Stev. 205. (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v fe'rlek, 2C. julija 1917 Letnik XM!» Izhafa vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urtčaiftvo: Ulica Sv. FrcnčšSka Aaiikega Sr 20. L riad^tr. - Vsi dop!«i naj se po«i!ja;o uredništvu lista Nebankirana pisma se n« sprejemno in rokopisi se ne vTačajo Lclaiatcij !n ocg< vorni urednik Štefan Godim Lastnik kcnsorctj h? s ,Edinost* - T^k t^karne .Edinosti , vpisane zadruge 2 ov členim poro;t\om s Trstu ulica Sv. Frančiška ' a^kcga št. 20 Telefon uredništva in uprave 4uv. 11-57. Narofoina znala: Za celo leto.......K 3120 Za po! leta....................v 15*00 u trt mesece.....................m 7*80 za nedeljsko tsdajo ss celo lato...... . 9*20 u pol lela ••••• s m I i t * m n Poumeioe ilevllk« .fedlnestl" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v girokosU ene ksleu* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vla. Osmrtnice, zahvale, poslanice, ojiasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu Usta do pet vrat........K 2a— vsaka nadaljna vrsta.............3L— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". NaroCnlna In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. PlaCuje se izključno 1« upravi .Edinosti* — PUfia In toži se v Trsta Ul5™^ oddelek se nahajata v ulld Sv. Frančlft* Aaukega k - PoStaobraminlCnl rabin it. '41.652. tfBpredoonnle ]r$mtowm!w|a vprsSanjo. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 24. julija. Kakšen križ imamo z našo cenzuro, je Čitateljem pa'č dovolj dobro znano. Danes ;c nekaj črta.io, jutri že iiovotfeno; nihče si ne more sam ustvariti sodbe, kaj bi moglo biti zabranjeno in kaj ne. — Včerajšnja napaka je danes čednost! Kar so še pred mesecem pisano gledali, danes prijazno pozdravljajo. Jugoslovansko vprašanje je bilo se i)red kratkim grozen »bavbav«. Moj Bog, saj it bilo kar nevarno, izgovoriti ali napisati ime — Jugoslovan. Danes je ta strah že izginil; spoznali so, da >e zunaj votel, okoti ga pa nič ni. — Spoznali so, ila bi mogla biti naša Jugoslavija prav svetel biser v habsburški kroni. — Dolgo č*sa so potrebov ali, da so prišli 'ib tega mnenja in pojmovanja! Zato se pa danes prav mnogo in dosti pravično govori in piše o — jugoslovanskem vprašanju, ki je — pravijo si ob sv it lili momentih duše! — eno najvažnej-tft evropskih vprašanj, ki čaka nujne re-b;ive. Tud4 jiin zelo ugaja način, kako se p, -jscuna. razvija to vprašanje, zlasti to, ca jrihaja Inicijativa iz naše državne po-1^-jL': ii je tu pri na?, Loliko privlačne s:«e za narod na — Balkanu. Da je tu očiina ost proti madžarskemu imperijalizmu in vplivu, je ocunu. Zalo pa s- Janes tako hitro razširja tuli iz druge državne polovice in z Balkana vse, kar je v prilog našemu združenju, kar je zanj agitatorične v ažnosti. — Tudi če kak Stjepan Radič v hrvatskem saboru doceJa s svojega de-magoškega namena kr*č6 agitira za jugoslovansko izjavo v naši poslanski zbornici, takoj to izvemo na Dunaju še istega dne. In tako se hitro razširijo vse podobne izjave iz hrvatskega sabora in od drugod. — V drugih časih bi take izjave skrbno potlačili! Vse to pomeni, 3a je zdaj čas, da izkoristimo kofckor tolrko ugodni položaj in pojasnimo narodu vse, kar mu je treba vedeti o ^m najvažnejšem vprašanju, kar >;no jii k eda j imeli. Le narod, ki si je j*>vsem svest tega, kar želi in zahteva, bo p6nosno dvigal svojo glavo in korakal v bo! za svoje pravo! • • * Podpore beguncem. Naši begunci bodo dobivali od 1. avgusta povišano podporo po 2 K na osebo, — Čeprarv ta zakon v gosposki zbornici še ni oJobren, marveč ga komisija v marsi-čem predela Minister za notranje stvari, grof Toggenborg, je utemeljeval vladno >tališče, da je treba izpremeniti § 9., ki določa podpore tudi za ves čas nazaj, kar kak begunec še ni dobival podpore. Baje je taka ugotovitev zelo težavna — tako vsaj pravi minister. V resnici se pa menda boje — m ne po krivici! — da bi taka naknadna izplačila znašaJa ogTomne svote, kajti na tisoče je beguncev jx> Kranjskem in Koroškem, ki doslej še niso dobivali podpor. Gosposka zbornica bi hotela ustreči vladi in zakon — popraviti, ako se s tem ne zavleče izvršitev tega zakona Minister je zagotovil, da se podpore v smislu sprejetega zakona v poslanski zbornici nakažejo administrativnim potom. To se zgodi I. avgusta S tem ie zakon v bistvu rešen v prid našim revnim beguncem. Begunski pododsek se bo baviJ s tem vprašanjem 28. t. m., dopoldne, dJtsek sam pa istega dne popoldne. o s i* Čehi in Slovaki. Čitateljem »Edinosti« je znano, da češka, državnopravna izjava v seji 30. majnikaj t. 1. zahteva tudi priklopitev onth komita-; tov Ogrske, v katerih prebivajo Slovaki, v bodočo češko državo, ki naj bi tvorila ;io zveznih drŽav habsburške monarhije. Zastopniki češkega narof a so izjavili, da izrekajo s svojo deklaracijo tudi zahteve slovaškega naroda. M a d žare i n ta izjava seveda ni nič kaj i ovšeči. Gotovo bo »Edinost« medi tem že PODLISTEK _ Zvezna armadna porodila. AVSTRIJSKO. D L NAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. julija 1917. Vzhodno boliš 6 e. — V vzhodni Galiciji so bile operacijo zaveznikov včeraj ovenčane z novimi uspehu Avstro-ogrske čete so zavzele Stanislav in Nad-verno, nemške pa TaraopoL Za sovražnikom pritiskajoči armado! zbori zaveznl- ________ ___________kov so zadeli večkrs* na novo oživljajoči nago ^"^poVei^H aJi TsaT"- je ne ob-j se ruski odpor. Neverno krilo Kovessove poročala, kako je ropotal včeraj v ogrskem državnem zboru bivši ministrski predsednik grof Tisza in mu je sekundira! sedanji ministrski predsednik grof Lsterhazy. Proti jugoslovanskemu vprašanju se doslej še niso upali tako strupeno nastopiti, ker se Madžari dobro zavedajo, da je tu historični in državnopravni položaj docela drugačen. Kraljevina Hrvatska. Slavonija in Dalmac jat!) — je samostojna država, ki jc le po nagodbi zvezana z Ogrsko. Prav lahko pa- bi bilo v danem položaju to noviti in napraviti drugo nagodbo naravnost s svojim kraljem. Tej novi nagodbi bi »ristopili še Slovenci. Bosna, Hercegovina. seveda končno Dalmacija in morda še kdo drugi. Take nove nagodbe se" Madžari boje! Sedaj pa so hiteli raznesti iz Budimpešte vest, va sta bila voditelja slovaške narodne stranke (madžaronske!) — Mu-drony (Mudrom) in Duba na Dunaju pri merodajniih činiteljih in tudi v kabinetni pisarni, ;kjer so izjavili, da Slovaki niso v nikaki zvezi z označenim stremljenjem čepkih zastop^kov v državnem zboru in da se nočejo ločiti od krone sv. Štefana. — Podajajo pa še neumno tr itev, da si hočejo Cehi zagotoviti le cene delavske sile za svojo industrijo. Da je ta proti izjava naročena, je le naravno. Maršari morajo fmeti nekaj v rokah, ko se bo govorilo o — samoodločbi narodov. Tudi preobrata se ne boje, kajti preprrčani so, da bi dobili ined Slovaki večino v smislu gori imenovanih prvakov madžaronske stranke. Tukaj sicer opažamo neko hla'ino re-serviranost med Slovaki nasproti Češkemu programu, ki ima svoj po v o* v — nezaupljivosti za uresničenje. Slovaki bi si radi zagotovili za sedaj vsaj narodno a v- ( tonomijo v dr^^mem okvirju. Ako pomično ud dosedanje revno, žalostno, škandalozno stanje tamošnjega nara a pod madiansko. strahovlado, moremo si le misliti, kako bi se ta borni narod oddahnil, ako bi mu bile zagotovljene vse pravice v smislu take narodne avtonomije, kakršno imamo mi vedno pred očmi. — Negoiovosi spJuštiega in vfbuijuiosi danjega položaja vpliva na Slovake tako hudo, da se ne upajo napraviti nobenega odločnejšega koraka. — bi si svojega položaja še ne poslabšali. Zameriti jim tega ne smemo. Naj mislijo, delajo rn se bore za nie tisti, ki so rnočni dovoJj in se jim za bodočnost ni tako bati kakor Slovakom! * • • Cehi se posvetujejo, V petek se je vršilo v poslanski zbornici jx)svetovanje, ki so se ga udeležili državna poslanca dr. Hruban in Tuzar, deželni poslanec dr. Šramek in tajni svetnik ter član gosposke zbornice dr. Fort. — Dr. Hruban in dr. Šrarnek sta pozneje po-setila v gosposki zbornici — princa Bed- rricha Lobkovica. « • * Rusini v skrbeh za svoj narod. Rusinsko parlamentarno zastopstvo ima danes in jutri plenarne seje. Danes razpravlja o strankarskih odnošajih in o posledicah protiru5>ke ofenzive, — jutri pa se bo posvetovalo o splošnem političnem položaju in posebej o razmerju do Cehov v zadevi ustavnih reiprm. — Danes je bil sprejet predlog dr. L^vickega, poslati cesarju brzojavno prošnjo, naj se z rusinskim ljudstvom v zopet pridobljenrh krajih vzhodne Galicije obzirno postopa, — naj se pustita rusinska uprava in rusinski uradni jezisk, kakor je bilo za ruske invazije. Tudi naj se nastavljajo tam le rusinski uradniki. Boje se novih preganjanj, kakor je že bilo prvič, ko so pognali Ruse skoro do- arn:t :?e je po žilavem boju vrglo Ruse iz njihovih višinskih postojank na Tartar-skeiu prelazu. Avstrijske in nemške divizije so zamogle prekoračit! Bistrico Nad-vorjansko šele po znatnih bojih. Tu>j v območju dolnje Zlote Lipe so se Rusi po-ijovno postavili v bran. Južno Tarnopola je pognal sovražnik zaman goste mase proti nemškim polkom. V Gozdnatih Karpatih, med Tartarskin* prelazom in Suši to, |e delovanje sovražnika ponehalo. Severno doline Putne je sovražnik ponovil svoje napade. Njegove napadne kolone so bile po tesno omejenem začetnem uspehu ustavljene. Italijansko bojišče. — Živahnejše topovsko delovanje ob Soči se je nadaljevalo tudi včeraj. Jugovzhodno bofišče. — Ne-izpremenjeno. ~ ■ Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan. 25. julija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Bo|na fronta v Flandriji je bila tucfi včeraj pozorišče najsil-neiših topovskih boiev. ki so trajali notri [v noč. Moćni angleški izvidni sUnki so se ponavljali v več odsekih. Bili so vsi odbiti. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Zimski gori pri Craciiuu so doživeli Franci ^ sled iz jele »ljenja več močnih napako. na. naše postojanke poraz. Tudi zastavitev nove divizije nI prinesla nobene koristi. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda B* v. (r.lchhornova arma-đa): Rusi pod vtisom svojin neuspehov in žrtev niso izvršili nobenega napada. — Bohmova armada: Naše prodiranje se nevzdržno nadaljuje. Pred očmi Njeg. Veličanstva cesarja so v boju izkušene divizije pri prehodu iz seretske nižine oJbile med Tarnopolom in Trembovlo močne ruske napade in prispete v naskoku na višine vzhodnega brega. Tu so bili zopet globokovrstni napadi Rusov odbiti. Tarncpo! je zavzet Bližamo se Bučaču. Stanislav in Nadvorna sta v naših rokah. Zadnji oddelki sovražnika so bili vrženi povsod. — Armada nadvojvc 'e Jožefa: Čete severnega krila s silami, ki pritiskajo iz karpatskoga predozemlja, drznih korak. Južno Tartarskega prelaza sovražni« še dr?i svoje postojanke. V južnem delu Karpatov je sovražnik v dolini Sušite prodrl v naše jarke. Njegovi na^lo hranjeni sunki so bili ustavljeni v tik zapadno ležeči zaporni postojanki. — Ma-ckenscnova armada: Ob dolnjem Seretu živahen topovski boj. Dosedaj nobenih večjih bo^ev. Macedonska fronta. — Nič bistvenega. BEROLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. julija 1917, zvečer. Do skrajnosti povišan topovski boj v Flandriji. — Naše naglo napredova?ije v vzhodni Galiciji je orisililo Ruse tudi južno Tartarskega prelaza k umikanju. Prvi generalni Kvartinnujstera pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Na levem UUV/ pi » V -^Vf r- -v--- ------—----- ' - m cela čez gališke meje. interniranci po krilu le v noči 23. t. m. moštvo dveh ruskih ■t ki le izginil. Roman. Francoski jpisal Evgen Charetie- ~ Dragi moj, — je začel zopet de Lo-zerii, — vsak člm ek ima svojo slabo stran----svojo Ahilevo peto____na kateri je tudi občutljiv. Gre samo za to, da se najde ta slaba stran. — in ali ste morda že naše! Ahilovo peto iP ijega zeta? — Ko sem razmišljal o tem, sem se tudi vprašal, zakaj neki vaš zet nikdar ne omenja na:>ada, ki ga ie skoraj stal živije- i'ie. Najti mi je treba samo ta vzrok____ m mož ie moj z dušo in telesom. — - Toda ta vzrok je žc najden____ker namreč moj zet ni bil nikTar niti najmanje ranjen. vzorcu Thalerhofa vedo dovolj povedati in v poslanski zbornici je bilo nagrmadenega v tem oziru več nego preveč žalostnega gradiva. — Ni dvoma, da bo uda-Tiostna brzojavka imela le iobre posledice za rusinski narod! — To lahko pove drugim, dragi moj kapitan, ne pa meni. — Cujte, ljubi moj baron, govoriva resno; ali se vedno zopet vračate k oni pri po vest i o človeku z vrečo? — Saj si je nisem izmislil. — Ne, toda ono noč ste bil tako natr-kan____saj ste to priznal sam____in.... Tu je dc Lozeril prekinil kapitana, rekoč odločno: — Popolnoma sem prepričan o stvari. Videl sem zadnjič Bricheta v sodni dvorani, in brezdvomno >e on tisti človek, ki je na križišču ležal v zadnjih zdihljajih. — Z rano na tilniku, kaj ne? — je vprašal Hanibal zamišljeno. — Da, čisto podobno moji. Skoraj bi bilo treba misliti, da je obe zadela ista roka — To pa ravno dokazuje vašo zmoto. — Oglejte si vendar Brichetov tilnik, pa sc prepričate, da se nisem motil. Kapitan je zanikalno zmajal z glavo. torpedovk zasedbo ob izlivu HaršHa ležeči otok. Naš pehotni in topovski ogenj je prisilil Ruse, da so zapustili otok. — Sinaj-ska fronta: Dne 23. t. m. sta dva angleška bataljona z dvema baterijama in konjeniškim polkom prispela do Abu Galuna in sc popoldne zopet v rnila v izhodno postojanko Tel Fari. — Motite se, vam pravim, — je ponovil. — Tisti večer, ko se je vrnil in smo se pogovarjali ob levi v salonu, se je Bri- chet pripognil, da razgrebe ogenj____ob tej priliki sem si mogel čisto natančno ogledati tilnik svojega zeta — No, in----? — Je vprašal de Lozeril. — Priseči morem, da na njegovem tilniku ni niti sledu kake rane, — je zatnJ51 Hanibal z vso resnostjo. Proti tej izjavi, ki je popolnoma izpod-bila njegovo trdno prepričanje, je vzkliknil de Lozeril: — Potem pa ni Brlchest! — Recite rajši, da oni človek, ki ste ga videl umirajočega, ni bi! Brichet. Ta odgovor je bil tako dober, da je omajal de Lozerilovo uverjenje. Kot človek, ki mu je na tem, da »Jiokaže, da ima prav, je nadaljeval Hanibal: CĐaJie.) DOGODKI NA MORJU. . BEROLIN, 24. (Kor.) Woiffov urad po-1 roča: V zapornem vodovju krog Anglije je bilo potopljenih 26.000 ton, v Sredozemskem morju 9 parnikov ra 7 jadrnic, skupno 35.000 ton. _ SOVRAŽNA URADNA P0ROĆILA. Italijansko poročilo. 24. julija. — Sovražnik je razvijal včeraj na trentrnski fronti močno delovanje. Njegovi, oddelki so poizkušali naše čete pri Harnu (Mori) ovirati na delu in zavzeti našo sprednjo postojanko v dolini Pos :ne. Približali so se našim postojankam v Valcanzi in pri Oberbachu. Artiljerija je srdito obstreljevala naše postojanke na Veltlinu, v dolini Camonice in v Judika-rijah. Naša pehota ie sovražnika povsod gladko odbila, baterije pa so vedno krepko odgovarjale. V dolini Rimbianca smo iznenadili neki sovratžni oddelek, ga pognali v beg in mu prizadejali znatne izgube. Na koroški ironti Je stremelo delovanje naših topov pretiivsem za tem, da motijo delo sovražnika v njlitika končno izpremenila. KONFERENCE ENTENTE V PARIZU. ' PARIZ, 24. (Kor.) Zjutraj so prispeli semkaj angleški in italijanski odposlanci. Zasebni razgovori so se vršili dopoldne med raznimi odposlanstvi in se bodo nadaljevali tudi popoldne. LIoyi George je posetil Ribota in dalje časa ž njim konfe-riral. Ribot poseti popoldne Sonnina. LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Odposlanstvo ruskih delavcev in vojakov je prispelo v. London. Odposlanstvo bo gost delavsflce stranke in oiidc čez par dni v Pariz. PARIZ,- 24. (Kor.) Kot zastopniki Francije se udeleže konference: Ribot, Paln-leve, Lacaze, Leon Bourgeois, Thoanas, Jonnart, Camrbon, general Foch in de Margerie. LUGANO, 25. (Kor.) Italijanski vrhovni poveljnik, general Cadorna, in podadmiral Taon de Revel sta prispela v Pariz. Cadorna Je konferiral s francoskim generalom Fochom In angleškim generalom Robertsonom, Taon de Revel s francoskim admiralom Le Bonom, angleSkim admiralom Jellicoe in ameriškim al miratam Simsom. Po dosedanjih poročilih so vojaške konference loCene od istočasnih di-plomattenžh. __ Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 25. (Kor.) Danes ob 4 popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Seidlerja ministrski svet. Navdušenje po vsej monarhiji nad! sijajnimi uspehi v Galiciji. DUNAJ, 25. (Kor.) Sijajni uspehi zaveznikov v Galiciji, zlasti zasedenje Tarnopola Stanislavova in Nadvorne so pobudili po vsej monarhiji veliko navdušen e in veselo zadoščenje, ki naJiaj ta živahnega odmeva v časopisju. Na Dunaju in v provinčnih mestih so javna poslopja in številne privatne hiše bogato okrašene z zastavami. Razne politične vesti. Ustavna reforma. Znamenja kažejo, da se v češkem taboru nazori glede sodelovanja v ustavnem od'seku bistrijo v dobri smeri. Včeraj smo povedali, da poleg moravskih naprednjakov tudi češki agrarci nasprotujejo sodelovanju, da so torej oni izzvali nesoglasja z južnoslovansko delegacijo. Sedaj pa objavlja njihov prvak, bivši minister Prašek, v »Venkovu« članek, kjer se izreka za sodelovanje, oziroma da se ne bm"o izogibali resnične rešitve vprašanja ustavne reforme. Sodek)-vali bodo na tem delu, čim se ne pokaie, da na} bi bilo to le sredstvo za uspeva-nje, zastor, ali stranslki tir, na katerega bi hoteli potisniti češko vprašanje. S svojim sodelovanjem v ustavnem odseku hoče-Jo še odločneje in jasneje precizrrati svoj program za zopetno priboritev historični i in naravnih pravic. Vidimo, da Nemci in Madj-ri Še niso zreli za rešitev teh velikih problemov in motil bi se kdor bi menil, da bi ta dva privilegirana naroda hotela prenehati s postavljenjem kr vice nad pravico. Tudi od državnega zbora ne pričakuje Prašek rešitve teh velikih problemov in na te nasprotnike bo padala odgovornost, če »ki o tretji izvede pravico in pravičnost«. Na zaključku sodi Prašek, da tudi vojna ne preneha, dokler bodo obstajaii privilegirani in podjarmljeni narodi, dokler človeška družba ne pripozrea vzajemno enakopravnosti med narodi in enakosti med človekom. — Narodno-katoJiški moravski »Hlas« pa piše: »Časi so pre-resni in ni časa za eksperimente, tudi ne za prerc'.anja o tem, kaj naj si kdo misli, kadar sliši to ali ono frazo. O češkem vprašanju moremo odločati le m i i kot na>bo!j udeležena stranka. Ce nočemo tega, ostane pri starem, ali pa se odloči brez nas. Ali svoje dob to pravo bomo mogli bra iti bolje z aktivno udeležbo, nego pa s kujanjem v kotu. Grof Tisza — denuncira. V pondeljkovi seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora je govoril bivši m'nsstrski predsednik grof Tisza, ki je dejal mod drugim, da mora Spregovoriti tudi o nekih izjavah, ki so jih v zadnjem času po.iali neki če^iki politiki v Avstriji. S temi prav tako ogorčujo-čimi kot smešnimi izjavami da se sedaj noče baviij dalje. Opozoriti hdče le na to, da se je v zadnjem čaisu dogodilo dvakrat, da je izjavil češki član avstrijskega državnega zbora, ^ se sedaj sploh noče baviti z vprašanjem odstopa slovaškimi županij, češ ker se to vprašanje uredi na mirovnem kongresu. Izročevanje notranjih stvari monarhije zunanjemu razsodišču je izdajstvo domovine. Noče polemizirati proti temu češkemu politiku, toda vprašuje: Ali ni avstrijske vlade? Ali je v Avstriji dovoljeno vse? (Živahno pritrjevanje pri govornikovih pristaših.) Avstrijsko vlado je treba poklicati na odgovor, da stori svojo dolžnost in ne dopušča takega kršenja ogrskih koristi. Od ogrske vlade pa zahteva govornik, da naj stori svoje in poskrbi, da se monarhija ne bo kompromitirala in ogrožala in da se interesi miru ne oškodujejo s takimi nekvalificiranimi izj'avami. — Ministrski predsednik grof Esterhazy je odgovoril: »Glede onih napadov, ki so bili naperjeni proti celokupnosti ogrske države, proti dualizmu in obstoječi zvezi med Avstrijo in Ogrsko, poudarjam samo ponovno, kar sem že večkrat izjavil. Dostavljam samo, da si bom prizadeva! z vsemi močmi, d:i izjave, ki sem jih podal v tej stvari, no ostanejo prazne besede.« — Kaj neki misli gospod Tisza? Da bomo v Avstriji morda na kolena pacali pred njegovim madžarskim kričavim širokoustjem? Da, izdajalec Je tisti, ki se drzne izprego-voriti o madžarskem tiranstvu nad nc-madžarskimi narodi na Ogrs&em, in tega Stran IT. •EDINOST* itn. 209. V Trstu, dne 26. JulUa 1917. 'izdajalca? je menda treba takoi obesiti v Ca^t hi slavo Madžarov in grom Tisze. In našo vk» o zala na odgovor! Čudno, da ni zahteva*. d:i na» sc kar tudi poob'esita ves a\ atrijski kabinet in parlament, ker sta d( pustila take izJajske izjave. Iu to naj so potem letih svetovne :Jo sledili, če ne vsi, pa vsaj večinoma vsi drugi. Pozi? tržaškemu prebivalstvu. našem mestu __________________Neka) tednov sem se v __________ potem oiouerni državniki, po treh pojavlja občutno naraščanje števila siu- ie. po treh letih vojne, čajev trebušnega, lesarja. za zma**»> — utni Aratizina in samood-j yG naraščenje se v ostalem opaža l(X:be narodov. državniki. ki naj pndobe ^ vS2j(0 jeto v poletnem času zaradi užlva-nan* om — mir! nla svežega sadja in sirove zelenjave, s Hrvatsko - srbska koalicija In bosansko čimer se prav pogostoma prenašajo le- vprašanje. Olasilo Iirvatsko-srbske koali- garjeve kali Priporoča se torej prebivalstvu kar naf-topleje, da nai uživa, kolikor le mogoče, samo kuhano zelenjavo in sadje. Kdor hoče ta živila uživati sirova, naj jih prej natančno in večkrat opere z broj-niško vodo. M I e k o se nezavreto ne sme uživati. Priporoča se tudi. da naj se ne pije in uporablja za dpmačo porabo voda iz vodnjakov in se ne uživajo morske školjke (»morske uši«), ker se je izkazalo, da se rade nahajajo v njih kali bolezni. Trse 25. julija 1917. MESTNI MAGISTRAT. c;je »Hrvatska Riječ« poroča, da se je klub hrvatsko-srbske koalicije posvetoval o akciji hrvatske delegacije pri skupni vladi za vzpostavo bosansko - hercegovske ustave. Rečeni list spominja, kako je hr-vaiki sabor v juniju 1915.. v svojem prvem vojnem zasedanju, enoglasno in odlično v imenu vsega naroda na jugu monarhije izrazil željo po ujedinjenju. 1 o je b !a prva bese> a, prvi glas na poOetku te vojne za narodno in teritorijalno edinstvo. Potem je sabor ponovil to težnjo v vseh adresnih načrtih — složen v zahtevi, da se lazceplieni in razkosani Hrvatje. Srbi in Slovenci zedinrk) v eno državno telo. Zato je naravno in doskdno, da sei «j zastopniki Hrvatske ne ostajajo samo pri iz.avah in manifestacijah, marveč da z vso silo svojega posebnega položaja to tol ko naglaševano idejo dovedejo v tok realnosti. Hrvatski delegatje so odšli se-iTai v Budimpešto, da delujejo pri skupni vladi za to, da se bosansko-hercegovski deželni zbor sestane čim prej, da bosta mo-g'a tudi hrvatski in srbski narod v Bosni in Hercegovini po svojih predstav i te I j rh iz-jirogovoriti svojo besedo o svoji bodoči usodi. — Hrvatski delegat je se razgovarao v Bu< impešti tudi s podpredsednikom b >sar ;ko-hercegovskega dež. zbora. Di- movičem, glede skupne akcije v interesu,^ -- - - . . - - , .....\ v kupnih teženj vsega naroda. — Hrvatski cm (tudi oni, ki niso podvijeni rekviziciji) delegatje pa so se tudi takoj lotih praktič- c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu. Domače vesti. O seji »Deželnega gospodarskega sveta« smo dobili poročilo prepozno za današnjo številko in je torej priobčimo jutri. Razglas. Glasom naznanila c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu se le po malem prijavljajo v zasebni lastnini nahajajoči se zvonovi, ki niso lastnina cerkva in cerkvic, kakor bi se moralo zgoditi v smislu ministerijalne odre be 22. 5. 1917, drž. zak. štev. 227. Vsled toga se občinstvo opozarja na določila imenovane odredbe z opomnjo. da se morajo takoi pismeno prijaviti vsi zvonovi s premerom nad 25 a dela. Njihovi zaupniki so stopili v stike z ministrskim predsednikom grofom Esterhazyjem in predsednikom ogrsko -hrvatkega sabora pl. Szaszom, a hrvatski deiegat Gvidon Hreljanović je predložil v parlamentu interpelacijo o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki jo je obrazložil v vdiko-poteznem govoru, naglašujoC zakon. ki nalaga ogrski vladi, da nadzoruje l >ravo anektiranih dežel, stališče narodnega edinstva in zgodovinske vezi. Za sv <>je trditve prevzemljejo popolno odgovornost. ker so obveščeni iz najzaneslji-vej r virov. Na podlagi konkretnih nare^b a/..i Jluje interpelacija grehe in zlorabe, ki so se dogajale v dobi neustavnosti. Absolutizem je prešel od najviših instanc na ni/.je, na orožnika, na redarja, na sodnega V prijavi se mora navesti naslerv in kraj, kjer se zvonovi nahajajo, starost in teža. Izročitve bodo oproščeni samo zvonovi, ki so določeni za dajanje signalov na železnicah in ladjah, in zvonovi posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti. Vo|aške podpore begunskim rodbinam. Z ozirom na vest v »Edinosti«, da rodbine beguneev-vojakov, katere bivajo v Trstu, ne 'cbivajo enake vzdrževalnine in stana-rinskega prispevka* kot rodbine tržaških domačinov-vojakov, je izjavil g. namestnik državnemu poslancu g. dr. Rybaru, da se stvar uredi ugodno v najkrajšem času, in sicer tako, da se begunske rodbine izenačijo z rodbinami Tržačanov-do-mačinov. Se vedno nas traktirajo »ščavl«! slugo in cu>ekutoTja, ki so vsi ta absolu- Prejeli smo: Na sedež »Rdečega križa« tizr.n izvajali na način, ki je ljudstvo gnalt(S# Lazzaro 4), kjer ima svoj urad tudi v obup. Tisoči in tisoči so umrli vsied, »Organizacija vojniških oskrbnic«, if> gU i. Bliža se nevarnost, da se polovica1 prišla minole dm neka gospica, da bi prebivalstva pogubi. Tako ne more uulje! \ Bosni in Hercegovini se mora vzpostaviti usiavno življenje, — vz4>ostaviti kontrol ! Ogrska vlada se mora zavzeti za §£en vojaščine, ni hotel sprejeti Gotičnega je oddaja zavitek za*>Org. voj. oskrbnic«. Tam navzoči uradnik Antontai, ki je bil dan na razpolago »R. križu« ter vsled tega opro- to. Prežeti po veliki ideji narodnega edin- stva ?n oprti na načela resnične demokracije vprašujejo interpelanti ogrsko vlado, vake korake hoče ministrski predsednik ukreniti, da se bosansko-heroetfovski deželni zbor skliče? — Beležimo to akcijo hrvatske clegacijc kot dragoceno podkrepitev naših nazorov o delu, ki naj je vrši lir\atsko-srbska koalicija na korist skupnega končnega narodnega cilja. Nemški klerikalni vseučiliščni profesor za federalizem v Avstro-Ogrski. Graški vseučili&ki profesor dr. Jotiann Ude, znan po svojih napadih na slovensko duhovščino. ki mh je pa pozneje preklical kot neosnovane, objavlja v torkovi — »Arbeiter Zeitung< članek »Friede in Sicht« (»Mir na vidiku«), — ker mu |e njegovi smeri odgovarjajoč dunajski list (pač krščansko- zavitka, česar mu ne štejemo v zlo, čeprav nekoliko vljudnosti in postrežljivosti napram dobrodelni instituciji ne bi škodovalo. Motiviral je, da ni nobenega od »Organizacije« navzočega, na kar je dotična gospica odšla. Na tozadevno vprašanje, zakaj da ni sprejel zavifka, ko bi ga vendar lahko «-ial postavit v prostore »Organizacije«, je ta predstavitelj »avite col-ture« odgovoril: »Mi no voio lavorar per i Ščavi«! In sedaj vprašamo: Ali je ta gospod oproščen od vojaštva v namen, da posluje le za Italijane?! Vsaj po njegovih hesedah bi morali misliti tako. Kako naj bi mi ne bili ogorčeni, ko vidimo, da naše ljudstvo, Čegar sinovi prelivajo svojo kri v potokih, niti pri takih institucijah, ki imajo služiti le človekoljubju, ni varno pred narodnim žaljenjem?! Denimo, da socijaina »Reichspost«, ured.) doslej redno res ni dolžan delati usluge »Organizaciji odrotval sprejem mirovnih člankov, in je vojniških oskrbnic«. Ali to mu ne daje še zato naprosil za ta članek gostoljubja v j pravice, da na tak način žali slovenske »A. Z.«. Po daljšem razpravljanju o dolž-' podpiratelje te človekoljubne institucije, nosti vseh in vsakogar, da se pospešuje j Kako naj pridemo po takem postopanju do d( -;ga miru, pravi dr. Ude: »Nadalina mirnega skupnega delovanja? S takimi mirovna zahteva, da se doseže časten mir, zas ramo vanj i se ne blažijo sovraštva. Meje rešitev narodnostnega vprašanja in si- rodavne činitelje opozarjamo, da tak na-cer takojšnja rešitev tega vprašanja. Ključ čin poslovanja vliva le olja v ogenj. Na-za to je popolna enakopravnost narodov šince pa opozarjamo, naj vsak tak slučaj brez zajede. Dokler se narodnostno vprašanje v Avstro - Ogrski in Nemčiji ne reši po uačcHu popolne enakopravnosti, bo za nas vedno po\oda za vojne zaplete in nezaupiion naših so\ ražnikov. Misei av- brez vsakega obzira izročajo javnosti, da bo enkrat konec temu žaljenju naše nara'nosti Menimo pa, da bi morali tudi trezni in pošteni Italijani odločno nastopiti proti takemu zastrupljanju medsebojnih stro r.iske države, sestoječe se od; odnošajev. Morali bi to že radi svoje na- avt/t.anmlk naroduiii držav, se mi ne zii rodne časti in v imenu svoje — kulture, ui »ui.a. Naš parlament pa bi si moral kar ki jo vendar vedno to!iko naglašaio. najhitreje sestaviti trdno očrtan programi \z devete dežele. Prejeli smo: Kakor za resuev teh vprašam. Znalo bi se do- smo že čosto čitali v »Edinosti«, se v de-god.ti, aa nas pozneje, v največjo škodo veti deželi dogajajo reči. ki bi se v kaki v str o-O grške prisilijo v to. To bodi evropski deželi ne mogle dogaiiti. Sedaj temeljito povedano nasmi vsenemcem, nam poročaH> iz te dežele, da imajo tam V stvareh aprovlzacfje smo prejeli s nje naše Z. J, 2., tc naše stare zaščitnice. Prošeka: V nedeljo in pondeliek. dne 22. j — Ko se urede enkrat stvari tu v središču in 23. t. m., so oi-dajali tukaj na Prošeku organizacije, začno z rednim delovanjem od strani aprovizacije goveje ™esp svinjino za manje im ovi te sloje. Tisti, ki so vpisani med bolj imovite, niso dobni nič. Vprašaano slajni aprovizacijski odbor in predsednika, gospoda dvornega svetnika Scarna, kaj se jima zdi, zakaj da se imoviteji sloji sploh izključeni oti. pre- kratkem KUPU] R! š?.e . 18. cun e po .'•O viri., vrvi. bombažev" v n dru^o Ka tuek ulica deli'1 11 > 12-vt lw stanovanje s minit o i Hakeka Naslov: K .ic irianiii.ia, U 'Ce ^o oJ ta t !;«• i»t*se« L oec a ib jemanja mesa od strani aprovizacijske Jotaknjena vprašanja, skrbi za obstoj ua-komisije?! Iz enakih razlogov bi se jim' nekega dne lahko odrekla moka za polento in drugo. Ne da bi siromašnejim ne pri-voščali grižljeja mesa! Nasprotno. To bi bilo kruto, nečlovrekoljubno. Želeli bi }im mesa še več in še po nižjih cenah. Pravimo le, da ni pravilno, da se tisti, ki so vpisani med »bolj imovite«, sploh izklju-čajo. Stvar naj se preuredi tako, da bi tudi drugi mogli dobivati košček mesa! Nikar naj se nam ne prihaja z izgovorom, da bolj imoviti lahko kupujejo meso v Trstu, na Opčinah, ali celo v Sežani. To ne gre in ne drži. V prvo bi bilo to na škodo aprovizacije tamošnjega prebivalstva. In potem: kaj bi storili n. pr. Trža-čani, ako bi se jim reklo:,Danes pojte po meso v zgornjo okolico, ađi pa še dalje?! Prosimo torej odpomoči in primerne uredbe, ker vsi smo potrebni malo živeža v teh težkih časih. Med poslanci in volilcL Praška »Union« ekscerpira naša izvajanja o kontroverzi me>: vseučiliščnim profesorjem Gollom in češkimi pisatelji o vprašanju »imperativnega mandata.« Citira tudi tozadevna izvajanja poslanca dra. Rybdfa na shodu zaupnikov političnega društva »Edinosti«. Tako izmenjavanje misli in nazorov med našimi in češkimi glasili more denašati le koristi naši skupni stvari. 2eleti bi bilo, da bi odkrite in možke besede posl. i:"tra. Rybara uvaževal toliko izvesten del češke javnosti, kolikor tudi nekateri poslanci, ki malo preveč nastavljajo uho ravno temu delu javnosti. Sodite le in tudi obsojajte, toda šele potem, ko boste imeli gotovo podlago za pravično sodbo! Malo preveč...........! Iz Lipskega v Nemčiji smo prejeli oklic pod naslovom »Nemških civilnih ujetnikov v Angliji klic na pomoč«, v katerem se opisuje, da 30.000 podanikov nemške države že tri leta trpi na angleškem otoku Manu veliko bedo, in nas poživlja, da naj tudi ini zbiramo prispevke za te ujetnike in sicer: čokolado, klobase, marmelado, mesne kenserve, medenjak in tobačne izdelke, ali denar. — Hm, lepo, samo prosimo gospodo tam v Nemčiji, t^a nam povedo, kje naj dobimo vse te dobrote, ki so ®am znane le še po imenu. Mi naj zbiramo za Nemce take imenitne stvari, a mi sami, naši otroci, naše rodbine, nimamo niti uboge polente, nhnamo kaj deti v ustal In naši begunci, naši ubogi interniranci in koniini-ranci, kaj pa imajo oni, s čJhn se pa preživljajo oni? S čokolado, klobasami, marmelado, mesnimi k on ser vam i in medenjakom? Tu se pač vidi, kake pojme imajo ti naši ljubi zavezniki o življenju pri nas, odkoder dobivajo oni vse, česar mi tako pogrešamo. Ti ljudje tam zunaj v Nemčiji merrda mislijo, da plavamo tu v_ izobilju kot ščurek v juhi in miš.v moki. pač tudi podružnice, ki dobe v vsa potrebna navodila. »Naprej«, glasiio jugoslovanske socialno demokratične stranke, piše v svoji števil-, „ „,,„ e a: k, v i.i, ni v," ki od torka - med drugim: »Skrbeni za n^BIirflSO sk«-at.g.i.P možnosti t udi hrano, stranko in za delavstvo sploh so sc pri- P / do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julija leta j 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer odi št. 3201 do 6100. Prosimo slovenskih, hrvatskih In čeških knjig za naše ranjene hi bolne junake ter za one v okopih. Pošlieio naj se v Narodni dom. Dopisi na Ins odd. Kd.no ii ptwl „Ra/.pos-»j nosf . A 17 *m Pro-tori: st no anjt* primerno za rt o-e h v bli-ž ui Torrent -St diou, Acqu do't spalno, porot o so)>o. I m nj^o spu'n-j S' bo, jedilno sobo, koj e!juo s;>bicot kuh ajo Vo in plin al. el trika I ali It nadstropje. N*aj na-n na ne več od ltK)0 K. Natančno pismen-* p<» uudbe Solventna dru/ina" na l sera ni odculek E iinosti- A 3 tomoževo žlMrs prodaje po njjnUjili tmh Km 1'rta zadruga, Račje pri Koril-oru. le takojšnjim naroiiivam bo še sna-SGfc ustreči. BBS— MM— '^r -^A-- Ljlll!: Trst ulica S. flnoiltiiBre, Trs! Bela kava 24 vli ar^v u tf »> Slovenska posire^ča. O delovanju naših poslancev pišejo »Narodnemu listu« v Zadru: Mi spremljamo z največjim občudovanjem in ponosom divno slovansko slogo in vzajemnost v parlamentu in se nadejamo boljše in srečnejše bodočnosti, ki vzcvete iz rek naše dragocene krvi in svete rn plodonosne sloge naših zastopnikov. Uredništvo pa piše: Sedaj bi trebalo za to novo, zdra-j vo, odrešilno smer naše politike zaintere- j sirati tuf eiid »e raiu- - •' uajo enkrmt vod. — Najmanjša pristojbina u*** 40 •totiulč. . Prođem sedlarsko oro^ie Tr-t, Via r'je, barve, 'Olino G barve, koles i it l, ras i. 12 0 nemški otroški » rtec za otrr>ko d 3 do u le z \e ikiiu v tom je O'ltrt čez počitnice Via Canova 12. 12 2 Kupim prazne »ode vel ke Foru i 22. in m jbne. t lici j 125. i! 14 in ud j šilve militarizma ni da je Avstro - predstavi od 8 do 10 ure zjutraj v omenje- Ošr>ka po svojem ugodnem poJožaju, da nem uradu. Pozvauka je šla, a ker reva ni tu-i v vojni uživa se vedno velike simpa- doma v deveti deželi in ne zna laški, je tijc n wd sovražil ki, prva poklicana kot morala čakati dalje Časa v uradu, kjer po- nurovr.a posredovalka. »Našo zunanjo politike) mora določati upoštevanje militarič-nega in gospodarskega i>oložaja ter prava sluj^jo tri gospO.icne ki pa ne znajo slovenski. Čakati je morala, da je prišel neki gospod doktor, ki pa tudi ne zna slov en- ureditev notranje politike, predvsem na- ski. Ta ji je rekel, naj pride naslednjega rodujstnega v prašanja. 1 oda hitro delo je dne, da opravi, kar bi bila morala opraviti nujno p »:rco::o. lakih glasov iz nem-|ob tej priliki! Ker pa ima žena majhnegra sr.Mga tabor i iii>ino bih vajeni duskj, knjti otrociča. slabo zdravie in še drugih skrbi, bi so siiiKi, siLio redki, (jotovo pa jc, }e sklenila, da na omenjeni urai« ne pojde več, ako je ne vabijo v slovenskem jeziku, do česar ima poix>lno pravico. Mi pa pravimo, da ie postopanje tega urada nepravilno, iu prosimo cesarskega komisarja, oziroma njegovega namestnika, da napravi konec tem razmeram, ki res spadajo v deveto deželo, ne pa v Trst, kjer je slovenski jezik deželni jezik! so tudi ti redki glasovi kar najznačimejsi, in to tembolj, ker izhajajo od mož, o katerih se lahko trdi, da so vse drugo kot pulili in plitvi kričaei. kateri so imeli doslej !e preveliko besedo v politiki avstrijskih Nemcev. Tudi ti redki glasovi so oznanje-vVJ preobrata na boljše, kajti prej ali sicj. prostovoljno ali prisiljeno, jim bo- Kupujem južno slovanske politike ter da v njego-1 ura«.i._ vem neomejenem zaupanju in pomoči do- j ■ ,|fftnf bc sebi oslona za vztrajno in neomajno H v lUf: 2:1 UII delo Go končne zmage. Po treh letih stra-dovanja, omahovanja in mnogih tužnih pojavov treba, da se narodna Zavest okrepi. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« nnf&~n1Mrf'«f v mjiepsi ie, j 1249 j Stroj za živanis in ueznnjs, pr^i nemški iizort!. ffi&feaasiajiip" Rast & Gasssr Bogata zaloga v^eh potrebščin. Mehanična delavnica za vsa*o poprav lin nje. — Tvrdka t<5taRov!jena Ista 1871». — Trsi« uliza Cara^ar.«^ št. ifc. ZOBOZDRAV^isC Dr« CeS te r^ e '-a d a s L v_i s .•» v Trstu, uS. Poste o 12f vogal uiic«3 CLClle Pos a. Izdir«niije zosjo^ brez :-s bolečine. x Plcmbl^nie. :: UMIT eii ZOJiS DRANSKA Trst l?!d Coss« cll Rlspurmlo šteu. 5 (Loslno poslopje) Kapital in rezervi K 13tSC0.000__ Fllljalke: Dunaj Tegetbofstr sse ,7-9. Di brovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, SibenlV, Zara. Vles« na knjiiice 312°o Vloga na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrekovanje vlog na tekočem in žiroračunu po djgovort!. Ak-editivi čeci in nadnice na vsa tu-in inoztmska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrelnosne papirie, rente, ubli-gacij?, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — Valute m ' devize, pre dujmi na vrednostne papirje in bla o ležeče v javnih skladiščih. S fe de:>os;ts proinese. — Prodaja srečk razredne 'oterje. Zavarovanje vsakovrstnih pnpirjev proti kurzni izgubi, revizija žreLanja srečk itd. brezplačno. Stavoni kre.ii renb.»urs krediti. — Bozna naročili.---inkaso.--Menja'nica.--Esktimpt men e. Telefoni: 1433, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. = Ur«ina ure: od 9 do 1 popold ne =====