/
r/
f/t
o

/ /4
7t
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za cela leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jedel
mesec 1 gld 10 ltr.
V administraciji prejeman velja: Ta celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na teto. Posamne itevilke po "i kr.
Naročnino 1n oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja i „katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulico H. 2.
Hokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v BementSkih ulicah St. 2, I., 17.
izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t«lef6n-štev. 74.
Štev. 7 O.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. marca 1899.
JLetnil* XXVII
Slovenci in njihove šole iui Koroškem.
V koroškem deželnem zboru je bila dne 21. marca zanimiva razprava o šolstvu na Koroškem. O tem smo dobili nastopno poročilo:
Izmed slovenskih poslancev je prvi govoril poslanec Muri: Za vsakteri narod so šole največjega pomena, ker so podlaga za njegov duševni razvoj. Izmed vseh šol so pa zopet ljudske šole najvažnejše, da, one so neobhodno potrebne za narodni obstanek. Da pa bodo šole v istini, kar imajo biti, morajo biti tako vrejene, da mladina poduk razume, poduk se mora vršiti v materinem jeziku in učitelj mora umeti jezik otrok, ki so mu v poduk izročeni. To se ume samo ob sebi. Mislim, da je tako pri Turkih, pri Kitajcih in bržkone tudi pri Culu Kafrih in Indijancih v zapadnib ameriških gozdo\ih. Samo na Koroškem je drugače. V slovenskem delu Koroške so pod-učujejo otroci v mnogih slučajih v jeziku, katerega dostikrat besedice ne umejo. Poduk v tujem jeziku se prične že v dobi, ko otroci še niti brati ne znajo, vsled tega ne znajo napraviti nobenega spisa; da bi se v drugih predmetih kaj naučili, ni misliti, ker jezika ne razumejo.
Šole v slovenskem delu Koroške so dvojne: dve šoli ste popolnoma slovenski, o teh ni treba govoriti, ker ste samo dve. Takozvanih dvojezičnih šol imamo okoli 90. popolnoma nemških v slovenskih pokrajinah ali z večinoma Biovenskim prebivalstvom okoli 30. Najdejo se kraji kakor Železna Kaplja, kjer je otrok slovenske narodnosti 91 odstotkov, in vendar je v šoli popolnoma nemški poduk ! Ravno tako je v Podljubelju. Tam
je slovenskih otrok 97 odstotkov. V teh popolnoma nemških šolah se podučuje takoj iz začetka nemško! Tako postopanje po mojem prepričanji ni postavno, ono nasprotuje tudi zdravi pameti.
Druge šole so utrakvistične. človek bi mislil, da se vsaj v teh šolah podučuje prva tri leta večinoma slovensko, in da se potem, ko so se otroci nemščine že toliko priučili, da jo vsaj nekoliko umejo, začne nemško poučevanje. A ni tako. Za to skrbi vredba c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 2. februvarija 1891, ki naroča, da naj se otroci v prvem in drugem letu polagoma z abecednikom privadijo nemškega jezika. Ta polagoma se navadno začne že prve tedne, predno še imajo otroci kak pojem o nemškem jeziku. Ista vredba naroča, naj se začenši od tretjega leta slovenski jezik podučuje tri ure v tednu in naj se na zgorn|i stopinji ta pouk porabi v ponovlje-nje tega, kar se je bilo nemški razlagalo.
Take šole imajo večinoma za slovensko koroško ljudstvo malo vrednosti, dostikrat sploh niso vredne nič, škoda je časa, ki se z njimi zabije, in stroškov, ki jih ljudstvo plačujo. človek pride do prepričanja, da merodajnim krogom sploh ni nič na tem, da bi se slovenski otroci kaj naučil., ampak da bi se prej ko mogoče ponemčili.
Poslanec Grafe nauer: Z besedami poslanca Muri ja se strinjam tudi jaz. Kakor vsako leto bom tudi letos povedal tukaj, kaj želi ljudstvo in posebno slovensko ljudstvo zastran šol. Dvakrat sem o ti zadevi, se ve zastonj, govoril, vem, da so moje besede tudi zdaj popolnoma zastonj, kajti za reforme, kakor jih mi želimo, večina sedanjega deželnega zbora nima ušes.
Šola nas stane 581 500 gld. in lahko rečem
581.500 gld. in nobenega konca, kajti kakor se vidi, bode ta svota prav kmalu dobila križec, to je plus, na deželne stroške O zistemu ne bom govoril, da pa se moram spomniti tega, kar je c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Palla lani rekel.
Gospod deželni šolski nadzornik je rekel lani, da so utrakvistične šole na slovenskem Koroškem vzgledne šole. Jaz imam dokaze, da je ravno nasprotno resnično.
Človek bi mislil, da imajo pri izobrazbi otrok tudi stariši kaj govoriti, a stariši imajo samo še pravico, da smejo otroka rediti do 6. leta. Ko je otrok prirastel do te starosti, sprejme njegovo izobrazbo v roke šola, in ljudstva nikdo ne vpraša, kakšen poduk si v šolah želi.
Deželni šolski nadzornik je tudi rekel, da nima učiteljev, ki bi jih mogel dejati na utrakvistične šole. Verjamem, a vprašam: čegava dolžnost je pa, učitelje tako vzgojiti, da bodo slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni? Ko bi davkoplačevalec vladi rekel, rad bi plačal davek, a primanjkuje mi potrebnega denarja, bi vlada s tem ne bila dosti zadovoljna in našla bi pota, po katerih bi se dobil denar. Mislim, da ni nemogoče vzgojiti učiteljev, ki bodo slovenščine vešči. Med nemškimi in slovenskimi učitelji je velika razlika. V kolikor jih imam čast poznati, nemškim učiteljem nimam veliko hudega očitati, v naših krajih je pa drugače. Tukaj se učitelji ne brigajo za ljudski blagor, nekateri se morebiti brigajo za to, kako bi boljše prišli naprej, in se začnejo hliniti, in drugi ? Jaz ne vem, s kakšnimi načeli med ljudstvom delujejo. A tukaj imam neko časniško poročilo, ki poroča o učiteljskem

LISTEK.
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
(Dalje.)
Sodnji dan ! Sodnji dan !
Tedaj se jame tresti Niels Graff kakor žena njegova in obrne se k nji ter jo vprašajoče pogleda.
In ona sklone glavo, prikima in začne glasno plakati.
In zunaj na potu hiti glas dalje in krik se razlega grozno dalje in dalje.
Sodnji dan I Sodnji (lan !
In cerkveni zvonovi pojo neprestano, močneje in močneje, proseče in koprneče.
In na nebu stoji križ in plameni neizprosno. *
* *
Prikazen izgine.
Niels Graff se šiloma zave ; skozi zaprte trepalnice spozna le še svit nočne svetilke — potem se zgrudi zopet nezaveden.
Zdaj je vse temno krog njega, in žene ni več poleg njega. Na cesti stoji pred svojo hišo — kakor bi prestrašen iz spanja ven prihitel, da odvrne veliko nevarnost. In zopet čuje prejšnji klic, ko se izgublja v temi:
Sodnji dan! Sodnji dan!
In krog njega je vse črno in tiho. Niti hiš ob cesti niti dreves po vrtih ne more videti. Videti ne more lastne svoje hiše. Niti lastne roke ne more videti, ako si jo drži pred licem, čuje pa svoje srce, kako težko, skrivnostno udarja.
Popolnoma sam je. Poiskati hoče zopet svojo hišo — k ženi hoče in svojemu sinku, biti hoče tam, kjer sta onadva. Toda zdi se, kakor bi tema požrla vse. Poskuša nekoliko korakov dalje — toda nobenih vrat, nobene ograje ali zidu ne otipa s svojimi rokami, ne najde s svojimi nogami — vse je zginilo. Blodil je, zapuščen v tej temni praznoti in ni si mogel pomagati. In on ni smel zaklicati v globoko samoto.
Groze vzdrhti, in sklone se k zemlji ter se jo datakne z rokami. Boji se, da bi ne šla tudi ona proč od njega, da bi ga tudi ona ne ostavila in pustila samega — na sodnji dan.
Kako dolgo tako leži, ne ve.
Ko znova pogleda, ga obseva bela, močna svetloba, in zdi se, da stoji na pufeti obali.
XXIV.
Bela, bela svetloba — bolj bela kakor vse, kar je na zemlji belega.
In svetloba, ki prešinja vse njegovo bitje, svetloba, ki razsvetlja dušo njegovo do najglobljega dna. Svetloba, ki se ne da podkupiti, svetloba, napram kateri je vse drugo tamno in gadno.
Svetloba, ki mu pripravlja rezoče, grozno trpljenje, ker je njena narav nasprotna naravi njegovi, ker poteza njono bitje na se bitje njegovo, da ga umori in pogubi — kakor spreminja ogenj mrtvi, hladni les v oživljajoči ogrevajoči plamen. Svetloba, pred katero se uklanja vse njegovo bitje — in kateri se uklanjajo drugi v največjem blaženstvu.
Tu začuje glas, ki govori iz svetlobe, glas, ki se mu zdi čudovito znan, katerega pa vendar ni slišal še nikoli.
In glas mu pravi, zdaj iz daljave, zdaj zopet čudovito blizu, kakor bi mu govoril iz lastnega srca :
Lačen sem bil in nisi mi dal jesti
Žejen sem bil in nisi mi dal piti.
Tujec sem bil, in nisi me vzel pod streho.
Nag sem bil, in nisi me oblekel.
Bolan sem bil, in nisi me obiskal.
Glas obmolkne ; toda kakor bi prešle besede v svetlobo — kakor bi posvetila ravno na tistih krajih Niels Graffove duše, kamor bi morala posvetiti. In svetloba ponavlja:
Lačen je bil, in nisi mu dal jesti.
Žejen je bil, in nisi mu dal pili.
Tujec je bil, in nisi ga vzel pod streho.
Nag je bil, in nisi ga oblekel.
Bolan je bil, in nisi ga obiskal.
društvu v Spodnjem Rožu. Tukaj čilam: »Zaradi poziva na nemške učitelje, naj se bolj prizadevajo delati za nt-mški schulverein, se je konstatovalo, da so vsi učitelji že od nekdaj udje tega društva. Izrazila se je tudi želja, naj se društvo bolj zanima za delovanje učiteljev na južni jezikovni meji. Kajti: Der Lehrer ist der \Vachter des Deutsohthums an don Sprachgrenzen und liat das deutsche Banner auf denZinnen der Karavvan ken aufgepflanzt.«
Ali je tako opravilo slovenskih učiteljev? Mar bode od teh dobilo slovensko ljudstvo izobražbe? Tega ne verjamem. Posamični naj bodo učitelji udje ovega društva, a ko je vsa korporacija, ki ima narod izobraževati, prišla s tako izpovedjo na dan, moremo si misliti, kako čutijo za svoje so-rojake.
Slovenski materni iezik, pismena slovenščina, se niti v utrakvističnih šolali ne goji v tisti meri, ki mu gre po zdravi pameti in po postavah. Mi nimamo knjig, in kako se pa naj otroci jezika učijo, ko 111 učnih pripomočkov. G. deželski šolski nadzornik je rekel, da so se vršile že obravnave z naučnim ministerstvom, da bi se ti potrebi opomoglo. A do danes še ne vidimo nobenega uspeha, vsaj jaz ne vem o njem ničesar, ali bomo kedaj dobili za naše šole dvojezičnih knjig, kakoršne smo že nekdaj imeli.
O nedeljski šoli rekel je šolski nadzornik, da ni za nič. Vendar pa se govori o predlogih, s katerimi se vtegnejo uvesti napredovalne šole. Na deželi se ti misel ne da izvesti, če se bo poduk vršil ob delavnikih. Ob nedeljah pa je mogoče in mislim, da bi obiskovanje nedeljske šole odrasli mladini bilo koristnejše, kakor pohajkovanje po gostilnah in plesiščih.
Zaradi tega sem že lani naglaševal in še danes sem istega prepričanja, naj se napravi razlika med mestnimi in kmečkimi šolami.
Za mesta je osemletna šola koristna, a na ch želi nam ue pomaga nič, ker je kmečko ljudstvo prisiljeno po letu prositi oproščenja Odpravimo popolnoma oproščevanje in ostanimo jiri šestletnem poduku s sledečo nedeljsko šolo. V zadnjem času so se tudi na deželi uvedle delavne ure. Že lani je eden poslancev tirjal, naj se ozira šola na praktično izobrazbo deklet. V nekaterih šolah se morebiti ti želji vstreza, pri nas ne. Vrh tega napravlja obiskovanje delavne šole mnogo stroškov. Ko se jo izdala uredba, ki je napravila ta poduk obligaten, naj bi se bilo skrbelo tudi za sredstva, da bi mogli otroci poduka se udeleževati brez stroškov.
Dr. Metnic protestuje proti Murijevim besedam, ki deželnemu šolskemu svetu očitajo stran-karstvo in krivičnost, in konstatuje, daje koroško ljudstvo s sedanjimi šolami zadovoljno.
Dr. A. Lemiš: Resnica jc, da ne moremo dobiti toliko učiteljev, da bi njihovo število zadostovalo za dvojezične šole, a ravno tako gotovo je, da nikoli ne bomo pripustili, da bi se klicali slovenski učitelji iz Kranjske ali Stajarske k nam. Za šestletno šolo govornik ni. Zaradi Kaplje, pravi dalje, se ne sme prezirati, da so v šolo nemškega trga ušolani < troci iz Bele in da ti delajo tako percentno število. Da pa prebivalstvo v Kaplji želi nemški poduk, vem ravno tako gotovo, kakor škof ve, da hočejo nemške pridige imeti.
V teh rečeh se moramo ravnati po potrebah ljudstva. L. 1866 je občina Dholica prosila, da se zopet upelje nemški poduk, in čudno, tedajni slovenski učitelj je zanemarjal nemški poduk in nemški župnik ga je hotel imeti.
Posl. Jan Iluter se smeje: Torej vendar enkrat en nemšk župnik!
Dr. Lemiš: Dejstvo je, da se slov. otroci, l o pridejo na nemške šole, vendarle kaj naučijo, veliko lažji, kakor narobe. Ce se pa dogaja, kakor kolega Muri pravi, da na dvojezičnih šolah učitelji že po nekaterih tednih začnejo z nemškim podukom, pripoznavam, da to ni pravilno in da se po ti poti ne pride do uspehov; oni, ki tako delajo, ravnajo krivo.
Posl. T s ch ern i g*) pomiluje učitelje, ker jih vse nadzoruje: nanj gleda okrajni šolski svet, nanj
*) Tschernig je človek, ki doma v katoliški labudski dolini pri procesijah z rožnim vencem hodi. Značaj tega ljudstva je poseben. Pri zadnji volitvi se je izrazil nek katoličan: die Lavantthaler haben gelogen, als ob sie fUr jede Liige einen Ablass bekommen wfirden. Boljše se Tschernig n večina njegovih volilcev ne dajo označiti. (Op. ured.)
gleda vsak človek, njim še politične prostosti nočejo pustiti. Da pa jo druga vrsta ljudi (eine Klasse). koji se ne prepoveduje, komaj pridejo ven, so najhujši agitatorji. Tudi tem bi se moglo prepovedati udeleževati so političnega gibanja, ker k temu nimajo pravice.
K n e z o š k o f dr. K a h n : Jaz mislim, da
moramo šolo pustiti, kar ima bistveno biti in da
• v f
se ona ne sme združevati b politiko. Sola naj širi družbinske nazore in nauke in naj jih vglobuje. Ume se, tla vsi želimo, da bi se otroci v šoli izobraževali ter napredovali po svojih zmožnostih, in vendar ne morem vsega hvaliti, kar jo v sedanjih šolskih postavah zaukazano ; a o tem danes nimam namena govoriti. Tudi o vprašanju ne, ali se naj šolski poduk skrajša, ali ne. A jaz ne skrivam svojega prepričanja, da sem tudi jaz za tjletno šolo in nadaljevalni nedeljski poduk. Nedeljski poduk ima namen, ponavljati, kar so se otroci poprej naučili, ali njeni namen je tudi še drugi: Ravno otrokotr, ki so dosegi 14. leto in še nimajo nobene izkušnje, bi ne škodovalo, ko bi jih še kdo opominjal in vodil: Zato bi z veseljem pozdravljal nedeljskj šolo.
Ume se, da jo deželski šolski svet nepristransk: tudi verjamem, da se ljudje ne pritožujejo; a ljudje so, kakoršni so. Oni imajo želje in potrebe, ki jih ne izrazijo na pravem mestu, potem pa se najdejo nekteri ljudje, ki so morebiti bolj izobraženi, ter pripravijo ljudske težnje na javnost.
Na tem, kar je g. Muri povedal, ne dvomim, da je v nemški šoli 97 °j0 slovenskih otrok! Ne oziraje se na ta dejstva, mislim, da ima ljuba mladina pravico, da se ji izobrazba deli v materinem jeziku. Samo ob sebi pa se razume in nikdar nisem slišal druge želje, da naj se Slovenci uče tudi nemški. Otroci naj se obeh jezikov uče, a oni morajo dobiti tudi poduk v slovenskem jeziku. Če se le hoče, se bo z dobro voljo dalo kaj doseči.
G. Tschernigu odgovorim, da mi ni znano, da bi se kje učiteljem kratile državljanske pravice. Mi seve mislimo, da politično delovanje v nobeni zvezi ni z učiteljskim poklicem. Duhovnikom moram pa tudi pustiti to pravico. A v tej stvari so meje, ki iih nikdo ne sme prekoračiti.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. marca.
O zasedanju češkega deželnega zbora. Deželni zbor češki bo zboroval mnogo dalje, nego se je spočetka poročalo. Poroča se namreč iz dobropoučenih krogov, da bo trajalo zasedanje do 15. maja ali pa še dalje. Vlada je češkim poslancem dala zagotovilo, da ustreže njih želji. Vendar pa v vsej tej dobi ni pričakovati kake resne politične razprave, razven morda pri razgovoru o deželnem proračunu. To kaže najpreje okolnost, da deželni maršal ni še postavil na dnevni red predloga poslanca Ilagela, ki je zahteval, naj se izvoli poseben odsek, ki se bo posvetoval o cesarskem sporočilu; ravno tako se še ni obnovil jezikovni odsek v tem zasedanju. Nemški člani deželnega zbora se tudi sedaj ne udeležujejo de-želnozborskih sej. V soboto je potekla osemdnevna doba. v kateri bi bil moral znova pozvati deželne nemške poslance, naj pridejo v deželni zastop. Po preteku nadaljnih štirinajst dnij bi ti možje, ako se ne odzovejo povabilu, izgubili svoje poslaniške mandate. Toda deželni maršal iz kakoršnegč« koli vzroka ni hotel storiti tega in tudi ne bo, dokler tega ne zahteva kaka deždnozborska skupina. Ker so pa najbržo tudi to ne zgodi, bodo nemški poslanci še nadalje ohranili mandate, akoravno ne izvršujejo poslaniške dolžnosti. Sodi se, da želi tako osrednja vlada, ki ne vidi rada, da bi se še bolj razburjali duhovi. Boji so konečno tudi, da pridejo pri eventuvalnih volitvah na njih mesto v zastop večinoma sami radikalni kričači. Deželni zbor bo toraj še nadalje zboroval brez njih in še dalje, kakor se jo dosedaj mislilo. Iz tega je tudi razvidno, da se državni zbor ne snide zadnje dni aprila, marveč v najugodnejem slučaju šo le mesec pozneje.
Poslanec dr. Engel o jezikovnem zakonu. Povedali smo že, da so nemško - nacijo-nalni in liberalni krogi trdno prepričani, da v malo dneh zagleda beli dan novi jezikovni zakon. ki bo po njihovej volji. To trditev pa je na
zborovanju meščanskega kluba minuli četrtek ovrgel poslanec dr. Engel, ki je rekei glede izdaje tega zakona nastopno: Jaz ne verujem na izdajo tega zakona, ali vsaj na to ne, da nas bo vlada presenetila; izjavila nam je namreč, da na sedanjem stanju jezikovnega vprašanja ne bo ničesar spremenila, ako ne v sporazumu z obema strankama. Presenečenje od strani vlade bil bi toraj prestopek proti dani obljubi, za kar pa po mojem mnenju ni zmožen grof Thun. Prepričan sem vsled tega, da je vse neresnično, kar se je govorilo in pisalo o izdanju jezikovnega zakona. Mogoče jc sicer, da skliče vlada konferenco obeh strank. V tem slučaju se udeležimo napovedane konference, seveda ne da bi vedeli, kaj nam vlada predloži in ali se posvetovanja udeleže tudi Nemci. Izjaviti pa moramo že danes, da niti za las ne odstopimo od načel, ki jih je razvil v svoji oficijelni izjavi bivši ministerski predsednik baron Gautsch. Ne moremo si namreč misliti, da bi gn f Thun drugače postopal proti nam, kakor jo postopal nemški baron Gautsch.
Dreyfusora afera, pride toraj po velikonočnih praznikih na dnevni red in bo, kakor se splošno sodi, pri tej glavni obravnavi tudi di-fini-tivno rešena, kar je j>ač najbolj želeti z ozirom na vedno bul j zamolane francosko razmere. Minuli petek se je pečalo kasacijsko sodišče z zahtevo soproge ekskapitana Dr'e'yfusa, naj se izločijo iz sveta, ki bo konečno razsojeval o tej zadevi, svetniki Petit, Lepellt tier in Crepon, najbrže vsled tega, ker še niso izgubili popolno vsega čuta pravičnosti. Formalno j ti zagovarjal to zahtevo le glavni prokurator Manau, toda ostali člani sodišča ga niso poslušali, ter zahtevo kratkomalo odklonili, poleg tega pa še soprogo Dreyfusovo obsodili radi tega na 100 frankov denarne kazni. S to razsodbo so židovski Dreyfusovi pristaši malce pogoreli, česar pa seveda očitno ne marajo priznati in pravijo, da to »dobri« stvari ne bo škodovalo, ker se gre tu le za spremembo oseb, ne pa načel. Nam se pa zdi nasprotno, da se gre Židom ravnn za načela, oziroma proti takim načelom, ki jih zastopajo imenovani trije možje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. marca.
(Vrhunec liberalne surovosti.) Zadnji »Narod« piše: »Včerajšnja seja deželnega zbora je pokazala, da 6e je katol. narodna stranka »sprave« že naveličala in da je prevzel gospod Kalan posel rude-čega krvnika, tako da je moral v ja.ni seji omenjeno spravo slovesno vdušiti. Počenjanje te propadle stranke bilo je tako hinavsko, da moramo skoro dvomiti, jeli še kaj poštenih mož v njenih vrstah .Skoraj vsi brez izjeme pozobali so svojo besedo in svoj podp s, kakor pozoblje kozel zeleni list z veje.« — V tej seji, kakor znano, je poslanec Kalan z ozirom na nemškonacijonalne demonstracije v nemškem gledišču katere jo grajal tudi »Narod«, v ime kluba katol. narodnih poslancev predlagal, da se nemškemu gledišču odkloni podpora 6000 gld. — »Narod« pravi, da so katoliško-narodni poslanci s tem razrušili spravo, da jo je poslanec Kalan kot rudeči krvnik vdušil, da je zato naša stranka propadla, da so vsi poslanci skoro brez izjeme pozobali svojo besedo, da v njih vrstah skoro ni poštenih mož. Cela nizkost in surovost tega napada in teh očitanj so razvidi, ako citiramo § VI. spravnih določb, ki se gla>i: V doslej spornih točkah gledališča in višje dekliške šole se bode dogovorno naslednje postopalo: a| glede podpore nemškemu gledališču prepušča se članom obeh klubov svoboda, b) slov. gledišču se osigura letna podpora najmanje 6000 gld. — Katoliško narodni poslanci so imeli torej tudi glasom sprave pravico odkloniti podporo nemškemu gledišču zaradi omenjenih demonstracij; ker so pa hoteli lojalno postopati, bi se bili radi o tem z narodno-naprednimi poslanci skupno razgovarjali, preden je prišla zadeva na vrsto v dež. zboru. Poslanec Kalan je to željo izrazil posl. Hribarju, ki pa ni hotel o tem nič slišati, marveč je takoj spravil kot poročevalec stvar v finančni odsek in potem v deželni zboi. — Očitanja, ki jih »Narod« daje naši stranki in našim poslancem, zadevajo Narod in njegove poslance, ki so pokazali, da imajo še vedno trdno zvezo v dož. zboru z Nemci.
(Promocija.) Na dunajskem vseučilišču je bil v čelrtek 23. t. m. promoviran doktorjem medi-
cine gosp. Janez Plečnik iz znane meščanske rodbine v Ljubljani. Čestitamo.
(»Za pravdo in srce.«) Doživeli smo vendar in to koncem sezone, da se je ozrla intendanca deželnega gledišča po drami, ki bi zaslužila že davnaj uprizoritev. »Za pravdo in srce« je tragedija, vzeta iz življenja naših očetov, ki so trpeli in bo puntal', a vedno podlegli. Gospod A. Medved je ustvaril mojstersko dramo in jo priobčil 1. 1896 v »Dom in Svetu«. Od tistega časa smo vedno čakali, kdaj zapazi intendanca to izvirno delo. No, zdelo se je potrebno preje še — sredi sezone — dati skrpati »Rokovnjače«, in ta »prva narodna igra« se je občinstvu usiljevala dokaj časa. Sinoči pa se je priredila zadnja dramska, t. j. izvanredna predstava v korist domačih igralcev. Tu moramo grajati postopanje intendance. G. A Medved je položil v tragedijo samo dve ženski. Intendanca pa je rabila troje ženskih ulog, zato je dala ulogo kmečkega fanta Oberča v roke gospodične Ogrin-čeve. To ]e bilo ponesrečeno, lahko si vsak misli. Nekateri igralci, pred vsem nekateri beiu ficijantje, so se pošteno potrudili. Gospa Danilova jo igrala izborno svojo ulogo, katero je u m e v a 1 a. Gospodična Slavčeva je bila Katarina in je v neka terih prizorih dobro predstavljala kmečko deklico, a bilo bi lahko bolje, zlasti v začetku. Gospodična Ogrinčeva se je trudila napraviti iz sebe, nežne ženske, krepkega kmečkega fanta, ki igra precejšno ulogo v ustaji, a žensko naravo se ni mogla otresti. Gospodje Verovšok, Danilo in Lovšin so se potrudili, zlasti sta prva dva umevala svoji ulogi, g. Lovšin je igral Erazma som ter tje z glo-bokostjo in umerjenostjo. A jako pohvalno moramo omenjati g. Oreheka. Njegova uloga je bila težavna in g. Orehek še ni menda imel slične uloge. A izvedel je izborno, pogodil je jako dobro značaj Dizme, kakoršne uloge smo zaupali dozdaj samo g. Inemannu. G. Inemann je vodno steber, za katerega se človek ne boji, da bo opešal. Težko, karakteristično ulogo slepca Grajana je proučil z njemu lastno bistroumnostjo. — Splošno pa se mora reči, da mnogi naši igralci in igralke mnogokrat svojih ulog,niti ne umevajo in zato ne morejo dobro predstavljati. — Ta naša žalo-igra je vzpela sinoči, da je bilo veselje. Ni čuda, kajti delo stoji v originalnosti in umetnosti visoko, višje nego do zdaj katera slovenska drama. Gledališče je bilo razprodano. Upamo, da jo vidimo v bodoči sezoni večkrat, da pride jedenkrat slovensko delo do priznanja, čim večkrat se bo igrala idej bogata »Za pravdo in srce«, tem r.ijši jo bo občinstvo imelo, ker jo bo čedalje bolj umelo.
(Vinogradarst»o.) Poslanec Pfeifer je govoril glede podpore vinogradar*tva približno tako le: Prav hvaležen sem gosp. predgovorniku za njegova pojasnila glede ljubljanske trsnice, ker je z uradnimi številkami dokazal, da je navedena trs-nica prizadjala v letih svojega obstanka le nekaj čez 4700 gld., no pa okoli 18.000 gld., kakor je trdil po pomoti g. poročevalec. Sicer svota 4700 gld. ni ravno majhna, vendar denar ni zavržen, ker je trsnica oddajala po nizki ceni dobro zarasle cepljene trte, ki so drugocl stalo 15 kr. in še več. Jaz sam sem kupil 3krat take cepljene trte, od katerih danes raste 95 %. Glede prilogo 24 omenim, da me zadovoljuje obširno temeljito poročilo dež odbora in poučna razprava današnjega gospoda poročevalca zlasti v onih točkah, ki priporočajo produkcijo amer trt v večji množini ter vzgojevanje žlahtnih cepljenk, da jo na oni strani mogoče pridelovati tudi kvalitetnih vin, na drugi strani zabraniti, da so ne zanese bolezen »black rot« v našo deželo. Amerikanskih podlag je sedaj lahkeje dobivati iz državnih, deželnih in drugih trsnic, nego žlahtnih cepičev; trsna uš so je namreč silno hitro širila ter uničila s trtami tudi žlahtne cepiče, prodno je mogoče bilo prihraniti si potrebno množino žlahtnih trt — cepiči iz državne trsnice in cepljene trto iz deželne trsnice niti najskromnejši potrebščini ne zadostujejo, tako da je občutno pomanjkanje žlahtnih cepičev. V tej zadregi požlahtnujo nekateri \inogradnik podloge s takimi cepiči, kakor jih zamore ravno dobiti, drugi vinogradnik s žlahtnimi cepiči, ki jih jo sam vzgojil ali pa ki'jih naroča na Bizeljskem, v Maiiboru in drugod. Taki cepiči sovoda se ne dobo brezplačno, ampak stanejo '/» krajcarja do 1 krajcar, vrh tega pa še večkrat daljnih potov. Pomanjkanje žlahtnih cepičev jc tako občutno, da je treba skrbno čuvati,
da jih zlobna roka ne pok rade; poznam vinogradnika, ki jo skrbno varoval nekaj starih trt črne tične, da bi s to žlahtno trto pocepil pripravljene podlago na eni parceli in vsaj na tej parceli imel čisti enakomerni nasad — čez noč mu je pobrala zlobna roka vse cepiče. Ni tedaj tako lahko, kakor si morebiti kdo domišljuje, regenerirati nograd po vsem enakomerno z zbranimi žlaht. trtami, zato je srečna misel, da se po denašnjem nasvetu napravijo trsnico za vzgojevanje z žlahtnimi plemeni cepljenih trt, in sicer kakor nasvetujo finančni odsek: v Črnomaljskem, Novomeškem, Krškem in Postojinskem okraju. Iz leh trsnic dobivali bodo vinogradniki — ki imajo premagati mnogo tožav — vstj zanesljivo dobro žlahtne trto in cepiče, s katerimi bodo zasajevali vsako vrsto posebej ter pridelavah kvalitativno izvrstno kapljico. Pot, ki privede zlato kapljico pod varno streho, je pač dolga, negotova, polna nevarnosti — vinogradnik, ki je po večletnem trudu z obilnimi denarji srečno zvršil novi nasad, mora imeti še precejšnega potrpljenja in napora, predno zamore uživati sladki sad dolgoletnega svojega truda: koinaj silijo poganjki iz trte, že mora žveplati trte in jih škropiti z vitrijolom 2, 3 in večkrat; prikažejo se na daljnem obnebju črnosivi oblaki, žo mora hiteti vinogradnik, da s strelom prežene sovražnika in razbije pretečo nevihto ; ta izredna sredstva : žveplo, vitrijol, aparati, škropilnice, strelne pripravo itd. stanejo mnogo denarja; temu pridružuje se še cela vrsta rednih stroškov za navadno obdelovanje. Vinogradniki pač ne bi zamogli lotiti se naprave novih dragih nasadov, ko jih ne bi podpirala država in dežela z brezobrestnimi posojili in drugimi podporami, pri tem pa tudi naša kmetijska družba si prizadeva, da s cenim nakupom umetnih gnojil, škropilnic, vitrijola itd. zmanjšuje stroške obdelovanja ; kakor čujem, posrečilo se ji je pravočasno kupiti cenega vitrijola, da zamore tudi oddajati letos po nizki ceni 25 krajcarjev vitrijol, kateremu je drugod cena poskočila že na 30 kr. Vsi poklicani oziroma prizadeti faktorji tedaj de lujejo na to, da mrtve vinske gorice se obudo k novemu življenju ter zopet obzelene. Pri raznih prilikah opisaval sem v drž. in dež. zboru trsno uš št. I, II, III, danes tega ne ponavljam ter lahko rečem, da z vstrajnim pogumnim naporom, ki so nai.aja tudi v denašnjih odsekovili in dež. odbo-rovili nasvetih, bode kmalo premagan na vsi črti najhujši sovražnik nežne trte — naravna trsna uš — ki sem jo šaljivo imenoval trsno uš št. I; v par letih odklenkalo bode tudi trsri uši št. II, ko poneha veljava nesrečne vinsko klavzule, in trsna uš št. III umakniti se bo morala pravi božji kapljici — v to pomozi Bog in sreča junaška
{Občinski svet ljubljanski) ima jutri v torek popoludne ob peti uri drugo izredno sejo. Na dnevnem redu je poročilo pravnega in personalnega odseka o novi pogodbi z ljubljansko plinarno, ter poročilo o prošnjah posestn'kov Fil. Schroyerja in A. Goršeta za odpis vodarine.
(Shod v Vodmatu) Slovensko katoliško delavsko društvo jo priredilo zadnja dva praznika dva dobro obiskana javna društvena ehoda z dnevnim redom: Volilna preosnova za mestni zbor. Shod v Vodmatu se je vršil v soboto popoludne v gostilni »pri Majarončku«, kjer sta poročevalca gg. G os t in čar in Moškerc razpravljala o potrebi volilne reforme za občinski svet, da bi se tudi delavcem, ki plačujejo toliko indirektnega davka, dala volilna pravica. Mestno gospodarstvo so je v ostrih besedah kritikovalo, kar so navzoči glasno odobravali. Debate se jo udeleževalo tudi nekaj socijalnih demokratov, a naposled se je resolucija za dosego volilne pravice v občinski svet soglasno sprejela. Ljudstvo se vzbuja in tisti, kateri so sedaj temu ljudstvu ironično posmehujejo, so bodo v času, ki ni več daleč, bridko kosali.
(Shod na Karolinški zemlji.) V Ljubljani se je začela živahna agitacija, ki utegne vendar s časom naše mestno očete navdati s strahom pred ljudsko silo, namreč agitacija, da dibo delavci, ki so sedaj izključeni od volilnega prava, ustop v občinsko dvorano. Včeraj je sklicalo slov. kat. delavsko društvo svoj društveni shod v gostilno »pri Ilibču« ob Ižanski cesti, z istim dnevnim redom, kakor predvčerajšnjim v Udmatu. Govorniki Jeraj, Moškerc, Gostinčar so drastično slikali mržnjo liberalnega občinskega sveta ljubljanskega do delavskih stanov, katero kažejo gospodje pri vsaki priliki. Marsikatero krepko o po-
stopanji naših mestnih očetov smo slišali tudi i« ust socijalnega demokrata g. Mihevca. Resolucija je bila soglasno vsprejeta. Pri raznoterostih so je govorilo večinoma o stvareh, ki so bile lokalnega pomena. Taki shodi s« bodo še nadaljevali in slednjič so skliče velik ipidski shod. katerega se vtegno vdeležiti ceh>skupno ljubljansko delavstvo.
(Velikonočne počit niče) se za dijake prično v sredo in trajajo do srede po Veliki noči.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski štajerski vpisano grajščino na Mu ti s krasnim parkom blizu župno cerkve, da postavi ondi brambo proti pre-silnemu navalu nemštva. Z izrednimi darovi naj vsi in zlasti štajarski Slovenci podpro družbo, da bode mogla dovršiti lepo nalogo.
(Trgovinski minister v Trstu.) Dne 26. t. m. došol jo v Trst baron Dipauli, da prisostvuje zrinjenju v morje velikega trgovinskega parobroda »Nadvojvoda Fran Ferdinand«. Minister hoče pregledati še več v njegov delokrog spadajočih zadev v Trstu, kjer se bode v ta namen mudil več dni.
(Imenovan) je c. k-, sodni avskultant gospod Jurij Corazza v Rovinju c. kr. pristavom v Buzetu.
(Izpiti) za zdravnike in živin, zdravnike v svrho dobave javno službe pri političnih oblastvih se bodo vršili meseca maja v Gradcu Prošnje do 15. aprila c. kr. namestništvu v Gradcu.
(I)r. Krstič > Deželno sodišče v Trstu je obsodilo znanega renegata dr. Krstiča na sedem dni zapora zaradi žaljenja javnih organov. Obtožen je bil zaradi javnega nasilja. Ta človek je res neroden.
(Nesreča na Sušaku.) Minulo soboto je zgrabilo v papirnici na Sušaku jedno veliko kolo 26-letno Ano Cuculič ter jo v pravem pomenu zmečkalo. Dekle je prišlo preblizo stroju in to je bila njena smrt.
(Okrog Leskovice pod Blegošem) klati se te dni neki jelen, nenavadna žival tu. Odkod je sem pribežal, se ne ve. Pride celo blizo hiš, pa veliki zameti snega, ki še vedno naletuje, ga bodo gotovo od tu pregnali.
(Sneg) je zadnje dni mnogokje po Kranjskem zaprl ves promet. Najhuje je vilo po Krasu, kjer so veliki zameti. Vsled nenadne zime pa so največ trpeli ptiči, katerih jo zmrznilo na tisoče in tisoče.
(Jubilejski zlati.) »Wiener Zeitung« poroča, da se še vedno dobivajo jubilejski zlati proti vplačilu drugih, jednakovrednih zlatov.
iTatviua.) Posestnici Mini Stanovnik na Suhi je bila v noči od 16. na 17. t. m. ukradena iz hleva dobro rojena krava pšenične barve v vrednosti 120 gld. Tatu še niso zasledili.
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj, 27. marca. Deželni zbori isterski, goriški in tirolski se skličejo takoj po veliki noči. Isterskim Italijanom je vlada vstregla, ter bo sklican isterski deželni zbor v Koper.
Dunaj, 27. marca. V delegacijah bo vnanji minister zahteval 120.000 kredita za pomnožitev konzularnih mest. izmed katerih bodo tri nova vstanovljena na Kitajskem.
Dunaj, 27. marca. Koloman S/.ell je prišel danes popoldne na Dunaj. Govori se. da se o nagodbi sedaj še ne bo razgovarjal z avstrijskimi ministri.
Praga, 27. marca. Klub inladočeških državnih poslancev je sklenil z ozirom na politični položaj zahtevati, da se prej ko mogočo skliče izvrševalni odbor desnice državnega zbora. Glede tega koraka je dogovorjen z veleposestniki.
Inomost, 27. m.»rca. Deželnega sodišča nadsvetnik dr. Blaas je vsled izključitve dr. Grabmayerja izstopil iz deželnega volilnega odbora.
Rim, 27. marca. Papežu se zdravje normalno boljša. Kardinal Rampolla dela na to, da bi bil koiuistorij že koncem aprila.
Barcelona, 27. marca. Minula praznika so priredili karlisti večje^ demonstracije proti vin i in državni ustavi. Culi so se klici: Živela slobodna Katalonija, živela republika. Policija je po daljšem naporu razpršila demonstrante.
Manila, 27. marca. V noči od 25. na 26. marca se je bil ljut boj mej Amerikani in vstaši. Prvi so se že tekom dneva približali vstaškim postojankam ter potem, kakor p oroča general Otis, z vso silo vrgli se na nasprotnika. Boj je trajal celo noč in še drugo dopoludne. Vstaši so se slednjič z velikimi izgubami morali umakniti. Alesto Malaban so pred begom zažgali. Amerikani. ki nimajo znatnih izgub, so se v boju polastili mesta Malinta.
Meteorologidno porodilo.
Vtfina nad morjem 30« i m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
a B	Čas cpv tovsaiu	Stanje barometr« v Oilli	Temperatura »o Celziju	Vetrovi		n E , d . t V a* '
241 ». zvečer | 732 2				sr. jvzh. | oblačno		3-0
„.1 7 zjutraj O porini		732 6 "34 6	-29 --1 :•(	m. svzh. sr jvzh,	oblačno t	
25 ° Aveiier«		737-7 I 4 0 | sr. vzn. | »sno				0.0
26	7. zjutraj 2. popol.	741 6 740 8	— la 8 +3 5	»r jzan. sl. jug	megla jasno	
261 9. zvečer		1401	-28	brezv.	jasno	0-0
'i. zjutraj 2 popol.		740-2 740 0	—80 +7-0	sl. sever, st. svzh.	jasno jasno	
Srednja temperatura petka —1 1". normale: 5-2°. Srednja temperatura sobote — 2'7°, normale: 6 4° Srednja temperatura nedelje -4 0°, normale: 5-6°
Zalivala.
313 1-1
Za prisrčne dokaze ljubezni polnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne, preblage matere, oziroma stare in prastare matere, tašče, sestre^ tete in pratašče, gospe
Marjete Dolenec roj. Potočnik
ne moremo se vsakemu posebej zahvaliti, torej izrekamo tem potom za mnogobrojno udeležbo pri spremljevanju k zadnjemu počitku ranjee posebno prečastiti duhovščini, osobito pa mestnemu župniku, duh. svetniku g. Totnažiču, slavni požarni brainbi, gg. c. kr. uradnikom in vsem dragim prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Bog povni stotero !
Škofja Loka, dnž 26. marca 181)9.
Globoko žalujoči ostali.
JUT
js^r
Svoji k svojim!
->ja
Najstareji češki renomiram veliki zavod.
Os. ln kralj. 'Bsafeifc' dvorni založnik
Monštranca renesančna
iz bronca, vsa vognju pozlačena, 130 gl. vsa iz čistega srebra, težka, v ognju pozlačena.....391 gl.
v Jablonem ob Orlici
hiš. št. 86 na Češkem
priporoča:
mnSno blago, pluvijale, dal-matike. vela, nebesa, Šolsko lu društvene zastave, bandera, altaruc preproge , pregrinjala, albe, rokete, mon-štrnnce, kelthe, paciitkale, cibe-rlje , svečnike, oltarne svttllke, kadilnice,škopll-nlke , cerkvene lcstence, teh. dovršene krlževe pote, oltarne podobe najboljših akud. mojstrov Itd. Itd. — izdelane izredno okusno po cerkvenih predpisih. dragocene, trpežne in po zelo nizkih cenah. Za dokaz solidne in točne postrežbe Ji mnogo tisoč častnih priporočilnih priznanj ter obstanek zavoda od leta 1810.
Zahtevajte velike llu-stravane cenike, proračune, vzorce in gotove predmete v izbero franko.
Naslov za dopise
vselej doslovno popoln.
301 82 Naslov za brzojavke:
Dvorno založništvo — Jablonem ob Orlici.
J
so izšle ter stanejo v .Katol. Bukvami" v Ljubljani v polusnji 90 kr., v celo usnji 1 gld , v celousnji z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Po pošti poslane 5 kr. več.
H «
S *
3« .
t- .2 c
fiSi
S)L 3 o. v
iS • ?
a>l ::
-h S. 5 f
si M «
Cfi > 'C
m « S .8* i
" 5* S*
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah idrav-liišku priporočan« ju	20-12 II,
naravna alkalična kislina
katera se z vsp.-tiom rabi sama ali pomešana z gorkirn mlekom.
Ta miioraztapljaioče osvežujoče iu pomirljivo deluie, pospešuj« ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, vei-jih spete rijskih prodajalni««h in trgovinah z jr-stvinami in vinom.
ima v za-LJubljanl,
f\l\ti venecijanske in španske. Najcenejše i uuue, iogj tvrdka BRATA EBEBI. v LJ
Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju 228 22 11—1
Služba organista i. cerkovnika
se takoj odda v Javor-u.
Prosilci oženjeni naj se otrlasijo pri cerkvenem predstojništvu v Javor-u, zadnja pošta Spodnja Mrušiea pri Ljubljani. 303 4-2
Anai Rupnik,
izdelovalka umetnih cvetlic,
Sv. Petra cesta št. 13,
priporoča slavnemu občinstvu, posebno •4*	pa prečastiti duhovščini
? šopke, vence za na altar)e in bandera, ter popolno opravo za nove maše itd.
i po najnižji ceni.	252 3—3
Posojilnica za Bled in okolico,
registr. zadruga z neomejeno zavezo,
obrestuje od novega leta hranilne vloge po
4*2 odstotka
in plačuje rentni davek sama. 309 3-1
St. 440.
Slovenci,
pristopajte k
straži"!
Sl. 8380
Kleti v najem
289 3—2
V pritličju poslopja meščanske imovine v Špitalskih ulicah v Ljubljani oddati je takoj nekaj kleti v naje m.
Pogoje je izvedeti pri mestnem komisarjatu v navadnih uradnih
urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. marca 1899
312 l-l
Mestna hranilnica v Novem Mestu razpisuje s tem mesto
z letnim adjutom 360 gld. — Zahteva se spričevalo o dovršenih štirih razrertih srednje šole ali pa o trgovinski šoli, nadalje znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi; neobhodno je potrebna lepa pisava.
Ako se pokaže sposobnega in zanesljivega, se imenuje v enem letu uradnikom.
Prošnje s spričevali krstnim in domovinskim listom so vložiti do 20. aprila t. 1. pri mestni hranilnici v Novem Mestu.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu,
dno 23. marca 1899.
Franjo Perko 1. r.,
pisiirnični ravnatelj.
Martin Mohar 1. r.,
predsednik.
Knpuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JBAJSTKA. lakso Veršec
v I.JUBI^JAIVl.
Srečko na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Olrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnž
do dn6 po 41/9%. Poštno - hranil nične položnice na razpolago.
			1 I>	n li a j s li a, l>	O	r z					
	&										
Dne 27. maroa.				Dni 24. maroa.			Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	199 gld 1 0 »		25	kr k
oiknpni državni dolg v notah.....	101 gld.		— kr.	4°/0 «|f.avne srečke 1. 185-1, 250 gld. . .	171 gld. 60 kr.		Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	25	»
	100	»	90 »	6u/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	157 >	75 »	Rudolfove srečke, 10 gld.......	V 9	»	_	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......	120	>	?b »	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	191 »	50 »	Salmove srečke, 40 gld.......	85	>	75	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	8"! .	4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98 »	90 »	St. Genrtis srečke, 40 (fld.......	86	>	__	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......	119	»	85 »	Tišine srečke 4°/0. 10t» gld.......	140 »	50 »	Waldsteinove srečke, 20 gld......	60	»	_	>
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	>	65 »	Dunavske vravnavne srečke 60/„ ....	130 »	25 »	Ljubljanske srečke.........	24	>	_	»
Avstro-ogerBke bančne delnice, 600 gld. .	922	»	— »	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108 »	75 »	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	U6	>	50	>
Kreditne delnice, 160 gld.......	367	»	70 »	Posojilo goriškega mesta.......	112 »	— >	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	338 )	»	_	fr-
London vista...........	120	»	60 »	4°/0 kranjsko deželno posojilo.....	98 »	25 >	Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.	471	»	_	>
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	69	>	02 V	Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98 »	— >	Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . .	64	»	_	»
20 mark............	11	>	79 .	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	218 »	26 ►	Splošna avstrijska stavbinska družba	108	»	___	»
40 frankov (napoleondor)......	9	»	55'/,»	» » južne železnice 3°/0 .	118 •	80 »	Montanska družba avstr. plan. ...	240	»	65	»
	44	»	35 »	» » južne železnice 6°/0 .	124 .	60 »	Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	m	>	_	>
C. kr. cekini...........	6	9	67 >	* > dolenjskih železnic 4°/„	99 »	50 »	Papirnih rubljev 100 .......	127	»	12	>
afljp Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
mtmmmmmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
„11 E It C U H"
I., VUollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
jBJC Pojasnila ~gJO. v vseh gospodarskih in Hnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti AiT nnloženlh tr I n v n i n, ~&Zt