GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"
r	Številka 3
sr ! — V 1 Vi	 novoU v	|J novoies J	14. marec 1980
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA	
Na proslavah 8. marca, ki so bile organizirane po TOZD, so sodelovali tudi učenci OŠ Vavta vas.
Povzetek dogovora in krajša obrazložitev
Dogovorili smo se in že večkrat zapisali, da bo letošnje leto stabilizacijsko na vseh področjih življenja in delovanja, torej tudi v dohodkovnih odnosih. Tako je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, na seji 31. januarja letos, obravnaval Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980 ter sklenil, da skupaj z drugimi družbenimi dejavniki pristopi k temu. „Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980” je dokument, katerega stabilizacijska vrednost je odvisna od naše doslednosti pri neposrednih odločitvah v združenem delu. Ker pa je zelo obširen (mimogrede, kot priročnik je izšel pri Delavski enotnosti), smo zaprosili člana sekretariata predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Emila Šuštarja za povzetek dogovora in za krajšo obrazložitev bistvenih določil.
Značilnost zveze in republiške resolucije o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1976 — 1980 je izrazita stabilizacijska usmerjenost. To velja za vsa področja, torej tudi za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V. SR Sloveniji naj bi sredstva za osebne dohodke v organizacijah združene-
ga dela materialne proizvodnje naraščala za 15 % počasneje od
(Nadaljevanje na 2. strani)
S šeste seje OMR
OBVESTILO
Obveščamo vas, da nekateri DS TOZD niso poslali sklepov o imenovanju novih članov UO (uredniški odbor glasila „Novoies") kar nedvomno slabo vpliva tudi na vsebino našega glasila. Zato ponovno prosimo delavske svete TOZD, da nemudoma imenujejo člane UO in pošljejo ustrezajoče sklepe na naslov:	Uredništvo glasila
„Novoies" 68351 STRAŽA DS TOZD, ki še niso opravili dogovorjene nalc ' so iz sledečih TOZD: TG (Dvor), TKO (Metlika), LIPA (Kostanjevica), BOR (Krško), ŽAGA (Straža), TAP (Trebnje) in TPP (Got-na vas).
Urednik
V	sredo, 26. 2, 1980 je imel Odbor za mesebojna razmerja (OMR) svojo šesto redno sejo. Dnevni red seje OMR, katere se je udeležilo 60 % njenih članov, je obsegal tri točke.
1.	Predlog za porabo sredstev iz solidarnostne sobote 1979
2.	Izobraževanje
3.	Razno
Ker so člani odbora sprejeli v zvezi z dnevnim redom tudi nekatere sklepe, vas želimo seznaniti z njimi.
V	zvezi s 1. točko dnevnega reda se je razvila daljša živahna razprava, na koncu katere so člani OMR sprejeli štiri sklepe.
1.	Zunanji TOZD za rekonstrukcijo ceste od Novolesa do mostička pri železniški postaji ne prispevajo sredstev iz solidarnostne sobote iz leta 1979, prispevajo pa 100 din na zaposlenega.
Solidarnostna sredstva pa naj namenijo za objekt v Boh. Bistrici.
2.	Straški TOZD prispevajo sredstva iz solidarnostne sobote
iz leta 1979 in 400 din po zaposlenem.
3.	Investicijsko službo se zadolži, da se poveže s KS Stražo glede ureditve ceste od mostička pri železniški postaji pa do križišča (pri avtobusni postaji).
4.	Predlog bo OMR psredoval DS TOZD.
V drugi točki je odbor obravnaval prošnje, katerih vsebina se je nanašala na področje izobraževanja. Po posamezni obrazložitvi prošenj (obrazložitve je podala tov. Vesna Novinec — referent za izobraževanje) je OMR sprejel naslednje sklepe:
1.	Tov. Mehle Brigiti, dipl. ing. iz TOZD TAP se skrajša pripravniška doba za 6 mesecev in sicer se ji zaključi z 12. 9, 1979.
2.	Potrdi se program dela za pripravnika Bukovec* Mi tj a. Pr ogram je pri pravd mentor Jaklič Stefan.
3.	Potrdi se program dela za pripravnika Senica Jožeta. Pro-
am je pripravil mentor Jaklič tefan.
E
4.	Potrdi se program dela za pripravnika Vidmajer Mirana. Program za ostale 3 mesece v TOZD TDP pa mora pripraviti program novi mentor.
5.	Potrdi se program dela za pripravnika Tavčar Marka. Program je pripravil mentor Peper-ko Ivan.
6.	Zaradi potrebe TOZD TES novem strojniku parnih tur-
in se Mezek Radu odobri plačilo tečaja za strojnike parnih turbin. Prošnjo se posreduje še DS TOZD TES.
7.	Pavlin Jožetu iz TOZD TES se odobri plačilo tečaja nemškega jezika II. stopnje.
8.	Pavlin Slavku iz TOZD TES se odobri plačilo tečaja nemškega jezika II. stopnje.
9.	Kulovec Mirjanu iz TOZD TES se odobri plačilo šolnine tako kot ostalim slušateljem Fakultete za strojništvo, za 3. in 4. semester. Z,njim se sklene ustrezna pogodba.
10.	Mehle Brigiti, dipl. ing. se odobri nadaljevanje študija na
Povzetek dogovora in krajša obrazložitev
(Nadaljevanje s 1. strani)
rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka, osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih naj bi rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16% v primerjavi z letom 1979, sredstva za skupno porabo v organizacijah zdmženega dela pa naj bi se povečala največ za 15 % glede na leto 1979.
Te usmeritve morajo delavci v organizacijah združenega dela uveljaviti v svojih planskih dokumentih za leto 1980. S predvidenimi planskimi razmerji razporejanja dohodka in čistega dohodka ter s stalnim spremljanjem njihovega uveljavljanja glede na dejansko ustvarjeni dohodek morajo zagotoviti, da se med letom in v letu 1980 uveljavljajo te usmeritve. ,
Po sprejetju resolucij so izvršni svet skupščine SR Slovenije in izvršni sveti skupščin občin, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva Slovenije pristopili k dogovoru, ki naj konkretizira resolucij ska določila na področju razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov ter skupne porabe. Ta
•••••••••••••••••••••!
DVIGALO - VELIKAN V LJUBLJANI
Javna skladišča oz. Blagovno transportni center v Ljubljani je sredi januarja dobil orjaško 100-tonsko avto dvigalo, medtem ko je doslej lahko delal s 45-tonskim vozilom. Za prestavljanje ali odstranjevanje največjih tovorov jim staro dvigalo ni več zadostovalo. Novo vozilo „Luna“ je španski izdelek, tehta 65 ton, dolgo je 30 metrov, njegova „roka“ pa seže kar do 64 metrov daleč. Vozilo je tudi sorazmerno hitro, saj doseže hitrost do 60 km.
PRVIH 5000 VOZIL „ZASTAVA 102“
Crvena zastava v Kragujevcu je zaključila preizkušnje prototipa novega vozila — zastave 102. Zdaj gredo na priprave za serijsko proizvodnjo sestavnih delov svojega prvenca, takoj nato pa ji bo sledila serijska proizvodnja. Sredi letošnjega leta naj bi se prve zastave 102 pojavile na naših cestah, do konca leta pa naj bi izdelali in poslali na trg 5.000 teh voziL
dogovor je bil po razpravi pri udeležencih sprejet v preteklem tednu.
Dogovor vsebuje šest osnovnih tematskih področij:
—	prvo zajema splošne določbe,
—	v drugem so dane usmeritve za planiranje razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji,
—	v tretjem so dane usmeritve za planiranje razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke ter za njihovo uresničevanje v dejavnostih zunaj materialne proizvodnje,
—	v četrtem so zajete usmeritve za izplačevanje sredstev za namene skupne porabe,
—	v petem so zajete naloge in obveznosti posameznih udeležencev dogovora,
—	v zadnjem so posebne, prehodne in končne določbe.
Prvo poglavje zajema splošne določbe, ki navajajo udeležence dogovora in jih zavezujejo za delovanje v smislu resolucijskih določb, zlasti pa za to, da bodo s svojo aktivnostjo zagotavljali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela pravočasno sprejeli dopolnjene planske akte za leto 1980, v katerih naj določijo takšno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo, ki bo usklajeno z usmeritvami in resolucije in tem dogovorom, usklajeno na ravni delovne organizacije oziroma z drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so dohodkovno povezane.
Določbe drugega poglavja zajemajo temeljne družbene usmeritve za planiranje in razporejanje dohodka ter za oblikovanje sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji, ki naj jih upoštevajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela pri pripravljanju in sprejemanju svojih planskih aktov, pa tudi pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1980.
Te usmeritve zahtevajo upoštevanje prispevka živega in minulega dela k dohodku temeljnih organizacij združenega dela, s posebnim poudarkom na povečanju izvoza ter racionalnejši porabi energije, zahteve po sorazmerno večjem zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer taka gibanja niso bila do-
sežena v letu 1979, in tudi v tistih organizacijah združenega dela, kjer raste dohodek občutno hitreje od poprečne rasti dohodka v gospodarstvu in obratno, pa tudi zahteve po sorazmerno manjšem oziroma večjem zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka pri temeljnih organizacijah združenega dela, kjer so osebni dohodki nesorazmerno nižji oziroma višji od poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu.
Člen od 4 do 8 predstavljajo konkretizacijo teh usmeritev.
S členom 9 ureja planiranje in tudi razporejanje dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke v posebnih pogojih za tozde materialne proizvodnje, kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo oblikuje na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljnih planov ali na podlagi zakonov (energetika, železniško, luško in cestno gospodarstvo, PTT, komunala). Pri teh dejavnostih namreč ni smotrno vztrajati na določbah resolucije o 25 % zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka, saj je struktura dohodka tu bistveno drugačna.
Člen 10 zavezuje delavce v tozdih, da mesečno oziroma ob periodičnih obračunih namenijo posebno pozornost ugotavljanju uspešnosti svojega dela in gospodarjenja ter na tej podlagi k smotrnemu odločanju o začasnem razporejanju dohodka skladno s tem dogovorom oziroma lastnimi plani.
Določbe tretjega poglavja se nanašajo na usmeritve pri planiranju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke ter njihovo uresničevanje v dejavnostih zunaj materialne proizvodnje.
V	členu 11 so zajete določbe, ki stimulirajo gospodarjenje v trgovskih organizacijah na debelo in zunanjetrgovinskih organizacijah primerno z načeli, ki veljajo za materialno proizvodnjo, s tem da upoštevajo resolu-cijske omejitve na 16%, tudi če bi rast dohodka omogočala višjo rast sredstev za osebne dohodke oziroma izjemo od te usmeritve.
V	12. členu so navedene usmeritve za vedenje delovnih skupnosti bank in drugih finančnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih asociacij, ki naj glede na planirani obseg dejavnosti in
planirane stroške zagotovijo rast sredstev za osebne dohodke v skladu z rastjo v materialni proizvodnji ob omejitvi na 16 % letno oziroma 10% v prvem polletju glede na polovico izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979. Zadnja odločba je v tekst zajeta zaradi analogije z družbenimi dejavnostmi.
Člen vsebuje tudi posebno določbo o rasti sredstev za osebne dohodke v delovnih skupnostih skupnih služb materialne proizvodnje in delovnih skupnostih poslovnih skupnosti, kjer naj osebni dohodki rastejo v sorazmerju z rastjo osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, za katere omenjene delovne skupnosti opravljajo dela, ob upoštevanju omejitve na 16% povsod tam, kjer odnosi pri pridobivanju dohodka med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb niso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu.
V 13. in 14. členu so zajete določbe, ki zahtevajo, da uporabniki in izvajalci sredstva za osebne dohodke izvajalcev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti določijo tako, da ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških ne naraščajo za več kot 16 % v primerjavi z letom 1979, enkrat na republiški in drugič na občinski ravni. Porast sredstev za osebne dohodke v posamezni temeljni organizaciji združenega dela — izvajalki je sicer lahko različen, če je to dogovorjeno v okviru samoupravne interesne skupnosti oziroma če občinska resolucija, dogovor glede na različne potrebe po rasti zaposlovanja ali spremenjen program dela posamezne dejavnosti ne določajo drugače.
15.	člen zahteva, da delavci v OZD družbenih dejavnosti tudi v svoje planske akte za leto 1980 vnesejo določilo o porastu sredstev za osebne dohodke v skladu z rastjo v materialni proizvodnji v ustrezni družbenopolitični skupnosti (republiki ali občini) ob upoštevanju omejitve na 16 % oziroma drugačnega, določenega na podlagi določb 13. in, 14. člena tega dogovora.
16.	člen zajema podobne določbe za delovne skupnosti organov družbenopolitičnih skupnosti,' državnih organov, organov družbenih skupnosti, delovnih skupnosti družbenopolitič-
Tudi v TOZD TSP so proslavili 8. marec. Proslava je bila skromna, a zelo prisrčna.
(Nadaljevalce z 2. strani)
nih organizacij, družbenih organizacij in društev ter službe družbenega knjigovodstva — tu naj bi izplačana sredstva za osebne dohodke porasla tudi v skladu s predvidevanji v proračunih. Pri tem so nujne prednosti, katerih razvoj je v resoluciji posebej poudarjen.
V	četrtem poglavju so navedene usmeritve za izplačila sredstev za namene skupne porabe. Določbe predstavljajo ostvaritev določil republiške resolucije in omejitve na področju skupne porabe opredeljujejo mnogo bolj konkretno in selektivno. Tak pristop je bil pogojen s težavami, ki bi morebiti nastopile, če bi skupaj z izplačili za namene skupne porabe obravnavali tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo, kot je to zajeto v določbah republiške resolucije.
V	17. členu je posebej opredeljeno, da porast izplačil sredstev za namene skupne porabe v organizacijah združenega dela zunaj materialne proizvodnje ter delovnih skupnostih skupnih služb v materialni proizvodnji ne bo presege 13 % glede na izplačila v letu 1980. V OZD materialne proizvodnji ne bo presegel 13 % glede na izplačila v letu 1980. V OZD materialne proizvodnje naj porast izplačil ne presega 14 %; pri tem je dodano načelo, da delavci v tistih OZD, kjer so v letu 1979 izplačali za namene skupne porabe nad poprečno ugotovljenimi izplačili v gospodarstvu SRS, povečujejo izplačila v letu 1980 ustrezno počasneje, delavci v tozdih, kjer izplačana sredstva za skupno porabo v letu 1979 niso d se grla 70% poprečno izplačanih sredstev v gospodarstvu SrS, pa lahko za osnovo svojega povečevanja izplačil v letu 1980 jemljejo 70 % poprečno izplačanih sredstev za skupno porabo v gospodarstvu SRS v letu 1979.
Ostale določbe tega poglavja so povzete oziroma grajene na usmeritvah iz stališč sindikatov.
V	petem delu so navedene obveznosti udeležencev. Že iz same navedbe členov je razvidno, da precejšen del spremljanja in delovanja za uresničevanja določb resolucije in tega dogovora sodi v pristojnost izvršnih svetov skupščin občin. Izvršni sveti skupščin občin bodo ugotavljali usklajenost planskih aktov za leto 1980 z usmeritvami resolucije in tega dogovora, spremljali, kako organizacije združenega dela z razporejanjem dohodka in osebnih dohodkov uresničujejo sprejete planske dokumente ter o morebitnih neskladjih obveščali organizacije združenega dela in občinske svete zveze sindikatov ter poročali skupščinam občin. Hkrati s poročili bodo izvršni sveti skupščin občin pripravjali predloge za odpravo neskladij, v določenih primerih tudi s pobudo, da skupščina občine sprejme ugotovljenemu stanju najprimernejši začasni ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
V	posebnih, prehodnih in končnih določbah je v 33. členu zapisano priporočilo, naj bi se delavci ob zaključnem računu za leto 1979 vzdržali vseh izplačil osebnih dohodkov po zaključnem računu in zagotovili, da se bo v primerjavi z letom 1978 povečal delež sredstev za akumulacijo.
34. člen ureja pogoje za prenehanje ugotovljanja ravni osebnih dohodkov delavcev v OZD s strani službe družbenega knjigovodstva, ker je SDK dolžna opravljati uskladitve samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela s sprejetimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o usmerjanju jdelitve dohodka in osebnih dohodkov v družbenopolitičnih skupnostih — delavci v OZD naj do te uskladitve ne bi povečevali sredstev za osebne dohodke nad raven osebnih dohodkov, izplačanih za november 1979.
Sestavni del tega dogovora je tudi metodologija za spremljanje izvajanja dogovora.
EMIL ŠUŠTAR
POROČILO O SEJMU POHIŠTVA V KOELNU 1980
Kot dolgoletni obiskovalec koelnskega sejma pohištva, sem na letošnjem iskal predvsem razliko od prejšnjega, oziroma skušal sem odkriti splošen trend, ki ga ima pohištvo v zadnjem času. Pri tem mislim, da sem uspel v toliko, da sem ugotovil, da splošna smer, ki se je začela pred nekaj leti, dobiva svojo obliko, s tem, ko se vse bolj uveljavlja pravi les.
To ugotovitev lahko mimo zapišemo, kot vodilno ne glede na to, da koelnski sejem ni nikoli bil nosilec novih idej na področju oblikovanja in arhitekture, vedno je bil (inje še) glasnik in zastavonoša nemške tehnologije, kar mu daje z ozirom na razvitost nemške industrije pohištva, svojstven pečat. Vsekakor je koelnski sejem največji na svetu in vodilni v uvajanju novih materialov in tehnologij v pohištvo, medtem ko je moč resnične novosti in iskanja novih smeri, videti v glavnem le v Ko-penhagnu in Stockholmu. Mogoče bi letošnji sejem lahko na kratko ocenili, da je nekako bahaški in odraža potrošniško miselnost današnjega Nemca.
Sicer pa poglejmo kakšne so razvojne smeri pohištva, ki se odražajo v Koelnu:
1.	uporaba več masivnega lesa. Skandinavci so nastopali s parolo: „pohištvo za človeka”;
2.	omara, kot mobilni element polagoma izginja, nadomeščajo vzidana omara;
3.	kuhinja ponovno pridobiva na veljavi, le—ta se v osnovi spreminja. Z uvedbo sodobnih prezračevalnih naprav postaja kuhinja bivalni in delovni prostor. Popolnoma je izginila laboratorijska kuhinja bele barve, sedaj so kuhinje lesene v glavnem hrastove v vseh barvnih odtenkih. Tudi sicer je hrast les perspektive, kjer ima sv jo šanso predvsem Jugoslavija pa tudi Novoles bi jo moral izkoristiti;
4.	tudi spalnica postaja bivalni in delovni prostor ter velja zanjo enaka ugotovitev kot za kuhinjo;
5.	v Koelnu so bile predvsem pri nemških proizvajalcih še vedno vidne sedežne garniture ogromnih dimenzij, ki pa v primerjavi z 1. 1978 izgubljajo veljavo. Res pa kaže, da bodo blazine v prihodnje zelo udobne s kvalitetnimi materiali svetlejših tonov;
6.	stolovno pohištvo poma-lem pridobiva na dimenzijah in obdelavi, viden pa je ponoven
vzpon Tonetovih modelov (upognjeno pohištvo). Tudi sicer je elementov, izdelanih iz slojastega lesa vse več, kjer je ponovno Novolesova šansa;
7.	mize so doživele ne sluten razvoj. Predvsem se pojavljajo specializirani proizvajalci miz. Na tem področju vlada na našem trgu prava beda;
8.	stilnega pohištva je bilo veliko, delež le—tega je že nekaj let konstanten. Na nemškem trgu je ta procent okoli 12 % in se že dlje časa ne menja. Obstajajo tudi proizvajalci, ki leta ne menjajo svojega programa, saj imajo v krogu kupcev stilnega pohištvo stalne odjemalce;
9.	delež pohištva iz oplemenitene iverice že upada in kaže, da se bo ta trend še nadaljeval. Sedaj je le še najcenejše pohištvo v foliji, ter pohištvo podvrženo večji obrabi. Zanimivo pa je, da se uveljavlja pleksi steklo v kombinaciji z lesom, kar je ponoven izziv Novolesu;
10.	kot je bilo delno že omenjeno, narašča količina okvirnih vrat s polnilom iz masivnega lesa, imitacij okvirjev z raznimi letvicami pa skoraj ni več. Mnogo je tudi kombinacij hrastovega lesa s kvalitetno keramiko.
Posebna zanimivost sejma so tudi materiali za površinsko obdelavo. Medtem ko se Skandinavci (predvsem Danci) držijo svojega oljnega finiša pa je zanimivo, da ponovno pridobiva na veljavi nitrolak in sicer neka varianta takozvane ga nitrokombi-nacijska laka, ki je zastopan v cca sicer neka varianta takczva-nega nitrokombinacijskega la», , ki je zastopan v cca pada, kar je vzrok, da le nitrolak lahko prikaže polno veljavo pravega lesa.
Če posedamo še nekoliko po ostalih materialih, velja še nadalje ugotovitev, da je vse podrejeno poudarjanju plemenitosti lesa, tako so ročaji v glavnem leseni, tudi predalov je vse več lesenih (vezane plošče), ali pa so vsaj folije v imitaciji lesa; belih predalov ni. Notranji vezni elementi so izpopolnjeni, tako, da so sedanje vezne spone nekoliko boljše, kot dosedanje, tudi nosilci polic so boljši, (kovinski) leseni nosilci predalov pa so izginili, nadomestili sojih kovinski s krogličnimi ležaji.
Pri regalnem pohištvu vertikale niso več tako izrazito poudarjene, nikjer pa niso pozabili zaobliti robove in potolči vse
Prisebnost in požrtvovalnost
i
11. 2. 1980 je ob 21. uri in 10 minut zagorelo v lakirnici TOZD TSP. Hitra akcija je preprečila katastrofo. Pohvala vsem, ki so sodelovali pri reševanju.
Druga izmena je imela dc zaključka svojega dela samo še 40 miiv’t in marsikdo je bil z mislimi že doma. Toda nesreča, ki nikoli ne počiva, je tudi tokrat prišla nenapovedana, čeprav ...
Kako so se odvijali dogodki tistega večera sem skušal izvedeti od delavcev, ki so bili najbližje mestu kjer je pričelo goreti
dogodku naslednje: „Nekako ob 21. uri in 10 minut sem zaznal močnejši nenavadni vonj, ki je opozarjal, da se neka snov pregreva. V trenutku, ko sem se obrnil proti domnevnemu viru tega vonja, k področju elektromotorjev, sem zagledal dim, ki se tisti čas še ni razplamtel. Ko sem se z bežnim pogledom prepričal, da se ogenj širi, sem zavpil ,daj mi gasilni aparat’. Takoj nato sem izklopil črpalko, pogon traku in celotno linijo. V tem času je že bilo opaziti Jsk.e, ki so pršele po bližnji okolici.”
Pričeli so z gašenjem!
Med prvimi, ki so priskočili na pomoč je bil Franc Kumelj,
Anton Juran
Vodja stroja Anton Juran je prvi zaznal nek nenavaden vonj, katerega izvor je skušal odkriti Vinko Veselič, vodja lakirnice, kije ob pregledu elektro motorjev ugotovil, da so v tekem
stanju, da ni pričakovati nevar-	Franc Kumelj
nostl To je bilo okoli 21. ure.
Vodja linije, imenovane ka- ki se teh trenutkov spominja nal A, Anton Juran je povedal o	takole: „Neka delavka je v teku
Tu nekje je pričelo goreti
zavpila gori’. Hitro sem pograbil gasilni aparat in ga podal
Juranu. Istočasno so stopili v akcijo tudi najbližji delavci iz lakirnice. Zelo hitro smo imeli na razpolago večje število gasilnih aparatov, s katerimi smo omejevali širjenje požara.”
Medtem, ko so se pogoji gašenja zaradi slabe vidljivosti in nastajanja dušljivih plinov izredno poslabšali, so bili s pomočjo sirene in preko telefonskih zvez poklicani na pomoč vsi ostali, ki naj bi s svojo akcijo pomagali preprečiti katastrofo, ki je vse bolj pretila.
Ob izredno slabi vidljivosti, dim je namreč segal do višine 20 cm nad podom pa vse do stropa, so delavci v lakirnici s stalno akcijo preprečevali širjenje požara. Med.em so se vključili v gašenje: poklicni dežurni gasilec Kobe, člani pro-stovoljnjega gasilskega društva iz Vavte vasi in šele nato poklicni gasilci iz Novega mesta, ki so s pomočjo pene zadušili oziroma pogasili požar.
Gasilska akcija je bila zaključena okoli 24. ure.
Vinko Veselič je v našem razgovoru povedal še sledeče: „Mislim, daje potrebno pohvaliti vse, ki so sodelovali v tej akciji. Prav izredno hitremu reagiranju v začetku požara se moramo zahvaliti, da se je celotna zadeva tako ugodno končala Zadovoljen sem, kolikor je človek v takem primeru sploh zadovoljen, da ni bil nihče telesno poškodovan. Kaj bi nastalo, če bi se ogenj razširil pa si lahko predstavlja vsak, ki pozna delo v proizvodnih prostorih v lesni industriji
Sicer je res, da so se izkazali nekateri posamezniki, vendar bi
bil krivičen, če ne bi pohvalil prizadevanj vseh, ki so sodelovali v akciji Tu mislim vse udeležence gasilske akcije, kot vse tiste, ki so pomagali pri odstranjevanju posledic požara in pri čiščenju proizvodnega prostora. Slednje je trajalo vse do tretje ure zjutraj. Naslednji danje bil namreč delovni.”
V nadaljnem razgovoru sem izvedel, da so se v času celotne akcije razkrile nekatere pomanjkljivosti, ki pa nikakor ne morejo razvrednotiti uspeha sodelu-
Vinko Veselič
jočih, prav gotovo pa opozarjajo odgovorne, da požar v TOZD TSP temeljito preanaliziraj o in odgovarjajoče ukrepajo.
Delavski svet TOZD TSP je na svoji zadnji seji v mesecu februarju izrekel pohvalo vsem, ki so sodelovali pri gašenju požara in odstranjevanju posledic.
Tej pohvali in izrečenemu priznanju se v imenu vseh No-volesovcev pridružuje tudi Uredništvo.	—ic
PRISPEVKI Z OŠ VAVTA VAS
IZ ŠOLSKEGA „OBVEŠČEVALCA" OŠ VAVTA VAS
OZD Novoles je pokrovitelj OS Vavta vas in prav zato objavljamo v našem glasilu tudi prispevke in vesti o njenem delu. Iz njihovega „Obveščevalca" smo za danes izbrali nekaj kratkih vesti.
1.	V času od 10. 1., 1980 do 14. 1. 1980 je potekal smučarski tečaj na Košenicah v Rumanji vasi. Tečaja se je udeležilo 51 učencev 5. in 6. razreda, vodila pa sta ga Janez Novinec in Slavko Medle iz Novolesa.
2.	Pred zimskimi počitnicami je izšla prva številka glasila „Veseli dnevi". V glasilu je veliko spisov, pesmic, humorja in ugank pa tudi lepih ilustracij.
3.	V,začetku drugega polletja je dokončno stekla pomoč starejšim ljudem v naši krajevni skupnost. Devet učencev opravlja drobna opravila pri,devetih sosedih. Učenci opravljajo delo dobro in jih lahko pohvalimo.
4.	Zbrali smo poln kontejner nerabne steklenine in to bo zopet povečalo , jcupček", ki ga zbiramo za novo šolo.
Te kratke vestice osvetljujejo samo delček njihove dejavnosti
pri uresničevanju programa, ki so si ga zastavili poleg glavne naloge — UČENJA.
MOJA MAMA
Opisala bom najljubšo osebo v mojem življenju — MAMO.
Moji mami je ime Ada. Stara je petiinštirideset let. Ima rjave oči in črne lase. Roke ima zgarane, žuljave od trdega dela. Njen dan se začne ob štinh zjutraj, poleti še prej. Konča pa se ob desetih zvečer ali še kasneje. Prva vstane in zadnja leže. Ker imamo doma kmetijo, ima dela čez glavo. Zjutraj mora najprej v hlev in potem k prašičem. Največ časa pa ima zame. Pogovarjava se o skrivnostih vsake ženske. Njene dobre ljubeče roke me večkrat pobožajo po glavi. Kadar smo otroci bolni, za nas skrbi, kakor da bi bila vila. Z nami otroki se veseli dobrih ocen, ki jih dobimo v šoli. Vedno nas priganja k učenju, saj pravi, da si bomo samo z učenjem kasneje zaslužili boljši kruh.
Mojo mamo si predstavljam kot dobro vilo, ki bi jo moral imeti vsak otrok. Imam samo eno mamo, pa je ne bi zamenjala za vse zaklade sveta.
MIRJAM DROBNIČ, 5. b
Zgornji posnetek je nastal v naši skupni jedilnici, kjer so imele delavke TES, TVP in E6SS proslavo 8. marca.
Ce bomo kar naprej samo govorili, kaj je treba narediti
Sedaj smo v prelomnem obdobju, kije izjemno pomembno za našo revolucijo. Dosledno in brez omahovanja moramo utrjevati samoupravni družbenoekonomski in socialni položaj delavca, da bo lahko obvladal vse tokove družbene reprodukcije in vse vzvode političnega sistema, da bo lahko dobro gospodaril in pometal z vsem, kar povzroča pri nas gospodarsko nestabilnost in kar lahko vpliva tudi na politično stabilnost. Ta je sedaj trdna, toda že jutri se nam lahko skazi, če bomo kar naprej samo govorili o tem, kaj moramo narediti, ne bomo pa tega tudi v resnici storili.
Junaki boja danes ne potrebujejo bunkeijev, da bi svoje junaštvo izpričali z juriši nanje. Na vsakem koraku je cbvolj bunkeijev družbene nediscipline, slabega gospodarjenja, razsipavanja sredstev, nečloveških postopkov, protisamoupra /nih ravnanj in samovoljnih dejanj, ki jih moramo pogumno napadati, če hočemo opravičiti ime komunist. Boj za samoupravlja-
nje in znotraj njega za stabilno gospodarstvo, za učinkovito družbeno organizacijo je preizkušnja današnjega in jutrišnjega dne.
Za to pa ni dovolj samo besedovanje. Komunisti, je dejal Lenin, ne napovedujejo, ne pridigajo, ne sanjarijo. Pač -tudi sanjarijo, kadar verujejo v svoje sanje, pozorno opazujejo življenje, primeijajo svoja opažanja s svojimi sanjami. Toda zanje je neprimerno važnejše, da dojemajo gibala napredka in da jih znajo usmerjati. Kot je prepričanje v zmago delavskega razreda komunistov moralna moč, tako je znanje njegovo ideološko orožje, s katerim lahko zmaguje. Z znanjem, ki ga ima, osvešča ljudi, jim razkriva razredno in socialno resnico družbe in njihovega položaja ter kaže izhod iz danega v novo, še naprednejše, še svobodnejše.
FRANC ŠETINC (iz sklepnega poglavja „Kaj hočemo” v knjigi Misel in delo Edvarda Kardelja, kije izšla pred tedni pri Prešernovi družbi)
Zakaj omejevati enakopravnost žensk?
Na tradicijah NOB odraščajo novi rodovi žendc v naši deželi, ki vedo, da so v boju za svobodo jugoslovanske ženske rešile vprašanja svoje enakopravnosti.
Splošna ljudska obramba in
družbena samozaščita sta v naši
raksi že vrsto let opredeljeni ot množični gibanji, ki temeljita na pravici delovnih ljudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost dežele, svoj položaj in samoupravne pravice v socialistični družbi. Obe se čedalje bolj povezujeta med seboj v enotni samozaščitni in obrambni mehanizem. Vse ljudstvo po ustavi in zakonih sodeluje v obrambi domovine, če bi bila kakorkoli ogrožena varnost in neodvisnost dežele, osebna svoboda in varnost ter samoupravne pravice naših delovnih ljudi in občanov.
Vsi smo torej odgovorni nosilci pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa marsikje pogledi in praksa o vlogi in angažiranju žensk v SLO še niso družbeno sprejemljivi. O tem so nedavno razpravljali na posvetovanju o
Novosti s sejma
ideološkopolitičnem izobraževanju in splošnem vojaškem usposabljanju rezervnih vojaških starešin v Beogradu. Zelo odločno, pa hkrati tudi zanimivo je v zvezi z deležem žensk v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti razpravljala tovarišica Zora Tomič, članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Med dragim je o tem pomembnem vprašanju povedala:
„. . .Tukaj mi ni treba podrobno pojasnjevati, kako škodljiv je za uresničevanje koncepta SLO (splošnega ljudskega odpora) in DSZ (družbene samozaščite) sektaški odnos do žensk, ki jim onemogoča uresničevanje pomembne ustavne pravice in dolžnosti — obrambe in zaščite domovine. Ta odnos se pogosto skriva za tako imenovanim ,varstvom’ ženske kot šibkejšega spola, kakor da je
SLO in DSZ le vprašanje telesne moči, je pa svojevrsten odsev patriarhalne miselnosti, tradicionalne razdelitve poslov na moške in ženske ipd. V bistvu pa pomeni odpor in nerazumevanje družbenopolitične vsebine SLO in DSZ .... Zavedati se moramo:
pravice in dolžnosti žensk v obrambi in zaščiti na temelje le na dejstvu, da predstavljajo ženske polovico prebivalstva in bi bilo nesmotrno odreči se njihovega sodelovanja, temveč temeljne na njihovem družbenoekonomskem položaju v naši samoupravni socialistični družbi, v kateri ne moremo imeti dvojnih meril glede SLO in DSZ za člane naše skupnosti. Gre za več — gre za koncepcijo naše SLO in DSZ, kako jo razumemo in uresničujemo ...“
Tovarišica Tomičeva je nato nadaljevala:
„Danes se lahko vprašamo, ali smo hoteli in znali izkoristiti
(Nadaljevanje s 3. strani)
ce. Kje je Novolesova vloga v razvojnih smereh svetovnih tokov pohištva?
Vsekakor nam usmeritev v masivni les odgovarja. Eri rekonstrukciji Straških TOZD-ov moramo ta trend vsekakor upoštevati. Tudi odločitev, da postanemo predelovalci hrasta je na mestu. Že sedaj imamo postavljeno solidno bazo za proizvodnjo pohištva in elementov iz slojastega lesa in vezanih plošč. Pleksi steklo ima zelo široko uporabno vrednost, ki je še ne izkoriščamo dovolj. Tudi v proizvodnji stilnega pohištva bi morali še naprej vztrajati, saj se je tudi na našem trgu pokazalo podobno kot na nemškem, da obstaja določenkrog; kupcev stilnega pohištva, upoštevati pa je treba, da so tu količine omejene. O, cenah, oziroma pridobitvi novih cen pri nas, je škoda izgubljati besede.
Na koncu bi omenil še, da smo bili Jugoslovani po stari navadi predstavljeni prej slabo, kot dobro (kot ponavadi v Koelnu). Menda med tistimi, ki postavljajo in odločajo kako naj bodo postavljeni ti sejmi, ni
nobenega pohištvenika, tako, da so tudi rezultati predstavitve ustrezni.
SLAVKO MEDLE
Kaj potrebujemo v letu 1980? Predvsem več samoupravljanja, pa tudi več dela, odgovornosti in varčevanja, saj socializem ni sociala! Osrednja misel iz novoletne nehno smo živeli bolje kot smo
poslanice tovariša Tita je kristalno čista in vsakomur razumljiva. Predsednik republike, kateremu želijo te dni vsi narodi in narodnosti Jugoslavije hitro okrevanje po operaciji v kliničnem centra v Ljubljani, nam je položil v srce odkrito in z vsem zaupanjem:
leto, v katero stopamo, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Vsakdo na svojem mestu, vsi delovni ljudje, zlasti pa še voditelji na vseh ravneh, sleherni med nami naj na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. Naj bo to zares v polni meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti. Vse to moramo doseči, s tem bomo premagali tudi sedanje težave.
Težav pa ni malo. Stane Dolanc je v novoletnem pogovoru za DELO med drugim opozoril, da mora biti boj za večjo proizvodnost dela, za spodbujanje izvoza, za pameten in zmanjšan uvoz stalen činitelj ekonomske politike in družbenega življenja v Jugoslaviji v celoti. Vse to je v razvitih deželah že zdavnaj prvina normalne ekonomske politike. Mi pa smo se zadnje čase obnašali že nenormalno: ne-
delali, zato pa je prišlo do zunanjetrgovinskega primanjkljaja, zadolževanja in podobno. Imamo nizko produktivnost, pokrivamo tisoč potreb, nimamo pa dovolj akumulacije za razširjeno reprodukcijo. Nekateri pri nas mešajo socializem s socialo. Izostankov z dela, izkoriščenosti delovnega časa, delovne discipline — vsega tega naše delovne organizacije še vedno ne obravnavajo tako kot zahteva položaj in čas. Stane Dolanc je ob tem dejal:
„ .. .Ob taki produktivnosti dela, ob takem odnosu do dela, je ob tako visokem življenjskem standardu, kot ga imamo, resnični gospodarski čudež pri nas in ne v Zvezni republiki Nemčiji...”
Trditev samo za zunaj izzveni grobo, resnica pa je grenka in boleča: o njej govore delavci v proizvodnji in pričakujejo, da bodo vodstva delovnih organizacij ukrepala. Besed je dovolj, zdaj lahko zaležejo samo dejanja in zelo določeni, jasni ukrepi. Nobene panike ni treba; zahtevamo samo resno, pošteno in odkrito delo. Gre za enostavno rešitev: vsakdo naj stori svojo dolžnost.
N. S.
bogate izkušnje žensk, udeleženk NOB, pri uresničevanju SLO in DSZ in še posebej glede angažiranja žensk za uresničevanje te koncepcije.
Sporočilo tovariša Tita na
11.	kongresu ZKJ junija 1979 pravi:
„Prav tako je treba posvetiti posebno pozornost vlogi in načinu vključevanja žensk v zadeve SLO in DSZ. V našem NOB in v drugih sodobnih vojnah so ženske dokazale, da lahko enakopravno z moškimi opravljajo tudi najtežje naloge".
To pomem, da moramo obračunavati s pogledi in mnenji, da moramo zaradi določenih bioloških in psihosocioloških lastnosti angažirati ženske le pri pomožnih poslih, pri tako imenovanih ,ženskih zadevah’, pri tem pa zanemarjamo celovito osebnost ženske ...
Premagati je torej treba družbeno nesprejemljivo prakso glede vloge in mesta žensk v SLO in DSZ kot v izenačevanju z moškimi glede obrambnih in zaščitnih dolžnosti v oboroženih silah. Prvi določen korak v tej smeri pomenijo spremembe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti. Hkrati pa to pomeni odpravljanje enega vidika zapostavljanja in začetek popolnejšega vključevanja žensk v vse zadeve SLO ..
ZAHVALA
Ob smrti moje mame
MARIJE HENIGMAN
se iskreno zahvaljujemo 00 ZSS TOZD TDP za podarjeni venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Sin Jože z ženo Marijo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata
JOŽETA SENICE
se iskreno zahvaljujemo kolektivu Novolesa iz Straže za podarjeni venec, denarno pomoč in tolažilne besede. Hvaležna žena Pepca s hčerkama Marjeto in Danico z družinama ter ostalo sorodstvo
december 1979
TOZD TDP: prišli: Ivan PRŠLJA, Mirko GARIČ, Mirko JAKOVLJEVIČ, Pero PEJIČ, ZDRAVKO GORIČ-KIČ, Vladimir MIŠIČ (iz JLA); odšli: Ivo ŠARIČ (samovoljno), Ilija TOKALIČ (samovoljno), Josip MARI-ČIČ (samovoljno), Ciril ŠTI-NE (sporazum).
TOZD TSP: prišli: Mato GRGIČ (iz JLA), Karel TURK (iz JLA), Franc ŠUŠTAR (iz JLA), Brane ŠUŠTARŠIČ (iz JLA), Veli-kor POPOVIČ, Roman BRAJDIČ, Anton BUKOVEC (iz TOZD Žaga Straža); odšli: Anica LONGAR (sporazum), Marjan PEČEK (sporazum).
TOZD TVP: prišli: Slavko BUČAR (iz JLA); odšli: Brane FALESKINI (v TOZD BLP).
TOZD TAP: prišli: Branko NOVAK, Bojan MAJER; odšli: Jože NOVAK (samovoljno).
TOZD TPI: prišli: Andrej BRADAČ
TOZD TPP: prišli: Alojz PETERLIN; odšli: Anton BOŽIČ (v JLA), Marija BURGAR (sporazum).
DSSS:	prišli:	Henrik
TRATNIK; odšli:	Binko
Kadrovske vesti
KULOVEC (disciplinska izključitev).
TOZD TGD: prišli: Jožefa MURN, Mitja KONCILJA; odšli: Jože PLOT (sporazum). i_
TOZD Žaga: prišli: Franc JUVANC (iz JLA), Franc LUTHAR (iz JLA), Dominik GIMPEU (iz JLA); odšli: Anton BUKOVEC (v TOZD TSP).
TOZD TES: odšli: Drago KITANOVIČ (samovoljno).
TOZD BLP: prišli: Aleksander SLAK, Miro MAROLT, Branko SEKULA, Marija ZAJC, Brane FALESKINI (iz TOZD TVP); od šli: Jožica BROZ (sporazum), Franc PEČJAK (sporazum).
januar 1980
TOZD TDP: prišli: Slavko GORŠE, Danko BRAJDIČ; odšli: Radovan DRAŽETIČ (sporazum), Peter GLAVAN (disciplinska izključitev). Bruno KOVAČIČ (disciplinska izključitev), Jože ŠENI-CA (smrt), Slavica JAKLIČ (sporazum).
TOZD TSP: prišli: Milan
ČOLNAR (iz TOZD TPP); odšli: Marija ROBIDA (sporazum), Jožefa MUHIČ (sporazum).
TOZD TVP: odšli: Viktor MIKLIČ (v TOZD BLP), Nada TURK (upokojitev), Ilija VARDIČ (samovoljno).
TOZD TAP: prišli: Marija STRNIŠA, Ana MARAŽ, Danilo BOŽIČ, Alojz PE-KOLJ, Janez TESTEN (iz JLA), Janko HUČ (iz JLA), Janez LONGAR (iz JLA); odšli: Adolf KOLENC (v JLA), Andrej NOVAK (v JLA).
TOZD TPI: odšli: JOŽE KMET (v JLA).
TOZD TPP: prišli: Anton HUDOROVAC, Vinko SAMAC, Marjan UCMAN, Vinko MIHELČIČ. Jože HORVAT, Jože BLAŽIČ, Stanislav UMEK (iz JLA), Tatjana BRAJDIČ; odšli: Elfij; DUJAKOV1Č (sporazum), Marija LIPEJ (samovoljno), Slavka UMEK (samovoljno), Milan ČOLNAR (v TOZD TSP).
DSSS: odšli: Miran KAPŠ (v JLA), Roman PRIMOŽIČ (v JLA), Marija ŠUŠTARŠIČ (v TOZD BLP), Jagica PERKO (v TOZD BLP), Aia JARC (v TOZD BLP).
TOZD ŽAGA Straža: odšli: Janez TURK (samovoljno), Leopold KUMELJ (v JLA), Filip BATULOV1C (samovoljno), Vojislav MAKSIMOVIČ (samovoljno), Franjo BUBNJIČ (samovoljno).
TOZD TKO: prišli: Aiiica Jakovčič; odšli:	Slavko
PEREŠKO (sporazum), Jože TLTDJAN (sporazum), Ivan MUŽAR (sporazum), Stanko NEMANIČ (v JLA), Nikola KOLIČ (sporazum), Anton ŽUGELJ (v JLA), Peter VOLF (sporazum), Jože BAJUK (samovoljno).
TOZD TES: prišli: Stane SMOLIČ (iz TOZD BLP)
TOZD BLP: prišli: Miroslav ŠEROVIČ, Viktor MIK-LiČ (iz TOZD TVP), Marija ŠUŠTARŠIČ (iz DSSS), Jagica PERKO (iz DSSS), Ana JARC (iz DSSS); odšli: Janez KORENT (sporazum), Stane SMOLIČ (v TOZD TES).
Stanje po TOZD		v mesecu decembru 1979		Število zaposlenih po TOZD		v mesecu januarju 1980	
TOZD	Moški	Ženske	Skupaj	TOZD	Moški	Ženske	Skupaj
TOZD TDP	158	218	376	TOZD TDP	157	217	374
TOZD TVP	126	186	312	TOZD TVP	124	185	309
TOZD TSP	177	169	346	TOZD TSP	178	166	344
TOZD TGD	38	42	80	TOZD TGD	37	42	79
TOZD Žaga	152	23	175	TOZD ŽAGA	147	23	170
TOZD TPI	57	24	81	TOZD TPI	57	23	80
TOZD TES	100	25	125	TOZD TES	101	25	126
TOZD TAP	84	51	135	TOZD TAP	87	53	140
TOZD TPP	121	91	212	TOZD TPP	125	89	214
TOZD BLP	76	29	105	TOZD BLP	75	33	108
DSSS	76	80	156	DSSS	74	77	151
TOZD SIFMAT	90	32	122	TOZD SIGMAT	89	32	121
TOZD TKO	68	25	93	TOZD TKO	60	26	86
TOZD LIPA	84	2	86	TOZD LIPA	84	2	86
TOZD BOR	75	8	83	TOZD BOR	75	8	83
SKUPAJ	1482	1005	2487	SKUPAJ	1470	1001	2471
J
Ponovili lanski uspeh
Na šahovskem tekmovanju v okviru delavskih športnih iger in v okviru občine za leto 1979, so šahisti Novolesa zadovoljni zapustili turnirsko dvorano v domu JLA v Novem mestu. Ponovili so lanski uspeh: osvojili £0 četrto mesto in ostali v prvi jakostni skupini.
Poleg Novolesa so nastopile na turniiju še naslednje ekipe: IMV, Krka, Pionir, Borac in
Novoteks. Favorit tekmovanja, ekipa Krke, je tudi letos osvojila prvo mesto. Samo pol točke manj je osvojila ekipa Pionirja, največji konkurent v borbi za prvo mesto. Zelo je napredovala
VEST Z ZAMUDO
ekipa Borca, ki je pristala na tretjem mestu. Četrto mesto je lep uspeh za ekipo Novolesa, medtem, ko je peto mesto za ekipo IMV neuspeh. Novinec v skupini, ekipa Novoteks pa bo prihodnje leto ponovno igrala v drugi jakostni skupini.
Za ekipo Novolesa so igrali: Davidovič, Golobič Martin, Medved Slavko, Rebselj Jože in Kregar Slavko.
REZULTATE EKIPE NO-VOLES
I. kolo: IMV: NOVOLES 2 1/2 (Medved 1/2 točke, Rebselj 1 točka)
II.	kolo: NOVOTEKS : NOVOLES 2 : 2 (Medved i točka, Rebselj 1 točka)
III.	kolo: NOVOLES : BORAC 11/2 (Medved 1/2 točke,
IV.	.. kolo: KRKA : NOVOLES 3 : 1 (Medved 1 točka)
V.	kolo: NOVOLES : PIONIR 0: 4
Končni vrstni red:
1. Krka 16.5 točke, 2. Pionir 16 točk, 3. Borac 10,5 točk, 4.
Novoles 6 točk, 5. IMV 5 točk, 6. Novoteks 4 točke.
Prejeli smo pismo
Predsednica občinske konference ZSMS, Darja Colarič nam je napisala pismo, kiga objavljamo v celoti.
ZAHVALA
Mladinsko prostovoljno delo je oblika interesnega združevanja mladih, ki prostovoljno združujejo svoje delo za zadovoljevanje širših družbenih interesov in daje pomemben prispevek k razvoju samoupravne socialistične skupnosti ter duhovni bogatitvi mladega človeka.
V	to šolo dela, solidarnosti, družbenega angažiranja, bratstva in enotnosti, tovarištva in samoupravljanja, se vsako leto vključuje veliko število mladih naše občine. S svojim delom pomagamo razvijati manj razvita območja naše domovine v najrazličnejših delih Jugoslavije.
V	letu 1979 je OK ZSMS Novo mesto organizirala šest brigad v katero je bilo vključenih 331 brigadirjev. Naše delo pa ni bilo osredotočeno le na republiške in zvezne mladinske delovne akcije, saj ugotavljamo, da je bilo v lanskem letu izvedenih preko 300 lokalnih mladinskih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo okrog 5000 mladih.
Delavci Novolesa ste s svojim pokroviteljstvom mladinske delovne brigade „Vinko Paderšič — Batreja , ki je v času od 5. avgusta do 26. avgusta delala na republiški mladinski delovni akciji ISTRA 79, omogočili, da so prišli na akcijo dobro pripravljeni in opremljeni ter tako na akciji uspešno predstavljali organizacijo pokrovitelja in občino Novo mesto.
Brigadirji in brigadirke so bili v času akcije sestavni del naše delovne organizacije in prepričani smo, da so uspehe in prizadevanja zaposlenih uspešno predstavili mladini iz vseh koncev domovine.
Brigada je bila kljub po-
znanja vključno s trakom akcije kot najvišje priznanje. Brigada je prejela priznanje RK ZSMS, kot najboljša brigada na akciji.
Ob koncu mi dovolite, da se vam v imenu brigadirjev in OK ZSMS Novo mesto najtopleje zahvaljujem, z željo, da bomo tudi v bodoče uspešno sodelovali, kolektivu pa želimo še veliko delovnih uspehov.
BRIGADIRSKI ZDRAVO!
Predsednik: COLARIČ DARJA
7 MILIJONOV
ČLANOV RDEČEGA KRIŽA
Naloge ene izmed najbolj množičnih humanitarnih organizacij, Rdečega križa, ni treba posebej opisovati. Pokažejo se vedno, ko je sila največja. Zdaj je v vrstah jugoslovanskega Rdečega križa nekaj nad 7 milijonov članov. Med njimi je več kot polovica mladih. Rdeči križ postaja vedno pomembnejši družbeni dejavnik na številnih področjih našega življenja. V Sloveniji imajo organizacije RK danes nekaj več kot 300.000 članov.
Delavke iz TOZD TES, TVP in DSSS so ob 8. marcu razveselili tudi pevci MPZ Maks Henigman iz Dol. Toplic.
(Nadaljevanje s 1. strani)
III.	stopnji kemijske tehnologije pod pogoji, ki so določeni v SS o izobraževanju in strokovnem usposabljanju. Referent za izobraževanje naj z imenovano sklene ustrezno pogodbo.
11. Hribernik Borisu, dipl. oec. se. odobri plačilo študija za magisterij „Poslovna politika in organizacija14 pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Z njim naj
sklene pogodbo referent za izobraževanje.
12.	Glede prošnje Fajdiga Vida za plačilo šolnine v 4. letniku Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, naj da TOZD zagotovilo, da se bo s to izobrazbo tov. Fajdiga v temeljni organizaciji lahko zaposlil. V primeru, da ni te potrebe v TOZD naj KSS ugotovi, če obstoja potreba kje drugje v Novolesu.
13.	Piškur Janezu, Eržen Mi-
manjkanju izkušenj zelo uspe- ______________________________ lanu in Povše Jožetu se odobri
šna in je osvojila vsa možna pri-
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto— Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC tozd Dolenjski list. Tisk: DITC tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 31. januarja 1978.
VIŠJE POKOJNINE ZA KMETE
Starostna pokojnina kmetov v Sloveniji se je s 1. januarjem povečala na 1.280 dinarjev ali za dobrih 52 odstotkov. Glede na minula leta se bo pokojnina kmetov letos povečala za več kot trikrat (leta 1976 je znašala 410 din, 1977. leta - 515 din in 1978. leta - 595 din). Leta 1981 naj bi kmečka pokojnina znašala vsaj 50 odst. najmanjših pokojninskih prejemkov iz leta 1980. Tako se kmečke pokojnine le približujejo zaželeni višini teh pokojnin, predvidenih za naslednje srednjeročno obdobje.
študijski dopust za študij ob delu na VŠOD Kranj org. računalniške smeri. Za prihodnje leto pa naj se planirajo sredstva za šolnino.
14.	Žitnik Janezu se odobri plačilo šolnine in študijski dopust na Višji ekonomsko komercialni šoli, sekcija Novo mesto za I. stopnjo.
15.	Koporec Borutu se dovoli koriščenje delovnih sobot zaradi predavanj na Višji gradbeni šoli v Novem mestu, s tem, da zamujene ure nadomesti.
Glede prošnje Izobraževalnega centra za tehniške stroke Novo mesto je OMR sprejel naslednji
SKLEP: Za praktični pouk, ki so ga imeli učenci 2. letnika
lesarskega oddelka v času od 7. 1. do 11. L, 1980 v Ljubljani, se jim povrne potne stroške, toda samo za 1/2 razreda (15 učencev), za povrnitev ostalih stroškov pa naj se obrnejo tudi na druge DO (IMV).
Pod točko razno so člani OMR obravnavali še drugo problematiko in ob koncu razprave sprejeli naslednja dva sklepa:
L: Tov. Novinec Janezu se podaljša mandata 2 leti v svetu osnovne šole Vavta vas.
2.: Vse prošnje za finančne pomoči se zavrne in se posreduje pojasnilo, da se morajo za finančne pomoči obračati direktno na temeljne organizacije (delavski svet) in ne več na OMR.
S precejšnjo zamudo objavljamo izid žrebanja VELIKE NOVOLETNE KRIŽANKE. Nagrade prejmejo:
1.	nagrada 300 din:	Ana
Kobe, Partizanska 13, Novo mesto
2.	nagrada 200 din: Zvonka Bradač, DSSS
3.	nagrada 100 din: Slavko Fink, TES
Vsem nagrajencem se. opravičujemo za neljubo zamudo in jim hkrati iskreno čestitamo.