77 številka. V Trstu, v četrtek dne 28. junija 1894. Tečaj XIX. „EDINOST1" izhaja po trikrat na teden t iestili it-danjih ob torkih, Aatvthlh in aotkotaala. /jutranje izdanje iz-kaj« ob uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri vefer. — Obojno izdanje stane: ca jrnlen mn«o . f. -.90, izven Avrtrije f. 1.40 *• tri niMec. . . 2.SC , , 4,— ■a pol leta , . . &.— . ■ « H— za tm lato . . „ 10.— » , ,16,— Na ssračbe Irez prlloiene naročnine ao ■a jemlje ezlr. Posamične Jtovilke ge dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po fl nvć., t> Gorici po S nvč. Sobotno veierno izdanje v I ritu 9 nf„ v Gorici 4 ni. EDINOST Našim naročnikom. Prosimo im gotp> naroMk«, kttarim smo poslali danes ru-msns listka s naanaćana dolino naročnino do 30. junija «. I., da nam Magoval* lata dopoalati naj-kaans£a da I. julija «. I.9 kar jim badamo primorani alear ustaviti m istim dnam dopoAlljsnjs lista. Upravaiitvo „Edinosti." Naše poljedelske razmere. Govor poal, dra. Lsginje v seji poslanik« zbornico do« 17. maja 1894. pri razpravi o proračunu ministerstva sa poljedelstvo. (Da|je.) Slednjič ne zasluži korporacija, o katari govorim, nikakega ozira ae strani vlade tudi aato, ker je nedavno krivo poročala o neki vinarski tadrugi istrski, osnovani po Hrvatih (Čujte t); in kaj da pomeni to, gospftda moja, moreta presoditi po tem, da so ravno sedaj tam mnogo govori o pogajanjih noke moćne italijanske trgovske tvrdke, katera pogajanja, ako postanejo meso in kri, utegnejo sadati smrtni ndaree naiemu doma-čemu živijo, in aioer morda i denarjem, ki ae je nabral v Avstriji. (Čujte!) Jaaneje nego jat bodo morda govorila ▼ nedaljni bodočnosti — dejstva. Prisiljen som dotakniti se kolikor mogoča na kratko tudi postopanja pri pogozdo-vanju Krass, ker tudi sa to dovoljuje država subvencijo. Pogosdovanju Krasa, tej sami na sebi velevsžni, plemeniti ideji, škoduje te v marsikaterem pogleda po načinu, kakor se isto vrii in ne jemlje se nikakega oiira na koristi neposredno prisadetega prebivalstva. V domiiljiji, da treba svet po sili napraviti lepii, nago je, preganja s« človek. (Jako dobro t) In ako ae človek upira temu, potem pravijo, da je prebivalstvo nasprotno sdra-temu napredku. (Prav res!) Tako podtikanje, gospdda moja, moram odločno aavrniti v imenu onega uboiega, pridnega in lojalnega prebivalstva. V tem po> gledu aem govoril a stotinami ljudi: nikdo ni proti pogosdovanju Krasa, vsi pa so proti načinu, kakor sa isto isvriuje v posamičnih slučajih. Občinski predstojnik v Busetu — mož, ki j« asnogosasluien sa svoj narod — bil je nedavno temu prisiljen odpovedati se svo-jenu mestu kot sanpni mož političkoga okraja Koperskega v komisiji sa pogosdovanje Krass, ker niso hoteli sluftati njegovih pritožeb, predloženih v ime prebivalstva, in ker niso hoteli ubogati njegovim praktičnim nasvetom, ker ni gosdar. Še le potem, ko se je odpovedal svojemu mestu, poravnali so marsikaj v smislu njegovih predlogov. PODLISTEK. 76 Kmetski upor. *yodoviiuku ji««mI SeitnqJtUya veka. — Spital Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. — — Habemus papam, imamo bana ali da bolje rečem: imamo dva bant. — DvsP A. koga P ostrmi Ambrož. — Škofa DraškoviČa in kneza Frančiika Fra »kopana Sluojskega. —Ali je to res P vprača Ambrož, moj Stepko prinaia vaak dan ia Zagreba drugega bana. Mnogo ae je govorilo sa Matijo Ke-gleviča. — Prava živa resnica, odgovori Konjski, povedal mi je to včeraj gospod fikof, moj soanec, sam, in jaz aem se podvizal s svojo ieno semkaj, da vam javim to novioo. ■lov« 0 Oglasi rakune po tarifu v petitu; ta naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor ohsegu i nvn lnih vrstic. Poslana osmrtnice in javnesahvale, do-inači oglasi itd. ne računajo p« pogodbi. V*i dopisi naj so poliljajo uredništvu: ulic« Caserina it. 1:1. Vsako piMno mora biti frankuvano. ker nefrankovana ne no spruj .'linijo. Rokopisi ne do vrafajo. Naročnino, reklamacije in oglase spro-jema upravnUtvo ulica Caierma 13. Odprte reklamacije so prosto poStnine. tnaketfa političnega druitva za Primorsko „T ».Un.mH J« mor t •. pri eventuvslnem ogledovanju pokažejo na lepe vspehe, prisiljeni ao javni organi, pogosdovati ravno tam, kjer bi gozd rasel sam ob sebi (Veselost), ali tam, kjer je ne-ksj boljša pala, od one, kjer bi bilo umetno pogozdovanje neizogibno potrebno in na svojem mestu in na čemer bi bilo prebivalstvo hvaležno. Tako nastajajo nepotrebni spori in pritožbe, tu pa tam, žal, tudi poikodovanja. (Tako je!) Nedavno so na primer pogozdili na zapadnem rebru gore Učke; prebivalstvo iz Bobina in Vranje se pritožuje, da se mu s tem krati pafta na jako razsežnem prostoru, koje pate — ker je navezano na živinorejo — nikakor ne more pogreiati; da ima na tistem kraju že od davna svoje dvore (poletne koče); da ne more svoje živine goniti k tam nabajajočemu se in v poletnem času jedino izdatnemu izvirku, no da se izpostavi nevarnosti' poikodovanja in potakem tudi kasni. In to se dogaja v jednomer dalje. Ljudje, ki ae zavzamejo sa prebivalstvo, opisujejo se pri oblasti kot nemimeži (Čujte!) in dela se na to, da bi isti le ne priili do javnih mest, na katerih bi lahko tu pa tam kaj ugovarjali in to s nekako avtoritoto. (Veselost.) Tako so je n. pr. pred leti isvolila neka oseba zaupnim možem okraja Voloskega, katere iuioijativo je jedino zahvaliti na uzor-nasadu borovcev; katera se torej ni pokazala nasprotnika, ampak odkritosrčnega prijatelja pogozdovanja Krasa. Ta gospod pa biva v nekem drugem okraju, in ker je v komisiji za pogozdovanje pogostoma imel kaj ugovarjati, hoteli so ga izbaoniti na vsak način. Da dosežejo to, drznili so se radi toga jedinega moža veprejeti v volilni rtd novo dolučbo (Čujte ! Čujte !), da se v komisijo za pogozdovanje smejo voliti kot saupni možje le take osebe, ki bivajo v dotičnom okraju. (Čujte] Čujte!) Mož je Hrvat in tako imenovan , nemir-nož" (Veselost). Istodobno pa smeta neki tržaški isdelovaleo čokolade, v Istri, in neki me-^ sar (Veselost.) poslovati kot načelnika gospodarske okrajne sadruge, in nič jim ni do tega, ako o gotovih stvareh predlaga po-vaem kriva poročila. Sapienti pauca. Prebivaloi davčnih občin Moščenice s Kaloem in Drago, potem Bežeča in Martine hrepene po razdeljenju njih občinskih zem-IjiSč, ki so večinoma pusta kratka tla. Z osi-rom na pridnost in način življenja onega prebivalstva pričakovati bi bilo z gotovostjo, da bi v tem slučaju vsaka družina pusti del, kojega bi dobila, kultivirala in zaBadila s sadnim drevjem vsake vrste. Ali komisija sa pogozdovanje Krasa se kapricira, da treba sasajati izključno le z črnimi borovci, in sicer po gori omenjeni Šabloni in te hujie. Te pomladi so pogozdovali v nekem gozdiču, kjer niti ni bilo treba, da le ubogo prebivalstvo ne dobi malo lesu. (Dalje prih.) — Draškovič torej J zamisli ae Ambrož in prične gladiti belo brado. Nihče ni mislil minj. Škof ne pripada nobeni stranki, si. tridentinski govornik se ni vtikal v naše deželne zadeve. Moder je, gladek in sladek, toda ni prietransk aH silovit. Ej pa ni napak. A čemu dvoje banov P — Draikovič jo pro civilibus, Frankopan pro militaribus. — Slunjski knez je mlad, ali velik junak in poitenjak, nadaljuje Ambrož; in, ali ste govorili a Škofom o naših zadovah P — Seveda. — In on P — Saj ga poznate. Fin in modor je: njega oprezne besede kakor da hodijo po ledu, a kadar bi rad kaj zatajil, uavaja be- Politiške vesti. Shoil mladočeškili državnih in deželnih poslancev. .Narodni Listy" javljajo: „Izvrievalni odbor mladočeške stranke odobril je v svoji predvčurajinji seji predlog, da se v teku 14 dni skliče shod mladočeških deželnih in državnih poslancov, potom pa sploini shod vsoh mladočeških zaupnih mož. Starčeviceva slavnost v Zagreba izvriila se je sijajno. Na slavnosti so bili zastopani vsi večji krsji domovine hrvatske. Ves dan 25. t. tu. dohajali so gostje v Zagreb. Nsrod slovenski je zastopal na svečanosti g. dr. Ivan Tavčar. Tega poslednjega in njegovo gospo, potem poslanca S p i n č i ć a in B i a n k i n i j a odlikoval je narod posebno. Na večer 25. t. m. je bila serenada na čast S t a r č e v i č u, pri koji je sodelovalo nad 200 pevcev. Po ulicah je bilo zbranega ljudstva nad 15 tisoč. Na oknih Starčevičevega stanovanja bilo je videti dra. Tavčarja, Bian-kinija, Spinčiča in drugih odliČnjakov. Dičnoga vstarega* je v imenu vseh Čeitilcev pozdravil pravnik D. Pavlinovič, a množica ni mirovala, dokler se Starčevi*? ni prikazal pri oknu. Naalednji dan bila je slovesna služba božja v cerkvi sv. Marka. Po službi božji odtla je množica v sprevodu na stavbiiče t Starčevičevega doma*. Tu je najprej gonp. Fran Folnegovič v krasnih besedeh proslavil navzočega slavljenca, potem pa je ve-lečastiti g. dr. Juraj Žerjavić z asistencijo blagoslovil temeljni kamen. Dr. Frank je izročil Starčeviču vse listine, potrebue v dokaz, da je posle nji lastnik tega narodnega darila. Ob Va 11 - uri pričelo je sborovanjo stranke prava. Tu je naglašal posl. S p i n-č i 6 , da boj, katerega bijejo istrski Ilrvati proti iredenti in renegatom, šahtova brezpogojne sloge, torej jedinstvenoga programa. Dr. Tavčar pa je naglaial, da se med Slovenci vedno bolj Širi Čut ukupnosti s Hrvati. Samostojna in sjedinjena Hrvatska bila bi Slovencem naj-trdnejia saslomba, kajti Sloveocem prete sovražniki od vseh strani. Slovenci dandanes ne teže samo po bratskem čutstvovanju, ampak po popolnem sjedinjenju s Hrvati. Konečno se je vsprejela resolucija, zadevajoča organizacijo stranke prava na naj-iirfii podlagi. Slednjič so podpisali navzoči adreso na Starčeviča. Ob 2. uri popoludne je bil banket in zvečer ob 8. uri slavnostni komers. O tem sporočim* v sobotnem većernom izdanju. Delegacije se snidejo dne 15. septembra v Budimpeeti. Ogrska poslanska zbornicu je vsprejela v svoji prodvčerajinji seji zakon o svobodnem izvrievarju bogoslužja in o recepciji (pripoznanju) Židov. S tem je začasno ustavljena akcija ogrske vlade za preosnovo verske zakonodaje. Novi predsednik francoske republike, Casimir Perier, dosedanji predsednik sede iz svetega pisma ali kakovega latinskoga klasika. Mirno me je sluSal, ko sem mu govoril, ne rekSi ni bele ni črne. Ko končam, odgovori mi: Za veleizdajo se ne bojte. Ta kapitalna pravda zaspi v arhivu, Kar Bte mi o Tahiji pripovedovali, vem sam. Nu Tahi ima, verujte mi, na kraljevem dvoru silnih prijateljev, ima v deželi veliko stranko, a kraljevski svetlosti treba novcev. Potem vidite, domino Mihaele, da tega gordičkega vozla ne kaže prosekati, ampak Bpretno in lepo razvozlati. Ne prenaglite se za Boga ! Potrpite. Pravda naj tečo pred banovim sodiščem. Saj jaz nisem Potor Erdinli, Tahijov zet. Potem je škof dalj časa razmišljal, igraje bu s svojo brado. Mahoma kakor da se je nečesa domislil, vsravna glavo, rokoč: Kaj poslanske komore, rodil se je leta 1847. v Parizu. Njegov oče je bil sloveči minister Ljudevit Filip Perier, ki je vzgojil svojega sina v načelih konstitucije in konservutizma, no ipak je kljubu tej vzgoji novi prodsednik republike republikanec iz lastnega prepričanja. Mladi Perier je izvriil svoje nauke v Liceju Condarcet; leta 1870. udeležit se jo kot kapetan franoako-pruske vojne, v kateri se je posebno odlikoval v obrambi Pariza. Tedaj si je zaslužil križec častne legije, Po končani vojni vstopil jo Perier v ministorstvo notranjih poslov, poznejo je bil imenovan načelnikom kabineta, v tem ko je bil njogov oče minister notranjih poslov. Leta 1876. umrl je Perier oče, sina pa so republikanci izvolili poslancem, let« 1883. pa je vstopil v ministerstvo Dufaure kot podtajnik pri vojnem ministerstvu. Lini je bil Perier že predsednik komore, na katero častno mosto pridejo le najodličnejii politiki. Vsem je ie v živem spominu, da je Casimir Perier koncem lanjskoga leta po ministerski krizi sestavil novo ministarstvo, katorega predsodniitvo je pre-vzol, toda pred kratkom jo odstopil vslcd nenadne krizo in na njegovo mosto jo prišel njegov prijatelj Dupuy, v tem ko jo Perier zopet prevzel predsedništvo komoro. — Novega predsednika republike lojalnost označuje najbolje dejstvo, da se jo kljubu svojemu republikanskemu miSljonju krepko upiral zakonu, katerega namen je bil izgnati prince iz Francije. Ministerskn kriza na Francoskem. Ministerstvo Dupuy jo včoraj odstopilo. CJo-vori ao, da dobi Burdeau nalog sestaviti novo ministorstvo, Dupuy pa bode izvoljen predsednikom poslanske komore. Volitev novega predsedniks Francoske republike. Včoraj toono opoludne sestal se je v Vcrsaillu narodni zbor (poslanska komora združena s senatom), da voli novega načelnika državi. Volilci prišli so polnoStevilno ; gatorija bila je polna izbranega občinstva — le Casimir-Periera in Dupuyja ni bilo v zbornici. Poslanec Reinach je posredoval med strankami, katere so podpirale kandidaturo Perierjevo, da istemu zagotovi zmago. O početku volitve kričali so na jedni straai: „Doli s diktaturo!" na drugi so odgovarjali : „Živela republika!" Mod groznim vriičem hotel je govoriti poslanec Micholin, toda nihče ni mogel razumeti besedice; predsednik je lo težko pomiril zbornico. Nekoliko pred 2 uro prišel je Dupuy v zbornico, Perier je izostal. Izmed diplomatov prisustvovali so volitvi odposlanci Avstro-OgrBke, Nemčijo in Spanjske ter minister srbski in japonski. Ob '/,4 jo končalo glasovanje po imenu. Oddanih je bilo 851 glasovnic; zavrženih je bilo (1, izmed ostalih 845 glasov je dobil: Casimir-Perier 451, Briason 105, Dupuy 07, Fevrier 53, Arago 37, 22 glasov pa je bilo raztresenih. Predsednik je proglasil izvoljenim Casimir-Periera. ltepublikanoi, con-trum in levica kričali so navdušeno : „Živel Perier ! Živela republika I*, socijalisti so jim počne vaša gospa Anka P Dolgo je že nisem videl. Mar jo pozabila, da sem ji krstni kum P Rucito ji, naj prido k meni, še danes naj pride. A vi budite oprezni, to recito tudi go> spodu Ambrožu Oregorijancu. Ne pozabite povedati moji krSčenki, kar sem vam naročil, konča škof, vzdignavši kazalec, in mo odslovi. — Da, da! nasmehne so Ambrož, to jo njegov način. Razvozlati! A kaj jo dejal Anki P — Dejal ji jo, da jo bil Tahi pri njem, da se mu jo ponižno poklonil in nilno hvalil kraljevo modrost, da jo imonoval uajtuodrcj-seg.i Hrvata za bana. — Ali glej, reče Ambrož, volk ao zna izpremeniti v lisjaka. (Daljo prih.) odgovarjali i: „Živela revolucij »t Živel >o- cijalizea ? Duli a trinogi !• Predsednik »bora Challeuel-Lacuur je ■ toplini besedami pozdravil novoizvoljenega predsednika republike, Perier pa je odgovoril aolsnimi očmi. Iz Talina javljajo, da je dne 26. t. m. doilo tjakaj na stotine delavcev, ki so pobegnili iz francoskih mest. Pričakujejo Se nadaljnih posebnih vlakov z ubežniki is Francoske. Izpred porotnega sodišča. Včeraj ae je vriila razprava proti 18-letnenu hlapcu Franja Rudežu iz Dola pri Repentabru, stanujoČemu v Lukavci, dotlej ie nekaznovanemu, zatoženemu nesramnega posilstva. Razprava ae je vršila tajno. Rudci je bil nekega dne v jeseni minulega leta in dne 14. februvarja t. 1. nesramno napadel 61etno Viktorijo J. Oče tega dekleta, Matej J. je potrdil obtožbo, zatožencc pa je tajil svoj zločin, priznavii se krivega le prestopka proti nravstvenosti. Predsednik je dal pročitati dva zapisnika iz prejšnjega izpraševanja Rudeževega, v katerem je bil poslednji popolnoma priznal svoje hudodelstvo. Izjavo oškodovane deklice ao v svojih podrobnostih jasno dokazale krivnjo satoženčevo, istutako potrjujota obtožbo svedoka Andrej Marc, Rudežev gospodar, in načelnik orožnikov v Komnu, Fran Jting, kateremu je bil Rudež priznal avoje hudodelstvo, ko ga je bil Jung gnal v zapor. — Sodišča stavilo jo porotnikom samo jedno vprašanje glede obeh zločinov, a vsled predloga branitelja de. Padova-na dodalo je ie vprašanje gledć prestopka proti nravstvenosti. Na vprašanju o zločinu v jeaeni lanjskega leta odgovorili so porotniki k 12 tdd", glede zločina dne 14. fubr. t. 1. pa z 9 „dd* in a tem potrdili obtožbo. Na temelju tega verdikta obsodilo je aodiiče Rudeža nt. trimesečno ječo. Različne vosti. Radi jutrinjega praznika »v. Patra in Pavla izide prihodnje izdanje „Edinosti" ie le v soboto sveče r. Izredni občni zbor pol. druitva .Edinost" bode, kakor smo že javili, v nedeljo dno 1. julija t. I. ob 97. uri predpoludne v Mally-jtivi dvorani, ulica Torrente hit. 16. Ker ae bode obravnavalo o zeld važn h resolucijah, nadejamo ae obilne udeležbe. Odbor. Oiebna veat. Nj. ekso. predsednik višjega deželnega sodišča P e c k vrnil ae je včeraj s Dunaja v Trst. Nov odvetnik. Tukajinja odvetniška komora je vpiaala v advokatsko listo odvetnika dr. Ferdinanda Zadra s sedežem v Pulju. Izlet * Slovanske čitalnica" v Nabreiino. Opozarjamo ie jedenkrat vae udo in tudi druge alovanske rodoljube v Trstu in v okolici na izlet, katerega priredi aSlov. Čitalnica" jutri, v potek, ob 4. uri popoludno v Nubre-žino. Ta islet v narodno Nabrežiuo zasluži v vsakem pogledu najobilnejie udeležbe, katere ae smemo tudi nadejati po vaoj pravici. Odloiila eta evo| mandat deželna po-slanaa goriška, gospoda Tomaž Čurin in dr. Andrej Lisjak. Utemeljila sta pa tu avoj korak a tem, ker ae je dr. Jos. Tonkli pobotala „Sočo". Čudno utemeljenje, kaj ne P! Velike vrtne elavnoetl „Tržaškega Sokola* udeleži ae, kakor čujemo, tudi telovaduo druitvo „Gori&ki Sokol". Razun tega udeleži se slavnoati tudi več vnanjih druitev po do-putacijah in upati je, da bode udeležba tudi od strani našega občinstvu mnogobrojna. Odbor storil je vso, da so kolikor mogoče sijajno izvrši ta prva večja veselica. Vabila pričela so se razpošiljati danos. Ako bi kdo izmed rodoljubov ali članov po pomoti no dobil vabila, blagovoli naj se obrniti direktno na Dolenčevo tiskarno. Podeljenje. Službena ,\Viener Ztg.* javlja, da je Nj. Vel, cosar podelil svetovul-nkemu tajniku pri trgovinskem sodišču v Trstu, drju. Edvardu Bognolu in sveto-valskemu tajniku pri deželnemu višjom sodišču v Trstu, drju. Frana P i c c o 1 u pl. Vestriju naslov in značaj svetovalca deželnega sodiSča. Tiskovna pravda proti „Soči" in ,Rin-novamentu" vršila se je dne 23. t. m. od 9. ure zjutraj do 1 i/i po polunoči. Povod pravdi je bil ta, da sta imenovana lista poročuln, di je nuki Travan vzbudil med delavskim stanom splošno razburjenost, v kateri ho mnogi videli vzrok zloglusnemu napadu v Solkana in da ae ja splošno širil« govorica, da so se 4 Oorieani utegnili morda pretepati uied seboj. I)iuge; a nista trdila omenjena lista. Dasi bo pričo dognale vse to, vendar so porotniki — seveda Lahi — spoznali krivima oba urednika in je sodišče obsodilo g. Gabričeka na 200 gld. globe in 100 gld. izgubo na kavciji; goap. Ivana KuSurja, urednika „Rinnovamenta", pa na 100 gld. globe in 60 gld. izgube na kavciji. Obsojena urednika uložita seveda pritožbo ničnosti, ki bude obsegala veliko toček toliko gledć na porotno letno listo, na porotno klop, na jozik, na tolmača, na vprašanja porotnikom itd. Sicer sn pa tudi Lihi nezadovoljni s obsodbo, ker ho se nadejali, da pojdeta oba urednika v luknjo. — Do razprave o tožbi go«p. dra. Josipa vitosa Tonklija proti „SjčI* pa ni prišlo, ker sta se Tonkli in urednik Gabršček pogodila izvensodno, To pa zato, ker ni bilo moči sestaviti slovenske porotne klopi, a se nočeta pravdati pred IsSkimi ali mešanimi porotniki. Mi beležimo z velikim zadovoljstvom ta izid te neljube zadeve : časten je za jedno in drugo stran. Čemu bi se 9e sami preganjali pred sodišči, ko nas itak zadosti preganjajo — naši nasprotniki. S tem je prepreeon velik škandal, na katerem bi ph rudovali le nasprotniki našega naroda. No, izvestni gospodje Gorilki mislijo drugače: oni obžalujejo, da je prišlo do sprave. Tako postopanje je morda znak bojevitoati, a /mik krščanskega mišljenja in slovenskega rodoljubja gotovo ni. Potrpimo, da izreče narod svojo sodbo! Pri obtnem zboru .Senoieiko čitalnice* dne 24. junija t. I. ao bili izvoljeni: Predsednikom : g. Matevž B e ž a n, c. kr. notar; blagajnikom: g. Anton K u r a 11, c. kr. davkar; podpredsednikom: g. Anton Šuša, trgovec; tajnikom : g. Lovro B h I a n č, c. kr. kanoelist; knjižajičarjem : gosp. Rudolf Struad, c. kr. davč. prakt.; odbornikoma: pg. P e r h a v c Ognjialav in Meden Josip, oba poaestnika, — Čitalnica naj vedno napreduje t Vihar. Včeraj nekoliko popoluJne ulila ae je o močnem vetru nad Trstom nenadna ploha, med katero je padlo tudi nekaj zrnja toče. V nekoliko minutah minolo je vse in zopet se jo pokazalo solnce. Nekoliko po 6. uri zvečer pa 8e je nebo zopet prerleklo hipoma a temnimi oblaki, vzdignil se jo vihar, ki je drvil goste oblake prahu, da bi človok skoraj mislil, da ae bliža sod nji dan. Blisk je ivigal za bliskom, da je bila strahota in gosto padajoči dež jo apremljalo zamolklo bobnenje groma. Strela je udarila v telefon mestne bolniinice, da ao sažvenketali vsi zvonci, potem pa je odskočila na vrt, ne da bi bila provzročila kakino škodo. — Kljubu strašni plohi je toplota padla le noinatno, kajti danes sopet pripeka aolnco. Morilec Soseak, kateri jo bil uatreli svojo ljubioo in potem poskusil končati svoje življenje, je že izven nevarnosti ter ga isro-čijo v kratkem sodiiču. Sctasak taji avoj zločin. Smrten poljub. V današnjem zjutranjom izdanju smo bili sporočili, da bo je saduiila neka žon?ka na dveh ponarejenih zobeh, katera sta ji bila padla v aapnik. O tej stvari doznali smo to-le: 20letna Marija Badena is Loke pri Litiji, stanujoča v ulici del Fico hit. 3, je bila pogoltnila Že pred 8 dnevi v spanju dva ponarejena zoba. V bolnišnici so ji sicer odstranili soba is sapnika, toda vnel se jo sapnik in za tem vuetjem je umrlo dekle. Badena bik je bolna sit jetiko. Grozna nesreča v Kopru. V sredo zvečer okolo 10', ure je hotel gostilničar Ivan Pečenko, lastnik gostilne „All'.Oriente" v Kopru ustreliti na vrtu poleg hiio nekega mačka, a zadel jo svojega Hletnega sinčka, kateri je bil zaspal na klopi za nekim grmom, ne da bi ga bil oče videl. Kroglja jo zadela otroka v src, torej ni pomagala več nikakoršna zdravniška pumnč. Nesrečni oče, ki j« nehate »moril In t nega svojega otroke, h tel se je u^uirtit', i.i komaj so mu ubranili ljudje, du se ni ustrelil. Samomor. Včeraj zjutraj ee je ustrelil v tukajšnji vojašnici 201etni jednoletni prostovoljec Julij Mara iz Gradca. Nastuvil si je bil puftko pod brado in sprožil petelina b pateum bo >e (losne noge. Kroglja mu je pre-iiuila možgane in predrla črepinjo. Noarečnež so je zgrudil na mali mrtev. Vzrok sBmomoru jo menda nesrečna ljubezen. Loterijske številke. Izžrebane 27. t. m. Prag., 84, 4, 35, 58, 48. Lvnvu 81, 9, 11, 72, 18. PellcIJeke. 22-letnega aodarja Josipa Piščanca ti Trsta, stanujočega v ulici Petro-nio h-1. 18, /uprli ho «inor. ker jo !»il v prepiru s kotlarjem Karlom Bizilom, stanu-jočem v ulici Petronio hšt. 20, poslednjega ranil s krivcem na levih plečah in na levem dlanu. Z obzirom na način napada in na nevarno orožje prijavili so Piščanca sodišču zaradi težkega telesnega poškodovanja. — Najnovejie vesti. Dunaj 28. Cesar odpotuje opoludne v Išl, da obišče nadvojvodinjo Marijo Valerijo, od tam nadaljnjo v aoboto avoje popotovanje j reko Tridenla v Caiapigljo, Dunaj 28. Danes je cesar vaprejel ruskega odposlanika v avdijenciji. Poslanik Loz<5 je dobil namreč nalog od svoje vlade, da izrazi cesarju Franu Josipu najiakrenejio zahvalo na izkazanem sočutstvu do Francije. Zagotovil je vladarja, da njegove beaede so šle od srca vsem Francozom. Cesar je na-gls?al vnovič svoje sočutje, tnkć, da je bil poslanik ganjen. Pariz 28. Perier se je vrnil z ministri in čianovi narodnega shoda semkaj. Na vsej poti pozdravljalo gn jo ljudstvo velikim navdušenjem. Na elisejskem polju stojč trije slavoloki. — Dupuy jo izročil ostavko mini-sterstva, službeni list pa objavlja, da ostane dosedanje ministerstvo začasno na svojem mestu. Pariz 28. Stranka socijalistov v poslanski zborn:ci je sklenila izdati proglas do naroda, v katerem hoče protostovati proti izvolitvi Casimir-Pcriora predsednikom republike. PflHz 28. Zmerno republikanska in klerikalna glasila beležijo zadovoljstvom izv.i-litev Casimir-Poi .era predsednikom republike, nadejajoč so primernega odgovora na izzivanja anarhistov. Avlgnon 28 Tu so zaprli dva anarhista, ker sta mod italijanskimi delavci hvalila Car-notov umor. Carjigrad 28. Srbski kralj Aleksander je doHpul semkaj včeraj o poludne. Na obali jo bil pripravljen šotor, pod katerem so sprejeli kralja veliki vezir, razni generali, cesarski dvorni dostojanstveniki in osobjo srbskega poslanstva. Po službenem pozdravu odpeljal so je kralj s spremstvom v Yildiz-Kiosk (sultanovo palačo). V prvem gala-vozu, prud katerem so bili vpreženi 4 konji, sedel jo kralj Aleksander z velikim vezirjem. Vojaštvo stalo je ob potu v ipalirju O prihodu jahte, na kateri je bil ukrcan kralj, ustrelila jo neka turika vojna ladija 21 krat. Rim 28. Glasom vesti, doilih minister-stvu za vnanje posle, povrnilo se je iz Francoske 2500 italijanskih delavcev, večinoma iz Lyona in Grenobla. Trgovinah! brsojAvl. Budimpešta. Fionica za juni 7 08-7.10, za joHcn 7-09-710 Koruza za juli-avgutit 4-77 do 4'78 Ovo« za jesen 5 89-5 01. Rž 5 48 -frSO. Pšenica nova od 77 kil. t. 7'30—7 35, od 7« kil. f. 7-40-7-45, od 79 kil. (. 7 50—7 55, od fO kil. f. 7 55-7-60, od 81 kil. for. 7 85—7 70. Ječmen -•—•—jproBo 3*80—4-35. Ponudbo in povpraRovanja pšenico bolja, — Prodalo ho jo 28.000 met. stot. po mirnih conah, — Vreme lepo. Prag*. Neralinirani sladkor za junij f. 15.90 nova roba za september f. 14 70. Havra. Kava Santo* good avornge zn juni 09 25, za oktobor 81 25, mirno. Hamburg. Santos good averuge za juni 78 75, soptember 76-50, december 70-50, mirno. Dua^JolM boriMSB. junija dano« Državni dolg v papirja .... 9805 . „ t srebra .... 9810 Avstrijska renta v zlata . . . 121-45 . , v kronah . . . 97'85 Kreditno akcije.......361'10 London 10 Lst.......125.35 Napoleoni......... 908'/ 100 mark.........«145 I nO italj. lir....... 44-85 iaa«. včeraj 98-05 98 05 121-70 97-95 851*40 125-30 9 98 Bl'45 44 85 361 O. S. s. Razpis učiteljskih služeb. V tem političnem okraji popolniti je mesta učiteljev-voditeljev na me&anih jedno-razrednicah v Bazovici, v Tatrah in v Slivju s slovenskim učnim jezikom. Plaće in užitki, združeni a temi službami razvidni so iz pokrajinskih zakonov s 3. novembra 1874, dež. zak. it. 30, odnosno s 14. decembra 1888, dež. zak. it. 1 ex 1889. Prositelji naj avoje pravilno opremljene proinje podpisanim potem tekom štirih tednov sem predlože. Za službo uoitelja-voditelja v Tatrah zahteva se tudi nposohnost podučavati verstvo. C. kr. okrajni šolski svet. Volusko, 21. junija 1894. Prodsodnik: Fabinni m. p. Slovencem tržaškim IŽ&ITb.t ko vi j ah „AUa bella IrlesteIzborna lionuu'a kuhinja,, pristna domaru vina in krnSki turan. Gabrijel Devetak. Gostilna „Ali'An t ic o Moro" ulica Soli tu fin 1J, f/,,j domiče jtri „ 1'rrarknrru" ) ftrndaja irmt in Ma rina prre rrste iz prraikih in f'^t* nnngrnrior, in „irer: doma?, frno po .9» Mo po 36, modra frankinja 4». fmo IrnlZ< po 40 in rizlink po 48 nI. lL, hrr n ^Tn - 1>rM ,, ge^ niiak * rojaku' prip^Za P^P—'" ™ "M "bi,k. Anton Voflopircc" go*tilnifar. RODOLJUBIH PodpiMBi n:.inanj)ln.,d. sem odprl v «oboto dno 9 jun.ja Hvojo krrmo v ulici TnMMvo it. 19., pod anom Croce di »alta,- Točil bodom vinu prvo vrste, kraSki teran In izTrHtno pivo. Iaborna Tržaški ~ N^ejajoJ „e, d« me bo" ir/aski SIoTani po mogočnosti podpirali, belsžim __ud»ni Pmn Kravoi. j« nlica^Far- toči izvrstna bel« in črna vina iz Dornbfrg^ in^p}! vairine po 36 nč. liter; istrsko pa po 32 nfi. liter. - Zajedno pa priporoča svojo izvrstno kuhinjo; cene jedilom so primerne. Fmn ntfavec. O. kr. dvorna lekarn« VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prev*el ?., omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Mach-Mlniusgija, priporočajoč se nojtopleje in ob-hubljujo« natančno postrežbo z umerjenimi ce-jiarui. Članom „Delalskega podpornega društva" pa naznanja So posobej, da mu je odbor istega (dovolil Mprojomati recepte od njih v »lučaju, ako ,.i|im tu Usnu društvena zdravnika predpiSota. Za hlučajne tokarske potrebo so priporoča jOL-aO Ivan TMIzsasan. Še ne viden čudež! V ulioi Aquedotto it. 9 (pritličju) so moro vidoti ženski CndeŽ tega stoletja, 131etno velikanko g.čiiio Darinko Kostantinović iz Purtćovo kl J® visoka 192 cm. in tehta 95 klgr. Ustopninu za 0iebo 10 n