teto XIV. 5tev. 124 reiEPON UREDNIŠTVA! J5—67 UPRAVE: J5—67 In 2S-C7 POSLOVALNICA CELJE Prelernov« 3. tel 280 “OŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 Maribor, torek 4.runija 1940 NAUOtN.vl NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dr>m 1 fi dm. tujina 30din Cena din 1.— Odložilne ure Italije Napovedi o današnji seji italijanske vlade — Pospešene priprave na strani Italije in zaveznikov — Prizadevanje Amerike in Vatikana — Madžari odobravajo italijanske aspiracije RIM, 4. junija. Ass. Press. Danes bo tu seja italijanske vlade, za katero vlada največje zanimanje ne samo v Italiji, ampak tudi po vsem zunanjem svetu. Splošno se pričakuje, da bo na tej seji tudi formalno sklenjen vstop Italije v vojno na strani Nemčije In da se bodo bojne operacije pričele še tekom tega tedna. V Rimu vlada splošno prepričanje, da stojimo tik pred odločilnimi dogodki. Tudi iz Londona in od drugod poročajo, da računajo neizogibno s takojšnjim vstopom Italije v vojno, ni pa še tako jasno, kam bo usmerjen prvi italijanski operativni sunek. Zadnji Rooseveltovi napor! WASHINQTON, 4. junija. Reuter. Zastopnik državnega departementa je izjavil, da je bila izvršena v zadnjih 24 urah velika izmenjava brzojavk med Belo hišo in evropskimi glavnimi mesti. O teh brzojavkah niso bila izdana nobena po- Tudi prizadevanje Vatikana LONDON, 4. junija. Reuter. Po poročilih, ki so ponoči prispela v London iz Italije, bi se dalo sklepati, da se tam položaj na splošno tekom včerajšnjega dne ni niti ublažil niti poostril. Danes se sestane napovedani ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija. Kakor že javljeno, bo duce verjetno poročal o stanju pripravljenosti in očrtal naloge Italije, ki izvirajo iz obveznosti pakta Rim - Berlin. Lahko pa pade že tudi kaka bolj daljnosežna odločitev. Včeraj je bila italijanska svetovna razstava, ki bi se morala, kakor znano, vršiti L 1942. in za katero so bile priprave v polnem teku, odpovedana na nedoločen čas. Vsi zdrav niki pod 45 let so pozvani, da stopijo v vojsko kot rezervni oiiclrji. Vojaštvo je včeraj zapustilo vojašnice v Rimu ter mesto zapustilo. Po javnih poslopjih In na trgih so razpostavljene protiletalske strojnice in topovi. ročila. Zdi se, da se Roosevelt na vse načine trudi, da bi preprečil razširitev vojne v Evropi, zlasti pa vstop Italije v vojno, vendar vlada v javnosti prepričanje, da se mu to ne bo posrečilo. NEW YORK, 4. junija. Ass. Press. Po poročilih iz Vatikana presojajo, da sl v teh krogih ne prikrivajo dejstva o bližnji usodni odločitvi Italije. Vatikanska diplomatska aktivnost je zato pospešena. Fašistični tisk pa odkrito napoveduje vstop Italije v vojno. RIM, 4. junija. Agencija Stefani je včeraj objavila, da je rimska svetovna razstava, ki so jo pripravljal) za leto 1940., odgodena na nedoločen čas. FIRENZE, 4. junija. Agenzia' Stefani. X. mednarodni velesejem je bil sinoči ob polnoči zaključen. in še zadnja gesta Anglije LONDON, 4. junija. Reuter. Iz poučenega vira se je izvedelo, da bo ministrski predsednik Churchill v svojem govoru, ki ga bo imel danes popoldne, govoril tudi o odnošajih do Italije. Kakor se nadalje poroča, bo angleška vlada izjavila, da uveljavlja sporazum z Italijo, ki ga je sklenil odposlanec Green, kljub temu, da ga je Italija odklonita. Vlada ho- če s tem še enkrat naglasiti svojo dobro voljo za sporazum z Italijo pred vsem svetom, ne glede na to, da se je Italija po v*eh znakih sodeč že odločila za vstop v vojno. V vojaških krogih so-pa prepričani, da Je treba pričakovati italijanski napad vsak trenutek, istočasno pa tudi novo nemško ofenzivo v Franciji Ameriška senzacija o ultimatu NEWYORK, 4. junija. Havas. Ameriški listi so objavili senzacionalno ve$t, da bo Italija pred pričetkom vojne po- slala zaveznikom ultimativno noto s predlogi za sklenitev mini. Ta nota bi Mia odposlana obenem tudi v imenu Nemčije. Šele ako zavezniki te ponudbe!Ta vest je malo verjetna in kažejo vsi ne bi sprejeli, bi Italija prešla v napad. I znaki, da je le navadna senzacija. Vendarle italijanski ultimat? RIM, 4. junija. Ass. Press. Današnji »Popolo di Roma« piše, da sta London in Pariz odslej sigurna, da bo Italija intervenirala na strani Nemčije. Govorita o novi mirovni ofenzivi, predno bi Italija in Nemčija skupno udarili Italijanske ultimativne zahteve bodo intransigentne. Italija prepušča obema demokracijama igro z vprašanji in odgovori o tem predmetu. — Italija koraka po svoji začrtani poti Egipt trdne na strani zaveznikov KAHIRA, 4. junija. Reuter. Izdano je bilo uradno poročilo, v katerem se Odločno zanikujejo vesti, po katerih naj bi bil v kratkem podpisan nenapadalni pakt med Egiptom in Italijo. Zastopnik zunanjega ministrstva je pa Izjavil, da se je Italija v resnici trudila pri egiptski vladi, da. bi se tak pakt sklenil, a je vlada ta italijanska prizadevanja odklonila. V Ka-h.iri vlada prepričanje, da bo Italija sto-pllav vojno ta teden, ali pa sploh nikoli. Egipt je. sedaj že dovršil vse priprave za pričetek vojne. KAHIRA, 4. junija. Reuter. Včeraj se je večina vladnih uradov preselila v notranjost države. Nadaljevala se je tudi evakuacija učencev iz egiptskega primorja v notranjost. Egiptski ministrski predsednik je včeraj izjavil, da bo stal Egipt trdno na si-rini Vel. Britanije, do katerega vežejo tesnejše vezi, nego kdai koH. • JERUZALEM, 4. junija. Reuter. Obrambne priprave v Palestini *o zaključene. Odrejena je splošna zatemnitev. OTOK CIPER, 4; junija. Reuter. Včeraj so bili Storjeni novi obrambni ukrepi. Madžarska pa na strani osi BUDIMPEŠTA, 4. junija. Agenzia Stefani. Včeraj je zunanjepolitični odbor spodnje zbornice odobril v. .vodstvu zunanje politike še tesnejšo naslonitev na os Rim - Berlin. »Magyarorszag piše, da Madžarska popolnoma odobrava stremljenje Italije po uresničitvi legit. interesov, ki so: N'ca, Korzika, Savoja, Tunis, Džibuti, Malta In preko tega osvoboditev vsega sredozemskega morja. Napovedovanje splošne ofenzive V zadnjih urah ni na bojličih nobonlh večjih dogodkov — Iz Dunkerquea •• umikajo čez kanal io zadnje zavezniške čete — Poročila o operacijah PARIZ, 4. junija. NEMČIJA ZBIRA SILNE MASE CET OB REKI AISNI, 65 MILJ SEVEROVZHODNO OD PARIZA. FRANCOSKA VRHOVNA KOMANDA SMATRA TO ZA PRIPRAVO NEMŠKE OFENZIVE PROTI SRCU FRANCIJE — PRAV tako javljajo o povečan! nemški aktivnosti tudi na vzhodnem i>ELU FRONfE v ARGONNIH OB AISNI IN OISI. - RIM, 4. junija. Ass. Press. »II Popolo d' Itaka« opozarja v poročUg svojega vojnega poročevalca na to, da Nemčija ne more opustiti priložnosti, da izkoristi svoje že zbrane Čete ob Sommi in Aisni za nov napad, In to v času, ko sovražniki po porazu v Belgiji niso Še imeli časa za organiziranje uspešne obrambe. Sposobnosti generala Weyganda So Izven dvoma, toda v tako kratkem času ni mogei izvesti svojih načrtov do podrobnosti. Nemčija fudl zato ne more čakati, da ne bi s čakanjem dala Weygandn priHko za protiudarec. Zaradi tega je treba Pričakovati vsak trenutek nemški sunek — ako se morda že ni pričel — proti Angliji in proti Franciji obenem. Poročila o zadnjih vojnih dogodkih NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 4. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Napredovanje proti bunkerqueu se polagoma nadaljuje. Pojavljeno ozemlje pa otežuje operacije. Kljub temu se nam je posrečilo predreti v močno utrjeno mesto Bergues. Vse sovražno ozemlje okoli Dunkerquea je neprenehoma pod ognjem naših topov. Tu-letalstvo je nadaljevalo napade na Dunkerque. Potopilo je pri tem dva rušilca, neki štražnl čoln in neko transportno ladjo s 5000 tonami. Več ladij je bilo z bombami poškodovanih. Naši letalski napadi so se raztegnili do Marseillea. Na obeh straneh Forbacha so predrle naše čete V sovražno ozemlje in prisilile sovražnika k umiku v Maglnotovo črto. V Flandriji in Artoisu smo doslej ujeli 3304)00 sovražnikov. Sovražna letala so izvršila zopet nekaj napadov na naša nezavarovana mesta v zahodni NejnčUl 0® da bi napravila kako škodo. Zbili smo 59 sovražnih letal, izgubili pa smo Jih 15. LETALSKI NAPAD NA PARIZ PARIZ, 4. jun. Havas. Včeraj kmalu po poldnevu je priletelo nad Pariz okoli 250 nemških bombnikov, ki so takoj nato izvršili bombne napade na mesto in pred, mestja. Sprejeio jih je streljanje protiletalskega topništva. Pariško prebivalstvo se je takoj na znake siren poskrilo v skrivališča. Nemške bombe so zadele in tudi ražgale nekaj hiš. Vrženih je bilo okoli 1000 bomb. Nekaj jih je padlo v sredino mesta, ogromna večina pa na predmestja, število mrtvih in ranjenih uradno še ni bilo objavljeno. PARIZ, 4. jun. Havas. Včeraj popoldne je bi! po vsej zahodni Franciji dan znak za alarm pred zračn:mi napadi. PARIZ, 4. junija. Reuter. Ob priliki včerajšnjega letalskega napada na Pariz je letalsko ministrstvo objavilo, da so formacije nemških bombnikov, ki so letele v višini, v kateri jih s prostim očesom ni bilo mogoče opaziti, vrgle na Pariz 1000 bomb, pri čemer je bilo 48 ljudi ubitih, 149 pa ranjenih. Verjetno so bile bombe les namenjene vojaškim objektom, toda pri tem so bile zadete 4 šole in 1 bolnišnica. Ameriški veleposlanik Bullitt je za las ušel smrti, kajti neka nemška bomba je padla, ne da bi eksplodirala, komaj 6 čevljev od kraja, kjer je »bil. Angleški minister za informacije, Duff Cooper, ki je bil včeraj v Parizu, je mogel ugotoviti, da. bombardiranje-ni nikjer povzročilo panike. LONDON, 4. jun. Havas. Bombardiranje Pariza je izzvalo v Londonu veliko zgražanje in gnus. Angleži zahtevajo enak odgovor zaveznikov bombardiranje nemških mest. Nemci morajo drago plačati uničevanje nezavarovanega mesta. Niti njih industrijska mesta niti kraji i umetninami ne smejo Biti izvzeti. AKCIJE FRANCOSKEGA LETALSTVA PARIZ, 4. jun. Havas. Snoči je letalsko* ministrstvo objavilo sledeči komunike: V noči od nedelje na ponedeljek so francoski težki bombniki na vzhodni fronti uspešno odložili na nemške pozicije 40 ton bomb. Na severni fronti so naši bombniki v 30 napadih težko poškodovali nemške motorizirane kolone. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. V ponedeljek popoldne so naši letalci napadli močne formacije visokoletečih nemških bombnikov. Pri tem so sestrelili s sodelovanjem protiletalske obrambe 17 sovražnih letal. PARIZ, 4. junija. Reuter. Zadnli francoski vojni komunike se glasi: Boji okoli Nadaljevanje na 2. strani! Angleški opis umika iz Flandrije Poročila o akcijah letalstva in mornarice — Pri prevažanju čet je sodelovalo okoli 1000 vojnih in transportnih ladij — Italijanska vest o utopljencih LONDON, 4. junija. Reuter. Sinočnji komunike admiralitete pravi: Naše letalstvo je pretekli teden opravilo doslej najbolj težavno in utrudljivo delo ob priliki ukrcavanja zavezniških čet v Durkerqueu in pri njih prevozu v Anglijo. Ko bodo ob javljene številke o prepeljalnih četah v Anglijo, se bo svet čudil. Ta ogromen uspeh je bil omogočen samo s tesnim sodelovanjem zaveznikov, vseh rodov orožja ter zaradi odločnosti in junaštva. Pri reševanju je sodelovalo neodvisno od francoske mornarice, 222 angleških vojnih ladij ter 660 trgovskih ladij vseh vrst in velikosti. Podčrtati je, da je rapidno zbiranje brodovja več kot 600 ladij omogočila požrtvovalnost prostovoljcev. Ribiči, mornarji vseh vrst iz vse južne obale Anglije ter s Temze so se zbrali na prvi Mic kakor en mož ter so opravljali s preziranjem smrti noč in dan ogromno reševalno delo pri Dunkerqueu pri čemer so rešili na tisoče življenj. Naši bombarderji so odganjali uspešno neprestano nemško premoč v zraku pa tudi nemške napade z morja na hitrih motornih torpednih čolnih, ki so jim prizadejali težke izgube. Težave pri reševanju je oviralo dejtsvo, da je flandrijska obala plitva in peščena, da je na razpolago le malo pristanišč in tudi visoka plima in oseka ter megla, ki je otežkočila orientacijo v neznanem vodovju in bi bila dovoljna ena sama navigacijska napaka, da bi se bil zamašil vhod oz izhod iz luke Dunkerque. To najbolj tvegano podjetje vseh časov predstavlja naš pravi triumf. Uspeli smo blokirati pristanišče Zeebrugge s tem, da smo pred vhodom v pristanišče potobili s cementom napolnjene ladje, kar smo storili tudi v drugih pristaniščih, pri čemer so tvile uničene tudi vse pristaniške naprave. Uspelo nam je uničiti ogromne količine vojnega materiala. Pri teh operacijah smo izgubili 23 ladij. Med njimi 3 znane izletniške. Ena sama ognjegaška ladja s Temze pri Londonu je spravila preko kanala 600 vojakov ter je prevalila nevarno pot trikrat. LONDON, 4. junija. Reuter. »Times« razpravljajo o umiku zavezniške vojske iz Flandrije in pravijo, da ni bila zajeta, Pokazala je vso veličino svoje spretnosti »News Chronicle« piše, da je »zdaj, ko je evakuacija ekspedicijske vojske končana, treba misliti na Francoze, ki bodo ponovno občutili udarec nemške ofenzive, Mi se moramo smatrati srečnim, da imamo tako velikega zaveznika^ NEKJE OB MORJU, 4. junija. Stefani Posebni dopisnik agencije javlja, da je s pristojnega mesta obveščen, da je pri vkrcavanju zavezniških čet v Dunkerqueu utonilo 40.000 Angležev in Francozov. Te izgube so prisilile zaveznike, da so pohiteli z vkrcavanjem, ki ga ogroža bambardiranjc iz letal. Mrzlične priprave v Angliji LONDON, 4. junija, Reuter. Včeraj so bili po vaej Angliji po mestih in na deželi odstranjeni vsi kažipoti in ulične table. Vse to zaradi otežkočenja orientacije ev. sovražnih padalcev. Novo osnovan prostovoljski obrambni zbor že deluje. Včeraj je vršil inšpekcijo teh prostovoljcev novo imenovani komandant deželne obrambe, general Ironside. Tujcem so bila odvzeta motoma vozila, fotografki aparati in dal: nogledi. Izvršen je bil tudi nov pregled li ste industrijskih delavcev v svrho zaposlitve strokovno izobraženih delavcev na pravem mestu. Zlasti velika je potreba po zaposlitvi delavcev kemične stroke. Nemci o ogibanju o novih akcijah BERLIN, 4. junija. DNB. V zadnjih 24 urah se v Angliji skrbno proučava, kaj bo storila Nemčija po končanih bojih pri Dunkerqueu, katero zaščHno točko zavezniki odločno branijo. Na odločujočem mestu zatrjujejo, da bo NemčHa usiijeno K vojno nadaljevala do popolne zmage nad Angftjo hi Francijo, čudno je to, pravi agencija dalje, kako sd nasprotniki belijo glave s tem, a K je morala v nemški vojsiki že zrušena, ali je nemška vojska in material še sposoben, za nadaljnje ofenzive. Za vsem tem se pa skriva le skrb, da ne bi Nemci že v kratkem času spet močno napadli zaveznike. Zanimivo je, da nimajo zavezniki niti ene tolažilne besede za svoje, kaj bodo storili oni, da zaščitijo Francijo pred Nemci, ki so udrli vanjo. V bitki pri Tanenibergu teta 1914 je bito zajetili 93.000 vojakov, oib Visli 1939. 177.000 Poljakov. Tedaj so bile številke velike. Če pa seštejemo zdaj vse zajete vojake, se po treh tednih bojev pokaže 1,200.000 ujetnikov. Od teh je 400.000 holandskih in 500.000 belgijskih vojakov, 300.000 Angležev m Francozov. BERLIN, 4. junija. Ass. Press. V nemških vojaških krogih izjavljajo, da bo nemška vojna maši na izvedla smrtne udarce proti AngUji in Franciji, ki ju ne bo pustila priti do sape, po popolnem uničenju zavezniških ostankov v Dun-kerqueu. Anglija in Francija sta bitko iz-gtibfc ki naj se tega zavedata, če nočeta nadalje prelivati krvi. To naj bi se smatrala kot mirovna ponudba v smislu HktlerjevHi mirovnih pogojev'. Temu na sproti pa v uradnih krogih ni videti nobenih znakom o kakih mirovnih ponudbah. Sporočilo angleškega kralja LONDON, 4. junija. Reuter. Kralj Jurij VI. je izdal naslednje sporočilo: „Želim izraziti svoje občudovanje izredni hrabrosti, ki jo je pokazala naša vojska in trgovinska mornarica ob priliki prevoza brit-skega ekspedicijskega zbora iz severne Francije. Tako težke operacije so sc lahko izvedle samo s pomočjo sijajnega vodstva in z nezlomljivim duhom, ki jc prevlado- val pri vseh treh vrstah orožja. Ta uspeh, ki je večji, kakor smo se mogli nadejaj je v veliki meri zasluga kr. letalstva in mornarice. Medtem ko sc čudimo sijajnemu podvigu, v katerem so naši zavezniki Francozi prevzeli dostojen del, se z bolestjo v tiuši spominjamo onih hrabrili mož, po katerih žrtvovanju se jc ta katastrofa končala s triumfom." Podrobnosti o napadu na Pariz škodovanUt je bilo 6 šol. Veleposlanik USA, ki mu je priredil v čast kosilo letalski minister, je za las ušel smrti, ko je od hotela, kjer ae je Bullitt nahajal, komaj 6 čevljev oddaljeno padla nemška bom ba, ki pa k sreči ni eksplodirala. Naše letalstvo je nemudoma odgovorilo ter zme tak) na nemško fronto zlasti na motorizirane kolone nad 40 ton bonto. BERLIN, 4. junija. DNB. Včeraj so močne letalske formacije nemških bombnikov napadle letališča v In v okolic! Pariza. Pri tem se Je protiletalska obramba Izkazala kot brezuspešna. Na tleh smo zažgali mnogo letališčih in uničili Številna letala. V zračnih bojih, ki so temu napadu sledili, smo sestrelili 70 sovražnih Mal. Izgubili smo 5 letal. PARIZ, 4. junija. Havas. Francosko letalsko ministrstvo javija: Včeraj popoldne ob 1.15 je bil v Parizu dan letalski alarm. Opazovalnice so javile močne formacije nemških bombnikov v veliki višini, ki lete proti Parizu. Nastalo je močno protiletalsko streljanje. Bombni napad je trajal eno uro in pol. Nemška propaganda seveda skuša dokazovati, da je pri tem šlo za bombardiranje vojaških objektov. Temu nasproti ugotavljamo, da je na sam seine-ckl departement ki bližnjo okoHco padlo 1000 bomb med njimi veliko zažlgalnih, bodo do 1. julija prihodnjega leta Izvež. kl so povzročile 30 požarov v samem me-: bali novih 45.000 pilotov, kar bo zadosten »tu. Na bolnico je padlo 16 bomb, , po-; rezervoar za vojno letalstvo. Veliki napori Kanado OTTAWA, 4. jun. Reuter. Kanadski vojni minister Duncan je sinoči izjavil, da je veliko število kanadskih bombnih in lovskih letal ter pilotov pripravljenih za takojšnji polet v Anglijo. Samo zadnje dni je odletelo iz Kanade v Anglijo 300 vojnih letal. Neodvisno od 70 aerodromov imperialne letalske šole, bodo osnovana po vsej Kanadi nova civilna letališča, kjer Kaj bo storila Španija RIM, 4. jun. Stefani. Protiangleške de monstracije v Španiji se nadaljujejo. V Madridu so priredili velike demonstracije visokošolci ob priliki prihoda novega an gleška veleposlanika sira Samuela Hoa-reja. Študentom se je pridružilo tudi meščanstvo. Izpred angleškega veleposlaništva je morala razgnati demonstrante po licija. RIM, 4. junija. DNB. »II Popolo di Roma« piše, da bo Španija stopila na stran Italije. Oni, ki so pričakovali, da je Španija izčrpana in nesposobna, se bodo kruto zmotiti. -LONDON, 4. jun. Reuter. V tukajšnjih krogih imajo, kakor se zatrjuje, dovolj razlogov verjeti, da ždi ohraniti španska vlada popolno nevtralnost. Manifestaci. jam študentov ni treba pripisovati posebnega pomena. Moskva, Balkan, Balt STOCKHOLM, 4. jun. Havas. Po zanes ljivih informacijah iz Moskve je poslala sovjetska vlada Italiji noto, v kateri zah. teva, da ne potegne Balkana v vojno, istega vira poročajo, da izvršuje sovjetska vlada pritisk na Nemčijo z namenom okre pitve svpjih položajev na Baltu. Kot kompenzacijo ponuja sovjetska vlada odklonitev sprejema angleškega odposlanca Stafforda Crippsa kot veleposlanika. ZA NOVA POOBLASTILA ROOSEVELTU V/ASHINGTON, 4. jun. DNB. Predsednik vojnega odbora predstavniškega do. ma je predložil zakonski načrt, s katerim se Roosevelt poblašča, da v primeru, kadar kongres ne zaseda, lahko uporabi za državno obrambo vojaške rezerve, kakor člane narodne garde in doslužene vojak6, če bi se za to pokazala potreba. HULL NE VE NIČESAR WASHINGTON, 4. junija. Havas. Zunanji minister Hull je dejal, da mu ni ničesar znano o tem, da bi Bela hiša prou-čavala neki predlog o sklepu miru v Evropi. Pojasnilo pa ne daje v imenu Roosevelta. VSA AMERIKA BO GRADILA LETALA WASHINGTON, 4. jun. DNB. Finančni minister Morgenthau jc izjavil, da so zna ne avtomobilske tovarne Ford, Chrysler, Staudebeker in Piccard pozvane, da izdelujejo letalske mortorje, avtomobilska tovarna General Motors pa da razširi svoje podjetje za pridelovanje letalskih motorjev. Vseh pet firm j c pristalo na stavljeni predlog. NEMŠKI LETALSKI NAPAD NA NARVIK LONDON, 4. junija. Reuter. V nedeljo je 17 nemških letal bombardiralo Narvik % eksplozivnimi in zažigalnlmi bombami. Velik del mesta je požar uniči). Zavezniška letala so pregnala nemške bombnike, več jih je bilo sestreljenih. PETAIN OBISKUJE TOVARNE PARIZ, 4. junija. Havas. Podpredsednik vlade maršal Petain je v spremstvu ministra za oboroževanje obiskal več mu-nicijskih tovarn v okolici Pariza, ki delajo s polno paro za uaroduo obrambo. Nadaljevanje s 1. strani! Dunkerquea so postali divji. Uspešno je »jil zavrnjen nemški napad na reki Sommi, ki se je vnel od severnega dela Maginotove črte do morja. PARIZ, 4. junija. Havas. Sinočnji vojni komunike govori 0 uspešnem nadaljevanju ukrcavanja preostalih zavezniških čet v Dunkerqueu, navzlic neprestanemu nem* škemu borbardiranju z zraka in s kopnega, o neuspehu nemškega letalskega napada na Pariz, o povečani aktivnosti na frouti med Sommo in Aisno ter o aktivnem udejstvovanju francoskega letalstva tekom včerajšnjega dneva. LONDON PRIČAKUJE NAPAD LONDON, 4. jun. Ass. Press. Vtis včerajšnjega bombardiranja Pariza je bil tu silen. Javnost pričakuje, da bo sedaj sledil nemški letalski napad na London. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI NA NEMČIJO LONDON, Havas. 4. jun. Težki angleški bombniki so včeraj bombardirali ceste, železnice in koncentrične točke nemških rezerv za fronto. Večja skupina letal je bombardirala nemška letališča v severno-zahodni Nemčiji in dmge vojaške c*>jekte. Lovslka letala so nadaljevala svojo akcijo nad Dunkerqueom. Pri Narviku je bilo 1. in 2. t. m. sestreljenih 6 sovražnih letal. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana iz bojev. LONDON, 4. junija. Reuter. Angleško letalstvo je včeraj bombardiralo vojaške objekte v mestih Aachen, Osnabriick, Ham burg, Miinster, Rotterdam in Wesel. NAPADI NA ZAVEZNIŠKE LADJE LONDON, 4. jun. Reuter Rušilec »Hau-ant« so nemška letala potopila. Osem članov posadke je utonilo, 30 jih je ranjenih. Minolovee »Midwey Queen«, o katerem so menili, da je tudi .potopljen, se je snoči nepoškodovan vrnil v neko pristanišče. LONDON, 4. jun. Havas. Trije nemški bombniki so 12krat bombardirali 1800-tonski parnik »Pariš«. Posadko, ki je v čolnih zapuščala ladjo, so obstreljevali s strojnicami., Potnike je spravil neki re-morker na južnovzhodno Angleško. DELO FRANCOSKE MORNARICE PARIZ, 4. junija. Havas. Francoska mornarica, ki je v minili svetovni vojni pokazala neobičajno aktivnost, nadaljuje svojo slavno tradicijo tudi v teku sedanje vojne. Pod zelo težkimi okolnoslmi in strahovitim bombardiranjem sovražnega letalstva je izvršila tri svoje naloge: Zalagala jc s potrebnim severno zavezniško vojsko, evakuirala je velik del te vojske in branila jc zelo efektno vkrcavanje zavezniških čel v Dunkerqueu. V tem ogromnem poslu je sodelovalo nad 1#0 torpe-dovk, minonoscev in ladij vseh vrst, ki so se udejstvovale brez ozira na učinke sovražnega bombardiranja. Za transporte čet je bilo na delu nad 200 ladij. Ponašanje francoskih častnikov in mornarjev jo bdo junaško. Vsak dan jc bil v dnevnih poveljih prečitan cel niz onih, ki so se v pomorskih operacijah izredno odlikovali. ANGLEŠKE IZGUBE NA MORJU LONDON, 4. junija. Reuter. Admirali-teta javlja, da je kraljevska mornarica prizadejala v zadnjih dneh sovražniku ežke izgube na podmornicah in torpednih čolnih. Z obžalovanjem javlja izgubo 6 rušilcev — od tel* so bili samo včeraj potolpjeni 3 — in 24 malih vojnih ladii vseh vrst. Ena pogrešana ladja se je včeraj vrnila. Od začetka vojne, ko je Vel. JrftanHa razpolagala s 185 rušilci jih ie zgubila 20. Toda te izgube so novogradnje skoro nadomestile. »PARIŠ« POTOPLJEN LONDON, 4. junija. Reuter. Včeraj so nemška letala napadla 2 angleški bolniški ladji, pri čemer so eno izmed njiju, »Pa* ris«, potopila. ITALIJANSKE NAPOVEDI RIM, 4. junija. Agenzia Stefani. London in Pariz računata na vsto>p Italije v vojno. V teku zadnjih dni so se začeli že tuU razni nemški napadi na samo Maginotovo črto. Izgleda, da se bo Weygand omejil na defenzivo in bo skušal utrditi nevragk' ne točke pri Abevilleu, na Samml in 0‘sl: ob prekopu Chantilly, ob Garonni in Pn Montmedyju. Medtem se začenja angleška javnost zavedati zavezniške katastrofe v Flandriji in vedno glasnejše so zahteve p® izključitvi Chamberlaina iz vlade, ki w pripisujejo za sedanji položaj glavno kriv-* do. — AKCIJSKI ODBOR ZA OSVOBODITEV RIM, 4. junija DNB. V Torinu je &« ustanovljen akcijski odbor za osvoboa tev Savoje in Korzike. ______ m—n ii ■ihh»i|w Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je P* J “J najvišja ten»p'T» "’"i 2-‘> \ danes najm j 11.1, opoldne lii.u. ltQ se nam obeta slaba letina Naše njive nudijo porazno sliko. Že - ostra zima je hudo prizadela žitna polja. Rž. pšenica in ječmen, vse je zelo ’ redko in sedaj radi stalne mokrote ne rase nikamor. Čez dober mesec bi morala pričeti že žetev, a sedaj še klasja ne vidiš. Isto sliko vidimo pri drugih kulturah. Nekateri kmetje komaj sedaj .sadijo koruzo v premočeno zemljo. Drugi, ki so koruzo posadili že prej, pa majejo z glavami, ker je koruza vsa rumena in ne rase. Krompir gnije in ga bo letos še manj kot lani. Tudi druge kulture so v rasti zaostale, ali pa je voda in nizka temperatura rast popolnoma zaustavila. Naše gospodinje imajo velik križ z vrtovi. Ne rase nič, pa naj bo seme še tako dobro, ker je zemlja zbita in pre- mokra. Tako. so morale gospodinje na pr. kumare že drugič posejati, tako, da je zmanjkalo po vaških trgovinah semena, ker prva setev ni pognala. Na travnikih, ki so itak premokri, stoji voda. Trava ne rase nikamor, čez mesec dni pride čas košnje, a trava je komaj dober pedenj visoka. Ni torej čudno, da mora živina v hlevih stradati, tako da jo kmet do jeseni komaj malo poredi. V sadovnjakih slika ni nič boljša. Cvet no brstje se je krasno nastavilo. A vsi računi so bili preuranjeni. V dobi najlepšega cvetja se je pričela »deževna doba«, ki je splaknila cvetni prah. Sedaj, ko bi morali biti cvetovi oprašeni in bi se morali razviti plodovi, odpada vse, kar pa še ostane na drevesu, je črno in bo tekom časa odpadlo. Orehi, slive, breskve in marelice je uničila zima, dež pa je uničil krasno cvetje jablan, hrušk in češenj. Tako je tudi ta panoga gospodarstva, ki je letos obilo obetala, razočarala kmeta. In„naši vinogradi, ki so radi zime silno trpeli, se ne morejo opomoči. Tisti trsi. ki so ostali ali ki so bili manj na-zebli, počasi poganjajo. Pri nekaterih sploh še ne veš. ali je uničen ali bo še pognal. Mnogo trsov pa je zima popolnoma uničila tako, da jih bo treba nadomestiti z drugimi. Izgledi za letošnjo letino so v vseh panogah slabi. Naš kmet že uvideva, da se bližajo hudi dnevi, ker mu je narava sama, od katere je tako odvisen in na katero je tako navezan, odpovedala vso pomoč in podporo. vr. Opozorilo vinogradnikom! Vinogradniki, ki doslej svojih vinogradov še niso škropili proti peronospo-ri, se ponovno opozarjajo, da škropljenje čimprej izvršijo, ker je v prihodnjih dneh pričakovati večji nastop bolezni vsled toplejšega in vlažnega vremena. Onim, ki so prvo škropljenje že opravili pred 27. majem, se priporoča, da drugo škropljenje izvršijo do 6. junija. Banovinski vinarski in sadjarski zavod. ozira na to, v čigavih rokah se nahajajo. Posamezne centrale, ki bodo ustanovljene, bodo skrbele za nakup in prodajo surovin. Za vso državo bodo uvažale surovine skupne ustanove v Beogradu, nakar bi bile po določenem ključu razdeljene na posamezna podjetja. - Obširneje o načrtu nove uredbe pa smo nedavno že poročali. Poziv vsem slovenskim obrtnikom, trgovcem in industrijcem V okviru letošnjih otroških dni, ki se vrše z geslom: »Otrokom je treba ob velikih nesrečah najprej pomagati« in ki so v sedanjem resnem času v eminentnem interesu za zaščito otrok in mater, Vas prosimo, da vzamete ta naš poziv kar najresneje in z največjo pozornostjo: Čas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v slučaju vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom m materam tam, se bodo v slučaju potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva. Zato Vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče: 1. V poštev prihaja prevdsem: blago ■z^ . rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd., dalje vseh vrst .posoda, jedilni pribor, pribor za Celim šivanje, skratka vse, karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali Vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Tyrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v slučaju vojne naseljevali. 3. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves, v te svrhe nabrani denar takoj dostavite Vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13882 na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. Apeliramo na vse slovenske trgovce, obrtnike in industrijce, da se odzovejo stoodstotno. Zavedajte se, da je s tem Vašim delom povezana tudi usoda sloven skih otrok in mater v slučaju vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjim elanom. — Jug. IJnlla za zaščito otrok, sekcija za drav. banovino. NADALJEVANJE CESTE NA KOZJAKU Po daljšem presledku so spet pričeli z nadaljevanjem gradnje nove ceste Sv. Ožbalt - Kapla - Sv. Duh na Ostrem vrhu, ki je najvažnejša cesta na Kozjaku. Dela vodi okrajni cestni odbor v Dravogradu, ki zaposluje pri teh delih 50 delavcev. Banovina je prispevala izreden kredit v znesku 200.000 din. NASI MORNARJI NA POTOVANJU Gojenci I. in II. razreda pomorske vojne akademije so odpluli s šolsko ladjo »Jadran« na poučno potovanje po Jadra-nu in Serdozemsketn morju. Ekskurzija bo trajala dva meseca. ZA PRESKRBO INDUSTRIJE S SUROVINAMI Trgovinsko ministrstvo je izdelalo okviren načrt uredbe za preskrbo industrije s surovinami. Ta določa obvezno prijavo vseh zalog surovin v državi brez o V Pesnici je umri 43 letni železničar Karl Žižek, ki je bil vnet gasilec. Pokopan bo v Mariboru. o V Litiji razsaja še vedno epidemija meningitisa. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da se bolezen zatre. o Medvedka z mladičem je na Travni gori pri Ribnici presenetila skupino izletnikov. Nastala je prava panika in vsi so pobegnili. o V Škofji Loki bo to nedeljo velik pevski festival mladinskih zborov. Nastopilo bo 12 zborov ljudskih in meščanskih šol. o Občinsko cesto na brod pri Zavrču, ki jo je pred leti začela graditi občina Sv. Mai'jeta niže Ptuja, bodo sedaj do- gradili. Tozadevni denar je občina že prejela od okrajnega cestnega odbora. Na cesti bodo dovršili tudi dva manjša lesena mostiča. Ljudje, ki so radi nedovršene ceste morali voziti naokrog po ovinkih, so to vest sprejeli z veseljem na znanje. o Nevarna igra. V nedeljo se je primerila pri igri nesreča, katere žrtev je postal 8 letni sin najemnika Javornik Ferdinand iz št. Vida nad Zavodnjem pri Topolšici Mali Ferdinand se je doma igral pri mlatilnici in zašel s prstom med rezila, katera so mu odrezala prst na levici. Slavnostni koncert Koncert Celjskega pevskega društva v broslavo 80 letnice skladatelja Rista Savina bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Izvajale se bodo samo njegove skladbe. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdova na Kralja Petra cesti. Stavbinsko delavstvo dela V soboto zjutraj je pričela, kakor smo poročali, tudi v Celju stavka stavbinske-ga delavstva. Trajala pa je samo en dan. Včeraj ob 9. dopoldne se je delavstvo podalo zopet na delo. Celjski stavbeni c Vojaška godba celjskega pešpolka priredi drevi ob 19. na balkonu mestnega poglavarstva, koncert. Pod vodsLvom voj. kapelnika g. Petra Fabijanoviča se bodo izvajale, skladbe Fabijanoviča, Urbana, Smetane, Griega in Petroviča. Novost bo mojstri in graditelji so ugodili delavskim zahtevam začasno, dokončno pa bo zadeva urejena, ko se bo dosegel sporazum tudi v Ljubljani in drugod. prvo izvajanje koračnice „Pozdrav Rogaški Slatini" od celjskega komponista Cirila Preglja. c železobetonski most čez Bistrico v št. Petru pod Sv. gorami bodo zgradili Banska uprava je razpisala dela. Proračun znaša 272.000 dinarjev. c Kolo je bilo ukradeno v soboto okrog 19. izpred hotela „lieli vol". Kolo je znamke „Age“ in ima tov. št. 388.196, vredno je nad 1000 din in. je last magistralnega uslužbenca g. Ivana Rojca. c Umrla sla v bolnišnici 53 letni dninar Franc Dremcl iz Druge pri Stični in 17 letni Stefan Plemenitaš iz Ponikve ob juž. žel. . . . c Požar In nesreča. V Strlemci pri Zibiki v šmarskem okraju je zgorela hiša malemu posestniku 150 letnemu Antonu Malgaju. Malgaj sam je tudi pomagal gasili. Pri tem pa je dobil hude opekline po vsem telesu in so ga morali oddati v celjsko bolnišnico. c Razne nesreče. 31 letni slikar brez stalnega bivališča Ernest Potočnik je padel s kolesa in se močno poškodoval po glavi. — 12 letni sin posestnika Rajko Okorn iz Bregu pri Polzeli je doma padel in si zlomil levo roko. — 43 letni delavec Franc Cvikl iz Babnega pri Celju je padel in si zlomil desno roko. — 39 letna jmsest-nica Jožefa Suša iz Goričice pri Sv. Juriju je v Celju na ulici padla in si zlomila levo nogo. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Ljubljana Stavka stavblnskfh Te dni je bil v Ljubljani dosežen sporazum med zastopniki delodajalcev in delojemalci, po katerem je določena mezda za kvalificirane delavce po razredih od 4.75 do 6.75 din na uro. S 30. avgustom pripade delavstvu še 25 par povi- delavcev končana ška na uro, tako da bodo potem veljale mezde od 5 do 7 din na uro. Veljavnost dodatka h kolektivni pogodbi velja za vso Slovenijo. Stavbinci so se vrnili na delo. Stavka jim je prinesla 75 par odnosno 1 din poviška na uro. c Zaklonišča se gradijo v režiji mestne občine in sicer na dvorišču mestnega poglavarstva, na Bregu in v Zavodni. Pa tudi več privatnikov gradi zaklonišča. PfUf Nov župan v Ptuju Kakor se izve, je ptujski župan g. dr. Remec Alojz podal ostavko na položaj mestnega župana. Ta nepričakovana iz-prememba v vrhovih mestne uprave je sprožila različha razlaganja, ki zdaj krožijo po mesiti. Kot izvemo, je bil imenovan za nove ga župana zdravnik g. dr. Vladimir Breznik. p Plašči za kolesa so se našli. V aprilu smo poročali, da je neki tovorni avto zadel ob ograjo na dravskem mostu m I prepustil dravskim valovom zavoj plaščev ; za kolesa. Sedaj so našli v Dravi 41 | plaščev. p Zločinska roka podtika ogenj- V Forminu pri Sv. Marjeti ne pomnijo požarov. V lem letu pa so se že štirje vrstili. Preteklo noč je pričelo goreti nedavno zgrajeno gospodarsko poslopje Janeza Munde. Prizadeli je utrpel preko 50.000 din škode. Tudi pri nekem drugem kmetu bi izbruhnil požar, če nc bi opazili podtaknjeno gorečo slamo. Tamošnji vaščani so v neprestanem strahu in trepetu pred zločin-i sko požigalčevo roko. Razstava G. A. Kosa Slikar prof. Gojmir Anton Kos je pravkar dovršil po naročilu Banske uprave, v Ljubljani dve ogromni sliki s prizori iz naše narodne zgodovine in od 1. junija sta ti dve umetniški deli, poleg nekaj manjših slik na vpogled občinstvu. V soboto se je zbralo v Jakopičevem paviljonu, kjer je razstava, poleg g. bana dr. Natlačena, rektorja univerze g. dr. Matije Slaviča, zastopnika Akademije znanosti in umetnosti g. dr. Kreka, zastopnika mestne občine, še več drugih povabljenih zastopnikov kulturnih organizacij. Predsednik društva Slovenskih likovnih umetnikov g. prof. Saša Šantel je pozdravil vse navzoče in čestital slikarju g. Kosu, ki je z razstavljenimi deli najbolje prikazal, našim bodočim poko-lenjem pa ohranil mogočne prizore iz. naše zgodovine. Za njim je še govoril g. ban, nakar so si prisotni gostje z velikim zanimanjem ogledali razstavo. # Da sta sliki res monumentalni, priča velikost, saj merita vsaka po 720X200 cm. Ena predstavlja bitko pri Krškem za časa velikih kmečkih uporov 1. 1573, druga ustoličenje koroškega kneza na Gosposvetskem polju v 13. stoletju. Sliki ,ki sta nadvse uspeli, sta vredni ogleda. Razstava bo odprta predvidoma en teden. a Novinarski dom v Ljubljani so v nedeljo slovesno odprli ob navzočnosti številnih odličnih gostov. Blagoslovitev je opravil g. stolni prošt Nadrah, kot zastopnik škofa dr. Rožmana. Slavnosti so se udeležili tudi ban dr. Natlačen, mestni predsednik dr. Adlešič in predsednik Jugoslov. novinarskega udruženja dr. So-kolovič (Zagreb), ki so v lepih pozdravnih nagovorih castitali slovenskim časnikarjem na pridobitvi lastnega doma. Izjava predsednika SDS ministra dr. Budisavljeviča »Hrvatskih Dnevnik« poroča: Po izjavi, ki jo je dal v Zagrebu predsednik vlade Cvetkovič, je predsednik SDS in minister dr. Budisavljevič dejal novinarjem: »Zelo mi je žal, da moram ia javno izjavo Cvetkoviča javno odgovoriti. Pred in po volitvah sem se prizadeval, da se odnošaji med strankami rešavajo v vladi, a ne na terenu in preko javnosti. Predsednik vlade dobro ve, kdo je kriv, da ni tako. V volivnem proda. smo trlurnfirali samo misel srbsko-hrvatske solidarnosti in da smo odločeni, odkloniti vse spore, imajoč pred očmi le nterese državne celine. Osebno nisem šel fla teren med volitvami, da se izognem sporom s kolegi v vladi, ki so hoteli lati volitvam drug značaj. Predsednik vlade pravi, da bo njegova zasluga, če se bodo vsi tisti, ki niso za SDS, po volitvah in protisporazumaški gonji opredelili za sporazum. Žal mi je, da ta zasluga ni prišla do izraza ne pred volitvami ne doslej. Točno je, kar pravi Cvetkovič, da se Srbi med seboj cepijo in preganjajo. Dvanajst let smo samostojni demokrati to težko izkusili, danes se ta politika spet nadaljuje z agitacijo, da »smo izdajalci srbstva in sovražniki države« samo zato, ker smo za politiko sporazuma, češ, da se s tem slabi srbska moč. Z zadovoljstvom pa ugotavljam, da se je nalet vseh združenih protisporazumskih elementov razbil ob politični zavesti vprav Srbov iz Hrvat-ske in moči ideje Kmečko-demokratske koalicije na občinskih volitvah samih, kakor je to potrdila objava banske oblasti ter v javnosti decidirano potrdil dr. Maček.« Maribor Lepi uspehi šole Glasbene matice Učiteljski zbor matične glasbene šole je tako vzorno sestavljen, da si boljšega skoro ne moremo želeti. Klavir poučujejo gg. F i n ž g a r j e v a, dr. KI a s i n c in Serajnikova, violino gg. P a -Uor, Pijanec in Vrabec, solopet-je g. Z. Rop a sov a, violoncello pa g. Bajde, ki je obenem vodja glasbene šole. Vsi, so nam dobro znani, bodisi po svojem dolgoletnem glasbeno-vzgojnem delovanju, bodisi tudi po delovanju izven Glasbene Matice. Med nje je razdeljen tudi pouk nekaterih važnih dopolnilnih predmetov kakor so skupinske vaje (šolski pevski zbor, šolski orkester in slično), osnovna teorija in nauk o harmoniji. Na večeru Čajkovskega smo letos imeli prvič priliko se veseliti velikih uspehov njihovega nesebičnega in vztraj nega dela, nedavno pa sta bila dva na-daljna nastopa učencev srednje in višje stopnje. Posebno zanimiv je bil drugi na stop, kateremu je večje število zrelejših učencev dal bolj izbran, skoro koncerten značaj. Klavirski oddelek je predstavil lepo vrsto nadarjenega naraščaja. Iz razreda g. Finžgarjeve so nastopili Boris Nebesa? (do zdaj znan bolj kot violinist), ki ima mnogo smisla za pravilno predavanje, Danica Kreševič, ki je odlično odigrala slovito Mozartovo »Vijolico« v Kullakovi priredbi in se tudi lepo uveljavila kot spremljevalka violinistov, Ivo B'renčič s stilu primernim predavanjem predklasične glasbe (Zipoli), nadalje so nudili prav lepo igro Mija Semenič, Silva Črepinko in Janko Lah. Iz razreda g. dr. Klasinca sta nastopila dva učenca:Ivan P al i (sicer violinist) s prepričevalno sigurnim predavanjem in Vid-. Janžekovičeva, ki se je fino vživela v Schubertov Moment Musical IV. Razred g. Serajnikove je dal večje število učencev. Mnogo tehničnega znanja in primerno glasbeno pojmovanje so pokazale Marjanca S e k u 1 a, Nada Lintner, Tatjana Hacinova, Neva Novakova, Sonja Ortanova (morda je podala Kapralovo mazurko nekoliko prepočasi) in Vera Kovačeva, ki predava z velikim občutkom. Precej samozavestno igra Čedo Ravnik in lep talent tiči tudi v Savi Braljošu; oba sta tudi nastopila z Brankom Molanom 4-ročno, izvajajoč vsak po eno Tarenghijevo skladbo, in se krepko držala poleg mnogo obetajočega druga. Odlično je zvenel Kapralov Valse-capri-ce izpod prstov Sonje Merčunove, ki je razen tega imela opravila tudi s spremljevanjem violinistov. Tudi violinski oddelek se ponaša z lepim številom dobrih mladih oračev. Krona razreda g. Pahorja je Mira O s t a n -kova; njeno že zelo pomembno tehnična znanje ji omogoča globoko občuteno in v podrobnostih izdelano izvajanje Ve-racinijevega Larga in Tartinijevega Al-legra, dveh zelo hvaležnih skladb za violiniste. Pri Avguštinu Lipovšku, ki je predaval Rafiovo Kavatino, je zaznamovati vsestranski napredek, manjka mu le nekoliko krepkejše izrazitosti, ki jo mestoma zahteva ta skladba. Boris Nebesa? je znova potrdil svoj sloves, presenetila pa nas je Danica Kreše-vičeva, ki spada tudi k mnogostran-skim talentom. Pohvalno omenimo Bogdana Veljaka in Joška Šalamuna, ki se je kmalu rešil začetnega nemira in razvijal v Rameaujevi Gavoti ugledno igro. Razred g. Poljanca je dal tri tehtne učence: Vilka Š e 1 i h a, nadarjenega učenca nižje stopnje, Pavla G y o r f y-j a in Ivana P a 11 a višje stopnje. Od prvega smemo pričakovati še mnogo, Pall pa je podal Viottijev koncert z odličnim, velikim tonom in visokim zanosom. Občudovali smo ga tudi v Svendsenovi Romanci, s katero se je ob splošnem odobravanju zaključil drugi večer; v tej točki ga je pod Poljančevim vodstvom jako čisto,in ubrano spremljal šolski godalni orkester. Iz razreda g. Vrabca smo slišali dva učenca: Maksa Rotha Avtomobilska cesta na Pohorje Nova avtomobilska cesta, ki pelje iz Maribora preko Hoč in Reke na Pohorje, je zgrajena do Sv. Areha. Sedaj je omogočena avtomobilska vožnja iz Maribora po novi cesti do vseh planinskih turističnih postojank na vzhodnem in srednjem Pohorju, in sicer do Pohorskega doma, Mariborske koče, Poštarskega doma, Sokolskega planinskega doma in Ruške koče. Za prevoz z avtoizvoščki iz Maribora do posameznih postojank na Pohorju, ki so ob novi avtomobilski cesti, so določene naslednje maksimalne cene: Maribor— Poštarski dom din 180.—, Maribor—Ledmekova žaga (pod Mariborsko kočo din 200.—, Maribor—Pohorski dom din 220.—, Maribor—Mariborska koča din 220.—, Maribor—Sv. Areh (Ruška koča) din 300.—. To so obvezne maksimalne cene, katerih se mora držati vsak avtoizvošček, ker so potrjene tudi od Združenja prevozniških obrti. V času turistične sezone, to je od 15. maja do 15. septembra je tudi redni avtobusni promet iz Maribora na Pohorje po novi pohorski avtomobilski cesti do Sv. Areha. Avtobus vozi vsako nedeljo in praznik ob 6.30 in 17.30. Za te redne vožnje veljajo naslednje vozne cene: Maribor—odcep do Pohorskega doma itd. din 18.—, povratna din 31.—, Maribor—Ledmekova žaga (pod Mariborsko kočo) din 20.—, povratna din 34.—, Maribor—Sv. Areh (Ruška koča) din 25.—, povratna din '42.— Otvoritev nove ceste bo začetkom avgusta v okviru letošnjega Mariborskega tedna. in Milana B e n e t a. Po tesnobah prvega hipa se je Roth znašel in uspel, Benet pa je odigral slovito Drdlovo Serenado v glavnem dobro, potrebno bi bilo močnejše naglaševanje nekaterih mest. Naš glavni čelist g. Bajde nam je predstavil učenca Branka Meniha, ki je z dvema stavkoma iz Bononcinijeve sonate za čelo odkril velike sposobnosti v tvorbi lepega tona. Pevski oddelek g. Ropasa skrbi za prijetno oživljanje takih šolskih sklepnih nastopov. Tako je prvi večer nastopila Sonja F a b i č e v a, ki je kot zače.nica še dokaj dobro odpela dve Adamičevi otroški pesmi, drugi večer pa se je Sonja Marčunova tudi pokazala kot pevka z mehkim, sladkim glasom, ki se lepo razvija, kakor smo mogli ugotoviti v Schubertovem Jutranjem pozdravu in dveh narodnih pesmicah. Mezzosopranistka Justina Šušteršičeva, ki jo poznamo kot dobro zborno pevko, je z zrelim občutkom zapela Benjamina Ipavca Na poljani in Padovec-Flajšmanovo Moje jutro. Njer. prijetni, trajno v neko božajočo tmnino zaviti glas pa potrebuje še velike in dolge nege, ki bo gotovo rodila uspehe, ako pevka za nekaj časa opusti petje v zboru. Pevko je zelo skrbno in udano spremljal pri klavirju g dr. Klasinc. Skratka: kakor večer Čajkovskega, tako sta bili tudi ti dve prireditvi na odlični višini, da smo mestoma pozabili, da nam nudi umetniško hrano še rana mladina. Ta muzicirajoča mladina je izraz svojih učiteljev, ki nam z njo jasno povedo, da so neumorno na delu za napredek lepe glasbene umetnosti. Zato je na tem mestu zopet prilika, da izrazimo željo, da bi naša Glasbena Matica kmalu našla svojo novo streho, da bo mogla uspešno nadaljevati s svojim neprecenljivim kulturnim delovanjem pod vodstvom naših ponovno priznanih strokovnjakov, ki so se dali na delo z vso svojo dušo. M. m Na akademiji sokolske župe Maribor v soboto, 8. t. m., ob pol 21. nastopijo poleg sokolskih društev Maribor e matice, Maribor I, Maribor II-Pobrežje, Ptuj in Slovenj gradeč, ki sodelujejo z 'izbranimi točkami, tudi Sokoli-vojaki, gojenci šole za rezervne oficirje v Mariboru s telovadno skladbo „Jaz sem Slovan", kar bo naše občinstvo gotovo z navdušenjem pozdravilo. m Premeščen je zdravnik dr. Davorin Cijan iz mariborske bolnišnice v bolnišnico v Ptuju. m Iz banovinske službe. Inž. Alojz Lovko, banovinski uradnik-pripravnik pri ravnateljstvu banov, vinarske in sadjarske šole v Mariboru, je premeščen k banov, kmetijski šoli v št. Juriju ob juž. žel. m Iz policijske službe. Od tukajšnje policije je premeščen podnadzornik policijskih agentov Dragotin Pišorn k policijski Šahovski kttib Vidmar Drevi ob 20 v klubski sobi brzopotez-ni turnir za prvenstvo junija. m Tujski promet. Pretekli mesec je bilo v Mariboru 1446 tujcev, od katerih je bilo 183 inozemcev. Med njimi je bilo 141 Nemcev, 13 Cehov, 10 Italijanov, po 3 Angleži in Francozi ter po 2 Turka in Američana. Nočnin je bilo maja 2.730. m V Jerovškovi ulici se je zaletel v vozeči tovorni avtomobil 10 letni Hramus Erik in zadobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Kino * Grajski kino. Prekrasen film „Zavesa je padla". Napeta vsebina. Veličastne scene iz opere Katarine II. Ruski plesi. Mariborčanka Elfi Mayerliofer, Hans Brausevvetter, Hilde Sesak. * Esplanade-kino. Zabavni in veseli film „Tuja pesem" s Sonjo Henie. Film krasne glasbe, humorja, plesa in petja. * Kino Union. Do vključno torka pustolovščine Marka Pola", veliki senzacijski film napete vsebine. — Naš prihodnji program „Mati ali vlačuga". Mariborsko gledališče Torek, 4. jun., ob 20.: Baletni večer ljubljanske opere. Red C. Tretja predstava opere „Ples v maskah" bo jutri, v sredo, 5. t. m., za red B. Ker se je ta Vcmijeva znamenita opera pri prvih dveh predstavah občinstvu posebno priljubila In je pričakovati, da bo to pot gledališče razprodano, se priporoča nabava vstopnic že pri dnevni blagajni. Radio Torek, 4. junija RADIJSKO POSTAJO V MARIBORU BODO GRADILI Te dni je gradbeni odbor mariborske mestne občine odobril načrte za gradnjo radijske relejne postaje na Teznem pri Mariboru. Glavna zgradba bo merila v tlorisu 25X23.5 m. Poleg te zgradbe bodo zgradili še prostore za radijsko aparaturo, transformator, prostore za nameščence radijske postaje, pisarne in pomožni radijski studio. Električna energija bo napeljana od mariborskega mestnega električnega podjetja. Stolp relejske postaje bo visok 112 m ter bo 100 m oddaljen od ostalih naprav. Maksimalna uporabljena električna energija bo 30 kw, v antenah pa 5 kw. MESNE CENE V MARIBORU Po poročilu mariborskega mestnega tržnega nadzorstva so bile v soboto na trgu tele mesne cene: govedina 12—14 din, svinjetma s kostmi 14—16 din, svi-njetina izluščena 16—18 din, riba 18— 20 din, zajec 15—17 din, salo 20 din, slanina 17—18 din, pljuča 8 din, jetra 8—12 din, svinjska reberca 14—15 din kg. Svinjska glava je bila po 8—10 din kg, ledvice kom. 2—3 din, parklji, tudi po 2 —3 din komad. * Umrla je v 73. letu starosti mati in tašča, gospa Jožefina Steiner. Družina Kri-sten. Pogreb se vrši v torek, 4. junija, ob pol 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. m Poslovilni prijateljski sestanek priredi Pedagoška centrala v Mariboru v sredo, 5. t. m., ob 20. v Nabavljalni zadrugi na Rotovškem trgu v čast univ. doc. dr. i 1U * »V/ IV/ J - — — —- - Antonu Trstenjaku, članu ožjega odbora ~ ' ’ Vabljeni vsi člani in pri- Pcd. centrale jatelji. m Za odposlanca ministrstva prosvete in predsednika pri završnih izpitih na tukajšnji meščanski šoli šolskih sester je imenovan g. Janko Kor že, mcščanskošol-ski ravnatelj v Mariboru. 111 Inž. Josip Voršlč, uslužben pri mestnem električnem podjetju v Mariboru, je položil pred izpitno komisijo v Beogradu izpit iz elektrotehniške stroke z odličnim uspehom. m Krožek žen zadrugarfc ima svoj redni občni zbor v sredo, 5; l. m., oh 20. v Zadrugi v Reharjevi sobi. m Gostilničarska slrokovua nadaljevalna šola v Mariboru je pokazala v preteklem letu prav lep napredek, kar je bilo videli tudi na zaključni prireditvi. Po nagovoru šolskega vodje g. Spangcria in poročilih razrednikov o doseženih učnih uspehih, so hile razdeljene nagrade odličnim in .prav dobrim gojencem. Lep nagovor je imel predsednik Združenja gostinskih podjetij v Mariboru g. Klesič. Učiteljem se je zahvalil v imenu gojencev Kličck, Simončič pa predsedniku g. Klesiču in tajniku g. Jenku; v Ljubljani in Josip Koželj, policijski agent-pripravnik iz Ljubljane sta premeščena n komisarijatu železniške in obmejne policije v Mariboru. V Ljubljano je premeščen Ivan Lubej, policijski agent pri obmejni policiji v Mariboru. m Sadni silos bodo zgradili v Mariboru. V skladišču bo prostora za 200 vagonov jabolk. m Žile sta sl prerezala v Mariboru pisatelj NVolfgang Pertot in zdravnik dr. Jožef Thrcn. Oba sc zdravita v mariborski bolnišnici. Ljubljana: 18 lahka glasba, 18.40 vplivi nedostojnosti (predavanje), 19 poročila, 19.50 10 minut zabave, 20 večer romunske glasbe, 20.45 koncert Ro, 22 poročila, 22.15 preženimo skrbi. — Beograd: 18.20 orkestrski koncert, 19.40 koncert komornega tria, 20.10 pesmi Musorgskega, 20.40 zabavni koncert, 22 klavirski koncert. — Sofija: 18 lahka glasba, 18.45 koncert Ra, 20.30 koncert godalnega kvarteta, 21.05 ruske romance, 22 plesna gl. — Pragia: 19.10 narodne pesmi, 20 »Pagani-ni«, 22 koncert. — London: 20 vokalni koncert, 20.30 zabavni spored, 23.15 lahka gl. — Poste Parlsiene: 19.25 varietejski program, 20.25 koncert solistov, 20.40 »Pariški večer«, 22.15 plošče. — Toulouse-Radio: 20.30 orkester na balalajkah, 20.45 lahko glasba, 22.05 salonski orkester, 22.15 odlomki starih operet, 23.45 simf. glasba. — Milano: 20.35 lahka glasba, 21 wolf-Ferraria komična opera »Radovedne žene«. — Firenze: 18 odlomki iz oper, 19 orkester harmonikarjev, 21 lahka glasba, 22.30 plesna glasba. — Budimpešta: 18.15 lahko ork. glasba. 22.10 ciganski orkester. — Bratislava: 20 orkester mandolin, 22.15 slovaška lahka glasba. — Beromunster: 19.15 svetovna kronika, 20 opera »Romeo in julija«. Sreda, 5. junija Ljubljana: 7 poročita in veseli zvoki, 12 godalni oktet, 12.30 poročila, 13.02 iz čeških operet, 14 poročila, 18 mladinska ura, 18.40 poletna otroška zavetišča, 19 poročila, 20 prenos iz opere, med odmori napovedi in poročila. — Beograd: 14.20 baletska glasba, 19.40 lahka glasba, 20 prenos iz opere, 21.4Q poročila. — Sofija: 18 tamburaški orkester, 18.55 klavirski koncert, 19.50 Bizejeva opera »Carmen«, 22.30 narodna glasba. — Praga: 19.20 lahka glasba, 21.10 zabavni spored, 21.35 lahka gl., 22 koncert. — London: 20 simf. koncert, 22 variete, 23 lahka glasba..— Toulouse-Radio (329): 20 pesmi, 20.30 zabavni koncert, 22.15 podeželske pesmi, 22.30 koračnice. — Rim; 21 simf. koncert, 23.15 lahka gl. — Firenze: 18 odlomki iz operet, 19 mandolinski orkester, 19.30 pesmi in melodije, 20.45 glasba iz filmov, 21.15 lahka in plesna glasba. — Budimpešta: 19 valčki, 21.10 klavirski koncert, 22.10 lahka glasba. — Bukarešta: 19.25 stare romance, 20 koncert, 22 lahka gl. — Bratislava: 19.40 narodne pesmi in glasba, 20.15 pester spored, 21.40 vo^ kalni koncert ruskih pesmi, 22.15 zabavni koncert. — Beromunster: 20.35 zborovskd petje, 21.30 klavirski koncert, 22.10 lahka g? Vpričo neveste napaden in ubit Danes so se pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjali zaradi uboja in dejanj surovosti ter pretepajva 21-letni Jakob Petek iz Bratislavcev, 23-letni Franc Kuhar iz Polencev in 25-letni Ivan Žnidarič iz Bratislavcev. Vsi trije so bili že dalje časa strahovala svoje okolice, ker so ponoči oboroženi napadali svoje sovaščane, ki so jih srečavali. Ker so zagrešili tudi uboj, so jih prijeli in izročili sodišču. Žrtev njihove podivjanosti je postal po polnoma po nedolžnem posestniški sin Janez Janžekovič, ki je prišel 18. februarja popoldne k svoji zaročenki Mariji Škrlečevi v Savcih. Bil je pri njenih domačih tudi pri večerji, nakar ga je Marija spremila do plota. Kmalu pa je slišala iz teme klic »stoj« in takoj na- to tudi strel. Krik zaročenca je napolnil Marijo z grozo. Stekla je v temo in našla Janžekoviča v krvi. Takrat so iz zasede planili obtoženci in navalili na nezavestnega Janžekoviča ter ga s koloni in nožem še huje poškodovali. Marija je vsa zbegana pričela klicati na pomoč, nakar so napadalci izginili v noč. Janžekovič je kmalu nato pred očmi svoje nesojene neveste v hiši izdihnil. Komisija je ugotovila, da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Ker so napadalec prepoznali, so jih orožniki kmalu izsledili. Zagovarjali s° se, da jih je napadel ubiti mladenič, kar pa so priče ovrgle. Ker imajo na ves še več podobnih napadov, jim izgovar janje ni dosti pomagalo.. Razprava ob času poročila še traja. Za»m‘wo$ii Portugalska slavi 800 letnico obstoja Pomorski narod slavne preteklosti živi v miru na skrajnem jugozahodu Evrope Na najbolj na jugozahod pomaknjenem fielu evropske celine proslavlja v miru portugalska republika 800-letnico svojega obstoja. Po prizadevanju predsednika Carmone in min. predsednika Sala-zarja se je država zadnje čase gospodarsko okrepila in se trdno nadeja, da bo ostala tudi nadalje izven vojnega viharja Za časa velikega preseljevanja naro dov so sedanja portugalska tla po« germanska plemena, posebno Ala Svebi. Kasneje so prišli sem a Mavri, dokler ni deželo osvojil nand I. Kastiljski (1037—1065). L je premagal Mavre Alfonz I. in slednje leto nadel naslov portuga kralja. To je bil začetek portugalsi mostojnosti pred 800 leti. Leta li Alfonz ločil svojo državo od gosp kastiljskih kraljev. Šel je v Lisboi jo določil za glavno mesto mlade ki vine. i , V 14. in 15. stoletju se je Portugt naglo dvignila do nove moči. V to ( padajo velika odkritja novih prekot skih dežel, v katerih so spretno soc vali drzni portugalski pomorščaki. Mamutovo okostje so našli pri P vi v Rusiji. Pravijo, da je eno naj: tnivejših najdb te vrste. Francoski balet, ki je uspešno g val v Barceloni, bo nastopil te d... . madridskem gledališču. ■ Zlato v gozdu V okolici Brna, glavnega mesta Moravske, sta delavca popravljala gozdno pot. Ob bližnjem potoku so kopali pesek in ga nasipali na razorano cesto. Eden izmed delavcev je naenkrat naletel na trd predmet. Z lopato je odkril pločevinasto škatlo, v kateri je bil svetlikajoč se predmet. Poklicali so delovodjo, a tudi ta ni slutil, da je v škatli zlato. Škatlo so dali na stran in delali dalje, kakor da se ni nič primerilo. Tudi gozdar, ki je prišel mimo, ni mogel v vsebini škatle spoznati zlata. Ko so se po delu ustavili pri bližnjem krčmarju in mu pokazali najdeni predmet, je ta takoj pojasnil, da je v škatli zlato. Bilo je 680 gr pravega zlata, vrednega nad 30.000 čeških kroin Naslednjega dne so najdene stvari izročili na straž niči. Tu so dognali, da gre za veliko tatvino vlomilcev, ki so skrili svoj rop ob potoku. njimi so posebno znani Bartolomej Diaz, Vasco da Gama in osvojitelj Brazilije Cabral. Tedaj so biti Portugalci najsmelejši pomorski narod sveta. Naravno je tedaj, da država ni hotela zaostati z ostvaritvijo prekomorskih kolonij. Portugalska je mnogo od teh obdržala do danes, več se ji'h je v teku stoletij osamosvojilo. Lisboa je bila v tistih časih eno prvih trgovinskih središč sveta. Od tod so se spuščali pomorščaki in misijonarji v široki svet, sem je prihajalo blago iz vseh strani. , , Danes ima Portugalska od nekdanji« velikih posestev le še majhen del v svojih rokah. Njena kolonialna -posest meri 2,400,000 km2, je tedaj 22-krat večja od materne zemlje v Evropi. Med najpomembnejšimi nekdanjimi portugalskimi kolonijami, ki so se osamosvojile, je Brazilija, država velike bodočnosti in tvornega portugalskega duha pod ravnikom. primerjali obupni prizori. Ustanovili so prve reševalne družbe in kmalu se je pokazala njih velika vrednost. Tako je imela Nemčija 1865. že sedem takšnih reševalskih postaj, 1880. jih je bilo 74, na kraju stoletja 120. Leta 1911. so uporabili prvič bencinske motorne čolne. Dandanes so reševalne naprave ob nemški obali prvovrstno opremljene. Do .n- mio miNemccv, 672 Angležev, 375 Holandcev, 299 Švedov, 242 Norvežanov, 208 Dancev, 207 Rusov, 43 Američanov, 36 Italijanov in 115 pripadnikov drugih narodnosti. V 2000 reševalnih poizkusih pa ni bilo mogoče spraviti nesrečnežev na kopno. 1200 prostovoljcev, ribičev, kmetov in obrtnikov je tvorilo reševalno posadko, 25 od njih je našlo pri tem smrt. Pohvala francoskim poštarkam Agencija Havas poroča o govoru, ki ga je imel francoski minister za pošte, Jules Julien po radiu. V njem je omenil požrtvovalnost francoskega poštnega uradni-štva, predvsem pa poštarice, ki vrše svo- Izdajanje novih listov v Franciji je prepovedano. Dnevniki izhajajo petkrat na teden na dveh, dvakrat na štirih straneh. Robert Montgomery, znani filmski igralec, ki je dospel v Anglijo na snima-nje, je postal šofer ameriškega ambulantnega avtomobila za pomoč zaveznikom. jo službo na ogroženih mestih brez zaklonišč in drugih zatočišč pred zračnimi napadi. Mnoge od njih so že postale žrtev bomb. Gdč. Lemoine je prejela najvišje odlikovanje za hrabrost, ko ]e v največji nevarnosti izpolnjevala svojo službo ter napravila velike usluge neki francoski diviziji. Druga poštarica ga. Smutsova je oddajala neprestano brzojavike na svojem aparatu, ko je padla granata na poštni urad in je bila streha že vsa v plamenih. Več poštnih šoferjev in pismonoš je bilo ranjenih ali ubitih, ko so hiteli za nujnim poslom. Defianti •II mgleži imajo več vrst bornih in lovskih letal. Njih leske tovarne so pod vod-vom strokovnjakov izdelale ijmodemejše stroje. Izmed ajnovejših tip slovejo v zad-jem času posebno »Def i-nt« letala, ki se odlikujejo tem, da imajo strojnice pritr-ene v obrambnem stolpiču ta-io, da streljajo lahko nazaj, na strani in pri večjih letalih tudi s kril v ospredje. Na ta način, ko je dana možnost obrambe in ofenzive v vse smeri, se je pilotom teh letal posrečilo, doseči velike uspehe v zračnih bojih. a požira žrtve ..tovno vojno 1914—1918 se je o^.— .''iev naglo zmanjšalo. V Veliki Britaniji so se rojstva zmanjšala za 500.000, v Franciji za 833.000, v Nemčiji in Avstro Ogrski za 2,600.000. Vse države, ki so bile v vojni, so izgubile 20 milijonov novorojenčkov, če seštejemo šte vilo padlih vojakov, zaradi vojne umrlih meščanov in primanjkljaj rojstev, lahko sklenemo, da je Evropa v štirih letih svetovne vojne izgubila 38 milijonov duš... Z ( — Preden te prosim za roko, bi hotel vedeti, če misli tvoja mati pri nama prebivati... Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 14 Roman iz tihotapskega življenja na »No, no! To ti je ženska!« ' Potem se je priklonil dekletom, zbranim na stopnišču, in rekel: »To se je zbralo deklet! Vseh barv in vrst ;za vsak okus. Na izbiro!« Nato je Lord odšel. Znova sem se sprehajal, ozirajoč se proti cerkvenim vratom, in čakal Felo. Slučajno sem prišel do skupine bratov Alinčukovih. Alfred mi je zastavil pot. Hotel sem se mu izogniti, toda on me je nagovoril: »Ti si spremljal Felo?« »Da. In kaj tebi mar?« »Izgini domov!« »Zakaj?« »Jaz jo bom spremljal!« »Če bo dovolila!« Alinčuk je sklonil k meni zardel obraz in zasikla: »Ne bodi v napotje, pritepenec, sicer ti pokažem! Ti snubač!« »Poskusi!« Umaknil sem se za‘koraL Bratje Aliu-čukovi so potegnili roke iz žepov. V tem hipu je eden izmed Alinčukovih odletel, pred Alfreda pa :e trdo stopil Kr