259. številka. Trat, v soboto 24. decembra 1S9S. Tečaj XXIII. „Edlaoat" izhaja 4vabrat na dan. ra*un nedelj in pracnikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9 uri zjutraj. Naročnina znata : | Ob« izdan ji na leto . . . gld. SU'— Za umo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. 1 Na drobno ae prodajajo v Tratu ej titranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke zjutranje *te-' vilke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon it*. S70. 4 nvč. ■rlfltK. V edinosti Je nioft! ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Oglaai se računajo po vrstah v petitu. /.a večkratno naročilo s primernim pupuatom. Poslana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ne računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in »»glase sprejema upravnUtvu. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici ('arintia &tv. 12. 1'praviilstvo, od-j pravnIStvo in sprejemanje tnserntov ulici Molin piccolo štv. II, II. nadstr. Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Itudini prsta 23. (Zbornica poslnneev,) V razpravi o dnevu volitve predsednika je poslanec Horanskv v daljšem govoru o političnih dogodkih novejšega čaisa ostro grajal T i s«a in Banffy-ja. 0 prvem je rekel, da je zapričel / osebnim gospodstvom. Osrednja moč je narasla silno in javno menenje se je zastrupilo. O baronu Ranfty-ju je rekel govornik, da je prelomil dano besedo, ker je v zbornici inagnatov preprečil kurijalno sodnost. Tudi glede nagodbenega provizorija ni Ilanftv držal svojih obljub. Opozicija, je rekel Horan«zky, hoče prevrniti Banffvja in njegov sistem. Pred vsem se mora iztrebiti korupcija; pod temi pogoji ni govornik proti temu, da se voli predsednik. Zbornica jo izvajanjem govornika burno pritrjevala. Po odmoru se je preložila razprava na torek. Pred zaključkom seje je finančni minister Lukrfcs med velikim hrupom predložil nekaj zakonskih predlog, med temi poročilo kvotne deputacije, zatem načrte zakonov o podaljšanju veljave nekaterih odrede!) v členih l. in XV. zakona od leta 181)8. in načrt zakona o provizorični določbi razmerja o prispevku k ukupnim izdatkom. Po kratki razpravi je predsednik izročil predloge odsekom, na kar je bila zaključena seja. Pari/. 211. Govori se, da se je med minister-sk im predsednikom in vojnim ministrom doseglo sporazuniljenje glede načina, kako izročiti kasaeij-skemu sodišču tajne spise v pravdi Drcvfus. Advokat Moriaud je osebno zajamčil diskrecijo gospe 1 )rcyfus. It i lil 23. Opoludne je sprejel papež osem kardinalov in mnogo škofov in prelatov, ki so izrazili sv. očetu svoje božične častitke. V svojem odgovoru je papež omenjal žalostnih dogodkov leta 1W>8, in je izjavil, da je dobro zjediniti meščansko Evropo, da se zaustavijo divje želje po uničenju ; toda to se ne more doseči tako dolgo, dokler no bode v srcih narodov in v organizaciji držav strah božji podlaga vse moru'le. Kar se tiče razmerja cerkve do Italije, je pripomnil papež, da je malo upanja, da se isto zboljša v prihodnjem letu. Sveti oče je tožil, da ke ne kršijo prava samo papežu, temveč vsej duhovščini in da se sumniči tudi časopisje, ki brani verske in moralične interese. Duhovščina pa, ki ume svojo misijo in svoje dolžnosti, se ne bode hala niti zasramovanj niti groženj in njena stanovitnost bode nahajala opore tudi v krogih neduhov-nikov, v katerih korenini globoka ljubezen do sv. Stola. Skupno delovanje duhovščine iuTajikov bode tin jalo blagor nove generacije. Papež, ki je govoril glasno, je izgledal prav dobro. V znamenju miru. Brez pravice ui ljubezni, Hrc/. ljubezni ni miru. Napočil je zopet oni veseli, slavnostni dan, katerega proslavlja vesoljno krščanstvo po vsem svetu že tekom skoro 20 stoletij, od onega časa, ko je — kakor nas uči naša vera — na svet prišel sveti Preporoditelj človeštva: izvirek novih osrečevalnih naukov. Boren, v revnem hlevu, v zakotju med miroljubnimi pastirji, stran od svetnega hrupa in Suma porodil se je On, ki je potem zmago-nosno učil nauk medsebojne ljubezni in pravice. Razvitek človeškega življenja, bodisi v po-samičtiiku, bodisi v razmerju človeka do človeka — katero razmerje je nepogojno mejsebojno do cela — se pojavlja prav vsled tega na podlagi opiranja jednega 11a druzega, dasi se ta razvoj včasih navidezno vrši tako, kakor bi se vršil za vsacega posebej, ne glede na bližnjega. Človeku je neizogibno potrebno, da se v svojem razvoju in za svoj razvoj opira in naslanja na drugega, svojega bližnjega. Prav v tem tesnem mejsebojnem razmerju jasno nam kaže zvezda-vodilka na pravo pot: prav tako, kakor ona, ki je zasijala kraljem iz jutro-vih dežel, kazaje jim pot do njih cilja in na-znanjevaje v harmoniji s himnami angeljev nad betlehemskim hlevom : Slava TJ o g u na višavah in mir ljudem na zemlji! IColik je obseg tem besedam! Jasno in določno označajo v prvi vrsti razmerje med nami samimi, umrjočimi bitji, in potem zopet med nami in onim bitjem, ki vlada nad nami in v katerem se osredotočuje vse življenje tu- iti onkraj groba. Torej: slava Rogu! Potem pa treba, da v razmerju med ljudmi vladaj mir! V ta pojm se stekajo vsi oni pojmi, vsi oni predpogoji, na katerih podlagi je jedino možen plodonosen razvitek posam ičnikov, skupin in celote. In v ta smoter je neizogibna potrebna: ljubezen! In sicer najprej ljubezen do sebe in zaupanje v sebe in ob jednem ljubezen do drugih, v katerih bližini, v katerih sredi živimo, od katerih smo odvisni medsebojno. Kal ljubezni pa more vsaditi še-le pravo spoznavanje bližnjega, pravo presojevanje njegovih del, pravično ccnjenje njegovih zaslug, primerno spoštovanje njegovih pravic. S kratka: pravica je podlaga, da se morejo ljudje oklepati v ljubezni, da se človeška srca mogo spajati v ljubezni. V tem blagovestju pravice in mejsebojne ljubezni nahajamo neizogibni izvor miru. Torej: mir ljudem! Po razvoju človeške družbe deli se človeštvo v plemena in vsaki narod — kakor jednotna skupina ljudij v večem ali manjem številu" — stoji prav tako, kakor razvitek posamičnikov, v tesnem razmerju mejsebojnem. In prav tukaj, bolj nego pri jedinih osebah, je glavni povspe-ševatelj k plodonosnomu razvoju, k prijetnemu blagostanju, k napredku —mir, mir med ljudmi, oni mir, katerega so oznanjevali angelji na višavah, ob rojstvu Onega, ki je izvrševal vse svoje življenje Svojo misijo, predano Mu od Očeta, prerokovano od prerokov in toli željno pričakovano od narodov. Mir m cd narodi! A potem tudi: mir v narodu !! Uprav dandanašnji se pojavlja ostra boje-vitost med narodi, sicer ne toli — kakor je bila tako v starejih časih — radi lasti in posesti, a tem ostreje od ene strani radi poželjivosti moč-nejih do nadvladja, a od druge strani, od strani šibkejih, radi boja za svoje pravice, za svoj obstanek! Kršenje in blatenje pravice od ene strani, trganje in hrepenenje po pravici od druge strani! A kje je v tej smeri ljubezen, kje mir?! Ne, mir ni mogoč, dokler ne bode slavila svoj triumf pravi ca, kakor podlaga j ednakopravnosti in jednakoveljavnosti narodov. A — kakor že rečeno — prvi pogoj miru med narodi je mir v narodih. Mir, edinost in sloga! Resnično krasna in vzvišena je krepost sloge v vseh slojih in društvih, v katerih človek živi na tem svetu. Prekrasna in utešljivaje domača sloga, med soprogi in roditelji, med deco, brati in sestrami, mej rojaki in prijatelji; krasna je sloga med prebivalci jednega in istega mesta, enega in istega kraja, ene in iste domovine: ali med vsemi najkrasneja in najpotreb-neja je narodna sloga, med sinovi in hčerami jednega naroda in jednega jezika, in to zato, ker je ta temelj vsakemu daljnemu prijateljstvu in jedinstvu, predpogoj vsakemu vspeš-nemu delu za blaginjo naroda 1 Kjer je celota složna in srečna, tam so gotovo složni in srečni tudi njeni deli, iz katerih sestoji. Morda nikjer se toliko ne piše in ne govori o slogi in vzajemnosti, kakor ravno v nas Slovencih, a prav to utegne biti dokazom, da v nas ni posebne sloge, a da je nujno potrebna. Kako hočemo sebe in slovenski narod vzdržati in braniti v borni vihri proti nadvladju in zatiranju, ako ga mi sami se samo-uboj no roko razkosa varno in sekamo ? In ni za jeden sam trenotek ni mogoče dvomiti, — da vsaka nenasitna, egoistična želja, vsaka napuh-njena prevlast nad drugimi, vsako tlačenje nižih, vsaka trdoglavost, pretiranost in samovolja, ki dela samo to, kar je njej milo, a ne kar zahteva blagostanje naroda — je nezdružljiva z narodno slogo. Mir med narodi, mir v narodih!! V ta namen, v to ime pa ni prezreti važnega faktorja: za mir in slogo treba s v o b o d e. Vsaki narodni in mednarodni mir mora izhajati iz čistega izvora: iz dobro umevane svobode posamičnikom in skupinam narodov. Treba je, da se učimo: popuščati, trpeti, odpuščati, soditi blago, da se bodo mogle vsikdar svobodno pojavljati misli vseh, a iz množine teh misli porajati— splošna narodna misel, narodna volja, kateri se zopet moramo klanjati vsi!! Le po lojalnem spoštovanju vsacega me-nenja in po pokorenju oni volji, katera se je izcimila kakor izraz ukupnosti, pridemo kedaj do mejsebojnega miru, do one ljubezni, katero so oznanjevali angelji na višavah pred skoro 20. stoletji! Zaželjeni cilj nam bodi torej — mir; vzvišena nam bodi ljubezen, a svete nam morajo biti pravice, ki so nam podeljene, ki jih smemo uživati! Pravica bodi predpogoj, temelj medsebojni ljubezni, a rezultat — mir! Na taki podlagi bode plodonosen mir med narodi, sloga v narodih in vspešen razvitek celokupnosti. In v to, da skoro pridemo do takega razmerja, ko zavlada v človeških srcih ono ljubezni, polno čutstvovanje, katero so oznanjevali angelji na višavah, družiti se hočemo na slavlju teh praznikov, polnih nebeške poezije, povzdigajočih ćloveftka srca, v prošnji do Vse viSnjega, naj On pripomore po Svoji sveti volji, da ge si om vsemu ćloveStvu postane visoka pesem angeljev: Slava Bogu, mir ljudem 1 Veliki koncert pevskega društva „Kolo". Predno pričnemo podrobnejo oceno tega kon-eerta, menda ne bode napačno, če dvema tremi besedami pojasnimo cenjenim »»čitateljem, v prvi vrsti pa neposredno pri/adetim krogom, v katerem smislu poročamo o koncertih in kako je torej umeti naša poročila. Poslednja sc bodo morda temu in onemu zdela preobširna in predolga; toda mi menimo, da je v s a k čast it o u s p e 1 i v e Č j i ko n c e r t tako važen |i o j a v n a S v ga n a ro d nega in k u 1 t u r n e g a Ž i v 1 j e n j a, da brez dvoma zasluži tudi malo več prostora v našem listu. Posebno pa sodimo, da gotovo ni nepotrebno, če na kratko i/pregovorimo tudi o posameznih, zlasti o znamenitojših skladbah . . . Marsikdo pa se bo nemara v drugem oziru čudil našim poročilom, češ, da so tako nekako hladna, trezna, brez tistega običajnega kipečega navdušenja. Seveda, navadno — žali bog le prepogostokrat čitamo, da je bilo na tej ali onej veselici, tu ali tam prav vsako izvajanje »umetniški dovršeno«, »uprav mojstersko«, »čaro-bajno, divnokrasno«, kratko in nialo »naravnost nedoeežno«, itd., le prevečkrat si vročekrvni poročevalce nikakor »ne more misliti niti boljšega zbora, niti boljšega pe v o vodje« od onega, ki mu je ravno tisto pot tako srce ogrel, in hočeš nočeš včasih nad ubozega stnnečega čitatelja pridere kar cela povodenj »solza radosti in ginjenja«, ki so se »kakor svitle zvezde bliščale« v očeh starim in mladim poslušalcem obojega spola!... Toda, da se razumemo! Povsem umevno nam je, da mehka in rahločutna srca res kar vzplamtevajo ob milih glasovih slovenske pesmi, umevno nam je tudi, da si tako naravno navdušenje potem daje duška v primernih poročilih — ampak »eRt modus in rebus*, vse do svoje meje! Ne hvalisajino vedno samimi superlativi, kajti to je na las podobno — pretiravanju! Ne izra-bljajmo ob vsaki priliki vse svoje »bogate zaloge« najbolj pohvalnih izrazov do dna, kajti kaj nam sicer preostane za dostojno oceno resnično dovršenih, nenavadnih izvajanj?! Ali naj tem mar — »molčč trobentamo« zasluženo čast in hvalo?!... To velja že v obče za veselice, zabavne večere itd., tem bolj pa za koncerte, kateri naj ne služijo jedino le zabavi, marveč naj svojimi resnejšimi vspo-redi vplivajo tudi blažilno in vzgojevalno! Zato pa posebno o koncertih poročajino vselej trezno in stvarno utemeljen o, d a s i d o b r o-h o t n o; j) o hvalimo prime r n o, k a r j e hvale vre d u o, a p o v e j m o tudi o d-k r i t o, kaj nam ni bilo všeč! Na ta način dobiva občinstvo točnih poročil, dotičnim prirediteljem pa bo taka mila in vendar kritiška ocena gotovo več koristila, nego tisto brez/miselno hvalisanje, ki pač marsikomu dobro dč, stvari same pa ne povspešuje niti najmanje, nasprotno, še prav izdatno ovira njen zdravi razvoj ... V tem .smislu smo zadnjič poročali o koncertu »Slov. pevsk. društva« in v istem smislu pišemo svoje današnje poročilo; menimo pa, da bi gotovo no škodilo, če bi tudi drugi poročevalci malo premišljali o tem našem uvodu!... Sedaj pa k stvari ! Razpored »Kolo«vega koncerta je obsegal 1 pesem zu moški zbor, 4 za mešani zbor in (> tamburaških točk. Za A. Jekličev moški zbor »Pev-č e v a p o m l a d a n s k a« se nismo mogli ogreti, dasi se je še prav dostojno izvajal in je bilo zlasti spremljevanje baritonovega samospeva res prav dobro. Solist g. Kragelj ima lep, krepak in mehek glas ter tudi poje pravilno in sigurno; vendar se nam je zdelo, da je preveč moči polagal v visoke tone, vsled česar poslednji deloma niso bili dovolj čisti, nižina pa ne tako polna, kakor bi lahko bila sicer. Tenorji v moškem zboru pač še niso zadosti močni v razmerju k basom in tudi ne povsem uglajeni, tako, da nam je mnogo bolj ugajal mešani zbor (okolo 30 pevk in 40 pevcev) ... II. Sattnerjev mešani zbor »Po zimi i z š o 1 e« se morda marsikomu na prvi pogled dozdeva nežna- 1 ten, vendar pa smelo trdimo, da je baš v tej skladbi toliko duhovite, zdaj resnovalnim, zdaj zopet ljubko-priprostim besedam primerne glasbe, kakor jo v drugih slovenskih skladbah le prečesto prav bridko pogrešamo. Kako lepo se tukaj napev sklada z besedilom ! »Vse belo«, snegom pokrito (Široke oktave), »uboge ptičice zmrzujejo« (bojazljiv, plašen piano), »od mraza škripa vse in poka« (trd, oduren torte) in »zaspano, kakor da je v šoli, z neba gleda solnce doli« ; v tem mrazu pa stopicata otroka iz šole domov — res »poln težav je in bridkosti že sam začetek učenosti« (kaj še bo!) — dočini ju pesnik in skladatelj osreujeta in vzpodbujata svežo koračnico: »Le varno dvigaj ta petč ! »Kino izvajanje te ljubeznive skladbe nas je prav zadovoljilo . . . Tretja pevska točka je bila A. Foersterjeva divna »Lj ubie a«. Tudi danes ponavljamo to, kar smo naglašali v poročilu o koncertu »Slovanskega pevskega društva«, namreč, da je »Ljubica« najboljši slovenski mešani zbor. Slavnoznani g. skladatelj je v svoji skladbi tako čudovito pogodil duh in značaj prekrasne Kri-lifnove balade, da slušajoči ta mojsterski umotvor v duhu kar vidimo »na mrtvaškem odru« ležati mladega moža »v sobi temnej, sredi belih sveč brlečih, sredi lepih svežih rož«, da res kar vidimo ljudi, kako »od jutra v večer hodijo« mrtveca »kropit in zanj molit«, da kar vidimo zgovorne deklice in klepetave »ženice sive«, kako ugibljejo, kaj to, da »vsi so prišli — samo ljube k njemu ni bi 1(5« ! In mladenke jej očitajo, »da je čisto brez srerf« ter »da za njega nič ne mara«, starke pa tarnajo, da »svet zapustil je Gospod«, ko »tak je zdaj ta mladi rod«. — Toda varale so se prve in druge, kajti »drugo jutro zgodaj, zgodaj zvon se tužno je glasil«, oznanjuje, da »Cvetkova jo preminula, počilo jej je sreč!« — Toplega priznanja je vredno, da se je tudi »Kolo« lotilo te silno težavne, a zato ob dobrem izvajanju tudi nad vse hvaležne skladbe. Ob toliki očividni dobri volji moramo že iz-pregledati, da niti na tem koncertu nismo mogli vseskozi odobravati tempa te pesmi; tako se nam . je precej prenagljen zdel Andante con moto takt) v prvih štirih taktih, Audantino quasi Allc-gretto (*/.t takt) in zlasti Allegro moderato (*/4 takt) začetkoma, dočim se je rallentando na koncih odstavkov v g-molu deloma prezgodaj začel in deloma pač preveč zavlačeval. Pohvalno pa moramo omeniti, da se je zbor jako skrbno držal predpisanih dinamičnih znamenj. Zato smo tudi uverjeni, da »Ljubica« (ne »Ljubici«, kakor je vsled prav nerodne tiskovne pomote stalo na vabilih) v prihodnje gotovo doseže popolnejši v s peli, katerega ji srčno želimo z ozirom na njeno visoko glasbeno vrednost. V novič pa povdarjamo, da je »Ljubica« jako kočljiva skladba, polna težav, čisto nenavadnih našim zborom in pevovodjem; ne smemo se torej čuditi, da ni povsem uspela niti na koncertu »Kola«, niti na onem »Slovanskega pevskega društva« . . . Stari Voglovi »Cigani* prijetnega spomina so se nam to pot predstavili v novi obliki kakor mešan zbor, kar le odobravamo. Saj se vendar niti reveži cigani ne klatijo po svetu brez nežnega spola, brez boljših polovic, ki menda tudi njim »same ur'jo rokč« in »glave vedre«. Vsled prireditve »Ciganov« za mešani zbor pa se je sentimentalni samospev, prvotno spisan za tenor, prelevil v samospev baritona. Solist g. dr. S l v i k je že /davna na najboljšem glasu kakor pevce z izrednimi vrlinami; skoraj nepotrebno je torej, če še posebno omenjamo, da je svojo nalogo zopet izvrstno in častno rešil. Naravna milina in krasota njegovega jakega, tako prisrčnega baritona ter umno, čuvstveno in izrazito predavanje sta mu kakor vselej pripomogla do najlepšega, res zasluženega vspeha, dasi ravno jo bilo prav dobro čutiti, da je pol jako previdno, vzdrževaje sc morda še več, nego je bilo treba. Tudi zbor se je ravno v tej pesmi prav odlikoval in je v vsakem oziru pokazal, kaj premore. Nijanse so bile natančno izdelane, zlasti cresceudi in dcerescendi dobro pogojeni, piano zolo lep, forte krepak in mogočen, spremljevanje ob baritonovem samospevu izredno diskretno, s kratka: predavanje vseskozi zadovoljivo, izvzemši malenkost, da so soprani prvič začetkoma nekoliko distonovali . . . , dočim je ob ponavljanju odpal 1 tudi ta pogrešek. Istotako nam je ugajalo tudi izvajanje zadnje pevske točke, nežnega in sanjavega Hrabro-slav V o l a r i č e v e g a mešanega zbora »Lahko noč«. Tukaj nam je zlasti pohvaliti v naših j>ev-skih društvih prav redki, izvrstni pianisnimo. Samo to se nam je zdelo, da g. pe\ orodja t'i pa tam menda nalašč išče nekoliko preveč neposrednih in neutemeljenih prehodov iz jednoga dinamičnega znamenja v drugo. Tamburaški zbor »Kola« pa je koj prvi pot nastopil v imponujočem številu <50 členov in se je tudi gledč na izvajanje svojih točk prav častno obnesel. K njegovi sestavi bi opomnili le to, da so bisernice in kontrašice proti braČoin, bu-garijam in berdom brez dvoma sedaj še malo preslabe. Tehnika pa je bila za tako mlad zbor nepričakovano dobra, samo drugim in tretjim bračom trzanje še ne gre posebno gladko izpod rok. Napaka takih velikih tamburaških zborov je splošno pač ta, da je jako težko toliko glasbil na tanko ubrati in da se vsled tega sčasoma le prerado začenja šopiriti neprijetno razglasje, posebno čo so tamburaši se novinci, ki si ne znajo sami pomagati, kadar jim strune jamejo popuščati .. . I z moj tamburaških točk so nam še najbolj ugajali Sandučičeva »Slovanska lira«, Krovovi »Spomini na zlato Prago« (samo ta odsekani konec!) in Vogričevo »Rogom i lovo slovo«. Radi pa potrjamo, da so sc sploh vsi tamburaški komadi prav sigurno in točno izvajali, tako poleg imenovanih zlasti še Tomrfškov prijetni valjček »Sladke misli«. In če h konci pretehtamo svojo oceno, tedaj smemo pač brez dvoma trditi, da sta pevski in tamburaški zbor na tem koncertu povsem hvalevredno izvršila svojo nalogo. (1e pa dalje pomislimo, da je pevski zbor »Kola« še jako mlad, dočim se je tamburaški eel<5 komaj ustanovil, tedaj moramo naravnost občudovati vspehe, dosežene v tako kratki dobi in navdušeno, požrtvovalno vztrajnost posameznih členov, v prvi vrsti pa plodonosno delavnost in uprav železno energijo zborovodje g. Vogriča. Kdor seje kedaj le količkaj lmvil poučevanjem petja ali tamburanja, ta najboljše v<5, koliko dobro volje in koliko napornega truda je bilo treba v obstoječih razmerah na vseh straneh, predno je »Kolo« moglo tako stopiti prod občinstvo, kakor je! — In priznanje ni izostalo! Občinstvo je vsako točko živnlmo, deloma viharno odobravalo, tako, da se je moralo več pevskih ia tamburaških točk ponoviti v celoti ali pa deloma, — Temu občemu priznanju se radi pridružujemo tudi mi ter ob jednom na njem odkrito čestitamo obema zboroma in g. Vogrieu, kateri je to pot vnovič dokazal, da je nadarjen, spreten in energičen zborovodja, pravi mož na svojem mestu. »Kolu« pa iz srca želimo, naj bi tudi nadalje tako vrlo napredovalo kakor doslej ! Ravno tako veselje kakor izvršujoči udeleženci tega koncerta i.a odru pa so nam napravili tudi poslušajoči v ostalem gledališču, katero je bilo v vseh svojih velikanskih prostorih čisto napolnjeno. To jo najjasnejši dokaz, da si je pevsko društvo »Kolo« pridobilo vsestranskih simpatij v naširših krogih. In reči moramo, da toli mnogobrojno udeležbo na slovenskih koncertih smatramo jako radostnim in tolažilnim pojavom. Kajti, dokler bode vse naše rodoljubno občinstvo tako dobro umevalo in dejanski podpiralo idealno, v k u 11 u r n e m in na r od n e m o z i r u t a k o vel e-važno delovanje naših vrlih pevski h društev v Trstu in v okolici, dotlej se nam ni bati za obstanek slovenske narodne zavesti, dotlej naj le domonstrujejo razni »kulturo-nosci« kakor hočejo, in naj so oh tem lo blamu-jejo, kolikor jim drago, naš narod pa bo vendar-le, ojačen in navdušen slovansko pesmijo, zmerom stal trden in neupogljiv kakor skala, pa bodisi tudi ko ,.listja Hovražuika broj, Ko trave na gorah slovenskih!" o. k. Politični pregled. TRST, 24. decembra 1898, Pravica in koncesija. Vest, ki smo jo bili zabeležili to dni, da se je namreč vlada vendar enkrat odločila, da bode podpirala zahtevo goriških Slovencev po osnutju deželnega šolskega zaloga, Dalje v prilogi. Prilega ,,g*l»o.tl jfv. 247. (Vtimo li4*«J«.) potrja tudi »Slov. Narod«. VT ta namen da je že pridobila prevzvišenega nadškofa goriškega, da pojde v deželni zbor in da bode glasoval za šolski zalog. Ta poslednja podrobnost, ki jo je prinesel ljubljanski list, jo uprav klasičen komentar k polemikam o goriških stvareh. Tu je potrjeno kar naravnost, kar smo mi trdili vedno: da vlada lahko stori mnogo, ako le hoče! Sedaj pa naj sodi svet, da-li so prav storili naši poslanci, ali niso prav storili, da so jeli skrajnimi sredstvi pritiskati na vlado in da-li bi pametno storili, ako bi kar vstopili v dež, zbor brez ni kaci h garancij, kakor so hoteli izvestni gg. učitelji-do-pisniki ! Ako se potrdi gori označena vest, potem so dobili naši poslanci najlepše zadoščenje za vse napade, ki so drvili na njih radi njih taktike. Tako najivnega človeka ga menda vendar ni v domovini slovenski — vsaj med onimi ne, ki poznajo razmere —, ki bi si domišljal, da bi bila vlada ganila le jednim samim mazincem, ako bi se bili naši poslanci molčč povrnili v deželni zbor. Jedino, kar bi bili dosegli, bi bilo to, da bi bili osmešeni oni in vsa slovenska politika. A kdor se smeši v politiki, ta se jednostavno — ubija! Pa tudi mi pri »Edinosti« — seveda govorimo vedno v predpostavi, daje gornja vest resnična — smemo občutiti nekako zadoščenje. Mi smo trdili vedno, da vlada ložje pridobi knezonadškofa, nego pa naši poslanci, mi smo dosledno zahtevali od slovenskega novinstva, naj rajše pritiska na »Slovansko krščansko-narodno zvezo« v tem zmislu, da porabi uvoj upliv — o katerem se je mnogo govorilo — v to, da se vlada potegne za pravično stvar učite-teljev na Goriškem, nego pa da krivično napada poslance, ki niso storili nič druzega, nego kar dela sleherni pametni človek v navadnem življenju: da poskuša z grdim, ako noče iti z lepim! Dejstva kažejo sedaj, da je bilo naše stališče pravo. In verovati hočemo, da imamo tu posla z dejstvom, kajti tudi »Piccolo« potrja gornjo vest o dež. šolskem zalogu na Goriškem. Ta list povdarja celo, da mu je sporočilo došlo od povsem zanesljive ■trani. »Piccolu« se vidi to zopet velika koncesija Slovencem — in koncesija, ki bode stala mesto Goriško tlo 40.000 gl. na loto. Da bi že enkrat nehali govoriti o koncesijah ! Italijani so saturirani v vsakem pogledu, nas pa *e je zanemarjalo vedno in povsod. Ako so res misli popraviti nekoliko vnebovpijoče zamude, ni to ni-kaka koncesija, ampak le malo odplačilo na stari veliki dolg, je lo čin pravice, katerim se odpravlja stara krivica! Laž in slepljenje je, ako hoče »Piccolo« vzbujati domnevanje kakor da bode prispevek mesta goriškega k dežel, šolskemu zalogu tekel le iz laških žepov. Gorica ni laško mesto, ker je veliki del mestnega prebivalstva slovenskega rodu. Ali to še ni glavno, ampak to: da se mesto g'oriško hrani izključno od slovenskega dela dežele: slovenski denar se steka v Gorici, iz slovenskih žepov prihaja denar, katerim goriški trgovci in obrtniki plačujejo da v ke in užitninc!! Tako je! Potem pa je tudi le pravično, da mesto pomaga nositi bremena onemu, od katerega se redi in hrani!! Ne označajte nam torej kakor koncesijo, kar bi bilo le — pravica!! K položaju. Božični prazniki značijo kratek odmor ne le v parlamentarnem delovanju, ampak tudi v plovenju političnega življenja sploh. Poslanci •o že med svojci. V zadovoljstvu rodbinskega življenja gotovo ne pride nikomur na misel, da bi izdajal politiške parole. Teh bližnjih par dnij nam torej ni pričakovati važnejih politiških vesti. Takoj po praznikih pa utegne postati zopet živo. Na Ogerskem se prične že v torek zopet parlamentarno delovanje in po poročilu o včerajšnji seji ogerske zbornice, ki je priobčujemo na drugem mestu, je pričakovati hudih viharjev in spopadov med vlado in opozicijo. Baron Banffy pa se dosledno kaže, kakor da se čuti gotovega. In tudi z Dunaja poročajo, da je cesar vnovič zagotovil, da ne dopusti, da bi se Banftv žrtvoval obstrukciji. Pri nas v Avstriji se snide sicer parlament najbrže še le v drugi polovici prihodnjega meseca, vendar pa je pričakovati tudi tu precej živahnosti, ker se bode mnogokateri poslanec predstavljal svojim voilcem. Zlasti češki poslanci ne bodo mogli drugače, nego tla potolažijo javno menenje, v katerem narašča nezadovoljnost bolj in bolj. Isto velja tudi za slovensko javno menenje. Mi smo sicer pripravljeni upoštevati vzroke, ki silijo naše poslance, da ne govore, ali potr|>ežljivost mas je drog, na katerega ni smeti obešati prevelike teže. Na to opozarjamo naše poslance. Listi na Nemškem nadaljujejo svojo borbo proti grofu Thunu in tudi taki, o katerih je znano, tla so v zvezi z vlado. »Koln. Zeitung« meni, da bi pomenjalo težavo za Prusijo, ako grof Thun ostane na krmilu. O tem čudnem nemškem tolma-mačenju medsebojnega razmerja — kakor da bi Avstrija smela imeti le takih ministrov, ki ne delajo »težav« gg. Prusom — opaža jako dobro dunajska »Information«, da je grof Thun le ustrelil v tisto luknjo, iz katere so izstrelile pruske oblasti. No, nadejati so je, da to pot ne pademo pred kolena pred pruskim streljanjem. Tako sodi tudi »Information« menč, da ti novinarski napadi morejo pozicijo grofa Thuna storiti le neporušno. Domače vesti. Vesele praznike! Zima je! Ostra sapa brije po ulicah, pota so zmrznjena, ledeno ivje visi po golem vejevju, mrzel vzduh rudeči ljudem lica, tla se stiskajo v svoje praznična odela, ko hite — v eerkev. Mrzlo je v naravi, ali v človeških dušah je toplo in srca se tajejo. In po licih se razliva neki mir, sicer nenavaden v vsakdanjih vihrah življenja. In v cerkvi! Tu se zlivajo duše v jedno čutstvo. Cerkev v svojem sijaju; ob veličanstvenem donenju orgelj zvonČ hvalospevi Vsevišnjeinu, a molitve pobožnih popolnjujejo harmonično veliko pesem v proslavo onega velikega trenotka, ko so je porodil Oni, ki je donesel človeštvu luč vere in prosvete. Potom sc vračajo ljudje domov čutstvi, ublaženimi in oplemenjenimi še bolj po utisih iz božjega hrama! Cel6 onim, ki trpč pod težo moreče skrbi in srčne žalosti, došle potem ali onem vzroku, se poklada vsaj relativen mir na sicer tužni in nagu-bančeni izraz lica ! To je nebeška poezija teh prazni kov ! Poezija, ki taja tudi najtrša srca. Moč te poezije je tolika, da deluje celći na one, ki so izključeni iz javne družbe, katerim je odvzeta osebna svoboda, ker so se pregrešili tako ali tako . . . tudi oni občutijo moč te poezije, moč spominov na rojstvo Izveli-čarjevo, tudi na njih užaljene duše deluje tolažilno in blažilno blagovestje angeljev: Mir ljudem ! Zato pa je nam vsem krščanska dolžnost, da ne zasledujemo, da ne preiskujemo, tla ne sotlimo in ne obsojamo, marveč tla se te dni v ljubezni spominjamo vseh, sosebno nesrečnih, zavedajoči se nauka Božjega sina, da smo vsi bratje. Vsem, vsem, veljaj iskreni vsklik naš: Vesele praznike! Imenovanja. Poštnimi ofieijali so imenovani sledeči azistenti: B e r g e r F r a n c, L i n J o s i p, Š u s t e r š i č Henrik, Wisjan L e o p o 1 d, P e 1-1 e g r i n i C a m i 11 o, Mitri Hugo, S e 11 a n Fer d., Schmutz Frane, Debelak Ivan v Trstu; Diet z Anton v Goriei; Petri č Josip, AnkerstEmil, June Ivan, \Volf Anton in Vrtovee Josip v Ljubljani. Odbor političnega društva „Edinost" bode imel v torek dne 27. t. m. ob 3 uri pop. v prostorih »DolalBkega podpornega društva« jako važno sejo, katere naj se udeleži gotovo vsi gg. odborniki in njihovi namestniki. Tržaški mestni svet je imel minolo sredo svojo XXXVI. javno sejo, ki pa so je nadaljevala v četrtek zvečer. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjo seje je interpeloval občinski svetovalec F. Dol-l e n z o stanju podrobnih tlel za vodovodne načrte. Opozarjal je, da se je inžener Smrcker obvezal, da predloži izdelani podrobni načrt mestnemu svetu do zvršetka tega leta. Zupan je odgovoril, da je inžener Smreker, ki je bil to dni tu, sani zagotovil, da predloži načrt o določenem roku. Mestni svčt jo razpravljal potem, kako poravnati prekoračenje kredita v znesku 175.713 gl., določenega za širjenje naprav mestne plinarne. Svet. Spadoni je rekel, da ga niso povsem prepričali vzroki, ki so se navedli v opra vi čeri je prekoračenja. Svet. Banelli in Dollenz sta izjavila, da se vzdržita glasovanja, na kar se je pritrdilo pokritju rečene svote. Potem so sledila razna komisijska poročila in predlogi, ki nimajo posebne zanimivosti za nas. Na to se je pričela razprava o drugem delu proračuna mestne uprave za leto 189'.). (Izredna potrebščina in pokritje.) Poročilo k temu drugemu del u navaja razloge, ki so provzročili izredne potrebščine. V splošni razpravi se je oglasil za besedo svet. Dollenz. Omenjal je lazprave, ki se je vršila v juniju o izrednih javnih delih v Izločili 0 letih ter je opozarjal na spomenico, ki so jo predložili zastopniki okolice o delili, katere zahtevajo oni v priti svojih varovancev. Povdarjal je nečuveno dejstvo, da te nijedno teh del ni vapre-jelo V proračun! (Ali ste čuli, okoličani?! In potem Vam še govore o nekih dobrotah, ki jih uživate baje, o neki ljubezni tlo vas, ter cehi o neki hvaležnosti, ki ste jo dolžni laškim mestnim očetom! Celrt tolike tla so te dobrote, tla bi morala hvaležnost na istih segati tako daleč, da bi se radi teh dobrot, Vi odpovedali svojemu političnemu in narodnemu življenju!! Človek mora kar strmeti na taki drznosti in ua takem hinavstvu! Po njih delili jih sodite! V njih dejanjih se zrcali njihova »ljubezen« tlo okolice!! Tako dejstvo je ono. kije je navel svetovalec Dollenz! Niti jednega od naših zastopnikov zahtevanega javnega dela niso postavili v proračun, niti novčiča nimajo za okolico od milijonov, ki jih hočejo potrositi za javnn dela! To dejstvo kriči, tla more umeti ta krik tudi naj-priprosteji, najzadneji okoličan! Op. ured.) Zatem je sledila podrobna razprava. O točki »gradnja dveh pralnic«, je predlagal svet. Dollenz, naj se jedna teh pralnic napravi v Rojanu, saj je mestni svčt sam sklenil že dvakrat, da seje ozirati tudi na okolico v tem pogledu, Predlog se je vsprejel. Proračun ekstraordinarija, skrčenega jmi predlogih finančne komisije, se je vsprejel v znesku 800.000 kron. Istotako se je vsprejel pretilog, s katerim se pooblašča mestni magistrat, tla sc poleg žo najetega zneska posluži nadaljnjega kredita 200.000 gld. v eonto-oorrente. Zlikaj ravno v Goriei l! Menimo, da smo prav odgovorili »Piecolu« na začudeno vprašanje tega lista, zakaj sc ravno v Gorici sklicujejo razni shodi goriških Slovencev. Ako so goriikim Furla-nom dobrodošli naši hribovci, Kraševci in Vipavci tedaj, ko kupujejo, kojim puščajo denarja, ne sinejo jim biti na potu tudi tedaj, kadar manifestujejo, kar zahtevajo in česar smejo zahtevati. Ako se furlanski trgovec prav rad poslužuje našega jezika, kadar vabi denar iz žepa slovenskega moža in slovenske žene, pa ne dopuščamo, da bi ga preklinjal tedaj, ko v tem jeziku zahtevamo svoja — prava! Naš odgovor na »Piccolovo« vprašanje: Zakaj ravno v Gorici? pa je kulminoval v dejstvu, da je G o r i c a glavno mesto d e ž e 1 e!! A tlanos moramo popolniti ta svoj izrek v tem zmislu, da je G o r i o a v prvi vrsti glavno mesto slovenskega dela dežele! Kajti gola resnica je — in to ne od danes, ampak že od davno — da furlanski tlel dežele ne gravituje v Gorico. Furlani imajo središča v Gradiški, Korminu, Cervinjanu, in ne prihaja jim na misel, da bi podpirali Gorico na škodo svojih središč. Stvar je že stara, u so ostro pojavlja od takrat, koje železuiški vlak prvikrat zdrčal po tiru furlanske železnico! S to železnico je furlanski tlel dežele popolnoma odrezan od Gorice. To mesto jo glavno mesto tudi Furlanije le še v upravnem in politi-škem pogledu, v gospodarskem pa nikakor!!! Go-riea jo torej središče Slovencem in iz tega dejstva izhaja istim pravica, da prav t a in prirejajo svoje shode, svoja posvetovanja in svoje narodne in politiške manifestacijo! A vete oapito, slavna gospoda okolo »Piccola«?! Laške propovecli v slovenski okolici. Iz Barkovelj nam pišejo: GoBpod urednik! Minolo nedeljo predpohulne smo zagledali v naši cerkvi nenavadnega visokega gosta. Ilil jo to naš milost-1 j i v i gospod škof. Vračajo so menda iz Miramara, kjer je po-pred daroval v ondotui kapelici sv. mašo, ustavil se je tu ravno ob času, ko je novodošli g. kapelan prepovedoval v italijanskem jeziku. Imtopivši torej iz svoje k<>Čije, podal se je Prevzvišeni naravnost v cerkev, hotć men le iz golih političkih nakan in spletk, to je, da bi se menda tudi tu v nas, med našimi vaščani, zanetil sličen prepir, kakor nekje v naši bližini. Prava potreba laške propovedi v nas se je pokazala uprav minolo nedeljo (če že ne popred, kar smo pa mi že trdili o priliki), ko je bil nas prevzvišeni vladika sam na licu meHta in je videl lastnimi očmi toliko blamažo! Sedaj sodimo lahko, kako ogromno število Italijanov jc tu v nas, ko smo zopet — ko ni mestnih letoviščnikov —: svoji med svojimi! Ne hodemo tajili, da jc v naši vasi peščica Lahov. Lahi so, a prave katoličane med njimi prav lahko seštejemo na prstih jedne roke. Da pa se je prečastiti škofijski ordinarijat o dovolitvi laške propovedi oziral poleg omenjenih tudi na ono tolpo tu prebivajoči h Židov, ki torej niso naše vere, in se udal celtf sili in pritisku drugih mogočnih brezbožnežev, katerim je cerkev bila, je in ostane le deveta briga, in je morda upošteval tudi one glasovite junake in junakinje stare eolture, ki po letu, izkopavši se v bližnjih znanih kopeljih, prihajajo le zijat v cerkev: da se jc to zgodilo, ne moremo druzega, nego obžalovati iz dna duše. Mirno vestjo in odkritim srcem pa kličemo, da korak, ki ga jc storil prečastiti škofijski ordinarijat z dovolitvijo laške propovedi v naši cerkvi, je bil gotovo prenagljen in nepremišljen za sedanji čas. O tem n un je gotovo pričal minole nedelje obraz našega Prevzvišencga, na katerem se je čitala nevolja na toliki blamaži! Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi: Poprej izkazanih...... 3381 gld. 80 nč. Dr. Matej Pretnor, odvetnik v Trstu ........ 10 „ - „ St. Peterski rodoljub (srečko) . . 4 80 „ Ivan Golja, e. k. fin. svetnik . 10 „ — Simon Skrinjar, uradnik trž. podp. in bral. društva ..... 2 ,. — Anton Notar, ekspoy.it v Plavjah 5 „ — „ Skupaj 3413 gld. 00 nč. Nadaljue darove sprejema blagajnik dr. G lista v Gregor in v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). Silvestrov večer »Tržaškega Sokola« in »Kola«. Pevski in tamburaški zbor »Kola« nastopita polnoštevilno. Ponavljale se bodo skladbe z zadnjega koncerta, zlasti pa toli sijajno vspeli »Cigani«. Vrhu tega pa pride morda še neko drugo pevsko presenečenje. Vsakako pa je gotovo, da na najprijetniši način smuknemo iz starega v novo leto. Ne pozabite torej na »Silvestrov večer«. Dijaška kuhinja. Zadnja dva meseca so darovali za dijaško kuhinjo: Vč. g. kanonik Jurij Jan 10 gld., g. Fran Žitko 2 gld., g. Kristjan Dejak 10 gld., g. Ivan Slavce 1 gld., N. N. 30 nvč., gospa Kranja Macak 2 gld., g. Luka Se-ražin 10 gld., gospa Gregorič, 50 gld., g. A. Zi-molo 10 gld., g. S. B. 2 K, g. S. lis. 4 K, g. J. Falconetti 2 K, g. N. Pogorele 4 K, g. Kuščer 1 K, g. Farusič 2 K, g. Fr. Polic' 2 K, g. R. Freier 2 K, g. J. Dolinar 2 K, g. Fr. Jelusie 2 K, g. Jakić 2 K. — Presrčna hvala vsem darovalcem dobrotnikom ! Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Sežani so darovali v proslavo cesarjeva jubileja: V Sežani gospodje: Josip Omers 10 K, Edvard Legat 8 K, Josip Novak 15 K, Josip 1'latzer 1 K, Janez Renčelj 2 K. Gospe in gospo-dičine: Olgi Vodopivec 10 K, Rozina Kante H K, Albini Laharnar |M»dporo 100 K. ter s tem postala prvi pokrovitelj med občinami. S tem ni samo pri|>omogla še šibkemu, a vendar že koristonosnemu podjetju, marveč je dala tudi lep, posnemanja vreden izgled drugim občinam na deželi, za kar jej bodi izrečena presrčna zahvala. Zavod je pričel razpošiljati okrožnice vsem županstvom slovenskih pokrajin. Želeti bi bilo, la bi se ista odzvala, kajti s tem bi koristila v prvi vrsti — sebi! Odbor. Fuori kI'italiani, ahbasso ari" italiani! Radi tega vsklika so sedeli dne 22. t. m. na obtožni klopi Andrej Regent, Ivan Frančič in Josip Gulič s Kontovelja. Omenjeni so namreč dne l. oktobra t. 1., ko so šli n a vojaški nabor, peli po mestu ter storili gori omenjene vzklike. Te vzklike smatralo je tržaško deželno sodišče pregreškom po ^ 305. kaz. zak. ter obsodilo Fraučiča in Regenta na 10 dni, a Guliča na 3 tedne zapora. Razpravi je predsedoval g. svetnik Crusiz. In malora I šeavi. Radi tega vzklika jc sedel 21. t. m. na obtožni klopi Ivan Braida, italijanski p o dani k iz (Sviđale v Videmski provinciji. Obtožen je bil, da jc 24. oktobra t. 1. v gostilni »Alla nuova Brindisi« vzkliknil: »in malora i ščavi!« Tržaško deželno sodišče je oprostilo obtoženca pregreška po $ 305. kaz. zak., radi katerega je bil tožen mej drugim, ker jc smatralo ta vzklik kakor golo preklinjanje, katero ni kažnjivo. Razpravi je predsedoval g. svčtnik Petronio. Posebne antiseptične lastnosti delov Praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi napravijo prav dobre vspehe o zdravljenj« raznih ran. To sredstvo Je enako dobro v varstvo ran, zavaruje nečistost in vnetje in blaži bolečine. To dobro domače sredstvo dobiva se v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas! Dobro domače sredstvo. Mej domaČimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajftanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju, zavzema prvo mesto Lin imen t, Cap-niči comp. izdelan v laboratoriju Kichterieve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanem rudečem sidru. Koledar. Danes v soboto 24. decembra: Adam in Eva; Irmina, der. Jutri v nedeljo 25. decembra: Božič. Rojstvo Gospodovo. Solnčni: j Lunin: Izhod ob 8. uri 12 inin. I Izhod ob 12. uri 35 min Zahod „ 3. „ 47 „ j Zahod „ 3. „ 47 „ Ta je 52. teden. Danes je 357. dan tega leta, imamo torej 5e 8 dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) LJubljana 23. Nocoj je občinski svet dovolil soglasno petdesettisoč goldinarjev prispevka k zgradbi poslopja za vseučilišče v Ljubljani, ako se to zgodi do 1. 1908. V tn namen se postavi vsako leto v proračun 5000 gl. Obresti, ki nateko v mestni hranilnici, sc porabijo za ustanove visokošolccm bodočega slovenskega vseučilišča. Nadalje je občinski Hvet sklenil, da Ljubljana pristopi »Šolskemu domu« v Gorici kakor u stanovnica. Sklenil je tudi peticijo na naučno ministerstvo, da naj odstrani s tukajšnje realke profesorje, velikonemško politiko uganjajočo in agitacijo, zlasti Binderja. Ulice mej velikima hišama, kateri jc dal zgraditi g. Josip G o r u p na Reki, do Mirja, dobe ime: »Gorupove ulice«. Ljubljansko gasilno društvo mora sklicati izredni občni zbor in skleniti na željo občinskega sveta slovensko poveljevanje, kakoršno imajo vsa druga kranjska gasilna društva razun ljubljanskega in kočevskega. lierollu 24. Zagotavlja se, da je Rusija dala izjaviti po svojem poslaniku v Berohnu, da hoče ščititi danske podanike, nastanjene v Šlezvigu. Ta izjava da je imela tak utis, da se ne izvrše mnoga izgnanja, ki so bila že pripravljena. Pariz 24. Iz Petrograda javljajo, da se tam širi vest, da Menelik zbira svojo vojsko v ta namen, da definitivno izpodi Italijane iz dežele. London 24. Rusija se pogaja z nekim sindikatom za najetje posojila 18 milijonov šterlinov. Pariz 24. Za udovo polkovrika Henrvja, ki se je usmrtil v zaporu radi afere Drevfua je nabranih že 100.000 frankov. Tragedija človeška. Spinal Hrfcjan pl. TuW. Razstala «va se. Čudovit j«> bil vzmk, radi katerega sva pretrgala 0110 zlato nit, ki je vezala naju. Xe veni, kdo je l>il kriv temu, toda to vem, da je moralo biti tako. Peklo je in I»olek>... in boli še sedaj. Vroča so bila moja očitanja... dušil me je gnjev, morda neopravičen ali — resničen. Stala si pred menoj, bleda in mirna —- samo ustna so ti drhtela vsled notranje razburjenosti. Hotelu si mi nekaj reči, a molčala si, kakor kamen, odkrlmjen od skale. Ostavil sem te — na večno. Toda za menoj je sledilo tvoje oko, temno, globoko in rosno... Potem sem se dolgo potikal po svetu — sam. A peklo me je nekaj, bolelo in razdiralo in govorilo n.i, da nisi kriva... Veroval sem, a ipak se smejal... Gorak je bil ta smeh, smeh, ki bolestno razteza ustni, a vendar ni jok. Gledal sem sprevod. Z a krsto je šla žena, ki je glasno ibtela. Ta mrtvec je bil njeni edini sin. A imela jih je še petero. Zopet sem se smejal. Nisem umel jokanja te žene... Spomnil sem se, kako sem stal na grobu očetovem in potem na grobu materinem... Vem, da sem nemo gledal na njuni krsti, da sem presojal, v katerem slogu so metalne arabeske — ali jokal... ne, jokal nisem. Pa tudi sedaj: izgubil sem vse, a smejal sem se. In bolje je tako. Solze preganjajo bolest, a jaz hočem bol, jaz jo ljubim... Bol radi tebe, ti nelepa mlada deklica z lepo dušo! O kako bi so rad vrgel tebi pred noge in za-klinjal te, da mi odpustiš... Ti bi mi gotovo odpustila. Toda smešno bi bilo storiti kaj taoega — izgledalo bi teatralno... Bolje je, da boli; to je itak neka posebna bftl... Pričakoval sem noči. In koje došla noč, zaklenil sem se v svojo celico, da v temi prcbolira svojo bol, — v temi, ko sc bftl podvojuje. Ložal sem na postelji, miren, kakor da ni življenja v meni. Samo na čelu se mi je nabiral znoj in mi tekel po lici, kakor da lazijo po njem hladni črvi. Mislil sem, dolgo sem mislil o tebi, o najinem življenju, o najini ljubezni. V7 glavi so me bolele misli, najprej topo, zatem vedno ostreje, a jaz sem čakal z nekim zadovoljstvom, kdaj doseže 1)61 svoj vrhunec .. . V tem sem začni na ulici ženski krik . . Otrpnil sem . . . Čudno, bil je tako navaden, priprost krik ... Pohitel sem k oknu . . . Spodaj na ulici sta vlačila dva pijanca neko deklino. Tudi ona je bila pijana. Kakor brez zavesti sem strmel v ta odurni prizor. Možgani so mi vreli. lu to j c bila ženska! • Spomnil sem se tebe, spomnil, da »i sama, zapuščena in da , . . Tedaj sem jokal dolgo — dolgo . . . Po »V i e n c u« prevel — k. Narodno gospodarstvo. „Zveza slovenskih posojilnic4* v Celji je razposlala te dni vsem posojilnicam, ki so nje členi, naslednjo okrožnico: Slav n o n a č e 1 s t v o! (.) sestavljanju letošnjega »Letopisa«, kateri izide v kratkem, zasledili smo v računskih zaključkih raznih posojilnic za leto 18517. marsikatero napako. Neobhodno potrebno je, da se v bodočih računih polagoma odpravijo take napake. Vendar pa tako delo ni povsod tako jednostavno, zlasti če se vlečejo pomote v računih že po več let in so sc izdelovali zadnji računi vedno na podlagi poprejšnjih. Vsled tega Vas poživljamo, da v bodoče izdelujete računske zaključke po vzorcu, kakoršnega smo priobčili že v lanskem »Letopisu« in kate- rega ponavljamo v letošnjem letniku vnovič, ker smo se prepričali, da isti zadostuje popolnoma. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi ne smele one posojilnice, katerih obseg in delokrog je že bolj razvit, izdelovati računskih zaključkov in letnih poročil v obširnejšem slogu. Upamo, da ste prepričani z nami vred, da mora biti poslovanje domačih denarnih zavodov povsem uzorno, osobito pa morajo biti za javnost namenjeni računi, katere je predlagati po zakonu tudi davčni in politični gosposki, popolnoma pravilno sestavljeni. Da pa bodo torej naši letni računi vedno l>olj popolni in uzorni, ter da postanejo tudi kolikor mogoče jednolični, je treba, da se isti izdelujejo po naših navodilih, tembolj, ako nima posojilnica doma strokovnjaka, kar zlasti na deželi ni povsod mogoče. Naravnost nedopustno je pa in naša naloga je preprečiti, da bi bili računi tako sestavljeni, da je iz njil- samih razvidna katerakoli, če tudi najmanjša nepravilnost. Napačna bi bila torej sramežljivost nam nasproti, ker smo vendar poklicani, da Vam pomagamo v vsakem oziru v Vašem domoljubnem delovanji, osobito, pa kar se tiče poslovanja in in v prvi vrsti javnega računa. Saj je vendar veliko veča sramota stopati pred svet z napačnim računom, kajti svet se začenja vedno bolj zanimati za naše posojilništvo, katero mu v oči bode vedno bolj, nego pa nas poklicati na pomoč na težavnem ne-navajenem delu, kateremu bode pač brez vsacega pouka na podlagi lastnih izkušenj izmed stotih komaj jeden povsem kos. Oo bi Vam torej sestavljanje letnega računa povzročalo težkoče, blagovolite nam to naznaniti, da odpošljemo k Vam svojega revizorja, da Vam napravi račun na podlagi knjig in Vam sploh vse pojasni, kar bi Vam utegnilo biti nejasno gledč poslovanja v obče, osobito pa gledč sestave računa. Najnoveja trgovinska vest. New-York 25. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 75,Vi za maj 7(5 V*, za marc 73 V* Koruza za december 42, Vi za maj 42V*. Mast 550. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, rozun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvoru. -400- M. U. Dr. Ant. Zžhorsky priporoča svojo pomoč na porodih, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinnle ulica Carintia itr 8, od 9. -11. in od 2. - 4. O IOI I * Ivan Pizziga, tajnik. Josip Pregarc, predsednik. ZALOGA POHIŠTVA tvrilke Alessandro Levi Minzi v Trstu. Via Kiborifo 21 in Piazsa Kosar!o (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Ilogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago te stavlja na patnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Cvet proti trganju. (Liniment caspici). PrefakuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostiholu. Kanj« in revmatizmu. — Eiih steklenica /. navodilom 50 nv Kn/,pošilja r. obratno poŠto nnjmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji 1'oinauaJ" Ph. Mr. M. Lcnftteka t IJuldjani. i I i AITB & ZADNIKI V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA IN IN Velika zaloga . možicih in ženskih stof za vse letne sezone. I Velik izbor ' plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila ) Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo sc naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obink se priporočata udana AITE & ZADNIK. I „Viktorija" moderci Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani išče t o čaj a, sposobnega za ta posel. Prednost imajo oženjeni brez ali z odraščenimi otroci. Za pogoje se je obrniti do odbora. Služba se počne s 1. januvarjem 1S99. Za odbori Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo e et % n o ~ V t > S 2 Tt © t- c Velik izbor vseh predmetov n pmlafl in leto volneao blago, pcrkal za obleke in srajce, eflr in oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, sakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila doliva se v manufaktnrnej zaloti JAKOBA KLEMENCA V TRSTU, — ulica sv. Antona 5tv. 1. — V TRSTU Na zahtuvauje se (lopošljejo sc uzorci z ilotičniuii cenami poštnine pro.-Uo Njega svetost Papež Leon XDL sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice tinkture za želodec in so njemu r. diplomo dni 27. novembra lHt»7. podelili naslov „dvorni salolnlk Njihove avetoatl-4 s pravico v svoji firmi pole« naslova imeti tudi grb Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavini Pioooli-Jevo telodčno tinkturo, katera krepČa želodec, povečuje slast, pospešuje prebav-ljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvrSuje G. Piccoli, lekarnar pri ,,Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izd lovatelj v Skat-Ijah po 12 steklenlčic za gld. 1-36 a. vr., po 24 steklcničie za gld. 3*40, do .% stekl. za gld. 3'»0, po 7f> stekl. za gl. 6-BO (poStni paket ne črez f> ki. težak), pa lil) za gl. 10*30- Poštnhio mora plačati p. n. naročnik. Odlikovan (fotografski ,atelier'! Acquedotto h. št. 25. rsojam si. naznaniti si. občinstvu, da Peni na Acque