Katolišk cerkven list.
List -J-f.
V cetertik listopada 1854.
Tečaj I II.
\T praznik oliene zahvale.
Hvale praznik se obhaja. MnožVa vernikov obdaja
Bogu posvečen altar: Kjer Sin Božji, kralj nebeški. Je za grešni rod človeški \ išji mašnik sam — in dar.
Njega milost je storila. Oe je zemlja nam rodila
Zopet zaželeni sad: Ker Njegoviga terpljenja In presvetiga življenja Zegua polen je zaklad.
Vidama v skrivnost presveto	Kar smo dohriga prejeli,
\ es zamaknjen z dušo vneto	Kar povžili smo veseli,
Mašnik posvečen stoji:	Nam po Njem le dano je.
In po njem se sam daruje	Srednik je On n»ni postavljen.
Jezus mili. in zbrisuje	Zavolj Njega je pripravljen Grehe zgrevanih ljudi. Oče žegnovati vse.
Kdej po kačji je hudobi. Po \dama nezvestobi
Zemlji žegen bil odvzet: Božji Sin do smerti križa Se globoko sani poniža. Iii zasluzi nam ga spet.
\ zame zemlji vse prekletstvo Božje zasadi kraljestvo.
In \>c z Bogatil spravi na> Njega le nedolžnost sveta Naklonuje nam Očeta. Ile nas u>li>-i vsaki čas.
Torej verni kristjani! \ lložji hiši tukaj zbrani.
Zahvalimo Jezusa! Klccijoci ga molimo. S terdno voljo obljubimo Vedno serčno ljubit' ga.
He bo vredna uasa hvala Za darove, ktere dala
Je dobrota Božja nam: Zmerno, trezno vse vživajmo. Iz ljubezni pa dajajmo \ selej radi revežam.
Partel.
Vsi Sveti — vernih dni tlan.
i. Doživeli smo imenitne čase. Ves omikani svet je s prečudnimi, našim očelam neznanimi cestami prepreden. Važna je ta /.najdba, ki časti um človeški, dokler se neskončni Modrosti poklanja, in naša naloga je, jo v dušni prid iu blagor človeštva obračati, ile nas sirova telesnost ne požre. Komaj se vlak vlaka izogiblje, noč in dan kakor za vadijo dirjajo. Lice množili mest je vse spremenjeno, ulice mergolijo ptujili obrazov, in koga bi ne mikalo se enkrat množici na kolodvoru — pridružiti in to čudno reč poskusiti? Se usedem, in nevidna, bi rekel, nerazumljiva moč me pelje po lepi rajski deželi, ktera berž vse moje misli iu ves moj pozor nase potegne in me v mojem naravoslovskeni premišljevanji moti. Lepo se verste na desni prijetni s tertami obrašeni griči v zavetji za njimi ležečih sinjih kamnatih gora. Skor vsak veršič lepša čedna kapelica, ki zraven iunogoverstnih občutkov posebno pobožnost in hvaležnost do naših bogabo-ječili starih v mojem sercu budi. Na levi se raz-prostčra rodovitna, dobro obdelana, lepa ravnina in kakor golobje letijo gradovi in vasi mimo mojih oči. Postaja za postajo sledi, in hitreji, ko se za-neseš, si konec svojiga popotovanja dosegel. — Poznani pa tinti še drugo železnico, ki otl une nič manj hitro nederdra: tode druga moč jo goni, tlrugi
razgled sc odpčra popotvavcam, prijetnimi vino-gradi, lepši gradovi, vasi in mesta: in če te mika, ilragi bravcc, se je poslužiti, zagotovim te, de potovanje ne bo dolgočasno, in že pervo mesto, ki boš imel priložnost je ogledovati, preseže vsak uzor, ki bi ti ga utegnila domišljava /.obrazili. Spravi ie vkup ves mamici j ..beneških cerk\ ;t"*, v>e čuda »večniga mesta**, vse umetniške tlela in vso lepoto preslavuih ..nemških domov*1, pripravi si kakoršniga koli hočeš gradiva, zlata, srebra in dražili kamnov na kupe, sklici nar bolj sloveče umetnike, naj ti po kterem koli hočeš uačertji mesto sozidajo ako jc potem z mojim primeriš, bo kakor naj rev-niši bajtica proti kraljevimu poslopju. - Železnico, od ktcrc govorim, ima sv. mati katoliška cerkev v lasti, pravi sc ji ..c e r k v c 11 o let o-: sopar jc nc goni. ampak berzniga ..časa- kolo, iu pred dušnimi očmi potovavcov. kristjanov, sc razpro*tcra prelepo nebeško kraljestvo: \ inogradi skrivnost nasipa odrešenja: mesta, vasi, gradovi, spominki slavnih mož, ki so se za to kraljestvo bojevali. „Vsi Sveti!" zaupije sprcniiiik - in poglej, tukaj jc nase posta-lišc: sprehajali se bomo po svetem ..nebeškem Jeruzalemu** in ondi toliko sloveči kraj obiskali.
Kakor sc unietnijske razstave in shodiša v večili mestih Ic ob nt kterili dneh iikaželjniniu občinstvu otlperajo: tako sc tudi 11:1111 enkrat v letu draga zakladnica, kteri ves svet enake nima, odpre: preljuba mati tVrkev nam kaže dans v ogledalu rajsko veselje. Trudni popotnik v slabem vremenu nejevoljno dalje stopa, ker daljniga cilja ne more doseči, kar na enkrat zagleda mestno zidovje in pozabivši truda vse svoje moči napric in urnisi jo dalje maha. Tako ho tuili nam današnji pogled v odperto nebo moč pomladil in potcrpcžljivosti na našem popotvauji p«* li dolini sol/, podelil. Znebimo se tedaj tužnili misel, zemlja naj nam danes Ic v podnožje služi in kviško povzdignimo svoje serca. Vdeležimo sc v duhu slovesiiiga slavja, dajmo nasititi se sercu uašimu zveličanja. za ktero je wt varjeno, po kterem hrepeni. Velikanske bukve življenja sc nam od-pertc nasproti deržijo in njih naslov m' glasi: ..Zda j se venčajo iu palmo prejemajo!"	kteri tukaj ter-
pete, kviško povzdignite oči, tam ni joka ne stoka, tam ni bolečin. Zunanji in /.notranji viharji, ki nas tukaj kot tanke šibe majajo, tam bodo potihnili m jasno solnce Božjiga Veličastva vedno sije nad Izvoljenimi. Tam je pravi tabor in šotorov brez števila. V kraljevskem zboru okoli vcliča^tniga prestola presvete Trojice zagledam nar popred ..nebes kraljico** na čelu angelskih korov, kteri tu od začetka sveta svojo nevidno jed in pijačo povzi-vajo: vidim aposteljnov častitljiv« -tarasm-tvo: kar-
dela hrabrili junakov, ki so s svojo kervjo sveto drevo keršanstva zalivali: za njimi sledijo s škitam vere oklenjeni spoznovavci in kolo blažili junaških devic, kterih neomadežvana čistost se kot solnce bliši in nebesam neko posebno prečudno lepoto deli. Ena misel jih obhaja, en duh veje v vsih, ena volja jih veže. Kakor kri, ki iz serca po žilah teka, kakor voda, ki iz morja puhti in zemljo napaja: tako puhti iz nerazumljivima, neizrekljivima morja radost, veselje, sladkost, blaženost in žareča presvela ljubezen, ktera hitreji kot blisk neskončne verste Izvoljenih prešini in pregreva in jih z rajskim zveličanjem napaja. O tjf, tje v sredo teh zveličanih trum vrini se danes moja duša in veseli se in raduj se saj v predčutlejih blaženosti, ki jo one vživajo; pridruži se jim in ž njimi prepevaj: ,,Aieluja! hosana! hvala, čast, slava Gospodu, našiniu Bogu! Svet, svet, sv.... \ehaj! pre-molkni prederzna! — Globoko sc prikloni nar Vi-šimu, v prah se verzi na svoj obraz, o človek, in moli — moli ga! Prepozno sim se revež spomnil aposteljnovih besed: ,,Nobeno oko ni še vidilo, nobeno uho ni slišalo, in nobeno človeško serce ni občutilo, kar je Hog njim pripravil, ki ga ljubijo". Dva bisera vender iz zakladnice vzemimo: Venec nevenljiv nam vedno pripravljen nad glavo visi, pa ga ne bo dobil, kdor se ne bo hrabro vojskoval, in — ,,kviško serca!" tukaj nimamo domovine! —
II. Oh koliko tolažbe, koliko veselja hrani v sebi ta praznik in vender ima mimo druzih znamnje resnobe na čeiu, in serce je nekako oterp-njeno. Tiho! — tiho! — Kaj nek pomeni tako čudno rožljanje in škripanje, kakor de bi se d veri tamne ječe odklepale? — O strah! ogroža! Aliv se mi ne privoši nedolžno in sveto veselje? — Čuj, čuj! ,,Usmilite se nas, usmilite se nas saj vi naši prijatli!" Ah pač zdaj urnem, dobro so mi znani ti glasovi. Občudujem te, katoliška cerkev, de se dans med veselim premišljevanjem rajske slave, tudi tih nesrečnih jetnikov spomniš in v tem, ko jih Svetnikam priporočuješ, tudi na naše serca poterkaš.
Sedaj, ko mati zemlja svoje svatovsko oblačilo slači in nam nečimernost in minljivost vsiga posvetniga tako živo pred oči postavlja: kako pri-ložin je praznik spomina vernih duš, in res še celo nekteri ,,omikani" posvetnjaki ne morejo odreči svojiga spoštovanja ti modri postavi in segi katoliške cerkve in le terdiga krivoverca merzli u m iše dokazov za resnico, ktero mu serce tako glasno in jasno oznanuje in spričuje. — Nikdar ne bom pozabil današnje popoldanske službe Božje v neki vasi, kjer imajo lepo, posnemanja vredno navado se v procesi i na grobiše podati. Veselo se odpo-jejo v čast ,,Kraljice vsih Svetnikov" lavretanske litanije: zadnje počešenje presvetiga Rešnjiga Telesa iz t is ii č gerl omolkne, kar na enkrat zadonijo na koru gromu enaki debeli glasovi, znamnje prestopa v veličastne mehke, žalostne načine, in mi-locutne predigre iz mertraških maš zdramijo po-slusavcc iz blaživnih predčutlejev nebeške soglasbe, v ktero bi se bili utegnili zamakniti pri poprejšnem veselem petji. Duhovnik s služabnikama v černem oblačilu pristopi spet k oltarju, zvonovi se o"hsijo, se vredi procesija — mertvaški križ jo vod? — in pevci zapojejo lepo ubrano (po slovensko) mertvaški napev znaniga spokomiga psalma. Pridši na pokopališč, se vstopf vsak t c ri na odločeno mesto v okro<rU poleg zida; duhovni pa s služabnikama se poda na sredo pod veliki križ in počaka, de se vsi na po-kopalise spravijo.--Vse je tiho kakor spodej
v grobih; jesenski veterc milo pihlja in igra z redkimi laščiči marsikake že na pol plešaste glave; tu pa tam zašumi kako velo perjice. Domači zvonovi umolknejo in le iz široke okolice donaša veter va-lovam enako, zdaj od te zdaj od une strani milo-žalostne glasove zvonov — zvonov! ah, kako so oni še davi tako slovesno in veselo peli in zdaj—? solze se človeku posilijo slišati votli, tožni glas lih zvestih tolmačev občutlejev tiste pobožne srenje in vesoljniga katoliškiga sveta. Solnce se je že nagnilo, groze polna noč sledi in pomehkuženi posvetnjaki sedanjiga rodu se že bojijo njim zoper-niga zvonenja, ker jih morde vest peče zavoljo ne-spolnjenih verskih dolžnost, dolžnost do svojih rajn-cih. Kes prečudna je moč zvonov! — ,,Pomisli, o človek, de prah si in v prah se boš spreobernil", zagronii zdaj, kot nadzemeljski glas iz močnih pers unetiga duhovna in ako je kje pulila učenost in umetna zgovornost nepotrebna, je tukaj gotovo treba ni, ker že kraj sam na sebi preveč razločno in jasno govori. De so tedaj solze, ki danes na tem mestu v potocih tečejo, resnične, kdo bi li hotel dvomiti? Z resnim oponiinovanjem in zarotenjem, de nikar naj ne preslišijo tožniga upitja svojih ljubih rajneih, na kterih košicali zdaj stojijo, se sklene ogovor. Veliko solz pustivši na grobovji v zastavo se globoko ginjeni v cerkev vernejo, kjer se začnejo peti bilje in opravljati molitve po cerkvenem obredu. Jest mislim, de, komurkoli še katoliško serce v persih bije, gotovo vse leto tako gorečih molitev in priprošinj do Očeta vsiga usmiljenja ne pošilja kot nocojšno noč in jutranji žalostni praznik. Slep mora biti, kdor v ti modri cerkveni postavi, v zvezi teh dveh praznikov ne zapazi vladanja večne 31odrosti, ki je obljubila do konca sveta, vedno pri nji ostati. K koncu pa še, dragi hravci, z združenim glasam zaupijmo: Vsigamogočni, večni Bog! kteri si nam dodelil vsili Tvojih Svetnikov zaslu-ženje z enim godam častiti: prosimo, de nam zaželeno obiinost svojiga usmiljenja po veliko pripo-ročnikih podeliš. Bog, Stvarnik in Odrešenik vsili vernih, dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsili grehov, de milostivo prizanesbo, ki so je vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Kteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.	A. Marusič.
V Podgori pri Gorici 25. oktobra 1854.
Jonski otoki.
Deržava 7 jonskih otokov, ki so od I. 1814 pod varstvam, ali, kakor je neki učen mož rekel, pod bajoneti Anglikancov, šteje do 205.000 ljudi, in med temi je 14—15.000 katoličanov. Razun 8000 judov, 7000 Lahov in 1000 ptujcov so prebivavci teli srečnih rodovitnih otokov Greki; in pri njih se je stari greški jezik, kteriga se mora sedanja mladost gimnazijalnih šol po Avstrii toliko ur učiti, nar manj pokvarjen ohranil. Zato vabi neki resničen zemljoslovec prenapete jezikoslovce iz Nemčije, de naj le sem popotvajo, kjer hojo pri ubogih otočanih še nar bolj vse tiste povdarke in aoriste našli, ktere prav zadeti, gimnazijalno mladost ne malo težko stane. — Na otoku Kerfu, v mestu tega imena, je katoliška velika škofija. Katoličani imajo tukaj stolno in 5 druzih cerkva, odcepljeni Greki pa 36 cerkva in kapel. — Drugo katoliško škofijo ima otok Zanta za verne svoje in otoka Kefalonije. Sedanji škofje Alojzi Last ari a, ki prebiva v mestu, ktero se Zanta zove,
Ljubljeni sodelavci v službi Gospodovi! ko bote to, kar sim po sporočilu svetiga očeta določil, vernim, kar jih zadeva, 21. nedeljo po bin-kostih oznanovali, pa tudi z vsem prizadevanjem verne napeljujte, kako naj si ta sveti čas v prid obračajo, in jih pri razlagovanji pogoj, ki so v zadobljenje popolnarna odpustka odločene, posebno podučujte, kako de naj radi in z veseljem slušajo, ko jih sveti oče k molitvi in pokori tako ljubeznjivo vabijo, in de naj nikdar ne pozabijo, de je nar imenitniši zmed vsih pogoj v zadobljenje popolnarna odpustka skesano, popolnarna k Bogu spre-obernjeno serce, in de se tisti za odpustek zastonj trudi, ki se ni z Bogam spravil, v čigar sercu še greh kraljuje.
Gospod, Oče usmiljenja, naj dodeli, de bi vsi spoznali roko Božjo, ki z vojsko, kužno boleznijo, slabo letino, draginjo in drugimi šibami preobilne grehe zajezuje, de bi vsi ta sveti čas v svoje zveličanje vestno obernili, se pred Bogam v duhu pokore ponižali, svoje serca s skesano spovedjo vsih grehov očistili in potem s terdnim zaupanjem roke proti nebesam povzdigovali, de bi Bog šibo svoje jeze, ki jo za svoje grehe zaslužimo, od nas milostivo odvernil in obilnost svoje gnade nad nas poln usmiljenja razlil.
V zastavo vsih nebeških darov in v spriče-vanje očetovske ljubezni so sveti oče papež vsim škofam in duhovnam, pa tudi vsim vernim iz vsiga serca apostolski blagoslov podelili.
Milost in mir Gospodov bodi z Vami vsimi! Amen.
Dano v škofijskem sedežu v Ljubljani 12. oktobra 1854.
Anton Alojzi ?
škof.
Prečisto spočetje Marije Device.
Ne samo visoko učenim gospodam, ampak tudi priprostim kmetam je močno mar za to imenitnost: tudi ti resnobno premišlujejo, kaj bo to noviga? In ko vsi učeni po vsih šolskih vodilih premišlujejo in zamišljeno tuhtajo, kako se z drugimi verskimi resnicami tudi ta veže, de je Mati Božja brez madeža poerbaniga greha spočeta; tudi pri— prosti hribovec, pa jasne pameti, ni merzel, ni neobčutljiv, ko sliši, de hočejo pobožno misel verskim resnicam prišteti, ter tudi resnobno in skerbno po-prašuje, ali bo to mar kaj noviga? Zakaj terdo se sv. vere derži, in kaj noviga v verskih resnicah se tudi njemu že čudno govorjenje zdi. To pa po vsi pravici; zakaj ko bi mogli kaj noviga verovati, bi pač lahko vprašali: Ali naši spredniki niso imeli vsih verskih resnic, ali jih pa mi preveč hočemo? Kar bi pa prav ne bilo ne to ne uno.
inhabilitate quomodocumque contracta. Non intendimus auteni per praesentes Litteras ullo modo derogare Constitutioni cum appositis declarationibus editac a fel: rec : Beneilicto XIV. Praedecessore Nostro , quae ineipit rSaeramentum Poeniten-tiae" quoad inliabilitatem absolvendi complieem. et quoad obligationem denunciationis , ncque intendimus facultatem coneedere ad eos absolvendos . rjui a Nohis, et Apostolica Sede, vel ab aliquo Praelato. seu jndiee Keelesiastieo nomi-natim exccmmunieati. snspensi. et interdicti. seu alias in sententias. et ecnsuras incidisse declarati fuerint. praeter-qnam si intra praedietum mensem obligationi suae salisfeee-rint. Quod si intra praefinitum spalium judicio Confessarii satisfacere non potuerint. ipsos absolvi posse conccdimus ad efTectum dumta\at assequendi Indulgentias hujus Jubilaei. injuncta obligatione satisfaciendi statim ac potuerint.
Zato bo po mojih mislih prav, de se nekoliko bolj natanko to pregleda in kolikor mogoče po domače razjasni, de bi vsak lahko spoznal, de to ni nič noviga, temuč je vse že od nekdaj v katoliški cerkvi tako spoznano bilo.
Veliko, silno veliko, pravi učen mož sedanji-ga časa se današnji dan od tega govori. Pa tudi pravi katoliški kristjan svojih rok v tem križem ne derži, ter ni brez vse skerbi. Misli si pravi katoliški kristjan, ali bo pobožna misel, de je Marija, Mati Božja, brez madeža spočeta, to je, de poerbaniga greha ni imela nad seboj, kteriga smo vsi drugi Adamovi otroci deležni, in to vsi žalostno čutiti in z Davidam zdihovati moramo: V grehih sim bil spočet — misli si, pravim, dobri kristjan, ali bo ta pobožna misel v versko resnico povzdignjena ? in če bo v versko resnico povzdignjc-na, kakšni bodo nasledki tega? Naši nasprotniki, vsi krivoverci, že zdavnaj, veliko bolj pa še zdaj, ko s svojim kratkim pogledam kaj noviga pri nas zagledati hočejo, svoje jezike hitro in naglo brusijo in nam bodo prec očitali: Lej, lej! katoliška cerkev nove resnice kuje.
Pa tudi katoličani sami si ne damo kaj noviga v verskih resnicah kar vriniti, in tudi priprosti kmet hoče natanko zvediti, kako je z verskimi resnicami, kar le previditi zamore; in tako je tudi prav. —
Jezus Kristus je imel vsiga greha popolnarna čisto Mater. To nas sveta katoliška cerkev uči. Marija je bila od zapovedi izvzeta, ktera nas vse zadeva. Začeli so že nekdaj ta nauk sv. cerkve — prečisto spočetje Marije Device — bolj natanko premišlovati, in kakor pri vsaki reči, so bile misli učenih tudi iii navskriž. Nasprotnikov, ki niso bili te misli, ter s svojo kratko pametjo niso razumeli, kako bi bilo to mogoče, de bi bila Marija brez madeža vsiga greha — tudi poerbaniga spočeta, teh nasprotnikov niso dosti poslušali ne po mestih, ne po kmetih — ne učeni, ne priprosti. Tudi v šolah se njih misel ni mogla uterditi, akoravno so jo po vsi sili vriniti hotli, dokler jim ni bilo od Bim-skiga papeža prepovedano od tega po šolah dalej govoriti. Sv. Tridentinski zbor pravi, de smo bili vsi v izvirnem ali poerbanem grehu zapopadeni, ter sklene nauk od poerbaniga greha s tem, de ne misli tega, de bi se mogla tudi presvcta in prečista Devica Marija prišterati (scss. V. de pecc. origO. \ikoti pa mati katoliška cerkev ni učila, pa tudi nobeden zmed sretih cerkvenih učeni kov ni terdil. de bi bila tudi Marija poerbani ali izvirni greh imela.
Ali je pa mogoče, de bi bila pobožna misel, de je Marija brez madeža vsiga — tudi poerbaniga greha spočeta, ali je mogoče, de bi bila ta pobožna misel v versko resnico povzdignjena? in ali ne bo s tem mati katoliška cerkev res kaj noviga zapo-vedala?
Pomislimo to bolj natanko.
a. Kdor je v verskih resnicah učeno zurjen, ali kdor sploh bistvo katoliške cerkve prav spozna, t. j. kdor keršanskiga nauka ne ve le tje po verhu, tenmč verske resnice in njih razširjenje po svetu bolj na tanko premišluje, in tajiste tudi za prave spozna, bo v ravno tem spoznanji vidil, kako lepo je naš Gospod Jezus Kristus sam sv. cerkev že-nofovimu zernu primeril. Božji sevec — Jezus Kristus — je ženofovo zerno — svoj nebeški nauk — usejal. To je v sercih apostelnov in drugih učen-
*) Dr. Jari«. Večidel so te besede bolj njegove	Pis
cov kalilo, je v vedno večjih kardelih kristjanov neštevilno verhov in vejic, perja in cvetja pognalo. Kakor je pa v malem zernu s skrivnostnim zagri-njalam vse drevo zavito, ktero se sčasama razvije in veliko drevo postane: tako je v vsaki poglavitni resnici, ktero je Jezus Kristus učil, ?n ktero še 7.daj mati katoliška cerkev uči, polno lepo vrede-nih sv. naukov in resnic, ktere pa vse svoj začetek imajo v Jezusu Kristusu, Gospodu našem. V razjasnjen jc tega pomislimo tole: Kristus Jezus je rekel: „To je moje Telo, to je moja Kri". V teh besedah Jezusovih je poglavitna resnica ta: Priču-joenost Jezusa Krisiusa v naj svetejšem zakramentu sv. ltešnjiga Telesa. Iz te poglavitne resnice pa izhaja, de na i svetejši zakrament molimo — de verujemo, de je Jezus pod obojno podobo, pa tudi pod vsako posebej pričujoč — de je vse eno, ali sveto Obhajilo v eni podobi ali v obedveh podobah prejmemo — de je Jezus Kristus v celi sv. Iiostii, kakor tudi v naj manjšem kosčiku tajiste pričujoč — itd. — Noben pameten človek ne bo nikdar nikoli rekel, dc tc iz perve — poglavitne resnice izhajoče resnice so novi nauki — nove verske resnice: kakor noben ne ho rekel, de je koščik kruha kos Jesa. Tudi naj manjši koščik kruha je le kruli, iu vsi kosciki skupej so tudi le kruli: pa vender ni potreba, dc bi vse koščike skupej djal, de bi vedi!, kaj je kruli. Kakor torej vsi kosčiki kruha skupej so vedno Ic kruli, in vsak koščik posebej tudi kruli, tako je poglavitna resnica —verska resnica, in iz poglavitne resnice izhajoči nauki so tudi verske resnice. Zato, kdor v pričujoenost Jezusa Kristusa v naj svetejšem zakramentu sv. ltešnjiga Telesa veruje, veruje tudi vse druge iz te poglavitne resnice flides implicita) izhajoče resnice. Kdor sv. Obhajilo v eni podobi prejme, s. Rešuje Telo moli itd., spozna to versko resnico na vse strani (Tides e\plicita).
Kakor sc da bister studenec mnogo razdeliti, tako iz poglavitnih resnic mnogo družili izhaja, ktere vse pa so v bistvu poglavitne resnice zapo-padene. nji popolnama enake — verske.
In tako se je v katoliški cerkvi vedno godilo in se še godi. Kadcrkoli so krive vere vstale in so krivoverci zoper to ali uno resnico svete cerkve se vzdignili, je bila cerkev prisiljena poglavitne resnice razjasniti, in kar je bilo sploh že za versko resnico spoznano, bolj natanko dopovedati, de •so pravoverni resnico od krive vere razločiti zamogli. In tako so ravno krivoverstva pripomogle, de je katoliška cerkev vedno lepši prihajala," de so bile svete resnice vedno bolj in bolj razjasnjene — do je ženofovo zerno lepo drevo postalo.
b. Mati katoliška cerkev le to za versko resnico spozna, kar so vselej vsi kristjani in po vsih katoliških deželah verovali, (tjuod semper, ubiijue H ab omnibus creditum cst.) In ravno v tem se razloči prava verska resnica od krive vere. To pa je ravno katoliško — vesoljno, kar so vselej vsi kristjani po vsih katoliških deželah verovali, in to je nasa sveta vera. In pri tem so vsi zbrani cerkveni očetje v cerkvenih zborih natanko pregledali, ali se nauk s sv. pismani in z ustnim zročilam vjema, in ko so to vse poterjeno najdi;*, so v imenu s. Duha sklenili in taki nauk v versko resnico povzdignili.	r
In kdor koli vse to ve in spozna, kar je bilo dozdaj rečeniga, bo tudi lahko spoznal, kar zadeva nauk od prečistiga spočetja Marije De ice.
Na pervo a. jc bilo dokazano, de ena pogla-
vitna verska resnica več družili iz nje izliajočih — tudi verskih — resnic v sebi ima. Preglejmo nar pred to.
V apostolski veri molimo: rRojen iz Marije Device". Cerkev že od nekdaj imenuje Marijo Devico, sveto Devico, in tudi uči, de je Marija pred rojstvam in po rojstvu Devica na duši in na telesu.
To tedej j*e poglavitna resnica. Iz te poglavitne resnice pač ni težko spoznati, de je mogoče, de zamore biti Marija brez madeža poerbaniga greha spočeta. Zakaj?
Nar pervo imenujemo deviško dušo le tisto, ki je brez vsiga greha, in le tako dolgo, dokler ni z nobenim grcliam omadeževana: in neomadeževana, čista duša ali pa deviška duša je prav za prav vse eno, ker gotovo ne bo nobeden duše deviške imenoval, ktera je že z grehani oskrunjena bila.
Deviška, neomadežana se pa zamore le duša imenovati, ker telo zamore biti oskrunjeno, akoravno še duša popolnama čista biti zamore, kar pa nasprotno ni mogoče. Cerkev pa uči, de je Marija Devica pred rojstvam iu po rojstvu na duši in na telesu.
Potem imenuje cerkev Marijo Devico vsih devic (virgo virginum). — Vsako, od madeža poerbaniga greha očišeno, od vsili lastnih grehov prosto, čisto deviško dušo pa imenujemo tudi devico. Ker pa Marijo v resnici in tudi po ravno izrečenem nauku sv. cerkve Devico vsih devic častimo, bi pa Marija z madežem poerbaniga greha ne bila viši, ampak navadna devica (bi bila kakor vsaka duša maliga otroka po sv. kerstu devica), bi tudi besede svete cerkve: rDevica vsih devic* nobeniga praviga pomena ne imele, bi ne bile resnične. — (Ko bi bila Marija tudi s pocrbaniin grehani spočeta, hi bila navadna devica, pa ne .?De-vica vsili devic".}
Tudi uči sv. mati katoliška cerkev, in tega ji še ni nikoli noben nasprotnik overgel, de Marija, ki je bila že v materneni telesu s sv. Duliam napolnjena. tudi z nobenim opu«tljivim ali malim grehani ni bila omadeževana. Mi pa dobro vemo, de gotovi nasledek poerbaniga greha je ta, de je volja človeška bolj k hudimu nagnjena, kakor k dobrimu; — kako bi verjeti mogli, kar sploh terdimo, de Marija tudi maliga — opustljiviga greha, tedaj nobeniga greha ni imela, ko bi ne bila tudi poerbaniga greha oprostena?
Na dalej. Cerkev nas uči, de človek v stanu greha — tii poerbaniga greha — s. Duha ne more prejeti. Jud n. pr. ne more zakramenta sv. pokore ali sv. birme prejeti, dokler mu ni popred v sv. kerstu poerbani greli odpušen. — Angel Gabriel je pa Marijo pozdravil: „Ti si polna gnade, Gospod je s Teboj"; kako bi bilo pa to mogoče, ko bi bila Marija madež poerbaniga greha na svoji duši imela?
In, če je Bog perva dva človeka, torej tudi Evo, našo pervo mater, vsiga greha prosto vstvaril, in s tem ni človeku proste volje odvzel; ali bo mar druga naša Mati manj veličastni začetek imela, kakor perva? Mati Božja bi bila s tem začela biti — biti sužnja hudičeva. In začetek, pervi migleji naj imenitnisi stvari Božje bi bili od strupa greha omadeževani? To ni mogoče misliti, de bi Ona, ki je bila od vekomaj Mati Boga samiga zvoljena, kdaj bila pod oblastjo hudobniga duha.
Pa še to. Ali ni že v tem nekako sveto za-gotovljenje te resnice, ko cerkev Jezusa in Marijo
z ravno tistimi besedami poveličuje, rekoč: „Ti si žegnana med ženami, in že gnan je sad Tvoj iga telesa". Jezus je brez poerbaniga greha spočet in rojen zavoljo stvarivne moči sv. Duha; ali ni mogoče, de je tudi Marija spočeta in rojena brez madeža poerbaniga greha zavoljo stvarivne moči ravno tistiga sv. Duha? Saj cerkev obedva imenuje z ravno tisto besedo: Ti si žegnana in žegnan je sad Tvojiga telesa.
Že v sv. pismu stare zaveze najdemo besede, ktere to resnico poterdijo. De od meglice preroka Elija na hribu Karmelu — od Eslere ne govorim, se v bukvah pripovesti 24, 9. bere: .,Iz ust Xaj-višiga sim izšli pervo roj ena pred vsimi stvarmi", llazlagovavci sv. pisma, tudi sv. cerkev, obračajo te besede na praznik prečistiga spočetja Marije Device, ter so vsi ene misli, de je Marija pervorojena Božja, de jo je Bog sam od začetka v posestvu imel, de ni bila nikoli sužnja satanova? Ona, ki je kači glavo sterla, ni smela biti nikoli pod oblastjo te kače, nikoli od njeniga strupa pičena biti; ker je Bog v začetku sovraštvo postavil med kačo in Marijo, „in ona ti bo glavo sterla" pravi Bog sam. (1. buk. 31. 3, 15.)—Več od tega govori tudi sv. Alfons Lig v. v „Slavi Marije Device".
Pa to že dovolj spričuje, de nauk od prečistiga spočetja Marije Device" nauku cerkve nikakor ni nasproten, velikoveč je prav lepo v „ženo-fovem zernu" zavit, ter se vedno lepši in lepši .razvija.
Preišimo zdaj še nekoliko tudi drugo b. Kar so vselej vsi kristjani in po vsih katoliških deželah verovali, to spozna cerkev za versko resnico. De so vsi kristjani 31arijo — Mater Jezusa Kristusa— od nekdaj že in povsod sveto, neomadeževano Devico častili, to je vsim znano, in od tega ni potreba kaj več govoriti.
De je bila Marija z dušo in telesam v nebo vzeta, to že cerkev od apostolskih časov sem uči jn praznik vnebovzetja Marije Device, kteri se v cerkvi nikoli smert Marije Device fmors) ne imenuje, že cerkev 16 sto let očitno obhaja. Kdor pa nauk od poerbaniga greha ve, ta tudi ve, de je ,,smert" nasledek tega greha. Ker pa ta nasledek smert, strohnenje" Marije Device ni zadel, temuč je Marija z dušo in telesam bila v nebo vzeta, kar cerkev ravno s tem uči, ker tega praznika ne imenuje „smerti Marije Device," ampak ^vnebovzetje", {assumptio), odhod (transitus), odloženje po-zemeljskiga življenja fdepositio), pokoj fpausa-tio) — vsak lahko vidi, de cerkev že od nekdaj, če ne v besedi, pa vender v djanji „prečisto spočetje Marije Device" spozna.
Visoko učeni Dunajski veliki škof v svojem sedanjem pastirskem listu govore, „de cerkev je od nekdaj spoznala, de je bila nji vsa polnost gnade dodeljena, ktero je nebeški angel pozdravil: Če-šena si, gnade polna, Gospod je s Teboj! in de Ona, iz ktere nam je solnce pravice zasijalo, ni nikoli z madežem greha pred obličjem pravičniga sodnika nedopadljiva postala. Pred več, kot 14 sto leti je sv. Avguštin, veliki učenik sv. cerkve, naznanil: „Iz spoštovanja do Marije, in zavoljo časti, ktero smo njenimu Sinu dolžni, kadarkoli od greha govorimo, ne govorimo tudi od nje". Že od starodavnih časov sem so bili pobožni in razsvetljeni možje te misli, de cerkveni nauk: „Prečista Devica Marija je prosta od vsiga greha", tudi gotovo to spoznanje v sebi zapopade, de tudi ma-
deža poerbaniga greha ni nikoli imela; ia so tcr-diii, de je Jagnje Božje — od vekomaj darovano — Marijo, žegnano med vsimi ženami, od začetka posvetilo z močjo tistiga zaslužen ja, zavoljo ktc-riga je bil sv. Janez Kerstnik že v mater nem telesu posvečen; in so terdili, de prevelika cena, s ktero nas je Gospod sužnosti pekla odkupil, je Mater Gospodovo te sužnosti od nekdaj sem obvarovala. Sv. Epilani pravi: rZa Bogam je Marija čez vse povzdignjena: ona je od začetka svojiga življenja lepši, kakor clo Kerubini iu Serafini, in kakor vsa vojska nebeških angelov. Ona je brez madeža ovčica, ki nam je Kristusa, Jagnje Božje na svet prinesla". — Sv. Ambrož pravi: „Sprejmi me, o Gospod, ne iz rok Sare, ampak iz rok Marije, neomadeževane Device, ktera je bila čista v s i h madežev greha**. — S. C i p r i j a n pravi: „de pravica ni pripustila, de bi bila tista izvoljena posoda v splošni nesreči zapopadena: vsa razlo-čena od vsih druzih je bila Marija sicer deležna človeške nature, ne pa greha. — Sv. llicronim piše: „Ta oblak ni bil nikoli v tami, ampak vselej v svitlobi". — Sv. lldcfons reče naravnost: ^Gotovo je, ile je bila brez i z vir ni ga greha". — Sv. Peter Damijan pravi: ..Telo te Device iz Adamoviga vzeto, madežev Adamovih ni nase vzelo". Sv. Brunon: »Ona je tista nc-spridena zemlja, ktero jc Gospod žegnal, in je zatorej čista grešniga strupa". Sv. Bona vc nt ura pravi: „Xaša Gospa je bila polna naproti gredoče gnade v svojem posvečenji, namreč gnade, ktera jo jc o b v a r v a 1 a m a d e ž a i z v i r n i g a gre h a . — S. Bernardin Sijenski: „Xc smemo verjeti, de bi bil sam Sin Božji hotel biti rojen iz device, in njeno meso nase vzeti, ktera bi bila omadeževana od kaciga izvirniga greha". Itavno tako govori tudi še veliko druzih učenikov.
Tudi obhaja s. mati katoliška cerkev žc skoz 6 sto let praznik ^prečistiga spočetja Marije Device", in se ta praznik tudi po vsem keršanstvu praznuje, sosebno pa in z vso slovesnostjo v našem cesarstvu, ktero je še posebno pod varstvam „preč iste Device Marije".
Vsak zdaj prav lahko spozna, de nauk od rprečistiga spočetja Marije Device" ni nikakor natikam sv. cerkve nasproten, temuč, de je že od nekdaj v tajisti popolnama uterjen, in de sc tudi s svetim pismam in ustnim zročilam vjema, pa tudi, de so ga že od nekdaj vsi pravoverni kristjani spoznali. Pridige in pesmi cerkvenih očakov so polne te hvale do Marije, prečiste Device.
»Šc eno besedo. Čudno, zares čudno jc, de večidel vsi, učeni in priprosti, nekako težko pričakujejo, kdaj bo cerkev to pobožno misel v versko resnico povzdignila. De jc Bog rekel: .,1'e imate toliko grehov kot jc peska v morji, vam bodo odpušeni", to vsak veruje, to se zdi vsakimi prav; de bi bil pa Bog Mater svojiga Sina čisto, s poerbanim greham nikdar omadeževano vstvaril, to verovati, človek pomišluje.
In to pomišlovanje je zato šc naj bolj čudno, če pomislimo, de to počešenjc „prečisto spočetje Marije Device" je tako vesoljno in v djanji tako versko, de bi sleherniga že za praviga katoliskiga kristjana ne imeli, kdor bi to tajil. Cerkev bo zdaj le, ze vedno, od vsih pravovernih kristjanov povsod spoznano resnico z gotovimi besedami imenovala _ tedej nič noviga ne bo, in mi ostanemo vedno pravoverni katoliški kristjani.
Toliko je ob kratkem zadosti; de sleherni
lahko spozna, kako mora o ti svetosti misliti: akoravno bi bilo prav, ko bi kdo drugi bolj natanko to razložil. Z Bogam!	Janez.
Tabor.
Med lepe in imenitne kraje na Gorenskem se gotovo tudi Tabor šteje. Ko se od Krajna dve uri dalje na Gorcnsko pomakneš, prideš po veliki Be-laški cesti čez Bistrico v Podbrezje, in ko na verh stermiga klanca prisopeš, se ti lepa ravnina prav prijazno odgerne. Iz srede polja in zeleniga drevja kipi mali bribčik, in se z lepo belo cerkvico kot veseli mladenčik kviško ozera. Glej, to je Tabor, poddružnica Podbreške fare, kamor pobožni Gorenci. posebno o postnih petkih, radi zahajajo. Ime Tabor pomeni terdnjavo, kterih je mende v nekdanjih starih časih po Gorenskem veliko bilo, in je tedaj še zdaj veliko krajev tako imenovanih. Stari ljudje pripovedujejo, de so se nekdaj tukajšni Gorenci na tem hribu divjimu sovražniku Turku branili, in ga večkrat od tega prijetniga kraja prav junaško odpodili. To spričuje še zdaj zakop in zid okoli cerkvice. Od tukaj se na vse strani prav lepo vidi. Proti vzhodu je čemi Krajn, Smarjctna gora in nje brat sveti Jošt. Xa levem stojita mogočna m rja č a velikana Storžič in Grintavec, dalje se vleče Gojzd in Kriška gora proti fužinskimu Teržiču. Ilalje okoli se razprostirata Stol in plošnata Boli erč a , in pri kraji v zahodu sc razgrinja prelepa Blejska stran s svojim ponosnim Triglavam in z drugimi velikanskimi snežniki. — Hribec Tabor pa je od tal do verha ves prav lepo in pobožno ozalj-šan. Koj spodaj se prične sv. križev pot z lepo zidanimi postajami. Od ene do druge pelje zid in vertnarska ograja, med ktero so cvetlice vsajene, ki tako rekoč pobožniga duha od stopnje do stopnje spremljajo in množijo. Zraven so nasajene tudi lepe sadne drevesa, ki vso pot lepšajo in čez in čez prijazno senco spletajo. Zgoraj stoji veličan-ska stara lipa. in pred lipo so. kot nekdaj na Kal-varii, trije veliki leseni križi s Kristusam med dvema razbojnikama. Malo višej je lepa kapelica, ki jo jc še stari umetnik slavni Lajer zmalal. Od kapelice tri ali štiri korake naprej so vrata v cerkev. Ko vanjo stopis, posebno če je ljuba cerkvica od jutranjiga ali večerniga solnca razsvitljena, se te mora nekaki čudni božji navdih po sili prijeti. Trije lepi vsi novopozlačeni in s cvetlicami olepšani allarji se ti naravnost pokažejo. Na desnem altarji je pozlačena podoba sv. Ane s svojo sveto hčerjo v naročji: na levem pa je svet Nikolaj ravno tako lep? narejen. Leči nasproti na levem kraji je lepa podoba sv. Jožefa z Jczusam v naročji, in spodaj je prava podoba, kakor pravijo, iz Kima prinešene potne rute z Odrešenikovim presvetim obrazam, nad ktero je še stari nemški napis, naznanilo odpustkov za tiste, ki imenovano podobo pobožno poljubijo, in zraveu še nekaj molijo. (Želeti pa bi bilo, de bi se se ta napis popravil in poslovenil.) V velikem altarji je Marija Devica sedem žalost, ki pod križem s svojim mertvim Sinam milo žaluje. Okoli nje na straneh so sv. žene k božjimu grobu napravljene in aposteljna sv. Peter in Janez. Verh altarja pa je sv. Benedikt, stari cerkveni varh, v sredi med sv. Lorencam in Mcfanam. Ves altar in vse je nekako milo narejeno, tako, de se iz vsiga neka posebna tihota in milota kaže in v serce sili. — Zvonenje Tabersko je prav lepo uglašeno, in se lahko po vsi pravici k izverstnimu na Kranjskem
prišteva. Tudi male orglice s šestemi spremeni, ki jih
je domači orglar naredil, so prav čverste in lične, in se lepi cerkvici prav lepo podajo. — Toliko tedaj od Tabora. Naj bi se popotniki, ki memo v Bled in drugam hodijo, o prijetnosti tega kraja sami prepričali! _ A. Praprotnik.
Blagoslovi jenje noTiga križev. pota iia Slivnici blizo Celja ua Štajerskem.
Kaj lepo cerkveno slovesnost smo preteklo nedeljo (15. oktobra) na Slivnici obhajali, namreč blagoslovljenje noviga križeviga pota, kateriga so si mladenči in deklici ne velike fare prostovoljno omislili v povikšanje Božje časti in v olepšanje svoje farne varhinje sv. 'Marije Magdalene.
Posebno brate in sestre sv. roženkranea, s. Ošule in drugih pobožnih družb lepo pohvalim, ker se toliko goreče poganjajo tukajšnim cerkvam p. na Kalobji, Dobji, Slivnici itd. zmeraj kaj nove lepotije: veneov, šopkov, oltarskih perlov itd. oskerbeti, desiravno so hudi časi.
Ali pa veste kako? mladenči so začeli namesto popivanja po kerčmah doma ostajati, in krajcar se prihrani, kako darilo gre hitro v hranilnico in potem za božjo čast; dekliči namesto gizdovih oblačil ponižniši za ljubo vzamejo in prihranjeni krajcar gre na stran: druge kakiga dneva dninski zaslužek prihranijo, ali če jim na božjo pot gredočim doma za kozarec vina dajo, si z vodo žejo ugasnejo; in krajcar se prihrani — za božjo čast itd. in tako jim nikoli denarja ne manjka, kadar je kaj cerkvi omisliti.
Prav tako, ljuba mladost! prav tako! sebi le za nar veči potrebe, vse pa za Boga in za Božjo čast: le naprej tako! in usmiljeni Jezus, ljubej tvoj, bo tebi nebesa za plačilo dal: pa tudi na zemlji tebe pozabil ne bo.
Veselo je bilo med trijančenjem zvonov lepo procesijo iz duhovskiga poslopja v cerkev s. Marije Magdalene gledati; naprej je nesel pošten mladeneč ovenčani križ in poleg njega so domači g. fajmošter tako rekoč pot kazali, za njima je neslo 14 ovenčanih poštenih fantov lepo ovenčane postaje (stacijone), sledili so častiti O. A t a na z i K rajnik, redovnik iz Franciškanskiga samostana v Na-caretu. in leviti. O. Atanazi so potem križev pot blogoslovili in po blagoslovljenji vsake postaje sv. križev pot obmolili.
31ed slovesno sv. mašo so imeli izverstno pridigo z rekam: „Danes je tej hiši zveličanje došlo". Luk. 19, 9. Kadar so v predgovoru gorečiga g. fajmoštra omenili, mladenče in dekiiče pa za to lepotijo zahvalili, so dokazali začetek in odpustke s. križeviga pota, kako se zamore koristno obiskovati sebi v zveličanje pa tudi vernim dušam v rešen je; kako naj ga obiskujejo tisti, ki iz bukvic brati ne znajo itd. Za slovo so dali dve besedi s. Frančiška Ks.: Jaz in Jezus! Jaz tako velik grešnik, Jezus neskončno svet in nedolžen; jaz nič po-terpeti ne morem, Jezus pa toliko terpi itd. Jaz in moj Jezus!
Ljudje so bili močno ginjeni in so na glas jokali: pa tudi mislim, de so sklenili, se nikdar več od usmiljeniga Jezusa ne ločiti.
Vse opravilo je skorej 4 ure terpelo, kateriga, vem de, ljudje ne bojo pozabili, ampak bojo radi s. križev pot obiskovali in si marsikaki biser v krono zveličanja vpletli. Bog daj! J. V.
na otoku ravno tega imena, kjer je čez 19.000 prebivavcov. Stolna cerkev katoličanov se močno povzdiguje. Zraven terdnjave je samostan frančiškanov. Otok Kefalonija šteje le malo katoličanov; veliko mesto Argostoli ima lep samostan frančiškanov, mesto Liksuri pa škofijski sedež.
Ti jonski otoki so bili nekdaj bizantinskim cesarjem v Carigradu podložni; mogočni neapolitanski kralji iz hiše „Anjoua (Anžii) so se v 13. stoletji polastili otoka Kerfa; v 14. stoietji so pa Benečani, takrat nar močnejši tergovci, posedli sedmere otoke in jih imeli noter do razrušenja njih deržave t. 1797. Vladi Benečanov je pripisati, de je katoliška vera tukaj se uteinelila. Benečani so tudi imeli v bližnji Albanii mesto Prevezo, ktero je 1. 1798 trinog Ali-paša posedel in skorej vse (keršanske) prebivavce poklali Tudi večina sedanje Grecije je bila nekdaj pod oblastjo Benečanov; velik polotok Morejo so oni 1. 1687 Turkam vzeli in ga do 1. 1715 imeli. Več turških rodovin je bilo v teh 28 letih k keršanski veri se spreobernilo; ali 1. 1715 je sultanov veliki vezir Ahmed Morejo v liudem napadu spet vzel, in pri ti priliki vse kristjane, ki so bili nekdaj maliomedanci, pomoriti ukazah Postava v koranu namreč veli s smertjo kaznovati vse, ki od Mnhomcda odpadejo. Ta postava dozdaj še ni preklicana; ali bo pa saj zdaj odpravljena, ko se toliko keršanskih deržav s svojimi armadami za obstajo celote Turčije poganja in keršanke podložnike vsih obredov na Turškem v svoje varstvo vzeti obeta?
S tem je končan pogled ali obzir keršanske cerkve v Evropi, kteriga smo v 1. listu cerkvcniga časopisa I. 1818 pričeli, in zavoljo mnogih opravil potlej večkrat prcjenjali in — spet povzeli. — Po dopušenji časa bojo zdaj naslcdvali drugi deli sveta.
A z i j a.
V tem nar večem delu sveta, kjer so s. očaki stare zaveze pa naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus živeli, živi čez 500 milijonov ljudi, kterih je še današnji dan nar več ajdov, veliko mahome-daneov, nekaj judov, in malo kristjanov. V ložeji spregled poglejmo posamezne deržave in dežele. (O. si.)	V. Sežun.
Ogleil po Slovenskem.
Iz Toplic na Dolcnskcm 23. oktobra. — f.— Dovoli, ljuba „l)anicaw, da ti dopišem par verstic tudi jaz. Toda pervo pismo, ki ti ga pišem, ne le milo glasi, ter obsega le žolostuc reči: Naznanim ti neznano nesrečo, ki je 19. dan t. in. zadela P od h oh k o vas, ki sredi pota med Toplicami in Sotesko leži. Krog desete ure dopoldne nastane požar na gorenjem koncu vasi, in silni piš plamen in žareče ogorke v dolenjo versto podi tako naglo in nemilo, da je v eni uri 14 pohištev v ognji in v pepelu. V toliki hitrici ni bilo moč oteti nobene reči razun živine. In se živino so komaj rešili. Ves živež v shrambah je vašanam ogenj vzel, in pobral siromakam vso obleko razun tiste, ki so jo ua sebi imeli. Neko dekle dobilo je en malo poprej nove čevlje, ter jih nosilo ene dni poprej. Tisto jutro pa jih ne obuje, in gre bosa po svojem delu. Ogenj pride, in dekle je ob čevlje. Nekdo drugi se je bil ravno poprejni večer iz tujiga kraja v vas preselil, ter v jutro zadnjo šaro za saboj pripeljal, pa tudi vse svoje po-»e-tvo v ogenj prepeljal. Nek gospodar zgubil je nedavno svojo gospodinjo. Umerla je, in zapustila sedem nepre-fikerbljenili otročičev. In zdaj mu požar beraško palico v roko posili. Zjokal bi se, če vidiš, v kako revnem ptanu da se znajdejo usmiljenja vredni pogorelci, znaj-
dejo zdaj, ko jim je zima že za petami, in nimajo ne lastniga stanovanja, ne živeža, ne obleke. Bližnji sosedje jih sicer podperajo; ali nami revni nc zmorejo vsega. Poprosi tadaj tudi ti, ljuba Danica!«) svoje prijatle, radodarne bravce, usmiljene Slovence, da odprejo svojo milo roko, in kolikor toliko pomorejo revnim pogorelcam, sosebno nedolžnim otročičem, ki gladiti iu raztergani s solznim očeeam pogledujejo, od kod da jim dojde kaka pomoč.
Iz Notranji ga. II.— Ko človek potuje in iše. marsikaj spomina vredniga najde, noviga in stari-a, kar drugi niso našli, ali saj ne dalje pravili; hočem tukaj nekaj povedati, kar bolj tiče vero in cerkev.
De so Turki pred letmi kakor sovražniki keršanske vere po Slovenskem hudo divjali, ropali, žrali. morili, v sužnost devali, to je znano; slavni Valvazor v svojih bukvah, in to leto gosp. Rozman v Drobtinicah sta nam vse popisala. V Ložu vender ee najde bolj posebej v starem pi-niu, de so Turki I. 1170 ta kraj razdjali in požgali, kar je gotovo tudi cerkve zadela; saj sedanja cerkev sv. Jurja v starem tergu po poglavitnem zidanji kaže, de je bila v tinti dobi vnovič so-zidana, ker ima v velikem koru še potiske pasove; pozneje sicer je bila večidel prenarejena. in I. 1701 po Goriškem škofu Karolu Mihaelu vnovo posvečena. Tisto pismo tudi pove, de so Turki takrat še c rkev sv. Mihaela na O blokah požgali. Loška fara je močno mara, v pismih se najde pervi sled njen v I. 1311: med lajmoštri sta nar dalje nazaj znana Jak. Doer I. lolti in Pavel Verbič 1520. Obloke so se kedaj pod Luško faro štele, kakor imenovano staro pismo pove; vender so imele že 1. 1413 lastniga duhovniga pastirja. Jurja Verdnekarja, kar se najde v drugem starem pismu.
V Cerknici se bere na starem kamnu v cerkvenem zidu, de so I. 1473 farno cerkev Matere Božje ravno o postnem Šmarnu iicukrotcrii Turki požgali. Sedanja cerkev je bila blezo precej potem zidana, saj je vsa po gotiški šegi lepo izdelana, prostorna, s tankimi visokimi stebri po obeh straneh, samo velike vrata in zvonik kažejo novo šego, in nekdo sc je v kamnatem napisu pohvalil, tle je gotiške vrata poderl, in nove po novi šegi postavil. (Treba bi bilo pač, de bi ljudje staro in novo šego zidanja bolj razločili, de bi lepih zidanj z napačnimi pristavki ali predelki ne kvarili. Ciotiško podobo jc posebno srečno ohranila farna cerkev s. Kan-cijana v Kranji, kjer jc zvonik po stari šegi pokrit, in zdaj še vse altarje po stari gotiški šejri iz noviga izdelujejo.) Cerkniška fara jc kaj stara; fajmošter Ilu-d o Hi n se žc najde I. 1296, Tadej I. 1330. iu I. 130O jo je Oglejski patriarh Ludovik Bisterškimu samostana podaril. Med poznejimi fajmoštri so bili sloveči možje; Miklavž Mrav je bil v Skradinskiga škofa (v Dalmariit izvoljeni. 1GS4; Gregor Cervi precej za unim jc tudi imel škofovo ime od kraja iz strani nevernikov.
Od Turkov sc ohrani unstran Logatca šc vedno spomin, ko sc začne v Hrušico iti. ker ondi se najdejo še turški klanci; zakaj krajnsko viteštvo in drugo vojaštvo je neverne roparje ondi I. 1491 do zadnjiga potolklo, kar sicer tudi Valvazor pove in za njim Drobtinice. Naj povem pa od Logatca kaj noviga; v farni cerkvi Matere Božje sv. roženkranca ondi nove altarje narejajo; veliki altar je že lepo izdelan, prižnica je prenovljena, in dva stranska altarja sta ravno v delu; Iderski podobar Tavčar sc tudi tukaj dobriga umetnika kaže. (K. si.)
Iz Štajerski ga. J. V. — (Dalje.) Red duhovnih vaj, ker je žc v 40. listu popisan, tukaj opustim.
Vpeljali kakor tudi sklenili so svete duhovne vaje
*) Vredništvo ho mile darove \ ta naitu-n i. veseljem prejemalo.
in zmeraj pričujoči bili nam v veliko veselje preljubez-njivi milosti vi knez in škof Anton Martin sami, katero je toliko vekši bilo, ker so poprej govorice šle, de boleh vajo. Serčno nas je veselilo, kakor otroci lju'>iga očeta jih med seboj imeti in sc z njihovim zgledam spod-budovati. — Kaj veliko pomenljiv je bil njihov v toplicah navadni pozdrav: Bog blagoslovi kopel! Gotovo je vsak ginjeniga serca poterdil: Amen! —
Tudi tri govore so neutrudljivi, za naše duše vsi uneti škof sami imeli; v I. so nam pokazali, zakaj sicer pomnoženi govori dandanašnji manj zdajo, kakor naših spreduikov, in so nam Jezusov zgled ua serce položili, de mora govornik 1. sam to storiti, kar uči, 2. iskreno učiti, in 3. moliti. Priporočili so nam a) govore pisati, b) govore za vse leto osnovati in jih potem na nedelje in praznike ubrano vrediti iu c) moiitevne družbe osnovati in koristno voditi p. bratovšino s. roženkranca, J. iu M. serca, s. Cirila in Metodja itd. V II. so nam sv. molitev priporočevali, veliko ceno in potrebo bre-virja, ki vse duhovne vsega sveta edini itd., od potrebe vredne priprave, pobožnosti in čistiga izgovarjanja besed itd. per s. maši; opominovali so nas. de naj se duhovni domačih molitevnih vaj p. angelskiga čcšenja, sv. roženkranca itd. vdclcžujejo, pa tudi za svoje spovcdence zvesto molijo. V !ll. so nam pred oči postavili, de je naša dolžnost, spokorne dela p. post, več molitve . . . za svoje srenjčane opravljati; opomnili so zvonjenja v hudih urah. naj bi takrat duhovni pred oltarjem Gospodovim. kakor nekdaj Mozes in Arou za odvernjenje namenjenih kazen prosili. Tudi so nam priporočevali zlati venec (corona aurea) itd.
Izverstnosti iz zlatih ust tekočih govorov in lepih zgledov, katerih bi se noč iu dan poslušati ne naveličal, si pa nc upain hvaliti: samo to rečem: slavnoznani milost Iji vi knez Anton Martin Slomšek so jih imeli! Nar Hcrčiiiši hvala, vem dc, jim pa bo, ako bomo mi nauke v sercu ohranili in v djanji dopolnovali. Bog nam jih še dolgo, dolgo ohrani na zemlji, enkrat jim pa za toliko truda, skerbi. usmiljenja in ljubezni do nas ne-strohljivo krono večniga zveličanja daj!
Sv. vaje je pa vodil visoko spoštovani gosp. Šmit, duhovni vodnik v Gradaški duhovšnici. Tudi letih iz-v trsi ni h. bistroumnh, vsestranskih, globokočutljivih, krepkozlasnh govorov, katerim so v vsaki uri eniga apostelna nam v vtliko veselje v varha dajali in nas njemu izničevali, si ne upam hvaliti, ker se bojim po-ii i ž ni ga gospoda žalili. — \epozabljiv naj v naših sercih živi: v zahvalo naj mu bo po njegovih lastnih žcl)ah na-a molit"- : in za slovo mu ginjeniga serca damo: B<«g poverili! --
Tudi, kar iz srede deležnikov sv. vaj izvoljene spovedu.ke zadene, sc prederznem besedo ziniti; namreč kako vse bolj goreče sveti nauki iz njihoviga serca v ginjeno serce spuvedeneovo tečejo, zato ker sami globoko ginjeni čutijo, kar učijo.
K sklepu pa šc izrečem zahvalo deželnim stanovalo za priptišeiije poslopja, vsim strežnikam in tamošuini siu/.abiiikam za njihovo lepo vedenje, v imenu vsih de-Ic/.n kov, katerih je. kakor Jezusovih učeneov, 72 bilo; posebna zahvala pa častitima vradiiikama gosp. cesarskima stetovavcu iu ^o-p. kontrolorju za njih sočutje in ljubezen, ker sta si pri slednji priložnosti goreče prizadejala nas razveseliti, vse pak odverniti, kar bi uas v svetih vajah motilo.
I.juba Danica! tudi sini si pesem, ki smo jo pervi dan in k sklepu peli (druze dneve so bile pa druge) prizadeval posloveniti, namreč: Salve regina.
Salve
Češena hodi kraljica,
O >1 arij a! Sladkost in upanje serca:
Salve regina! Radujte kerubim! Zapojte Serafim Slavo svoji kraljici: Salve, salve, salve regina!
0 .>lati polna milosti.
0 Marija! Oberni k nam svoje oči.
Salve regina! Radojte . . .
V dolini solz vpije na-Te,
O Marija! Kvnili otrok britko serce:
Salv e regina! Radujle . . .
regina.
0 mila! vsliši vpitja glas.
O Marija! In pred vsim hudim brani na»r
Salve regina! Radujte . . .
Po tem življenji, ljuba Mat',
O Marija! Pokaži nam svoj žegnan sad.
Salve regina! Radujte . . .
Oh Jezusa nam vživat' daj.
O Marija! Častiti Tebe v svetem raj'!
Salva regina! Radujte ...	J. V.
lfnzgleil po kersmiskem svetu.
Po Dunajskem cerkvenem časniku jc slavni Dr. Ve it h sedmi (poslednji) zvezek cerkvenih govorov zu nedelje iu praznike na svitlo dal. S tem zvezkam je tedaj delo končano, ktero je za podučenje duhovnov in neduhovnov posebno pripravno.
V neki gostivnici v T urinu so grajali silovitost, s ktero Ratazzi samostansko premoženje ropa. Neki človek pa, ki se je tega ropa hrabro vdeleževal, zani-čevaje pristavi: Bog je dal, Bog je vzel. Na to mu pa goreč katoličan odgovori: Nc ne tako, recite raji: Bog je dal, hudič je vzel.
Po francoskih časnikih cesar Na p o 1 eon še vedno misli, de ga bodo papež pomazilili. Mogoče je, de bodo, ako bo Sel astopolsko mesto razdjano, svetiga oicta na-ganjali, premugavca velikiga ra/.kolniškiga oblastniku v Parizu kronati.
Časnik „l"niversu se zoper spanjolsko prekucijo silno pritožuje; prekucuhi namreč žugajo, dc naj se redovni duhovni izženejo, kterih je le šc malo; de naj se žeinki samostani zaprejo; de naj se vse cerkveno premoženje v deržavni zaklad vzame, duhovšini pa lo toliko plače daje. de nc bo lakote umerla. To početje mende minister Alonzo podpera.
Nar bogatejši cerkev vsega k eršanskiga sveta je velika katoliška cerkev mesta Mehika v Ameriki; vse njeno premoženje sc ceni na 800 milijonov naših goldinarjev.	Slov. Nov.
Canrobert in svetinja.
..To, vojskovod! srelinjo \am! — Nosite Znii/sam r črnim jo. Vas bo varovala Tak 1'anroberlu carinja podala Podobo vselej Varhinje. slovite.
..„Pi>klon. za dar. sviila gc-p.i. vzemite. Na sere mi bo draynlina le/.ala, \ junaštva rev' n.t boj' - spominjevala Dar trke me in Varhinje slovite!""
In Canrobert odide na bo riše,
Veli napad, in bliskoma prerinjo Nji trume j/rotniku strani, središe.
Tode mej tem qrana!e kos zadene
\a d vodja v farsi ali — ramo na svetinjo.' O ruda! — od »k oči od neranljive stene! Illadnik.
PremeiiiVie diilioiilnc.
\ ljubljanski š ko I ii. Selška fara je podeljena gosp. Antonu l,o bico. Turjaškima fajmoširu.
0!xovorn: vrelnik: Andrej Zamejr. —
Založnik: Jožef Iti ozn i k