni naznanilo, kakor tudi ni še razglasilo sklepa glede pregledovanja stanovanj. »Lahko je huj-skati delavstvo, toda za delavstvo res nekaj storiti, je pa že dokaj težje,« tako ta delavski prijatelj trdi in mi mu damo prav. Hujskati zna, hujskati, a delati za delavstvo ne mara. Ali je to delo, da je v socialni odsek spravil kapitalista Ferjana, ki se nobene seje odsekove še ni udeležil? Ali je to delo, da očita tistim, ki hočejo za delavstvo res nekaj delati, da delajo le za svojo bisago? Ali je to delo. da odobrava oviranje, ki se stavi socialnemu odseku? Ali je to delo, da kot član socialnega odseka ne gane niti mezinca, da bi načelniku naznanil, da sme socialni odsek zopet delovati, »ker se je pritožba vzela nazaj«, ali bi vsaj stopil k županu in ga opozoril, naj razglasi sklep glede pregledovanja stanovanj in načelnika socialnega odseka o tem obvesti?! To je delavski prijatelj, kaj ne?! »Bela vrana« ga je imenoval dr. Tavčar. — no, ta vrana zna res krokati po »Slov. Narodu«, — delati pa je težje, veliko težje ...
Poslano. Zahtevane »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte ..Slovenca'1 na kolodvorih!
Dunaj-
•k« želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna roda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	183 49—37
SSISIBtg^^MSBftaB
Pri nakupovaiiju
- suknenega -
in manufakturnega == blaga mzzzz
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v LJubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62-24
Velika zaloga ==
suknenih ostankov.
PMtaTO. nronM. Vaako ponarejaaj« 1»
ponittiakoraaj« kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 balzam 62 41
1* < leleno znamko BredovnlcaV Btarotlavno M0pr.ks.tM
roti slabotno prabavljanin, krtom v 1» lodci, koliki, kataro, prsnim boleznim
Influenci itd. itd. Coni l« majhnih ali 6 dvojnatlh stekleni! ali I velika specialna steklenica s patent zamadkom K 6'— franko.
Cklen-I^m emUfoUJoko mcurilo, pooto* mano kol non plut ultra
proti vsem Ae ako starim ranam, vnetjem. ranitvam. abecesvm ls »teklinam vseh Trst. Cona: S lončka K 8 60 se pod I je la proti povzetju ali donar naprej.
Lekarnar A. Thiarry f Pregradi pri Rogaiki Slatini.
Brofara a tisoči originalnih zahvalnih piaem gratia in franko. V a logiv sknro vseh toč iih lekarnah in m«dicina!nihdroi;erljah
OQL£S!
NEff
« ninta
I
•TORK io L0ND0I
nista prizanašala niti evropski ca lini ter Je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet, le proti temu, da se mi povrne
fld. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih RS
{•V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic it anega komada.
16 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni! fllc;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnll lile;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal
nlca za Juho; i kom. amer. pat. srebrna zajemal
nlce za mleko; 6 kom. ang. Vlkforla talit za PO* klado:
t 2 kom. efektnih namiznih svetnike« 1 kom. cedilnik za CaJ; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladk*i
i 42 komadov skupaj samo gld. ('90.
Vseh teh 42 predmetov je popre stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit | po tej minimalni ceni gld. 6"90. Ams ričansko pat srebro je znano, je skoi i in skozi bela kovina, ki obdrži boji I srebra 24 let, za kar se garantu)e. "< J najboljši dokaz, da leta inserat ne tt melji na nlkakrlltl Slepariji, zavese em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasni garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2182 7
A. HIRSCHBERG-a
sksportnl hiši američanskega pat srebrnega blati
na DunaJi II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem 8 pošiljatvijo krasne garniture Jaki »dovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolki S pat srebrno garnituro sem Jako zadovoljti
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker jo vaša garnitura v gospodinjstvu Jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški sdiavntt, S poslanim namiznim orodjem sem *eI6 zado d»oljen — Mihael Kovačevič,ravnat. pomo n uradi« dež. pri vladi v Sarajevu. — Saraievo 22. okt 1904
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe Stev. 3 - 45.
goi
26-24 gjy
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato llustrovan glavni ccnlk i nad I0C0 slikami vseb vrat nikelnastlli, srebrnih In zlatlb nt z znamko Koakopf, Haha, Ornega. NcbafThauacn, ttlaabfitto kakor ludl vacb vrat solidnih rlatnln In arebrnla po Izvirnih tovarnUkih cenah.
Nlkel. remont. ara......K V—
alsl. Roskopf patent ar« .... . 4'— . , črna |ekl. rem. ura . 4'— Jvlr Izvir. Roskopf pal. ur« . . . 5'— Ooldln rem. ur« ,Lun»* kolesje . 7 50 arebr. . . Oloria* , , 7'«o . . . dvojni plaiC . . II'50 , oklep vcrliica z rlnčlco n« pero In karab., 15 gr. telk« , 2 50 raiki Tal« alkel. ura • aldro z .Luna" kolea|eai . . . 9 50 .r« • kukavico K 3-50, budilka K 3 90, kubln|aka ur« K 3 — ivarcvaldaka ura K J 80 Za vsako uro Kletno pismeno Jamstvo! Hlkak rlslko 1 Zamena dovoljena, alf denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) Št. 654, Češko. 100-19
naravna mineralna voda
najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavi janju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju In ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 2171 3
Ustanovljena m
Najstarejša 1884 peči in
c. kr. dvorni
Telefoa 984.
tvornica ognjišč i2.7
m a š i n i s t
Dunaj NI Itn)
RUDOLF GEBURTH
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse
Zaloga ognliič, štedilnikov In strol-
nih nnniltf za vsako porabo od navadne Illll Uyiljlll do naillnclše in najelcgantnejšc
izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emalllrane.;
Sušilnice, piinove peči, kamini^ Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Sptcialni katalogi gratia in franko.
3 letno pismeno jamstvo ! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ura 1 sidro z masivnim solidnim antlma-ffnetliklm kolesj em
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 6-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-- 3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 60, 3 kom. K 36 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju
1790 10-10
prva tovarna ar Hais Konrad
V Mostu (Briix) * « ""
št. 1157. (ČeSko.)
Bogato IluHtr. ceniki m nad 2000 slikami ae na aa-htero pobijejo gratia In franko.
Matere, hranite deco same I Nevarnosti umetne prehianitve dojencev so tudi ob mrzli letni dobi prav velike. Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci. Lactagol daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o „Naravnem hranjenju dojencev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III., Heumarkt 3 o.	1660 12 -o
Zaščitna znamka: „Sidro"
J Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za	Š 1 >
Pnin - ICxpeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod pri-ljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenico v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se jo gotovo prejel originalni izdelek.
Richforjeva lekarna
pri ,,zlatem levu" * Pragi
Elizabethstrasse št. 6 novu. Bar "amii raopoHIJant*.

1
II. priloga 235. Stev. „Slovenca" dne 13. oktobra 1906.
Iz Cobaloueja konsuma.
IzZagorjaob Savi, 10. okt.
I »nt 2. septembra je bil občni zbor demokratskega konsuinnega društva v Zagorju v gostilni gospoda JVUillerja. O tem je »Slovenec« že pisal in Cobalu -- kakor on trdi — krivico storil, dasi ni res pisal, da so se našle društvene knjige v neredu. Radi verjamemo, da je Cobal, ki vse sam naroča, vse sam sprejema, vse knjige sam vodi, tudi zabeležil vse tako, da ni dobiti nereda. S tem pa pred nami rudarji le ni opran.
Občni zbor je bil velezanimiv. Zavednost nekaterih rudarjev se je pokazala precej dobro. Cobal je zvedel od sodrugov, da mu ne zaupajo več in da naj si poišče službo drugje. To pa vsled tega, ker ga je odbor že večkrat opozoril na razne nedostatke pri naročanju blaga, pa vse ni nič pomagalo. Cobal jc sam oblastno naročal in sprejemal blago, ki se ni dalo drugje spečati. kakor pri nas ubogih delavcih, in to sebi v korist, nam pa v škodo, ker smo dobivali za drag denar slaba živila. Opozarjalo se je Cobala tudi, naj pazi na po-magača, katerega smo imeli na sumu, da ne zna več ločiti, kaj je njegovo aii pa društveno. In nazadnje je bil res zasačen, da je ukradel desetak. Cobal pa se ni hotel ganiti.
V	veliki zadregi vsled tega, kar je moral preslišati na občnem zboru, sklical je Cobal potem ,30. septembra konferenco. Povabil jc poleg odbora šc Kristana in Mlinarja iz Ljubljane, da sta mu pomagala pregovoriti odbor, naj zopet glasujejo zanj. Pridobil je zopet naše steklarje in steklobrusce. Izrazil se je pa potem, da ne sprejme drugače izvolitve, da bodo izključeni tisti zavedni, vsega spoštovanja vredni rudarji, ki so si upali nastopiti v tej krizi zoper njega, ln ti so: Jakob L.. Franc P. in Ivan O.
Zvijačni Cobal je poizkusil še drugo struno. Mislil je rudarje ostrašiti in vso stvar zasukati v svoj prid s tem, da jc nagovoril skla-diščarja J. Ostrožnika pri filijalki na Lokah, da je tudi on napovedal svoj odstop, misleč, s tem spraviti rudarje v zadrego, da bodo pri-morani, Cobala prositi nazaj. Ker pa rudarji niso hoteli kazati glede tega nikake bojazni, ie poslal Ostrožnik z Lok pismeno prošnjo na odbor, da šc ostane, če sc mu poviša plača.
V	povišanju plač obstoji ves napredek našega konsuma. Namesto da bi se članom zvišali »procenti«, se pasejo Cobalovi privrženci. Seveda je Cobal tudi sebi zahteval zvišanje plače za deset kron na mesec. Vrhutcga sc je izrazil, da se nič ne meni, če odstopijo od konsuma vsi rudarji. To bi bilo za njega ravno prav. Zato tako dela z rudarji, ker upa, da bo potem lepa hiša njemu ostala.
Sploh je Cobalovo počenjanje s konsu-niom zelo čudno. 2c na predzadnjem občnem /boru ic omenil cenjeni član društva Alojzij St., kakšno slabo vino ima konsum, in kak speh, ki ga ic skoraj sama koža, morajo ubogi delavci drago plačevati. Potem ga je par zaslepljenih Cobalovih privržencev obdolžilo, da s tem podtiče goljufije. Silili so Cobala, naj toži, in obetali, da so pripravljeni priseči. Seveda, kaj pa jc priseči takim ljudem, da Ic bližnjemu kaj škodujejo, in to tudi. čc je prav njihov sodrug.
Zatorej čast zavednim delavcem, ki sc ne boje pretenja s »tožbo«« in pogumno nastopijo. ko vidijo, da sc ne dela, kakor bi se moralo! Naše zahteve pa ostanejo: brez odbora se nič ne naroča, brez odbora se nič nc sprejema. brez odbora se še žvepljenk ne sme naročiti. Cobal naj si pa zapomni, da smo res siti njegovih sladkih obljub, za katerimi sc skriva ie ljubezen do njegovega lastnega žepa. Zapomni naj si tudi, da sc nam na prihodnjem občnem zboru več ne bo vsilil. To mu garantiramo.	Ruda r.
SlouensKo SleiMišže
Da je naša opera res dobra, priča nam enoglasna hvala iz ust onega dela občinstva, ki ne pripada naši narodnosti; tako hvalo smo čuli včeraj, ko se je vprizorilo novo glasbeno delo, velika opera mojstra Bizeta, ki ga že poznamo iz »Carmen«. — »Biseri« (Le Pecheurs dc perles) jc to novo delo, ki je včeraj dokazalo, da smo upravičeno ponosni na uspeh naše opere in cel ensenible v celoti.
»Biseri« se v vsem obsegu .kakor tudi v detajlih precej razlikujejo od »Carmen«. — Slednja je seveda tudi mlajše delo, saj se je ta opera pela prvič pred 12 let kasneje kot »Biseri« ; nasproti »Carmen« z velcdraniatičnim značajem prevladuje v »Biserih« lirični moment, ki preveva snov v orkestru, kakor pri posameznih solotočkah. — Mestoma — nc ravno mnogo, a vendar — nas spominja godba na »Fausta«, kar pa ni čudo, saj je Bizet v Parizu živel skupno z njegovim ustvariteljem Gounodom. —
Premijera »Biserov« je dosegla vrlo časten uspeh, ki bo pri reprizi brezdvomno popoln, ko se odpravijo vsi oni nedostatki, kateri so pri prvi vprizoritvi neizogibni, ki so bili pa tako malenkostni, da ne pridejo niti v poštev. Opazilo se jc Ie, da jc na grla posameznikov neugodno vplivala — jesenska me<-gla. Orkestru moramo zlasti priporočati, naj spremlja pevce, ne pa čaka. da sc ti love za njim.
Toliko v splošnem.
Glede opere same iu njene vprizoritve sledeče: Sujet in libreto nista obširna, zato lahko Minljiva. Dejanje sc vrši na obali otoka Cey-lona, kamor prihajajo ribiči in iskalci biserov. Ljudstvo izvoli glavarjem Zurgo; tned tem se vrne njegov nekdanji prijatelj Nadir, s katerim sta si pa zaradi neke deklice poznek' postala
sovražnika. Sprijaznita se zopet ter sežeta v roke. Med'tem pride svečenica Lejla, zbrano ljudstvo jo spoštljivo pozdravlja in ona priseže, da bo ostala le v molitvi in da ne razkrije obraza. Spozna jo pa po glasu Nadir; bila je ona deklica, ki jo je nekoč ljubil. Zato jo poišče, da se snide ž njo ob razvalinah starega svetišča; med viharjem in grmenjem zaloti ju ljudstvo in Zurga ju obsodi v smrt na grmado. Lejla pride, da izprosi od Zurge milost in življenje Nadirju, a Zurga ostane neizprosen, ko jo izpozna tudi on. Še le biseri, katere izroči Lejla ribiču, da jih ponese njeni materi in katere zagleda Zurga kot nekdanje darilo deklici, ki mu je rešila življenje, izpremeni njegov sklep.'Rešiti hoče obsojenca, zato pro-vzroči požar naselbinih koč, da med tem Nadir in Lejla pobegneta. Ljudstvo prime njega kot izdajalca in ga lira na gromado.
Mnogo obsežneja nego libreto je instru-mentacija opere. Po kratki ouverturi se začuje po nežnem uvodu godal v adaerio in sprednjih legah ter po kratki pavzi živahna glasba, ki spremlja z žvenketanjem kraguljcev plese orientalcev. — To je ob enem pričetek opere, ki se otvori z mogočnim lepim zborom, ki se jc pel jako eksaktno. Nadalje spremlja orkester ritmično umerjeno vse točke, malokrat prehajaje v ekstazo. Recitativ in romanco ter duet Nadirja in Zurga spremlja lahno bren-kanje na harfo, ki je vpleteno v celi glasbi. — Prvo dejanje zaključi Lejlina arija »o bog Bra-nianov«. — V drugem dejanju je gotovo najlepši finale; v krepkih disharmoničnih akordih buči orkester med gromenjem in pišem, medtem ko se izreka smrtna obsodba nad sveče-nico Leilo ter Nadirjem. Prekrasen je v tem dejanju zopet duet Lejle in Nadirja, in pa njiju ariji vsaka zase z recitativom. — Začetek tretjega je nadaljevanje konca drugega dejanja, ki ima težišče v orkestraciji z enakim mogočnimi disonancami. Polagoma prehaja v umerjen tempo in Zurga prične z recitativom: »potihnil jc vihar«, ki se spoji v melodičen duet z Lejlo; konec dejanja tvori dvospev Lejle in Nadirja, ki ju spremlja zbor.
To jc lc površni obris; o podrobnostih pisati bi bilo preobširno in treba prenatančne študije ob roki partiture. Siccr pa naj opero, ki sc bo gotovo še mnogokrat pela, vsak čuje sam.
Izvršujoče osobje zasluži gotovo vso hvalo, saj ie opera, v očigled temu, da ima samo štiri glavne osebe, ostalo pa tvori zbor, zelo naporna; čc je kljub temu izborno uspela, tako da se male netočnosti naravnost izgube, je dokaz, da stoji naša opera na višku, ki je na provincijalnem gledališču sploh mogoč.
Zbor smo žc pohvalno omenili; rečemo še samo toliko, če hi bil ta zbor le del gledališkega osobja s stalnim engagementoin, bil bi materija!, za katerega bi nas zavidalo marsikatero veliko gledališče.
Izmed solistov ie težko določiti prednost enemu pred drugim. Vidi sc, da je Bizet sam hotel dati nekako prednost pred drugimi glasovi baritonu. Ce sledimo komponistu, moramo biti dosledni tudi mi in v prvi vrsti omenjati gospoda O urednika, baritonista po Božji in naši volji. Ta pevec fine glasbene izobrazbe, mogočnega in v vseh legali polno donečega glasu, ki ga ume obvladati tudi takrat, ko jc potreba posebne modulacije ,je bil še vsakokrat na mestu, kolikorkrat je nastopil. Tudi za včerajšnji uspeh opere je velik del njegova zasluga. Vreden partner mu je bil g. pl. Rez uno v, ki je pel in igral svojo veliko vlogo z ono vrlino, ki znači pravega pevca. Njegovo fraziranje v nežnih trenotkih, ko poje s toplim mezzo-voce jc baš tako dovršeno kot ondi, ko zapoje s polnim glasom, ki pride do veljave - četudi v strogem piano — celo v najvišji višini, s katero Bizet ni bil ravno pre-skop, saj preseza v tenorju celo visoki C. Gosp. Rczunovu torej vsa čast!
Gospa S k a 1 o v a — razume se samoob-sebi — je bila vrlo dobra, Ic škoda, da je bila proti koncu nekoliko kakor pravijo kritiki »indisponirana«, kar pa je pripisovati naporni vlogi. Pa tisti dim na odru tudi slabo upliva, saj sc je preveč čutil celo v avditoriju. — Izvrstna je bila gospa Skalova zlasti v duetu 2. dejanja in pa v začetku tretjega. Ncžno-krasno jc predavala precej goste koloraturne piese.
Gosp. B e t e 11 o jc naš znanec in pevec, ki razpolaga z mogočnim — celo premočnim basbaritonom. Svetujemo mu Ie, naj varuje svoj glas, saj je to dar Stvarnika. — Ta pevec je izvrstna moč naše opere in stvar ter dolžnost gledališkega vodstva je, da ga nam ohrani.
Končamo poročilo; če resumiramo vse, trdimo z mirno vestjo: opera je bila vrlo dobra; kar še manjka ali smo prezrli in pozabili omeniti, — prihranimo za reprizo.
Interieur jc ugajal; potrebno je namreč, da se polaga važnost tudi na sceničcn efekt. V tem oziru ima gosp. rezišer Ranek dober okus. Novi kostumi so bili tudi primerni. Dim pa - prosimo, naj sc raje proizvaja s paro, kot z magnezijo.
Skoro bi bili pozabili na našega Beniška, zato naj velja končna pohvala njemu in njegovi taktirki, ki je v stanu vzdržati vodstvo obširne komparzerije. — Gledališče je bilo razprodano; tudi to ic hvalevredno!
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Volilni odsek je odobril razdelitev čeških volilnih okrajev z malenkostno spremembo Heroldovo neizpremenjeno, kakor jo je predlagal dr. Kramar. Načelnik Ploj naznani, da jc dr. Tavčar svoj predlog o reasumiranju razdelitve volilnih okrožij na Koroškem umaknil. Prihodnja seja torek ob 6. zvečer. Na vrsto pride zavarovanje razdelitve volilnih okrožij z dvetretjinsko večino.
DVETRETJINSKA VEČINA. — PODALJŠANJE ZAKONODAJNE DOBE. — SEVERNA ŽELEZNICA.
Minister konferira dalje s strankami. Posvetoval se je skupno z ministroma Foftom in Pacakom s širšo parlamentarno komisijo mla-dočeškega kluba, z zastopniki nemških strank, južnimi Slovani, Poljaki in centrumom. Sedaj se je pojavil zopet nov kompromisni predlog. Za 12 ali 18 let naj se volilna okrožja zavarujejo z dvetretjinsko večino, potem naj pa državni zbor sam sklepa o tem, ali naj se dve-tretjinska večina obdrži ali odpravi. Bajč bi sc Mladočehe dalo zato pridobiti. — Baje ho£e vlada podaljšati zasedanje državnega zbora za tri mesece in sicer zgolj zato, da se volilna reforma izvede. Cehi zatrjujejo, da je ta vest izmišljena. — O predlogi za podržavljenje Severne železnice se bodo stranke baje kmalu sporazumele, ker hoče vlada pri nastavljanju uradnikov ozirati sc na narodnostne razmere. Češki klub se bo v ponedeljek posvetoval o severni železnici in o dvetretjinski večini. Poljaki se trudijo, da pridobe Cehe za predlogo.
IZBOLJŠANJE POLOŽAJA AVSKUL-TANTOV.
Justični minister je izjavil, da bodo izplačani zvišani adjuti za avskultante z rokom 1. oktobra.
TRGOVCI PROTI KONSUMOM PRI TRG.
MINISTRU.
Odposlanstvo trgovcev se je podalo k trgovinskemu ministru dr. Fortu, da ga prosi, naj vlada nastopi proti konsumom. Minister jc izjavil, da za to ni nobenih zakonov in da tega ni v stanu. Samobramba jc zgolj stvar trgovske organizacije. Ko je nekdo opomnil ministra, da znajo trgovci z nasiljem nastopiti, proti konsumom, je dejal minister: »Tako ne grč, gospodje!«
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR DODELJEN GENERALNEMU INŠPEKTORJU KONJICE.
Nadvojvoda Leopold Salvator je dodeljen generalnemu inšpektorju konjenice FZM. Kro-pačeku. Najbrže bo nadvojvoda v kratkem naslednik Kropačekov, ki gre v pokoj.
OGRSKI PRORAČUN.
Ogrski zbornici je predložil ministrski predsednik Wekerle proračun za 1. 1907. Rednih doh. je 1,180,555.203 K, ( + 55,0304.14), izrednih dohodkov 81,480.358 (- 83,545.055), vsega skupaj 1.262,035.561 (—■ 28,514.641). — Rednih izdatkov 1.1,34,775.899 (+ 48,000.233), skupno 1,262,015.239 (— 28,5,30.870), torej jc prebitek 20.322 (+ 16.229) K. Wekerle je izjavil, da sc bo vlada pečala s »socialno politiko v velikem obsegu«. Državnim uradnikom, za katere je vstavljenih v proračunu 6,850.000 kron, bo položaj tako izboljšan, da bo odslej vsako gibanje po izboljšanju nepotrebno. Za delavce bo preskrbljeno s postavo o zavarovanju za nezgode in bolezni. Revidirala se bo postava o kmečkih poslih in o zidanju delavskih hiš. Delavcem v državnih podjetjih se bodo plače zvišale. Vlada se bo z vo silo ustavljala razdiralnim socialistiškim težnjam. Za pomorske vožnje jc proračunana svota 730.000 kron in večia svota za ladjini dok na Reki. Izdatki skupno znašajo 48 milijonov kron, toda odračunajoč razne ekvivalente, so izdatki visoki le 20 milijonov kron, kar se tiče pogodbe z Avstrijo, upa \Vekerle, da se bo Ogrski posrečila nagodba, ki bo varovala državnoprav-ne in gospodarske težnje Ogrske. Dohodke bo vlada dobivala iz užitninskih davkov, ki bodo v prvi vrsti zadeli tiste industrijske dohodke, ki vsled kartelov pripadajo privatnim podjetjem. Prihodnja seja v petek.
ZAGREBŠKI NADŠKOF POSILOV1C PRI CESARJU. — OSTANKI RAKOCZYJEVI.
Zagrebški nadškof Posilovič je bil pri cesarju sprejet v avdijcnci. »Hrvatska« domneva, da sc je šel pritožit, ker jc poslala rimska stolica k njemu škofa Palunka kot kano-ničnega vizitatorja v zadevi vladi prijaznega stališča Posilovičevega glede interkonfesijo-nalnih zakonov. Drugi pravijo, da hoče nadškof vplivati na to, da se djakovska škofija podeli dr. Baucrju. »Pokrct« in »Obzor« sc potegujeta za to, da naj Hrvatje pošljejo deputacijo v Oršovo k sprevodu Rakoczyjevih ostankov, ker je njegova soproga Helena Zrin-ska bila Hrvatica.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO. TSCHIRSCHKV. — ITALIJANSKI TOPOVI.
Vsi krogi so sedaj prepričani, da bo nemški državni tajnik Tschirschky v Rimu posredoval, da se razmerje med Avstrijo in Italijo izboljša. Nemčija .ie posredovala tudi takrat, ko je nekdo v italijanski zbornici zinil o »našem Tridentu«. — Italijanska vlada je sklenila s Kruppovo tvrdko v Esscnu pogodbo za nove topove v znesku 17 milijonov lir in siccr s pogojem, da nabavi še dalje topov za 2,3 milijonov lir. Italija hoče namreč uvesti nove topove, ker je njen materijal žc zastarel.
SRBIJA.
Jutri sc snide srbska skupščina. Ze v prvih sejah namerava vlada v tajni seji poročati o sporu z Avstro-Ogrsko iu o novih trgovinskih načrtih glede srbskega eksporta. V javni seji izjavi skupščina jeli zadovoljna z vlado ali nc. Srbski generalni štab objavlja primero med Schneidericvimi in Kruppovimi topovi in izjavlja, da so Kruppovi topovi boljši kakor Schneiderjevi. Ta razprava dokazuje, da jc Pasičeva vlada pri nakupu topov ravnala v nasprotstvu z merodajnimi osebami.
RUSIJA. VESTI O CARJEVEM ODSTOPU.
Angleško pozdravno adreso Muromcevu bo privatno izročilo nekaj oseb, brez slovesnosti in brez napovedi dne prihoda. Moskovska monarhistiška stranka jc brzojavila an-
gleškemu kralju, naj prepreči nameravano adreso Muromcevu, ker s tem žali celo Rusijo in proslavlja upornike proti carju. Tudi shod plemiških maršalov v Moskvi je protestiral proti temu, da so nekateri plemiči nameravali sprejeti angleško deputacijo, ker s tem žali stare tradicije moskovskega plemstva. Sicer pa je tudi angleško časopisje dcputaciji nasprotno. — Car baje namerava odstopiti. Sledil mu bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič, najbolj energični izmed princi. Konservativni krogi hujskajo vlado proti kadetom, ki so se bili zbrali v Helsingforsu.
PREISKAVE PRI TURŠKIH PODANIKIH.
Lv o v. V Varšavi so bile stroge preiskave pri vseh turških podanikih. Policija je našla pri njih mnogo orožja in municije.
Družba sv. mm.
D r u ž b a s v. Mohor j a šteje letos 81.979 udov, t. j. 1593 manj nego prejšnje leto. Nazadovali smo torej nekoliko, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini. Naj bi ostalo i v bodoče tako!
Razmerje udov po posameznih škofijah oziroma krajih nam kaže ta-le pregled:
1.	Goriška nadškofija . . .
2.	Krška škofija.....
3.	Lavantinska škofija . . . -1. Ljubljanska škofija . , . 5. Tržaško-koperska škofija . (». Sekovska škofija . . . . 7. Somboteljska in dru^e odrske škofije......
N. Zagrebška nadškofija . . 9, Senjska in druge dalmatinske škofije......
10.	Poreška škofija.....
11.	Djakovska škofija . . . .
12.	fiosniške škofije . . . . 1,1. Videniska nadškofija . . .
N. Razni kraji......
15. Amerika.......
Ki. Afrika in Azija.....
9215 (— 221) udov 1)17,1 (- 265) . 25024(—658) . 32640 (— (i7.N) .
-1392 ( 4(il (-
265 ( 479 (-i
31.) 52)
21) II)
341. (+ 107 (— 78 (— 213(4-234 (+ 364 (— 1771 ( 253) 217 (- 38)
55) 2-1) H) 91 •4) 4S)
Vkup . . 81979 (—1593) udov
Številka v družbenih »zlatih bukvah«, v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narastla od 259.984 na 267.194, torej je vpisanih 7210 novih udov.
491.874 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Ce dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 10,800.9,11 knjig, reci deset milijonov, osem-stotisoč, devetsto ter štiriintrideset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tein pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd.
Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige iu prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti:
Škofije: I. Goriška. 2. Tržaška, 3. Lavantinska, 4. Ljubljanska, 5. Krška. 6. Amerika in Afrika, 7. Razni kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, n u j n o prosimo, naj takoj, ko dobijo »avizo«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij,, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo častitim poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj č i m prej e pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Odbor.
Pseune noiflce.
f Zgodba o izgubljenem sinu ali: Stara ljubezen ne zarjavi. Hudo so se spoprijeli član deželnega šolskega sveta dr. Ivan Tavčar in liberalni učitelji. Ko dr. Tavčar ui mogel nagraditi Luka lelenca za njegovo zvesto politično službovanje z ravnateljskim mestom, se je omajalo zaupanje učiteljstva vanj. Ko so učitelji osnovali svo.io tiskarno, se jc pa zgr-bančiio čelo dr. Tavčarju, kajti iiajmastncjše zaslužke so mu nesli iz »Narodne tiskarne«. Zato se ie pa ljubezen ohladila. Liberalni učitelji so se predrznih pisati, da ni liberalna stranka čisto nič vredna in da niso liberalni voditelji nikdar nič storili za učiteljstvo, da je torej bedasto, če učitelji šc podpirajo to stranko. »Učiteljski Tovariš« ic tudi jasno pokazal učiteljstvu pot v socialno demokracijo ter jc očital liberalcem, da so take mevže, da še klerikalizma nc morejo premagati in razporoke vpeljati. Tako ostra očitanja so liki dolga sulica prcbodla dr. 'Tavčarjevo sicer obsežno oprsje ter mu segla prav do srca. Zato iih je pa nazaj ozmerjal, da so učitelji nesposobni, neizobraženi in naduti ljudje, opozoril jih jena skrajno slabe učne uspehe, o katerih ie kot član deželnega šolskega sveta dobro poučen, povedal iim jc, da so stranki le v škodo in da iih prav lad pogreša, saj so lc trije za liberalizem res kaj vredni, namreč Grmek, Fabule in Zirovnik, vsled česar zaslužijo častno ime: bele vrane, drugi so pa brez pomena in naj bodo kar lepo tiho. Tako je šlo semtertje, in drug drugemu so prvič v življenju govorili resnico, kar sc jc svetu res čudno zdelo. Pa resnica ni v časti pri njih. Spoznali so, da je najbolje, če si zopet padejo drug drugemu
v naročje, kajti dr. Tavčar upa pri prihodnjih volitvah zopet imeli učitelje na svoji strani in misli, da se po spravi iznebi nevarnosti konkurenčnega dnevnika, nekateri liberalni tovariši se pa tudi pripravljajo kljuko pritiskat pri članu deželnega šolskega sveta. In tako je, točno, kakor smo napovedali, prišlo. »Narod« in »Tovariš« sta prinesla sledečo Izjavo.
»Učiteljski Tovariš« je prinesle dne 20. julija t. I. članek pod naslovom: »Učitelj in politika«. V tem članku napada pisec brez povoda g. dr. Ivana Tavčarja, o katerem ve slovensko učiteljstvo, da je že mnogo storil za učiteljski stan.
Podpisano uredništvo »Učiteljskega Tovariša« obžaluje ta napad.
Kot odgovor na ta članek je prinesel »Slovenski Narod« dne 1. avgusta t. I. članek z napisom: »Odkritosrčna beseda«. V tem članku sc lnido in po krivici napada ves učiteljski stan.
Podpisano uredništvo »Slov. Naroda« obžaluje ta napad ter izjavlja, da so neosnovane dotične trditve.
Za uredništvo »Slovenskega Naroda«: Dr. Ivan Tavčar s. r.
Za uredništvo »Učiteljskega Tovariša«: Engelbert Gangl s. r.
Izgubljeni sinček sc jc torej zopet skesano povrnil, in stara ljubezen se je obnovila. Gangl pravi, da jc lagal v »Tovarišu«, in Tavčar pravi, da ie lagal v »Narodu«. Tako, zdaj sta zmenjena! Mi pa pravimo, da sta prej govorila resnico in da zdaj drug drugemu na tihem tiščita figo v žepu. To jc pa stvar naprednega učiteljstva in narodno-napredne stranke. Ce sta ta dva s tem zadovoljna, je to seveda tudi nam prav. Zanimivo je pa, da jc dr. Tavčar javno podpisan za uredništvo »Slov. Naroda«. Torej je šc vedno odgovoren za vse lopovščine in gorostasne budalosti v tem nesramnem listu. To si treba zapomniti.
-t- Brez glave. Poslanec ljubljanskega mesta je sicer po svojem lastnem zatrdilu dober človek, a kaj mu to koristi, ko je na glavo izgubil! Dobro srcc in dober žclodec. pa brez glave! To jc zopet pokazal v odseku za volilno reformo. V uvodnem članku govorimo o njegovem nesrečnem predlogu za reasumiranje sklepov o koroških mandatih, v katerem sc jc v neizmerni slepoti odpovedal drugemu slovenskemu mandatu na Koroškem, menda samo zato, ker ve. da dr. Šusteršič obdeluje poslance, da bi v plenumu zbornice glasovali za dva slovenska koroška mandata. Današnja poročila pa naznanjajo, da jc dr. Tavčar svoj predlog takoj zopet umaknil. Tako početje je res nečuveno in mi si ga ne moremo razlagati drugače, kakor da je mož čisto glavo izgubil. Saj so mu že prej pripovedovali, da naj nikar ne stavi predloga, s katerim si Slovenci sami vzamejo možnost, da bi se potegovali za drugi slovenski mandat. na Koroškem. A ker 011 iustament vedno naredi samo to, kar »klerikalci« ne marajo, .ie moral staviti svoj predlog, Slovenski poslanci so bili v veliki zadregi. Ali naj pobijajo ta nesrečni predlog, ali naj ga podpirajo zaradi tega, kar jc vendar dobrega v njem? Sklenili so, ga podpirati glede izobčenja nemških krajev iz slovenskega volilnega okraja, a seveda se potegovati tudi za drugi slovenski mandat. Ko jc dr. Tavčar to videl, je pa justament zopet svoj predlog umaknil. Zdai pa imate! Dosegel je edino le to, da Dobernig, ki se je takoj za njim oglasil k besedi, organizira nemške čete, da bodo soglasno šle v boj proti zahtevi koroških Slovencev. Nesrečni mož! Kar prime, vse pokvari! Kakor smo z ogorčenjem zavračali napade na poslance, ki so po našem mnenju storili svojo dolžnost, tako nujno želimo, da se ustreže opravičeni želji slovenskih Korošcev, ki jc hkrati zahteva vseh Slovencev. Upamo, da bodo naši. posl v teh težkih in usodnih dneh, ko sc odločuje usoda volilne reforme in koroških Slovencev, storili vse, kar jc v njih moči, da se nemška krivica omeji!
+ Za državne podpore so včeraj poslanci vložili nujne prošnje, in sicer: Dr. Šustcr-š i ič , Z i 111 i k in tovariši po toči poškodovanim posestnikom v občini Rateževo brdo in okolici na Notranjskem; dalje po toči poškodovanim posestnikom v ljubljanski okolici in v kamniškem okraju; poslanec Robič, dr. V o v š e k , dr. Korošec in tovariši po toči poškodovanim posestnikom v občini Tinje. v Sopatici in Straški gorici na Štajerskem. Dr. Vovšek in tovariši so vložili interpelacijo na železniškega ministra zaradi lanske povodnji v občini Sava ob železnici Celje-Ve-lenje ter ga vprašali, ali hoče ukreniti, da sc čimprcjc razširi železnični podrov, ki provzro-čuje povodnji.
+ Besede ni držal. »Učiteljski Tovariš«, pravi, da jc bilo v izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke sklenjeno, da priobči »Slov. Narod« dr. Tavčarjevo izjavo v soboto. »Narod« jc pa izjavo priobčil v petek, ker jc ni
hotel dati v sobotno številko. S tem so liberalni prvaki zopet dokazali svoje načelo, da učiteljem dane besede ni treba držati. »Učit Tov.« tudi pripoveduje, da je bila v izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke jako ostra debata zaradi spora med »Narodom« in učitelji. Ker ta izvrševalni odbor dejansko ne eksistira, smo res radovedni, kje se je vršila ta debata. Učitelji pa naj bodo prepričani, da se narodno-napredna stranka vsled te izjave prav nič ne izpremeni . Dr. Tavčar je vsled učiteljske šibe iz Ivana Groznega postal pridni Janezek — lep pedagoški uspeh! — a kar si misli v svojem srcu, to je ostalo isto, kakor takrat, ko jih je zmerjal.
+ Kranjskim Slovencem v prevdarek! »Mir« piše: Z otvoritvijo nove železnice se je odprla našim bratom onstran Karavank najbližja pot v središče naše dežele, v Celovec. Ze od nekdaj so radi prihajali Gorenjci v Celovec, celo dolga in težavna vožnja čez Ljubelj jih ni zadrž.evala, pa mislite, da je slovenstvo na Koroškem imelo kaj*dobička od takih svojih bratov? Naravnost povedano, nobenega, kajti svoj denar so puščali v nemških trgovinah, v nemških gostilnah, govorili so pa povsod, kamor so prišli, dosledno le — nemško, kolikor so znali. Piscu tega sestavka je znan mož. ki že leta prihaja v Celovec, pa je odgovoril na vprašanje, zakaj nikdar nc pride v slovensko družbo: »V Celovcu smo rajši malo bolj »tajč«.« Nova železnica nam bo privedla v Celovec dovolj slovenskih gostov iz Kranjskega. Prepričani smo, da sc bo marsikdo rajši pripeljal kupovat v Celovec, kakor pa v Ljubljano, ker mu je Celovec bližji. In šel bo v nemško trgovino, v nemško gostilno, govoril bo nemško ter pusti! svoj slovenski denar človeku, ki sc bo za niim norca delal, češ, naj le prihajajo bedasti Kranjci k nam, da nam lc polnijo žepe; «mi pa ostanemo, kakor smo bl'i«. Ce žc nosite svoj denar v Celovec, bodite vsaj toliko ponosni, da bodete povsod, kamor pridete, govorili slovensko! Verjemite, da je ni trgovine, niti gostilne v Celovcu, kjer ne bi znali našega jezika. Ako vam nočejo postreči na slovensko zahtevo, pa pojdite drugam: uspeh takega dela sc bo kmalu pokazal, kajti »groš« pri »Nemcu« vedno vleče. Ni pa slabšega, kakor če izpodkopujete ugled slovenskega naroda s svojim nemškutarjenjem. Ce bi Kranjci tako delali, kako naj potem koroški slovenski kmet dela drugače. Pomnite, da pri nas nemščina ni »nobcl«, kakor jo nekateri smatrajo na Kranjskem, temveč le sredstvo za ubijanje slovenstva. Nadjamo se. da te besede ne bodo zastonj!
— Kako javnost vlečejo za nos in shod iiarodno-napreduih nezaupnikov. Jz kroga ta-kozvanih narodnih socialcev se piše: Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke jc bil prvotno sklenil, sklicati sestanek zaupnikov v četrtek, na dan 11. oktobra t. 1. Gospodje so se zategadelj odločili za delavnik, ker so sc bali, da bi jim socialni demokrati ali pa klerikalci ne delali kake zgage.To pa ni bilo všeč ljudem, ki jih jc organiziral gospd Cham v »ljudskem izobraževalnem in podpornem društvu«, ker le-ti so po večini taki, ki ob delavnikih nimajo prosto. To in pa še nekaj drugega je vplivalo, da ie izv rševalni odbor popustil svojo namero iu si izbral za sklicanje sestanka dan 25. novembra, ki jc nedelja. Gospod Cham namreč vzlic svoii seliki agilnosti in vzlic veliki reklami šc ni zbral tolikega števila »zanesljivih« pristašev, da bi sc moglo imponirati. In nekako čudno bi res izgledalo, ako bi se na tem sestanku Ljubljana, ki je vendar glavno taborišče liberalcev, ponašala le s pičlim številom zastopnikov. Kaj takega bi za »rodoljube z dežele« bilo bridko razočaranje,- Tc okoliščine upoštevajoč so sc torej gospodje odločili za preložitev sestanka zaupnikov, obenem pa sc hočejo požuriti z mobilizacijo redko sejanih ljubljanskih pristašev. Zategadelj se vrši v soboto. 13. t. ni., v »Narodnem domu« ustanovni zbor imenovanega društva, za-jedno pa sc bo rekognosciralo teren in agiti-ralo za kolikor mogoče mnogobrojen poset za-upniškega sestanka. Povabljena so vsa ljubljanska pevska društva, pa tudi druge kor-poracije, v katerih ie pričakovati količkaj ugodnih tal. Boje se pa tudi opozicije, ki jo utegnejo uprizoriti nekateri nezanesljivi »mladi«. V to svrho so pretečeni teden odposlali nekega Zalokarja na agitačno turo, poglavito v Zagorje, Hrastnik in Trbovlje ter tudi na Dolenjsko. Zalokar dobi od vsakega na novo pridobljenega člana po 40 h, za vsakega naročnika na »Mladoslovenca«, ki bo bodoče glasilo imenovanega društva, pa 20 h. Največja budalost je torej, ako se gospodje izgovarjajo, da je sestanek zaradi tega preložen, ker se ga ta dan poslanci nc bi mogli udeležiti. Dr. Tavčar ic začetkom hodil po lovih v ljubljanski okolici, ostali slovenski poslanci pa so v državni zbornici bele vrane, vsled česar bi se bili prvotno nameravanega sestanka prav lahko udeležili. Sedaj pa se izgovarjajo na zaupnike po deželi, češ, ti to zahtevajo. Ali nas imajo za neumne! Pri tej priliki naj še omenim, da ima gospod Cham nalog, čimprcjc ustvariti projektirano organizacijo, to pa zaradi tega, da bodo po eventualnem razširjenju volilne pravicc za občinski svet ljubljanski tudi liberalci lqhko nastopili kot organizovana stranka ter tako vsaj na zunaj rodoljubom na deželi pokazali, d a imajo tudi v »nižjem ljudstvu« zaslombo in da so tudi tu »konkurrenz«- ali »kampffahig«. Ta ic stvar in nič drugačna! 'i udi dr. Tavčar je šel v spokorni halji k papežu Luki v Canoso samo radi lega, da bi mu ta na zaupni shod prignal par poslušalcev učiteljskega stanu. Kak bo ta shod, priča to, da programa doslej »narodno-naprednim« listom niso niti doposlali. Tavčar hoče dalje terorizirati!
+ Iz finančne službe. G. Mihael Frančič oficijal pri finančnem ckonomatu v Ljubljani, jc imenovan ad personam davkarjem in ostane
tukaj. — G. M. Grudner, glavni davkar v Kamniku, je vložil prošnjo za vpokojenje. — Prestavljeni so gg.: davčni adjunkt Rajmund Mlejnik iz Radovljice v Kamnik, davč. adj. Tomaž Taučar iz Mokronoga v Radovljico in davčni adjunkt Alojzij Mazgon iz Kamnika v Mokronog.
-t-Premeščena sta duhovnika nemškega viteškega reda č. g. p. Rajmund Kubinek, kapelan v Podzemlju, v Črnomelj, in č. g. p. Kazimir Kosobud iz Ljubljane v Podzemelj.
4- Konec čmovrške mlekarne se je odigral pred idrijsko sodnijo. Na vsakega člana pride 200 - 300 K izgube. Od kraja na pod 20 tisoč kron cenjeni primanjkljaj se je z obrestmi in pravnimi stroški zvišal na 25 tisoč kron. Večina zadružnikov jc svoj delež na izgubo že plačala — seveda se je bilo ponajveč treba na novo zadolžiti. — K temu pripomnimo, da je propad te mlekarne liberalna krivda. Liberalci so jo vodili, v njej gospodarili in jo za-vozili. Zdaj pa so liberalci še tako predrzni, da uboge ženice, ki sc hudujejo nad ogromnimi izgubami, ovajajo državnemu pravdni-štvu zaradi — javnega nasilstva! Torej ubogi ljudje, ki morajo toliko plačevati, naj gred6 pa še v zapor, ako molče ne puste, da jim liberalna toča na tak način pobija njihovo imetje. Koliko upitja je bilo, ako je kod kdo izgubil par kronic pri kakem društvu, ustanovljenem od naše strani! A pri nobenem propa-lem konsumu ni bila škoda niti približno tako velika. Koliko vpitja je bilo zaradi dolenjeva-škega konsuma. »Narod« je takrat kar plaval v samih goljufih, sleparjih, bisagah, lumparijah itd. A tam je prišla povprek na vsakega člana dvajsetkrat manjša izguba nego pri čmovrški mlekarni. Mi bi torej imeli zdaj priliko vse psovke in kletvine iz »Naroda« dvajsetkrat povečane vreči liberalcem v obraz. Dalje pa si naj zapomnijo notranjski kmetje, da so ti liberalci oni, ki snujejo zdaj liberalno takozvano agrarno stranko. To so ljudje, ki pišejo in izdajajo »Notranjca«. Pri prihodnjih volitvah bodo ti ljudje lazili okolu kmetov, da bi dobili njihove glasove. A kmetje, povejte jim takrat v obraz zgodovino čmovrške mlekarne. To bodi odgovor »Notranjčevi«liberaIni agrarni stranki.
+ Nadškof dr. Maurovič v Senju je nevarno obolel.
+ Občinske volitve na Vrhniki. Iz Vrhnike se nam poroča: Tukajšnje občinske volitve, katere so že pričele so bile po politični oblasti ustavljene, ker je župan namenoma samo, da bi volitve šc zavlekel — drugače volilne imenike sestavil in razpoložil kakor je bilo določjno v ministerski razsodbi. Ministrska razsodba ni bila po c. kr. okr. glavarstvu drugemu vročena kakor županu in njegovemu prijatelju Trčku in vsled tega, ker ni bila drugim rekurentom vsebina tc razsodbe znana, ni nikdo v pravem času vložil pritožbe proti nepravilno sestavljenim volilnim imenikom. Čudimo sc, da glavarstvo ni preje opazilo, da so vol. imeniki nepravilno sestavljeni, ker jih jc vendar večkrat imelo v rokah. Volilci so vsled tc nepravilnosti, ker so sedaj že v drugič vol. imeniki razveljavljeni zelo razburjeni in zahtevajo, da se sedanji župan radi njegovega škandaloznega postopanja takoj odstavi in da vlada imenuje nepristranskega komisarja, da bode vodil vse občinske posle. Večina sedanjih odbornikov odstopi tako, da občinske seje ne bodo več sklepčne. Povemo pa županu naprej. da 11111 vse zvijače ne bodo nič pomagale. Ljudstvo ga nc mara več in padel bo, če ne na en pa na drug način. Ta zadeva se bo sedaj dala v roke našim poslancem, da jo bodo pre-tresavali ker smo razvideli da ima naš gospod Dorčc nekod le prevelike prijatelje.
Knjige »Družbe sv. Mohorja« ie danes prejelo naše uredništvo. Knjig jc tudi ietos še-stero, in siccr: »Koledar za leto 1907.« — »Uporniki« povest, spisal Ivan Lah 222 strani.
»Lešniki«, knjiga za odraslo mlad., spisal dr. Jan. Ev. Krek, 13 snopič. »Pri severnih Slovanih«, potopisne črtice s slikami, spisal J. Lavtižar. 190 strani s slikami. »Sveta družina«, molitvcnik, spisal I. M. Scigerschmied.
Za prihodnje leto 1907 sc nam obljubujejo naslednje knjige: »Zgodbe sv. pisma.« — »Pamet in vera«, spisal I. M. Scigerschmied III. zvezek. »Umni čebelar«, spisal Fr. Lak-mayer. »Življenja trnjeva pot«, daljša povest, spisal Jožef Kostanjevec. »Slovenske večernicc.« »Koledar«.
—	Električna razsvetljava za Bled in okolico. — Električni tramvaj na Bled. G. Peternel in tovariši nameravajo napraviti ob savskem mostu na potu iz Lesec na Bled električne naprave, ki bi oddajale elektriko Bledu, Radovljici itd. V načrtu je tudi zgradba električnega tramvaja z Lesec na Bled ,kar bi bilo za povzdigo tujskega prometa na Bledu velike važnosti.
—	Razp s gradbe železnice Kranj-Tržič.
C. kr. železniško stavbno ravnateljstvo v imenu koncesijonarjcv lokalne železnice Kranj, Tržič na Dunaju naznanja trgovski iu obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo oddala izvršitev stavbe žcleznice Kranj-Tržič in industrijskega tira v predilno tovarno tvrdke F. Glanzmann in A. Gassner. Ponudbeni vzorci in drugi pripomočki za ponudbe se dobe pri c. kr. železniškem stavbenem ravnateljstvu na Dunaju (VI., Gumpendorferstrassc 10). Ponudbe jc najkasneje do 5. novembra t. L, 12. ure opoldne vložiti v vložili zapisnik navedenega ravnateljstva. Gradbeni razpis jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Velezanimiva družinska pravda. Kon-tesa Klementina Lanthicrya Paratico, hči grofa Karola Lanthiery, lastnika graščin Vipava, Rihenbcrk in Gorica, sc jc poročila lani z nem. ritmojstrom baronom Le\vetzow. Kot doto ie obljubil grof Lanthiery svoji hčeri graščino Vipavo, izgovoril si jc pa poleg znatne mesečne apanaže 1000 kron vsak mesec še
razne zelo obsežne prevžitne in rabne pravke. Ko Je imelo po poroki priti do naprave notarskega akta o izročitvi graščine, se je grof Lan-thiery naenkrat premislil in noče držati pogodbe. Danes se je pri tukajšnjem deželnem sodišču vršila sporna razprava o tej tožbi. Baronico Lcwetzov zastopa dr. Tomjnšek, grofa Lanthiery pa dr. Triller. Pravda je velezanimiva nc lc zaradi visoke aristokracije ki nastopa v tej pravdi kot stranka, ampak tudi zaradi velikanskega premoženja, ki tvori predmet pravde. Graščino vipavsko cenijo na poldrugi mil. kron. Pravde za take svote so pri našem dež. sodišču redke. V odgovoru na tožbo je grof Lanthiery povdarjal, da jc bil ob sestavi predpogodbe ves razburjen in zmešan, tako da se svojega dejanja ni prav zavedal. Govori se pa, da to ni pravi vzrok njegovega odpora, nego da mu je zet baron Lewetzow ni prav po volji, zato noče besede držati. Svoj čas smo dobili iz Vipave poročilo, da baron Lewetzo\v niti baron ni in da hoče grof Lan-thiery to v pravdi tudi povdarjati, češ, da je graščino v Vipavi obljubil svoji hčeri le za slučaj, da sc poroči z baronom Lewetzow, ker pa njen ženin ni baron,, tudi on ni primoran graščino izročiti.
Pri razpravi je navzoč grof Lanthiery poleg svojega zastopnika dr. Trillerja. Navzoča sta tudi dva artiljerijska ritmojstra, kot zastopnika častniškega častnega sveta, ker jc grof Lanthiery liusarski ritmojster izven službe. Iz izvajanj zastopnika tožnice dr. Tominška in zagovornika dr. Trillerja navajamo, da se je pred leti popolnoma nepričakovano prijavil grofu Lauthery-ju nemški plemič, češ da ga obišče na trajni ježi iz Berolina v Reko. Posledica jc bila, da je nemški plemič iz Rajha danes mož bivše grofice Lanthiery, lastnice graščin v Rifenbergu in Gorici. Grof Lan-thiery si je hotel izgovoriti nekaj legatov a baron (?) iz rajha je ugovarjal in zahteval, da grof na podlagi punktacij izroči Vipavo in Slap grofici. Grof pa na to ni več priznal punktacij. Posredoval je za mirno obravnavo vipavski notar gosp. Pušnik. Pri posredovanjih je vzkliknila grofica: Nc maram Vipave, a njen mož Lewetzow jc rekel na to: To moramo izvesti, ti mi daš pooblastilo, tožil bom v tvojem imenu in izvedel, da pride posetvo v našo last. Scn-začno je tudi ,da je dr. Triller predlagal, naj se uradno poizve pri pruskem ministrstvu za notranje zadeve, jeli jc pl. Le\vetzow res baron, ker jc označen v krstnem listu le s plemeniti. Zagovornik tožnice dr. Tominšek se je doka-zovaje nemškega barona iz rajha identiteto skliceval na pisma in kuverte. Vsekakor dozdaj šc ni dokazano, ali je pl. Lewetzo\v res formalno opravičen za naslov baron ali ne. Danes ob uri se zasliši pl. Lcwetzow.
—	Društvo »Abstinent« priredi prihodnjo nedeljo popoldne v Smarci pri Kamniku predavanje.
—	Predsednik tržaškega deželnega sodišča dvorni svetnik Mihael Urbančič je prosil za vpokojenje. Na njegovo mesto pride baje predsednik okrožnega sodišča v Gorici Karol vitez Defacis.
—	Iz Sore. Vsa sredstva poizkušajo liberalci, da bi prisilili gospoda Brejca, da bi moral iz Sore. Zdaj so pričeli z rafinirano izmišljenimi napadi na njegovo čast. O stvari bomo šc sporočili, za zdaj rečemo le. da s takimi sredstvi svojega namena nc bodo dosegli.
—	Šolske vesti. Učitelj gospod Iv. B e r -u o t je imenovan za strokovnega učitelja na tukajšnji obrtni šoli. - Učiteljica gdč. Pavla B u Ii, sedaj v Sostrem, je imenovana za pomožno učiteljico na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji.
—	Streli na poljskega čuvaja. Poljski čuvaj iz Spodnje Šiške Franc Škerjanec je zalotil na nekem zeljniku neznanega človeka, ki je nakrat na čuvaja dvakrat iz revolverja ustrelil, a ga k sreči ni zadel. Napadalec jc nato pobegnil.
—	Po nesreči na lovu obstrel'1 jc pri
Kranjski gori Matevž lilebanja I31etnega Fr. Lavtižarja, ki je zadet v stegno ter se nahaja sedaj v deželni bolnici.
Pozor mlekarne! Dne 20. oktobra ob 9. uri dopoldne sc bo razprodajala na javni dražbi oprava Seliškarjeve mlekarne v Ljubljani. Več pove oklic v inseratnem delu.
Za vodovod Košana-Kal-Neverke jc zagotovila država 40% podpore.
Tatovi na hrvaških železnicah. Pri Ze-tnunu sta bila v vlaku okradena inženir Ema-nuel Vranovits za 460 kron in potnik Rudolf Sukob za 1500 kron.
Mandat je odložil srbski poslanec v hrvaškem saboru dr. Dus. Pelcš. Namesto njega bodo Srbi kandidirali v hrvaški sabor veleposestnika v Oseku Vaso Muačeviča.
Avstro - ogrska zimska eskadra pri-plove pred Reko 23. t. m.
—	Na Hrvaško v šume jc šlo z Dolejnske-ga več delavcev sekat in žagat les, kjer ostanejo čez zimo.
Očiščenje sadnega drevja. V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, liroščev in drugih škodljivih mrčesov, odredil je mestni župan, da imajo posestniki, uživalci in najemniki zemljišč v ozemlju ljubljanskega mesta, do 15. novembra t. 1. svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje. seči plotove na polji in travnikih očistiti gosenic, zapredkov in mrčesovih jajec in sežgati ali drugače pokončati gosenčna gnezda in jajca. Ravno tako je spomladi gosenice, čc sc prikažejo na drevju, ali grmovju, pokončati prej ko možno, najdalje pa do 15. maja. Posekana taka drevesca in veje ki so jih napadle gosenice, je sežgati . Hrošče, koder sc pokažejo, jc sprot otresti in pokončati. Na polju sc morajo črvi (ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje, koj pokončati. Kdor bi se tej od-
redbi ne pokoraval, zapade globi od 2 do 20 K ali kazni s primernim zaporom.
Nagrada. C. kr. deželna vlada je podelila z odlokom z dne 24. sept. t. 1. Frančišku Ogrič in Tomažu Hvala iz Vojskega in Valentinu Ferjančič iz Cekovnika vsakemu 25 kron nagrade za pogumno delvanje pri nesreči dne 5. julija t. 1., pri kateri sta v Beli utonila Janez Ogrič in Ferdinand Kustrin.
—	Varnost v Trstu. Delavca Zotronija Genuari je v Trstu ponoči napadel neznanec na cesti, mu vzel srebrno uro ter 10 kron iz žepa. Policija je zločinca vjela.
—	Hči pustila zapreti lastnega očeta. Neki pekovski mojster v Trstu se ga je pošteno navlekel. Nato je mahnil na dom svoje hčere,, Frančiške Cukale, da tam začne prepir s svakom. Ko mu hči ni hotela odpreti vrata, ie tolkel po njih z nekim utežom ter na vse pretege vpil. Hči je nato bila primorana poklicati črez okno policaja, ki ie nadležnega očeta odvedel v zapor.
—	Hotel »Ilirijo« v Ilirski Bistrici prevzame hrvaški rodoljub J. Vilič z Reke. Otvoril bo hotel že te dni.
—	Grol Calice, dolgoletni poslanik v Carigradu, jc dospel 13. t. m. v Gorico, da v svojem rojstnem kraju preživi svoja zadnja leta.
Slovenski trgovsko-obrtni žepni koie-ledar za leto 1907 je izšel. Koledar je lako lično in okusno izdelan inopremljen, vsebinapovsem primerna in izključno strokovna, za vsakega in vsaki dan porabna. Ta koledar ni le svetovalec v najrazličnejših zadevah, on bo gotovo postal neizogibno potreben tovariš vsakega slovenskega trgovca, trgovskega nastavljenca pa ti>tli slovenskega obrtnika. Koledar je rodila praksa in vsaka vrstica v njem je vzeta iz praktičnega trgovsko-obrtnega življenja. Zategadelj ta koledar toplo priporočamo vsem interesentom v naročilo. Koledar je kolekovan z narodnim kolekom družbe sv. Cirila in Metoda in se namerava del čistega dobička pokloniti podpornemu zakladu za onemogle člane slov trgovskega društva Merkur v Ljubljani. Cena 1 K. po pošti 1 K 20 v. Naroči se le pri g. Fran Zelenik v Ljubljani. Iz občinstva smo o tem koledarju dobili naslednje priporočilo: Jako srečno sestavljen in izboren koledar! Čudimo se, da doslej še ni nihče prišel do tega, izdati tak strokoven koledar, ki bo gotovo postal našim trgovsko-obrtnim slojem prava potreba. Poleg kalendarija in prostora za zapiske ima koledar tako in tolikšno raznovrstno vsebino, kakoršna se od male in lepe priročne knjižice nc pričakuje. Iz bogatega strokovnega materijaia, ki ga nudi to delo, navedemo samo sledeče: blagovni besednjak, kot izboren prispevek k splošni slovenski terminologiji, obširno razmotrivanje o kolkih in kolekovanju, razni obrazci za vloge na sodišča in druge oblasti, kakor n pr. prijava obrti, trgovske tožbe, prijave terjatev h kon-kurzu itd., pregledna razprava s primerami za jednostavno računanje obresti, važne poštne, železnične in poštno-hranilnične določbe, izvleček iz določb trgovinskega zakonika in dr. Da se vsaka stvar ložje najde, je spredaj abecedni seznamek obdelanih tvarin. — Koledar se priporoča s svojo strokovno vsebino in lično zunanjostjo; služil pa bo tako trgovcu samemu, kakor trgovskemu sotrudniku, nič manj pa tudi slovenskemu obrtniku._
Štajerske novice.
š C. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
Štajerska kmetijska družba je letos že zabra-nila ustanovitev štirih podružnic na Spodnjem Štajerskem iz ničevili razlogov, da bi baje slovenski kmetje ne mogli denarno vzdrževati kmetijskih podružnic. Poslanec dr. Korošec je zaradi tega že v juniju interpeliral poljedelskega ministra, toda do danes še ni dobil nobenega odgovora. Zato sc je obrnil v današnji seji do predsednika zbornice, da urgira pri poljedelskem ministru odgovor na interpelacijo, ker se drugače snovanje novih podružnic ne tnore nadaljevati.
š Zveza slov. posojilnic v Celju jc imela II. t. m. svoj občni zbor. Obdelovala so se razna pereča vprašanja zlasti zaradi nove politične struje. Sicer sc to ni jasno in odkrito priznalo ali povdarjalo, vendar iz efekta se to posnema. G. notar Baš je odložil vrhovno uredništvo »Domovine«, iz odbora je zletel dr. Kukovec: že to dvoje da misliti! Dalje prinaša včerajšnja »Domovina« z ozirom na odstop notarja Baša, ki šc ni dobil naslednika, poseben uvodnik. »V pojasnilo«. Bomo videli kako sc bodo stvari razvijale naprej. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju; podpredsednik dr. Josip Srnec, odvetnik v Celju; tajnik Franjo Jošt, ravnatelj »Zadružne zveze v Celju«; kot odborniki pa: Anton Bre-zovnik, trgovec v Vojniku; Rob. Diehl. trgovec v Celju; Fran Ferlinc, učitelj, posestnik in župan v Šmarju pri Jelšah; Franc Lončar, tajnik posojilnice v Celju; Rudolf Stermecki, trgovec v Celju; Fran Strupi, trgovec v Celju; Karol Schwentner, trgovec na Vranskem in Josip Zelenik, veleposestnik v Ptuju. Pregle-dovalca pa: Lovro Baš, c. kr. notar v Celju Iti Milan Hočevar, trgovec v Celju.
š Knjižnica v Št. Jurju. V St. Jurju ob južni železnici so ustanovili ljudsko knjižnico. Kakšen jc namen tc ustanovitve, kaže jasno dopis, ki ga je poslal nje duševni oče v »Domovino«: biti hoče knjižnica bojno društvo proti že več let obstoječemu »Katoliškemu bralnemu društvu«. To so destruktivni elementi nove stranke, ki hoče imeti v vsaki vasi strankarski boj. Vam prav, nam tudi prav!
š Vsiljevanje nemščine. Politični uradniki pri naših okrajnih glavarstvih so zlasti v zasebnem občevanju s strankami tako vsiljivi z nemščino, da bo treba začeti proti temu pravi sistematični boj z vsemi sredstvi, zasebnimi, javnimi in parlamentarnimi. Cc uradujete med
Nemci, govorite nemški, pri nas zahtevamo slovenski! Pri zadnjih volitvah v okolici celjski je nadzorujoči vladni komisar mučil člane komisije s svojo nemščino. Da se ni našel človek, ki bi vsiljivemu birokratu povedal, kar mu gre! Le malo več odločnosti tudi v zasebnem občevanju!
š Dosedanji ptujski glavar A. Llnderrain, plemeniti Meysing je imenovan za načelnika trgovinsko-obrtnega oddelka na graškem na-mestništvu. Glavar sc je poslovil od Ptuj-čanov.
š Samoumor pismonoše? Sumijo, da je izvršil samoumor pismonoša Andrej Črti v Mau-rau na Štajerskem, ker ga žc dalj časa doma pogrešajo.
š »Štalerčevl« pristaši na delu. V Veliki Nedelji in v Humu pri Ormožu so vložili pristaši »Štajerca« prošnje za vpeljavo nemškega podtika.
š Obsojeni advokat. Odvetnik dr. Alfred Preschern v Birkfeldu jc bil te dni obsojen v enomesečni zapor, ker jc razžalil sodnika, ad obravnava
š Samoumor dveh zaljubljencev. Pri Hilm-teichu v Gradcu so našli ustreljenega kontoa-rista Otilija Tratnika iz Celja in 221etno Filo-meno Grič, hčerko posestnice neke menaže-rije, nevarno obstreljeno.
Milanske novice.
lj Ljubljana spi. — Kje so izdajalci? »Narod« ima velika usta o »izdajalcih« in si celo domišljuje, da kdo tej res izdajalski firmi verjame. Za obmejne Slovence imajo ti ljudje silno lepe besede, kadar bi bilo pa treba dejansko podpreti njihov odpor, pa sc skrijejo. Po izvršitvi sklepa mariborskega občinskega sveta, ki je treščil ob tla vse slovenske napise v Mariboru, smo pričakovali, da iz zadnje seje ljubljanskega občinskega sveta pride odločno protidejanje a gospodje so boječe spali. Taki ljudje nai bi reševali obmejno slovenstvo? Sedaj se pripravlja v Celju naskok na slovenske napise, a Ljubljana spi. Ko se je odsek ljubljanskega občinskega sveta, ki je imel nalogo storiti protikorake v trenotku, ko se sklep mariborskega občinskega sveta res izvrši?! Ljubljanski občinski svet pozivamo k odporu v boj za pravice slovenskega jezika in za njega enakopravnost. Magistrat naj prične z odpravo nemščine pri sebi, da ne bo dajal v letu 1906 (!) na dvojezične tiskovine samonemškega potrdila s samonemškim mestnim pečatom (1), kateri škandal sc lahko vidi v restavraciji na južnem kolodvoru na potrdilu o cenah v restavraciji. Čakamo dejanj!
li javno predavanje priredi »Slovenska krščansko-socialna zveza« prihodnji torek točno ob 8. uri zvečer. Predava gospod dr. E. L a m p c o socialni nalogi občine. K obilni rdeležbi vabi	odbor.
lj Zabaven večer napravi jutri 14. oktobra ob 6. uri zvečer »Katoliško društvo za delavke« svojim dobrotnikom in prijateljem v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. Na sporedu jc več pevskih točk, katere izvaja društveni zbor in veseloigra »Pri popoldanski kavi.« Vstop jc dovoljen samo članom in povabljenim gostom.
li Knjigovodski tečaj. Oni gospodje in gospodične, ki se žele udeležiti letošnjega knjigovodskega tečaja »Slovenske krščansko-social-ne zveze«, se prosijo, da se udeleže tozadevnega pogovora prihodnji ponedeljek ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze«.
li Veliki zvon v Ljubljanski stolnici. Poročali smo žc, da je bil ulit veliki zvon za ljubljansko stolnico 21. avgusta 1706, da ie torai obhajal dvestoletnico svojega rojstva. V zvonik so ga pa obesili šele 17. oktobra 1706 ob osmih zjutraj, prvič pa je zapel zvečer ob šestih. To svojo dvestoletnico bo ta velikan sam oznanjal na predvečer 16. oktobra, ko bo zvonil zdravo Marijo in 17. oktobra, ko bo pozvanjal zjutraj, opoldne in zvečer. Ob šestih zvečer bo še posebej zvonil en četrt ure. Ob desetih dopoldne bo sv. maša za dobrotnika Petra Antona Codeli pl. Fanenfeld v kapelici presv. Trojice, za katero je tudi isti dobrotnik dal napraviti lepi marmornati altar.
li Restavracijska dela v stolnici se bližajo koncu. Oder v cerkvi so že odpravili.
li Na smrt obsojeni pomiloščen. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Ljubljani radi navadnega umora v smrt na vešalih obsojeni Jernej Perko bil jc na najvišjem mestu pomiloščen. Najvišji sodni kot kasacijski dvor pripoz-nal pa mu je 18 let težke ječe. poostrene z 1 postom, enim trdim ležiščem v temnici na dan 23. julija vsacega kazenskega leta.
li Časnikarjev svinčnik — premagal advokata. Delniška družba iz Žalca jc tožila tukajšnjega gostilničarja in posestnika g. Lam-preta na odškodnino ker noče prodajati njenega piva ter je trdila, da ima g. Lampret z dobljeno koncesijo neko obveznost do žalskega piva. Obravnava se je že enkrat vršila in včeraj bi se imela vršiti drugič. Naš poročevalec jc seve za to izvedel in ker se zanima tudi za način, kako sc z ljubljanskega magistrata dobi koncesije, jc ponižno in radovedno stopil v razpravno dvorano. Žalsko pivovarno je zastopal gospod dr. Triller, g. Lampreta g. dr. Sturm. Naš poročevalec si jc lepo pred seboj pripravil papirček in položil s samozavestno gesto predse svoj svinčnik. Dr. Triller je pogledal papir in svinčnik, potem pa je šel iz dvorane. Bilo je, kakor bi gospod dr. Trillerju nakrat postalo prevroče. Papir, svinčnik, naš poročevalec in nekaj radovednih gostilničarjev so mirno čakali, kaj bo in zakaj jc dr. Trilleria Stefctova navzočnost spravila ob vso retoriko. Ni trajalo dolgo in dr. Triller se vrne v dvorano ter v ocividni zadregi izjavi, da umakne tožbo, da njegova stranka plača tudi vse stroške, ker sc kaže, da sc stvar hoče javno izrabljati. Navzoči gostilničarji so sc pričeli muzati in se vpraševali zakaj dr. Triller že pri
prvi obravnavi ni bil tako velikodušen. Poročevalec pa je vzel svoj svinčnik, ki je tako mirno premagal advokata in smehljaje zapustil razpravno dvorano. Ce si dr. Triller domišljuje, da sedaj ne vemo, kake zveze so s koncesijami v Ljubljani in žalsko pivovarno, se jako moti. Porabili bomo te stvari takrat, kadar treba malo obširneje govoriti o razmerah na našem magistratu. Javno se o njih razpravlja že po vseh ljubljanskih gostilnah!
lj Alarm v šoli. Včeraj jc bil v dekliški šoli pri sv. Jakobu alarm. Vse učenke so bile nakrat na cesti. Ta vaja ima namen preparirati učenke za kak slučajni požar ali potres.
Ij Ljubljanski socialni demokrati nameravajo na dan shoda zaupnikov narodno-napredne stranke prirediti v Ljubljani veliko manifestacijo za splošno in enako volilno pravico.
lj Poročil se bo jutri gospod Anton Adamič, trgovec v Kranju z gdč. Marijo Zunič.
lj Gospa Danilova odstopi kakor se govori, iz zaveze slov. gledališča, ker ji je dram. društvo naložilo več denarnih glob, češ da ne prihaja redno k skušnjam.
Ij Promenadni koncert vojaške godbe bo jutri opoludne v »Zvezdi«.
Ij Repertoire slovenskega gledališča. Jutri popoludne ob pol tretji uri narodna igra s petjem in godbo »Revček Andrejčck«; zvečer točno ob pol 8. velika opera »Trubadur«. — V torek prvič »Egoizem«, izvirna drama v enem dejanju, spisala Zofka Kveder Jelovškova; nato drugič burka »Prvi« — V četrtek drugič opera »Biseri«, v soboto prvič drama »Elga«. Opera pripravlja veliko opero ruskega skladatelja M. J. Glinke »Rustan in Ljudmila.«
lj »Slov. trgovsko društvo Merkur« opozarja šc enkrat na svoj izredni obč. zbor, ki se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Ker je dnevni red vele-važen, nadejamo se prav obilc udeležbe.
lj Razsvetljava v Ljubljani. Ljubljana dobi prihodnjo pomlad poleg električne tudi Aurovo (piinovo) luč. Razsvetljava bode v obče pomnožena, za kar je že skrajni čas.
Ij Nekdanje tovarniško poslopje za užl-gaiice na Poljanski cesti št. 67 jc novi lastnik dal prenoviti in adaptirati za privatna stanovanja.
lj Tlakovanje Dunajske ceste so za letos prekinili ker ni več kredita. Dovršili so delo do Pollakovega skladišča. Prihodnjo spomlad bodo delo nadaljevali.
lj Ob Blelweisovi cesti je pričel graditi eiionadstropno vilo tukajšnji trgovec Alojzij Lilleg in jc stavba dodelana do pritličja.
ij Petje na grobiščih. O Vseh svetih bo-deta peli žalostinke na pokopališču pri sv. Krištofu društvi »Slavec« in »Ljubljana« popoldan ob pol 4. odnosno 4.
lj Redni občni zbor »Društvene godbe« vrši se prihodnji petek 19. oktobra t. I. ob osmi uri zvečer v salonu hotela »Ilirija« z običajnim dnevnim redom. Ccstiti gg. člani se prosijo, da se istega polnoštcvilno udeleže.
li Šolski muzej učiteljske »Zaveze« jc dobil stalne prostore na ljubljanskem Gradu, kamor sc jc preselil 20. septembra.
li Umrl je v bolnišnici premogar Andrej R n n a r.
Ij Zidarska dela. Napredovalo je stavbno delo v zadnjih treh tednih pri novih zgradbah vsled ugodnega vremena precej ugodno. Ob Bleivveisovi cesti so dr. Valenčakovo vilo dogradili do strehe, poslopje za višjo dekliško šolo do prvega nadstropja; na škofovih parcelah pri Sv. Petru ie hiša J. Jegliča dozidana do strehe, Crničeva do prvega nadstropja, istotako hiša Al. Šeška, ona gospe Lampičeve pa do pritličnih prostorov. Kokaljeva hiša ic ometana in osnažena. Hišo št. 10 na Krakovskem nasipu so prenovili. Pri hišah št. 15 in 23 v Cerkvenih ulicah so izvršena rekonštruk-cijska dela. Vila Staudachcr v podaljšanih Nunskih ulicah je pod streho in osnažena. Poslopje nemškega šulvereina v Streliških ulicah je ometano. Ob Elizabetini ccsti jc temeljno zidovje Iv. Kregarjeve hiše v tiru, Kubclkova hiša ob Poljanski ccsti pa jc dograjena do pritličnih prostorov. Pri poslopju II. drž. gim- j nazije so stavbo dogradili do prvega nad- ! stropia. Hiša »Kmetske posojilnice« ob Du- , najski cesti ic dograjena nad pritlične prostore ona v Cigaletovih ulicah pa do prvega nadstropja, Smoletova in Rotlova hiša pred Ko-lezijo bodeta v kratkem dograjeni. Na Dolenjski cesti sta Liberšerjeva in Barličcva hiša dovršeni. Ondi si zgradi vilo Iv. Varoga. Ker se bo delalo še kake štiri tedne, je upati, da bodo nove stavbe do zime vse pod streho in vsaj na zunaj tudi ometane in osnažene. Cez zimo se bodo izvrševala notranja dela (mizarska, ključavničarska, steklarska in slikarska). Pri novi tovarni na Sclu so dozidali nekaj poslopja in dvoje dimnikov.
lj Sekcija notarskega društva »Ljubljana« priredi v proslavo osemdesetletnice gospoda notarja Luke Svetca dne 14. oktobra t. I. slavnost s sledečim sporedom: 1. Slavnostna seja ob II. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. 2. Slavnostni banket ob 1. uri popoldne v restavraciji »Narodnega doma«.
li Težka telesna poškodba. Včeraj zvečer sta sc bila v Globclnikovi delavnici na Radec-kega ccsti sprla krojaški pomočnik Fran Fran-ctkovič in Iv. Kranjc. Ko sc jc Kranjc odstranil na dvorišče, jc pritekel za njim Franceko-vič in ga tako sunil v hrbet z nožem, da ga jc težko telesno poškodoval. Francekoviča jc vzela policija. Kranjca so pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
lj Kolo ukradel je predvčerajšnjim zvečer v Novih ulicah št. 3 dosedaj še neznan tat.
»Siovenčev podlistek.«
Prihodnji teden pride zopet na vrsto ena zanimivih kriminalnih povesti iz življenja znamenitega^ angleškega detektiva Šerlok Hol-mesa: »Čudna služba.«
KoroSke novice.
k Stavba hiš v Celovcu po modernem napreduje. Z mrzlično naglico podirajo zasebniki in petični trgovci stare hiše, kjer potem zopet zidajo v popolnoma modernem smislu okrašene hiše in palače. Tako bodo zdaj kmalu dozidane v Kramerjevih ulicah in Sadnem trgu tri tronadstropne krasne stavbe trgovcev Leona, Hedeniga in Oroslanyja. Veletrgovec Spitra tudi ne zaostaja, ter bode tudi imel krasno in prostrano novo poslopje na Kolodvorski cesti. Verdinov hotel «Moser« v Dvornih ulicah je v ozadju tudi s popolnoma modernim trinadstropnim poslopjem nadomeščen, ter se bode čez zimo v novo poslopje prestavil, dokler ne bode tudi prednji del stare hiše na novo prezidan. Hotel »Jagnje« (Lamm) tudi podirajo in ga bodo na novo zidali. Mestni magistrat pa mislijo prestaviti na Novi trg (Neuer Platz) v palačo kneza Roscnberga, ter se sedaj magistrat radi prepusta prostorov oziroma nakupa palače s knezovim upravitelj-stvom pogaja. Seveda Celovec tudi noče zaostajati za drugimi glavnimi mesti, samo polžev konjski tramvaj bode še ostal.
Razne stvari.
Vožnja po zraku. Zrakoplov, ki se da voditi, je, kakor vse kaže, vendar lc izumljen. Grofu Zeppelinu sc je vožnja z njegovim zrakoplovom posrečila. Zeppelin je prepričan, da jc problem sedaj rešen ter upa sedaj, ko je dokazal, da je njegov zrakoplov poraben, na državno podporo. Prihodnji teden bo grof Zeppelin svoje polete zopet nadaljeval. O tem velezanimivem pojavu, ki nas je približal vožnji po zraku, priobčimo v ponedeljek podlistek iz strokovniaškega peresa, na kar opozarjamo svoje čitatelie.
Mont Pele je pričel zopet močno bljuvati pepelni dež. Ognjenik Soufriere ie miren.
NAMLRAVAN ATENTAT NA ROTŠILDA.
Iz Pariza prihaja vest, da ruski revoluci-jonarji nameravajo izvršiti atentat na angleškega i'i pariškega Rotšilda, ker sta se udeležila zadnjega ruskega posojila. Rotšild vsled tega nc pride več v pariško židovsko sinagogo_
Telefonska in brzojavna poroči!ti
KOMPROMIS ZA VOLILNO REFORMO — GOTOVA STVAR.
Dunaj, 13. oktobra. Cuje se. da je že dosežen kompromis za ugotovitev volilnih okrožij na ta način, da bodo za prihodnjih 20 let volilna okrožja zavarovana z dvetretjinsko večino, po preteku tega časa se bodo pa uredila volilna okrožja in se bodo razdelili mandati narodnostim na podlagi izida ljudskega štetia.
ŠKOFJE PRI CESARJU.
Dunaj. 13. oktobra. Danes ob II. uri dopoldne je cesar sprejel v posebni avdijenci udeležnike škofovskih konferenc, katere je vodil k cesarju kardinal dr. Gruša. Cesar se je posebno milostno razgovarjal z ljubljanskim knezoškofom.
ITALIJANSKE INTERPELACIJE V DR2.
ZBORU.
Dunaj, 13. oktobra. Benati in tovariši bodo interpeliral! naučnega ministra, zakaj ne prestavi hrvaških paralelk na učiteljišču v Kopru v Kastav, kakor je vlada že obljubila. POŽAR V TRSTU.
Trst, 13. oktobra. Tu je požar uničil 400 kvadratnih metrov podstrešja in zgornjih nadstropij hotela »Europa« na trgu della Caserma. NEMŠKI NAPISI V BOSNI SE ODPRAVIJO.
Sarajevo. 13. oktobra. »Hrvatski Dnevnik javlja: Cujemo, da se v kratkem odpravijo vsi nemški napisi z uradov in da se namestijo samo hrvaški z latinico in cirilico.
BOMBE V OLTARJU.
T i M i s , 13. oktobra. V armenski cerkvi v Suši so našli v oltarju skritih 20 napolnjenih bomb, mnogo orožja in s petrolejem polite vreče žaganice, ki so bile namenjene, da se zažge cerkev. V neki drugi cerkvi so dobili 17 napolnjenih bomb. Aretirani so trije armenski duhovniki in nekaj drugih cerkvenih uslužbencev.
DELAVCEM PRIJAZNI TOVARNARJI KAZNOVANI.
L o d z , 13. oktobra. Mestno glavarstvo je določilo, da se vsi oni tovarnarji, ki dajo delavcem plače, dasi delavci stavkajo, kaznujejo z 3000 niblji ali 3mesečnim zaporom. Generalni štrajk v Lodzu se nadaljuje. Teroristi so zapodili mesarje iz klavnice da nedostaje mesa. Promet počiva. Neki policaj je bil na ulici ustreljen, na nekega artiljerijskega polkovnika je bil poizkušen atentat.
SLUŽBE BOŽJE ZA CARJA.
Peterburg, 13. oktobra. Sveti sinod je določil, da se vrše 30. t. m. po vSeh ruskih cerkvah zahvalne službe božje za rešitev carjeve družine pri železniški nesreči pri Borklju.
ANGLEŠKA DEPUTACIJA V MOSKVI.
Moskva. 13. oktobra. Mestni občinski svet je po burni debati z večino glasov sklenil. da naj župan odkloni vabilo za prejem, ako pride v Moskvo res angleška deputacija. ki namerava članom razpuščene dume izročiti adreso.
PERZIJSKI ŠAH BOLAN.
Berolin, 13. oktobra. Perzijski šah je težko bolan. Šah je baje že imenoval naslednika.
LAŠKE POMORSKE VAJE.
Ta rent, 13. oktobra. Tu se vrše vaje brodovja, torpedovk in pomorskih čolnov, ki varujejo obrežje. Dve eskadri se skušata združiti v jonskem morju, kar naj prepreči tretja eskadra.
Mleteopologično poročilo.
Višina n. morjem 306'3 m, uredn i tračni tlak 736'0 mm
12
13
Cll »p.-
9. *v»C
duuj« bar®-a.tre v mm
■3» 6
t.mpa-ratnra
r« i'.litju
69
V»Uo»l
7. ijutr. 2. pop.
734 l
biezvetr. 0-4 | sl. jj»ih. 1S 8 sl. vzjvzh.
jasno megla jasno
01
00
Srednja včerajšnja tomp. 7 4*, ourm. 11-1'.
Tržne cene v Ljubljani
"dne 13. oktobra.
		T\	IT			R	b
Goveje meso 1. v.	kg	i	6	100 kg pšen. m. št. 0		i•	81
. v.	B	i	36	» » a	B >	27	nO
. "I- v.	B	i	tfu	» b a	, 2	Jo	40
Telečje meso	»	1 Ho		» B B	. 3	25 40	
PraSičje » svete	»	1	9i	a ni	r *	2J3'	
» prek.	O	1	8i	a i »	, 6	21 4	
KoStrunovo meso	»	1		1 B B	„ 6	2o 3"	
Kozljič . . . .	B	1	4<	B » B	. 7	14 7'	
Jagiye . . . .	n	1	40	B B B	B 8	1	2
Maslo . . .	>	8	20	, koruzne moke		23,611	
„ surovo	B	8	41	„ ajdove	B	31	>•
Mast prašičja . .	>	i	•2				
Slanina sveža	>	1	68	fižol, liter .		-	28
> prekajena	»	1	90	Irah, » . .		—	■J S
Salo.....	B	1	72	i.*ča. > . . Kaša, . . .	•	_	2» 32
Jajca, tri . . .		—	18	Ričet, „ . .		—	24
Mleko, liter . .		—	1K				
, „ posneto			08	Pšenica . . 100 kg		16	50
Smetana sladka, lit.		2	2<	Ki . . .	» »	5	
„ kisla,	B	-	8o	Ječmen . .	» »	I4;50	
Med, kg . . .		1	2	Oves . . .	» >	17	-
Kromiir, 100 kg		4	2	Ajda . . .	» »	166»	
Piščanec . . .		1	20	Proso, belo. „ navadno	> >	17	—
Golob . , . .	t	—	60		B B	-	—
Raca.....	#	1	40	Koruza .	»	15	60
Gos.....		5	-	„ bosenska „		-	—
Zahvala.
Sklonjeni od težkega udarca usode ki nam je pobrala toli ljubljenega in nepozabaega soproga oziroma očeta, g spoda
Ucnceslaua pelal<
posestnika, monterja in podnačelnika požarne bramba v Vevčah,
izrekamo vsem drag;m sorrdni<om, prijateljem in znancem za izraze sočutja in tolažba med bjleznijo in ob smrti našeia očeta svojo najtoplejšo zaovalo. Zlasti se njm je zanvaliti preč. g. svetniku M. Ko arjuza obiske in prijateljske nasve e in preol g. dr. št. Divjaku za marljivo eskrbo bolnika kakor tudi prenlag. g. nadravnatelju Tittelju in slav. vodstvu tovarne za izkazano sočutje ln darovane vence, ter vele:, g. vodji pisarne Pochetu. Iskreno zah. alo dolgu,emo tudi „kršč. soc. str. kovn. društvu" v Po ju, ki je s svojo krasno zastavo počastila predragega pokojnika na zadnji p ti; vrlemu „pevskemu društvu" za ginljivi žalostinui; tovarniškim rokodelcem, konsumnemu društvu v P lju in pro-stovolj i požarn. brambi vevški kakor tudi slavnemu tbčinstvu za pre^te-viloo častno spremstvo.	2314
Dev. M. v Polju 11. okt. 1906.
Antonija soproga, Venceslav,
Josip stud. iu r. sinova, Marija hči.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
vmr Zunanja naročila se točno izvršujejo
Sodar,
trezen, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laverci pri Ljubljani.	2271 c
Proda se lepa 2290 3 3
hišna opravo.
Kje, pove upravništvo Slovenca".
Poslopje,
kakoršno je potrebno za gostilno, obstoječe iz nove hiše, hleva in ftup«, vse v najboljšem stanlu, oo glavni cesti v Semiču na najugod nejšem prostoru, se da ¥ najem za dobo 4 lat proti nitki najemnini. Hiša oostoji iz 7 sob. — Več se izve pri upravništvu .Sovenca". 2283 6-3
P 4">5 00
68 VIII
Gostilna v hiši ml. Franceta Florjančič v Dravljah št. 30
z gostilniško koncesijo vred se da v zakup dražbenim potom za dobo od 1. febr. 1907 do 31. januarja 1913. Javna dražba bo
dne 19. oktobra t. I. ob 10. uri dop.
na tem sodišču v sobi, št. 38.
Izklicna cena znaša 420 K na leto. Zakupnik mora položiti varščino 210 K. Podrobnejši pogoji so na vpogled na tem sodišču v sobi, štev. 33.
C kr. okrajna sodntja v Ljubljani, o d d. VIII,
2296 1 — 1
dne 7. oktobra 1906.
SSSSŠCSSKS
Trat -HTew-York
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
X IK * .% MT I L, O.
Slavnemu p. n. obči stvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela vodstvo konfekcijske trgovine
i tovarni'
Resljeva cesta šl. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37
in priporočam svojo veliko zalogo konfekcije za gospode, dame in otroke. Velespoštovanjem 2305 3 -1	A. LUKIČ, poslovodkinja.
F. M. Netschek {jri,
Ja.
©
© (c<
Ori
Vsak dan koncert seksteta na lok.
Jutri, v nedeljo, 14. oktobra 1906
koncert združen z vinsko trgatvijo
2320 i~i	(na lmriivnem v**t/»»).
I Začetek ob 3. uri popoldne.	Vstop prost.
Prostovoljna sodna prodaja posestva.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. oktobra 1906. k št. A. I. 7/4/63 se bode vršila
dne 22. oktobra 1906 ob 9. uri dopoludne
na licu mesta prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 40, k. o. Gradišče, to je hiša št. 17 na jamski cesti (gostilna pri „črnem medvedu") z dvoriščem in gospodarskim poslopjem ter vrtom brez premičnin.
Vsklicna cena znaša 44800 K in se ponudbe pod tem zneskom ne sprejmejo. Dražbeni pogoji so v pisarni c. kr. notarja dr. Frana Vok na vpogled.	2319 2—1
Dr. Franc Ifok, c. kr notar kot sodni komisar.
M išče s hišo
je naprodaj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Notranjsko. Poleg voda, tik železnične postaje, pripravno za parni mlin ali žago. Zemljišča je dva orala, vse pri hiši.	2H10 4-1
Pojasnila daje Josip Perltan, župan v Trnovem, Notranjsko.
Prodaja iz konkurznesa sklada.
Iz Dragotin Seliškar-jevega konkurznega sklada se bode
prodala
dne 20. oktobra 1906, ob 9. uri dopoldne
v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5, v pritličju potom javne dražbe
cela oprava mlekarne
obstoječa iz strojev, posod, oprave in druzih stvari. — Inventarni zapisnik in dražbene pogoje je mogoče vpogledati v moji pisarni med uradnimi urami (od 8.—12 in od 2—5 ure).	2315 3-1
Ljubljana, dne U. oktobra 1906.
Ivan P. Vencajz, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 19
(Medjatova hiša) kot oskrbnik konkurznega sklada.
Služba
2321 1-1
organista m cerkvenika
se odda na bolj mali župniji. — Nastop takoj. Plača po dogovoru. Rokodelci imajo prednost.
Kje, pove upravništvo „SIovenca\
Vajenca
sprejme takoj
2317 3—1
frizer za gospode in dame, Sv. Petra cesta 35.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-°- 2287
Od 14. okt. do viteiiil 20. okt. 1906:
—. M.H»...W»M..»M..»»I...W..M.M »MM«
parni stroj
s kotlom, za 7 konjskih sil
se dobi po nizki ceni v Sp. Šiški pri	PETRU KERŠIČU
2257 3 2	tovarna voz.
limtmmmtmtHHmmmmmnmtm
Hiša
z desetimi stanovanji in velikimi kletmi na Zaloški cesti (Vodmat) Št. 15 se proda po nizki ceni iz proste roke. Pri hiši je veliko dvorišče, skladišče, hlev za tri konje in velik sadni in zelenjadni vrt, na katerem je 70 raznih žlahtnih dreves. — Tudi se odda prodajalna s stanovanjem v najem. Več se izve v I. nadstr. 231b 3—t
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ■
Razstavljeno od 14. okt. do 20. oktobra:
LURD
5 I^apelc in prccc^ijc.
2316 1-1
S*/	Podpirajoč tujčma U
Zatirač domačina!
sD Podpisani iidelujem	2220 2-2
1 eleganten tlak
za oerkve, vete, kuhinje v 1 do 5 bar- H W vah in ramih viorcih po K 3'— do 61— L> za m1. Priporočam krasne križe za po-kopališča, nagrobne križe spomenike W in okvirje iz imitiranega granita. Napra-Lj vim vsakovrstre atopnjloe , podboje, u »n okvirje za okna, korita sa prailče ^ W ln govedo.	y
^ Sl. cestnim odborom in podjetnikom ^ »H priporočam z-logo oementnlh oevl (od ^ ^ 6 do 40 cm premera) po jako nizkih cenah.
$ Andrej Zajec,cementarna $
^ Pešata, pošta Ool pri Ljubljani. *
Dobi se
havelok zastonj
18
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo 4 sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka*
rirane ali progaste, I modem telovnik, najn. kroja, I klobuk,
1 6epiCO	2116 21
MSko skinK oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
ft A A A A A ft A A A A ft /V A 4
2461 52-44
Sv. Petra T T	Sv. Petra
cesta 27
J. Ložar
cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj I Natančno delo I Nizke oenel —
Pivovarna J. PERL E S
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih ln steklenicah. ——
dka. — Uttan. pred 100 let
Fr.Š
upeue
priporoča vclctastltl duhovičlnl ter •lavnemu obSInstvu
zajamčeno pristne čebelno" voščene sveče
(a cerkev, pogrebt In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
ko|l ae dobiva v steklenicah, ikatljah In iktflh v pol|ubnl veli-
kosti ter poceni. Kupo|e ae tudi vsak 4aj med v panjih, sodčkih, kakor tudi voack in iuho satovje, po kolikor mogoč« visoki ceni. Za oblla naroČita se toplo priporoča in zagotavl|a točno in polteno postreči.
1660 62-9 LiJUSLtJAriA,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiš«.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—29
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Reška podružnica
hrv. poljedelske banke
delniška družba
Vla del (Ho! štev. 2 - REKA
Via del Molo Stev. 2.
Prejema denar na vložne knjižice in ga obrestuje za |edaj po čistih 3 60%.
Prejema denar po dogovorjenih pogojih na tekoči račun
(konto korrente).
Izvršuje vplačila in izplačila za tuji račun na domačem in tujem trgu.
Kupuje in prodaja za lasten in tuj račun vse poljske pridelke in raznovrstno blago: pšeno, otrobe, grah, so-čivje, laneno in konopljino seme, deteljo, seno, suhe slive, šiške, žir, borovnice, bučno seme, kože, goveji loj, vosek, umetni gnoj, gospodarske stroje, vinogradne stroje in potrebščine (galico in žveplo).
Daje predujeme za vse vrste žita, poljskih pridelkov in blaga, ki niso izpostavljena hitremu pokvarjenju.
Prevzema v skladišče žito, poljske pridelke in za vskladiščenje sposobno blago v lastnih skladiščih in izvrši v to potrebne transakcije.
Bavi se vobče z vsemi v to stroko spadajočimi posli. Poslovanje strogo točno in natančno.	2205 2-2
w	Poslovanje sti
Brzojav: Poljedelska, Reka.
T. štev. 6621 ex 1906.
2272 3-3
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke in starine:
3200 kg odbirkov hodnega platna......zamotano v zavojih bruto za neto
800 „ „ domačega platna .... „
4300 „ „ jute	...........
5800 „ „ raševine ........
1700 „ „ jute-vrvic........
5000 „ motvoznih odbirkov....... „ n n „ n
120 „ odbirkov bombažnih vrvic..... „ „ „ „ „
10.000 „ „ papirja, navadnega ....	„ „ „ „ „ „
8000 „ „	„ belega, finega ... „	„ „
600 „ „ cigaretnega papirja, nečistega .	„	„ „
nadalje rabljene, a še porabljive embalaže iz jute od turškega tobaka, in sicer: 5400 kg = 19.200 kosov ovitkov, tenka in redka tkanina 150 —180 cm doga in 80 cm šir. 4950 „ = 14.000 „ „ mrežastih, 23—35 cm širokih in 180- 220 cm dolgih 550 „ = 1500 „	„	„ 30 cm širokih in 190 cm dolgih, črno po-
barvanih, z belo črto po sredini; nadalje
17.000 kg litega železa, starega (prostega), nezavito 3170 „ „ B prežganega „ 9100 „ kovanega železa	„	„
360 „ medenine (proste) 1350 „ železne ploščevine, stare (proste) „ 150 „ bakrene „	„
85 „ medene 250 „ cinkove 450 „ železnega struženja 6 komadov = 1525 kg vratil iz kovanega železa, 10 cm debelosti, dolgosti: 325, 3 50,
3'65, 405, 445 m, nezavito, 2 komada = 1820 kg zobčast>h kotnih koles 1 do 2 z lesenimi zobmi 1800 mm premera, 220 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada 409 kg kotnih koles z železnimi zobmi, 800 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito,
2 komada = 423 kg presličnih koles z lesenimi zobmi, 1000 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito,
2 komada = 119 kg zobčastih koles z železnimi zobmi, 250 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito,
2 komada = 795 kg zamašnjakov, 1270 mm premera 105 mm vrtalnosti, nezavito, 6 komadov = 1044 kg jermenskih plošč, 1270 X 200 X 105 mm, nezavito, 2 komada = 602 kg dvodelnih jermenskih plošč 800 X 410 X 78 mm, nezavito, 2 komada = 280 kg jermenskih plošč 500 X 425 X 78 mm, nezavito, 4 komade, okoli 10.000 kg peščenjakov (Kollergang) iz litega železa.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom „Ponudba za odkup odbirkov", naj se dostavijo najkasneje
do 18. listopada 1906, 12. ure opoldne
v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1906. INoller s. r.	Pessiak s. r.
Dr. Ivan Oražen
naznanja, da se zdravi v njpgovem ortopedičnem zavodu na Turjaškem trgu štev. 4:
.•; raznovrstno s^rivljenje :: hrbtenice, ijbočen hrbet, neenake rame, neenaka 2163	ledja itd. io-8
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Wolfovih ulioah 12, I. nadstr.
HLODE
MT* kupuje
po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga Deglienghi* v Ljubljani,
in sicer:
2260 62 - 3
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K 1'20 smrekove	„ „ ,	„ „ — 64
jelkove	„ „ „	... —"57
bukove	, „ „	„ . b —'56
boiove „ n v n »	> » —'58
frize hrastove, kvadratni meter ..... 2'20 franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero, ali fikart, eno tretjino man).
Poštenega, pridnega
2232 3—2
ucenca
sprejme takoj „Kmetijsko društvo v Metliki". Pogoji po dogovoru.
Načelstvo.
Kupuje m plačuje
2297
po najvišjih cenah
3-1
lepo bele suhe gobe, češminjevo zrnje (ali jagode), divji kostanj, bukov žir ali bukov-ce, hrastov želod in smrekove storže
tvrdka IjCUZ v Ljubljani.
poleg novega Fran Josipovega mostu.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna touarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Fllljalka u Ljubljani, Dunajska cesta 73
nasproti topničarski vojašnici
Telefon i\. 237	priporoča se	Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hiSah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—27	poštnine prosto.
Ottoman"
papir za svalčice in svaleične cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
DfPOSf	0£P0S{
2565 29-50 II
1 "*DC!l
P.....1
slovenski optik v Gorici
ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
Pozor!
Poskusite kupiti v Selenburgovih ulicah št. 6, kjer dobite
najfinejša vina
v originalnih steklenicah in sicer:
Fino. belo namizno vino znamka
„Brioni" .....Hiter 48 kr.
Fini muškatelec .... 1 „ 48 „ Istrijansko belo in črno . . 1 „ 28 „
Zaloga raznovrstnih vin in vsakovrstne kisle vode.	2173 3
optičnih izdelkov
s
in sicer vsake vrste očala, barometre, to-_plemere, zdiavniške toplomere, daljnoglede. vtgo za vino žganje itd.
Sprejema naročila in poprave ter pošilja na dom.
llK^^i	2027 7
Učenca
za ključavničarsko obrt sprejme takoj
22-5 Ivan Peterca 4-2
Ljubljana, Dolenjska cesta 19.
•Si
S
ID
Tovarna
;a stole P
fl
I
i
Franceta suiseljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko [j
6 (26-7)	izdeluje 2526 26—16 j
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—2*5
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani tcJ Tik znane Tišlerjeve gostilne. Q
^ Dragotin Puc,
2068 tapetnik in preprogar 6
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6,1. nadstr.,
priporočam po nizkih cenah:
modroce na peresih, oto-mane ter svoje ,, vane, kateri se premene v posteljo.
Prenavljam tudi po jako nizkih cenah lWj ritki vse v to stroko spadajoče izdelke. Pilil
K S

Sladki mošt
in
2111 24-14
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
Potcnu Fcrlonu di CJiergic,
vinogradniku v T^cuinjti v l5tri.
Ivan Fugec,
vrvarski mojster, 2279 3~3
Ljubljana, Dolenjska cesta št. 6
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč vsakomur naj-točnejšo postrežbo po najnižjih cenah.
Ribolov v najem za 10 let.
Odda v občinskem ribniku ob okrajni cesti v Zgornji Šiški, občina Zgornja Šiška dne 14. oktobra 1906, t. j. v nedeljo ob 4. uri popoldan v občinski pisarni Zgornja Šiška št. 36, kjer se bode vršila ustmena dražba. Pojasnila daje županstvo.
Županstvo občine Zg. Šiška. 2268 4- 4	Ivan Zakotnik.
FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši asa rodbinsko porabo,
8tr Šivajo, gotijo in pleto H28
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Haznanilo in priporočilo.
Podpisana vljudno naznanjam, da bodem izvrševala
^ izdelovanje in razprodajo sodavice -e
v istem obsegu, kakor je to izvrševal moj dne 25. septembra t. 1. umrli soprog Franc Dolin&ek, ter prosim vse dosedanje p. n. odjemalce, da tudi meni izkazujejo isto zaupanje, kakor so ga izkazovali Mojemu ranjkemu soprogu.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila in obljubujem, da jih bodem izvrševala točno in solidno.
Odličnim spoštovanjem
3190 3-3	Franja Dolinšek, Izdelovalka sodavice.
V Krškem, dne 28. septembra 1906.
Ker se mi vkljub mnogostranskemu prizadevanju ni posrečilo najti kupca za mojo trgovino, popolna opustitev bi pa povzročila manjo vrednost blaga in torej meni veliko škodo, tem prisiljen zopet povečati s\ojo zalogo in jo dopolniti.
Od danes nadalje imam tedaj zopet v zalogi vse najnovejše uhane, brože, zapestnice, verižice, prstane ter razno srebrno in kina-srebrno blago, dalje namizno orodje po najnižjih cenah.	2i7t 8—8
Vsako novo delo, vsako popravilo, vsaka gravura se izvrši naglo in najceneje. — Proseč cenj. občinstvo, naj se spomni name v potrebi, beležim velespoštovanjem	,, „.	,
AnolT nagenpfeil, zapris. sodni in zap. cenilec.

»•O!
T3
" O
o i-
T <">
ro
3 « ""
o o
to a «+
mm ■
3
""a 3 2. BI 2
<0
O <
a
o
cr •z o
o
3* ■J tt 3
a
3
w mm
M 0 £
I *=>
U) —i M
a — N) N 3 __	CU —
3 s ° » O
• S BJ ro' < C ° čT 3 -o ** no	-i
O. 3' M rt>
■^TJ 5* w ■5. ^ ?r w os — o D. 4—
J^D) 3-ap S O j o b r
O
e
0) o
o
L
JS
o
!!Dobro in ceno!!
Anton Schuster, umm,
Špitalske ulice štev. 7
priporoča
2186 10—3
v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge.
W Največja izbira v boah!
Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Solidna postrežba! — Najnižje cene!
!!Dobro in ceno!!
*
o
or
TI
o
o
(D 3 O

Davorin J^ovs^k
fotograf v JLjubljani =—
priporoča najtoplejšo sl- občinstvu iy mesta in okolice svoj
fotografski 3ctvod u kolodvorskih ulicah 32
ter naznanja obenem, da svojo filijal^o v Wolfovih ulicah s 1- oktobrom t. 1. opusti.
P. n. občinstvu sc dovoljujem najiskreneje zahvaliti Sa dosedanjo naklonjenost, ter zagotavljam, da bom slavno isto v svojem glavnem atelijeju tem skrbne je postregel, ker mi bo potemtakem omogočeno vse delo nadzirati.
Za najsolidnejšo in umetniško izvršbo kakor tudi točno postrežbo jc jamči.	2211 3—3
g
Pariško «100 gld.
se dobi:
1 potni ali »mestni" kožuh ali naj-
fineja zimska suknja, t najfinejša angleška modna športna suknja,
1 najfinejša zimska obleka iz ševijota
ali francoskega kamgarna, 1 ekstra fine progaste hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik, 1 klobuk iz zajčje dlake, mehek ali trd
ali čepica iz bobrovine, 6 srajc iz blaga dobre kakovosti
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno taložo kratkih klavirja mljgonov in planin
najbolj renomiranih 'firm po najnižjih cenah. Pro-igrani klavirji, solidno in bbš stanovitno prenarojoni so vodno v zalogi ss
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bflsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo ln lavrioje se pod-lajanje s uanjem atrokov-njaiko ln preakrbno in marainnavajo najoenejie,
2178 62-49
U uečjem tr$u na Spod. Štajerskem
se tako] proda
večja Krčmo
- (gostilna) -
Promet na leto ■ 22 000 kron. -
Kje, pove upravnico ..Slovenca"
2192 10-5
Iz portland-cementa In peska
ril
1 "3
•S
KB-" ^ t? 2. . tro
8 3 r S
' s <2.
Sil*
_ _	So if
55 t;	« $«2.
<2	g-srs?
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cemenlnin, Glince pri Ljubljani.
JC3T Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 1300 22
J. Demšar,HirUeSeacn?il6-
Sprejmem tudi izurjene kova&ke pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
2288 2—2
117/6
Oklic,
C. kr. okrajno sodišče v Višnji'gori s tem naznanja, da se bode v zapuščino na Krki umrlega gosp. župnika Jurija Zore spadajoča premičnina, kakor 6 glav goveje živine, 1 par konj, 1 koleselj, kakih 220 centov mrve in detelje in drugi poljski pridelki, dragocenosti, pohištvo in druge stvari prodajale na javni dražbi
dne 15., 16. in 17 oktobra 1906
vsakokrat ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Krki v župni&ču.
Opozarja se še, da se bode živina in poljski pridelki prodajali takoj prvi dan.
C. kr. okrajna sodnija V išnja gora, odd. L,
dne 9. oktobra 1006.
>
• M 8
3
?
Se nikdar!
7 gld
dolgi jesenski ali zimski paletot za dame iz angleškega sukna v vseh barvah in najnovejšega kroja.
Dobiva se le v	Angleškem skladišču oblek
O. Bernatovič
2298 3-2	LJubljana, Mestni trg št. 5.
Št 305/pr.
2277 3—3
Volonfersko mesto.
Podpisani deželni odbor sprejme volonterja v svrho izvežbanja pri deželnem knjigovodstvu, in sicer za zdaj brez adjuta.
Pogoj za vsprejem je z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na kaki srednji šoli. Tozadevne s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim ter zrelostnim spričevalom in z dokazilom o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje je vložiti
do 8. novembra 1906
pri deželnem tajništvu.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, 6. oktobra 1906.
Pariško
gld.
se dobi
1 jesenski ali zimski poldolgi ali dolgi paletot za dame, najnovejšega kroja, 1 kostum elegantnega kroja, 1 dolga pelerina s kupuco ali doubl-ovratnik,
1 dolgi kolijer	2301 3-2
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mostni trg štev. 5.
peten oemuc
c. hr. dverni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z naj gostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
na|lzborne)še izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-aanice (stuce), dvocevne risanfee (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlieherjeve sclifln-auske risanice, kakor tudi Weringove čveteroeevke itd.
Ceniki zastonj ia franko. 2*62 5—1
Pariško
gld.
se dobi
1 fina zimska suknja ali angleška športna
suknja, 1 najfinejša zimska obleka, 1 ekstra modne hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik. 1 klobuk iz zajčje dlake ali čepica iz
bobrovine. 3 srajce iz dobrega blaga
v Angleškem skladiš&u oblek
O. BERNATOVIČ
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Pristno
bizeljsRovino
(mošt)
2270 7-2
razpošilja od 1 hektolitra naprej
Jože Janežič
Staravas, Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovoru.
Za otroške bolezni,
z» katere je tako pogostem potrebno kisline ima-joiih sredstu«, posebno opozarjajo zdravniki na
G\HfS

alkalična kislina
ki je posnbno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh. krvioah, otoka ilez itd, in ravno tako pri katarn sapnika in oslovem kaSlJu. (Dvornega svštnika LOschnerja onom-grafija o Gieash&bl Sauerbrunn.
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
>*Uz. Hitaja, zdravilni ktpaliid« pri Karisvlb varit
Prospekti »aatonj in franko. V Ljubljani ae dobiva v vaeh lekarnah, veijlk Meerijskih prodajalnicah in trgovinah i jeitvinaai i. "n»m.
Zaloga pri Mlhasl Kutasr-|a in Ptlf LaatnfkHi
W>l|a«l.	114 82—37
Pariško
za
12-
50 gld.
se dobi
kompletna oprema za dečke ali deklice obstoječa iz : 1 zimskega plašča, I obleka,
1 pelerina s kapuco, 1 čepica
ali
1 zimski plašč, 1 oblačilcc, 1 pelerina s kapuco, 1 čepica	2302 3—2
v Angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
UatanorIJmno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnela In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodtjalna In kompfolr: Telefon 154. Ptlavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Uitunorfjeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, itedllnega mazila ca hrastove pode, karboilneja Itd.
Priperodava se tudi sl občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mestu in na deželi kot priznano reelno in fino pe najnižjih cenah.
76S 83—30
nri ni i A i# a riDiiHrDA združenih pivo v aren z alec in laški
UtLNl9lVA UrtU^DA trg v Ljubljani, telet. ŠL163. =
pripor«6« ateja
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
0M
OSREDNJA BANKA
CESKIfl HRANILNIC,"«";
'Vloga na knjižice in ra&un 4 % in 4'/«%• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in &uwalna zaloga brezplačno.
I., f ippliogerstr. 22.
(Ustfednf banka českyoh spofitelen)
Poaojila okrajem, mestom, ob&inam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 j* in ■/,•/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban* kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000--
Telegraml: „Sporobankau.
Deponiranje kavcij In
fidlj rasnih vrst. Eskonl menjic samo denarnih zavodov. Bankovne Informacij« in svete brezplačno.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . • . . ■ . . ■ .
Najcenejša, največja eksportna tvrdka! — Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! . . ■ . . • .
H. Suttner, urar, Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža.
Ka novo založena trgovina, blago najnovejše vrste! ^Pfgjg y Kranjll.) Cene b"*®* konkurence. Mali dobiček, velik promet!
Priporoča veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
Št. 786. Posebno fina precizijska anker-ura, trije prav močni srebrni pokrovi, jako fino najnatančnejše kolesje na 15
kamnov, gld. 19'50. Št. 800 14-kar. zlataanker-rem pripravna za monogram s tremi močnimi, zlatimi pokrovi, i>kn fino kolesje na 15 kamnov gld. 58--.
Št. 748. Srebrna cil. rem. z dvojnahm pokrovom, trpežnim kolesjem na o kamnov, gld. 6'75.
Št. 795. 14 kar. zlata anker-rem. z dvoj-natini pokrovom, fino kolesje na 15 kamnov, gld. 32-50.
Št. 679. Nikelnasta anker-tem.-Roskopf s stanovitnim belim pokrovom, najtrpežnejše kolesje gld. 2-50.
St. 528. Srebrna anker-Roskopf z enim pokrovom brez pantov, gld 3 90. St. 517. Srebrna anker-rem.-Roskopf z močnim dvo|niin srebrnim pokrovom, trpežnim v kamnih tekočim kolesjem, gld. 5*35.
Št. 722. Srebrna cil -rem. z močnim pokrovom, trpežnim kolesjem na 6 kamnov gld. 5-85.
Št. 51(1. Srebrna anker-rem. z močnim pokrovom in trpežnim, v kamnih tekočim kolesjem, gld 5 95.
Velika izbera najfinejših precizijskih, švicarskih ur kakor znamke Schoffliausen, Ornega, Intakt, Urauia, Bilodes itd. — Prstani, uhani z brilantnimi kamni, igle itd. različno blago iz kina srebra v največji izberi. Izborna zaloga finih najnovejših salonskih, stenskih ur in budilk po najnižjih cenah.
St. 533. Srebrna-anker-rem. na 15 kamnov prav močni srebrni pokrovi, prav fino natančno kolesje, gld. 9'50.
Št. 796. 14 kar. zlata anker-rem. s močnimi zlatimi pokrovi, jako fino kolesje na 15 kamnov, gld. 30 —.
dolge lorgnon verižice, zapesnice, broške, 227S 25-1
Štev. 1121. Zlato na srebro gld. !■-, 14 kar. zlato gld 2-80
Štev. 1C87. Zlato na srebro s plavim kamnom gl. — 90, 14-kar. zlato, gld 2-60.
Šl. 1154. Broška, zlato na srebro, jako fino izdelana, gld. 2'25, 14 karat zlata gld. 7 50
Št 1043. 14 kar. zlato gl. 3'90, novo zlato gld. 1 90.
St. 1040. 14 kar. zlato gld. 5*30, novo zato gld. 2 35.
V dokaz, da je moje blago res lino in dobro je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto na ogled. — Naznanjam Vain, da je danes prispelo blago, katerega smo naročili in je vse natanko, kakor smo si želeli in kakor je v ceniku. Prav veseli smo Vašega poštenega blaga, posebno pa zlatih ur In verižic. V kratkem dobite zopet večj« naročilo od nas. tvan Depeder, Ismalla, Egipet. — Prav vljudno se Vam zahvaljujem za poprej poslano blago s katerim sem prav zadovoljen mi v mojo največjo zadovoljnost služI. Prosim, da mi sledeče po povzetji pošljete. Franc Slabe, Wilhelmstr. II, Mengede, Westfalsko, Nemčija. — Zahvaljujem seVam za lepo in dobro blago, ki ste mi ga poslali. Vsakomur bodem Vašo tvrdko kot najboljšo priporočal. Osvald \V eser, plvarna Zajetza, Srb ja — Naznanim Vam. da sem blago prejel in sem z vsemi prav zadovoljen, zahvaljujem se Vam torel tem potom za tako dobro in pošteno blago, vse je v mojo največlo zadovoljnost posebno pa ure in prstani V kraikeni zopet več naročim. John Lorber, lo49 East Oliio Str, Allegheny Pa, Amerika. — Lepa hvala za Vašo veliko prijaznost In uljudnost, katero imate s strankami, ki pri Vas naročajo. Povsod bom priporočal Vašo firmo kot jako solidno Andrej Uršlč, vlkarij Orehck, Cirkno. -- Sa poslanom mi robom jesam sasina zadovoljen. Hvala na točnom in brzom izvrševanju naručbe. K. Rožlčka, župnik, Bovč. Hrvatsko.
S391 246
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj« In prodaja vse VTsts rsnt, »»stavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis.
Promeae Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,100.000 —. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava la ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
isšrsbans vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruje are&ke proti karani sapals kupon«.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcijo.
ar Iako.pt ta ImkHH .«!• KSft	JT Bona« uiaUU, "MS
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge «prej«ma
v tekočem računu sli na vlošne knjiilcs proti usodnim obrestim. Vloieni denar obrsstujs od dne vlogs do dne vsdiga.
Promel a čeki 9n nakaznicami.
H	Podružnice:
H	Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Moat ulica 17, Žižkov, F
H	ulica 37. Brno, Veliki trg 10 Badea, Olavnl trg 4. Ceika Lipa, Coika Kai
~	Horavakl Zamberg, ScblTierJeva cesta 3. Modllng, Pran Joaipa trg 9. Nori
I
Husova mol ca, Jlčin,
Črna etita 8. Piten in NtIUt*.
Menjalnice na Dunaju:
I Vollztilc 10, II. Taboratraii« 4. III. Ungargaist 69 (vogal Rtnnvega), IV Wl«-dntr Hauptstrasse 12, V. Scbfinbrunncritraiae 88 a, Vil Marlahifcratranc 76, VIII Lcrcbcnlddcrtlrant 132, IX. Alirritraiit 32, X. PavorltCDitranc 59, XVIII. Wlbrln(ir(lraift 82, XXI. Hanptltrant 22.	_
Menjalnična dalniška družba 6? iso-ioo
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000
Najkulantnejii
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, srečk, deviz, valut in denarja.
wm- Zamenjava in cskomptiraiyc -a*
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
118. prilaga 235. štev,	dsie 13« oktobra 1906.
Književnost m umetnost.
*	Krščanski detoljub, list za k r š č a 11-
vzgojo i n rešitev mladine. Letnik XV., št. 3. Vsebina: Čast in dolžnost krščanske matere (mati — vzgojiteljica). — K nebeški Materi (2. nadaljevanje). — Kje dobi krščanska mati moč v svojih križih? — Koliko moč ima krščanska žena. — Vzgoja na cesti. Materin rožni venec. — Tvoji otroci ti bodo vse povrnili. — Mutec. Junaška žena. Lepa smrt. — Saj imaš še eno mater . . .! — Prej pridi ti k meni! Dobra hči. — Četrta božja zapoved. Bele vrtnice. — Hiše, zidane v nedeljo, se podero. — Iz otroških ust. Ginljiva otroška ljubezen. Odpad od vere. Lep sad dobre vzgoje. — Nc zaničuj revnih. — Naj mi bode dovoljena opazka. Ako samo preberem le naslove, tedaj moram spoznati, kako lep, kako koristen mora biti ta list za naše čase. Človek bi mislil, da bodo se sedaj, ko hočejo brezverci zakon razkristijaniti, ženo — mater oblatiti, družino uničiti, Kristijani kar trgali za ta list, ki brani čast žene, čast zakramenta sv. zakona. Mislil bi, da bodo vo d i t el j i krščanskega ljudstva se posebno prizadevali razširiti v s t o t i s o č i h izvodih ta list v slovenske družine. A glej! Kaj pravi urednik v opombi pod društveno blagajno:
»Iz izkazov teh treh letošnjih številk »Detoljubovih« vidim, da je vposlalo svoje doneske do 368 društvenikov. Ker se pa do-pošilja nad 1000 izvodov in ga tudi obdrže, prosim vse tiste, ki ga hočejo imeti, naj blagovoljno dopošljejo malo naročnino (80 vin.), če ne udnine (2 K), ali pa ga vsaj kratkomalo returnirajo, da ne bo društvena blagajna na suhem ob stroških, ki jih ima društvo za papir, tisk in pošto.« —
Ali ni to za vse dobro misleče žalosten — opominjajoč — svarilen glas!
Gg. duhovniki, voditelji ljudstva, gg. ka-tehetje razširjajte ta list tako, da ga bo dobivala vsaka mati, vsaka družina in ne le jedna oseba v celi fari.
Tak list razširjevati je gotovo zaslužno apostolsko delo.
Naročnino sprejema Mih. Bulovec, nunski spiritual v Ljubljani.
*	Hrvaško gledališče v Zagrebu. Te dni so uprizorili na zagrebškem gledališču izvirno hrvaško dramo »More«, ki jo ie spisal Fran Hrčič. Drama je vspela.
*	Naslednik Schellov na wiirzburški uni-postane dr. Filip Kneib. Kncib bo pre-o apologetiki in primerjalni religijski
verzi daval vedi.
* Ruski fizik Chvolson je že marca meseca tega leta izdal knjižico »Hegel, Haeckel und das zvvolfte Gebot«, ki pobija neznanstve-ne trditve Haccklove posebno na polju fizike in kemije. Haeckel mu je šele sedaj odgovoril •v brošuri »Konisinus und Naturgesetz«, kjer Haeckel strahovito zabavlja proti Chvolšonu, toda priznava, »da ima v pretežni polovici naravoslovnih ved le tisto splošno znanje, ki se ga danes lahko zahteva od vsakogar«. — (»Konismus und Naturgesetz«. Kommissions-vcrlag Breitenbach Brack\vede 1906: str. 15).
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-25

Ljubljano,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo velike zalogo raznovrstne^?
pohištva
po najnižjih cenab.

! ! ! Svoji k svojim S S £ |
Fll. MOl k lli
JUr b- «»» S	,
Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan v Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
ae priporiča pre*ast. duhovščini in slav. občinstvu v Izdelovanja vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po nizkih cenah.	1893 8
Priznanja prve vrste na razpolago.
S3" Najcenejša vožnja v Ameriko.

„ ; ' 1 ~ ii- Ei''- ;!*f7
E. Kristan
oDlastao Koncesljonl-tm potovalno pisarna
za
Ameriko
Ljubljani Kolodvorske ulice št. 40
(nn dvorišču).--
118 52 53
3»
3
«
T
M'
sr
ti
SčflT Najcenejša vožnja v Ameriko. ^

1'odpieana inja v zalogi najrainovralnejSe trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahina, raznobarvne plašče, kasule, pluviale. dalmatike, ve-ima«, aibe, koretolje, prte itd
tfM.h vse, kar cn rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema :vli rezenje, pronovljenje ature obleke lu »sa poplavile. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eenl ?>XD»tera In vso drugo obleko,
Pročastite Koepode prosim, da ne blaga yol« pri narodilili ef.irt.ci ua domačo tvrdko ter nc uvažujejo ujih tvrdk, drs-•io in potujočih »gentov.
Zagotavljajo hitro in najpoJ-tcnejžo postrežbo ic najniijo Jitrjuj«, da bode hvaležna tudi za najmanji? naročilo Naj odličnejšim »ooštovanjam s« priporoča 2189 Ž6—23
Ana Hofbauer,
'snejitaljica zaloge cerkvena nbioke, orodja:« posod«
7 LJubljani, VColfove ulloe 4,
fiajvečja zatona
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
sm':^ i^frm o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve 7<,6
za dame in otrok« vseh vrst P
priporoča	2179 5-2 M
2233 5 -4

BR. NOVAKOVIČ.
wKLOBUKE
Alojzija Vivod-Mozetič, modistinja, Ljubljana, Stari trg 21 i?
=----—---------- ==---------------
^ mm Klobuki se vedno sprejemajo v popravilo, mm ^ ^ mmm Zunanja naročiia se točno izvršujejo, mmm
ip. Novakovsc$
posestniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji.
TTT—""*""■■?" MMMSMSi^^gpn^g^MMSMSMMSMMMMBflD
Čast nam je naznaniti slav. občinstvu, da srno vsled želje naših cenjenih odmalcev odprli
moderni vinotoč
v Sodnijskih ulicah štev. 4,
kjer točimo mnogovrstna pristna vina lastnega pridelka po najnižjih cenah.
Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejpmamo naročila oziroma prodajamo tudi v vinoioču v Sodnijskih ulicah vina. konjak itd. v steklenicah po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu št. 6.
Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast, se priporočamo slavnemu občinstvu.	Velespoštovanjem

a*:
>,<(.■ V M - ■
m« 69
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv, Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-r.ištvom svojo naj-i-tarejšo tvrdko za izdelavo ccrkvenih posod in
orodja. Vedno velika saicga. }'rečaititi gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Pas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Vcllkn zaloga elektr. .veti Iii kiparskih drl.
■> ti««
m*

, , V?l fcJCfcfjVT*^
a	744 82—19
Anton Pbesker
krojač v Ljubljani, Sv. Petrn cesta St. 14 Odlikovan z zlato kolajno « Parizu 1904.
CeJlikovun z zlato kolajno in križcem v Londonu 1905.
dnhounKKe obleke
Iz trpežrr.ga In eolldnega blaga pa r.lzklh cenah.
0p<SKJ*" izgotovljene obleke.
posebno na haveloks v največji izberi po Dajniijil' cenab.
OshgTltflil uniform autrljsfcflfia drnatva ialnvilšklli oradnlko*.
vino,
s«efoško, beli muškat in iepan, 183224-16
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Anton)! Ferlan di Giorgio
w Rouinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
T'
Prodaja na debelo in drobno. iJknJtM
9
jt c a
L
e o
■H
in
te
N
c
v
Q
O O 3
N U
a
1+
o
3
1 9) 3 K O
F i r vi c %
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100—2 s prodaja
Udolf Haugstmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
možnimi podplati K 9-50. Pred. štev 361 1» Boxcalf z angleškimi nodpUti K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naročila proti poV^otju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
gChick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 -. Pred štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
»Moderno". Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi
podplati K 9 —. Pred. štev. 745. Glasgovv Chevreau z močnimi podplati K U'—.
Pred. štev. 553. Sabakid K. 10 50 „ „ 567 I«- Boxcalf K 13—• „ „ 610- Lakovina K 12 —• (1323 19)
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele orn&te
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne borze, Stole in vse
za službo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platDa. Vporablja samo dobra blago, ceno po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo inbitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.
.•••«. ......... ... ...... ........ «9.. ...... "
• ■''M(MtHtMMMtMMUMMMMHH**M
..................•....•...,.............*•.•...........i.
_ -------------------------------------
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu 1
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
::::
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega >
jj umetnega steklarstva ™ slikanja na stekln
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 173i 62-n
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. o. odjemalcem r ogled.
••• i
....••••••i
..........
Hf .......
•MMHHfNNMtHHMMimMMMtnHMMMIMNMMUMHMMMMMHMNHMnnm .....................................................................«««(«««.........«5»
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOO NajceneJša Pot za zdaJ!! §
8 mtmmmmmmmm % „RED-STAR-LINE" %
OOOOOOOOOOOOOOOOt
O 862 52-47	(
§ v Ameriko §
O preko Antvverpna v New-York, O Pliiladelphla.	©
Hitra in varna vožja na moderno oprav- 2 _ Ijenih, novih brzoparnikih te solidne ® O družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
© Natančen, zanesljiv pouk in veljavne © , © vozne liste dobite v Kolodvorskih O O ulicah štev. 41 od južnega © Q kolodvora na desno. Q
O Za zastopstvo „Rdeče zvezde": O
§ franc Dolenc. §
O V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v	a
torek dopoldne, da prestopite pravočasno	W
Q na barko v aoboto zjutraj. — Naši parniki	Q
Finland, Kronlad. Vaderland, Zeeland vozijo	**
do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljad-	W
noat, »naga in zdrava brana je na njih	©
pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.	a
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stavbeno, umetno in konstruk-cijsko ključavničarstvo.
Hldrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko upadajočih predmetov: žldno omrežje na itroj, obhajllne mize, ograjo na mirodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke. strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valjlčnl zaatorl in aolndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—59	oporami brez vijakov.
Izvolile
ameriške čevlje . • . . ■ . elegantne složnein trpežne le solidno delo
• •	■ a
avstr.
Amerika
2263 4-2
nske čevljarne
LJubljana
Prešernove ulioe št. 50.
Pri naročilih z dežele zadošča označba št.
Zdrouilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
—_. v K r a p i n i, HZHZ
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pii mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—17
)03£3

1663 20—14
FR. ŠEVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock} puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .•. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
ena
bed