TRST POTREBUJE RAZEN PROSTE LUKE TUDI PROSTO CONO, PREDVSEM PA POTREBUJE UPRAVNO AVTONOMIJO, KI JO PREDVIDEVA CELO SAMA USTAVA ITALIJANSKE REPUBLIKE. NA TA NAČIN BODO POSTAVLJENI TEMELJI, DA NASE MESTO VSAJ DELNO LAHKO PONOVNO POSTANE TRGOVSKO IZHODIŠČE SREDNJE EVROPE IN VAZNO INDUSTRIJSKO SREDISCE.
JUTRI IZIDE PRIMORSKI DNEVNIK NA OSMIH STRANEH S ŠTEVILNIMI ZANIMIVIMI ČLANKI TER MNOGIMI BOŽIČNIMI IN NOVOLETNIMI VOŠČILI.
ter je še poudaril, da Francija ne bo zanemarjala nobene stvari, da omogoči sporazum o razorožitvi. Glede sovjetske grožnje, da bo razveljavila francosko-sov.ietsko pogodbo, pa se je govornik vprašal, koliko pobud je Sovjetska zveza prevzela v Vzhodni Nemčiji, ne da bi na francoski strani mislili na odpoved pogodbe s Sovjetsko zvezo. Zatem je izjavil, da trdno upa, da so določbe pariških sporazumov glede, oborožitve take, da lahko služi.io kot priprava splošni politiki razorožitve. Med splošnim odobravanjem velikega dela poslancev je Mendes-France ponovil svoj predlog za konferenco štirih, ki naj bi bila v maju, in je izrazil prepričanje, da bo glasovanje skupščine «s široko večinos dalo temu predlogu pomen soglasnega razpoloženja francoskega ljudstva.
Ko se je seja ob 22. uri nadaljevala, ie prvi govoril picgresist Pierre Cot, ki je ostro obsojal pariške sporazume. Odgovoril mu je na kratko Mendes-France in nato je Badie položil svojo resolucijo. Sčja je bila zopet prekinjena, zato da se o resoluciji izreče zunanjepolitični odbor skupščine. Opolnoči je predsednik odbora v skupščini sporočil, da je bila resolucija zavrnjena z 22 glasovi proti 13 in 2 vzdržanima. Sledilo je glasovanje skupščine. ge prej pa je Mendes-
Pred potovanjem Hammarshjoelda v Peking
NEW VORK. 23. - Glavni tajnik OZN Hammarsk.ioeld, ki se je vrnil v New Vork. računa, da bo odpotoval y Peking takoj po božiču. Sinoči je Hammarskjoeld na tiskovni konferenci izjavil: «Ne grem nikogar nič vpraševat. Grem samo, da načnem zadevo. ki terja skupno proučitev na podlagi resolucije glavne skupščine.« Na vprašanje, ali se bo med potovanjem v Peking ustavil v Indiji, je Hammarskjoeld izjavil:	«Če bom
šel skozi Novi Delhi, bom srečen, če bom lahko videl gospoda Nehruja.«
V zvezi z razgovori, ki j'h je imel s kitajskim vladnim predsednikom Cuenlajem, ie burmanski vladni predsednik U Nu izjavil, da bi Cuenlaj rad sprejel ameriško «pdlurnd-no» misijo na Kitajskem: ta misija bi lahko presojala o dobri volji Kitajske, ko ta izjavlja. da želi prijateljske odnose z EDA. U Nu je tudi izrazil prepričanje, da kitajsko ljudstvo res želi mir.
Proti ratifikaciji so glasovali poslanci KPJ in PSI » Zbornica je zavrnila vse predloge za odložitev ratifikacije, tudi predlog demokristjana -Helloiiija, ki je bil nato izključen iz stranke * Diskusija o resolucijah
•Se vedno	nevarno na Holandskem in v Angliji
PRIMORSKI DNEVNIK
sir
24. decembra 1954
SPOMINSKI l>XEVI
Na današnji dan se je leta 1829 rodil Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj.
mmm
Danes, PETEK 24. decembra
Adam in Eva, Dunja Son-ce vzide ob 7.44 in za-i-on-e od 16.24. Doižina dneva 8.40. Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 15.39. Jutri, SOBOTA 25. decembra Božič, Zitigoj
EDINA MOŽNOST USPEŠNE BORBE Zfl SOCIALNE IN NARODNE PRAVICE
Za široko strnjeno gibanje
zdravi socialistični osnovi
na
8oj nacionalistični buržoaziji in Komintormističnim voditeljem ki še naprej varajo delavstvo in istovetijo njegove interese z interesi fašističnih provokatorjev
V okviru političnih diskusij, | na škodo delavskih interesov | dolžni storiti zaradi nas saki >o v teku v mestu in oko- ter na škodo slovenskega živ-lmih in zaradi našega gibanja
lici, je bil v Lonjerju uspel vaški sestanek, na katerem so domačini razpravljali o položaju, ki je nastal po londonskem sporazumu. Obširno in pregledno politično poročilo je podal tov. Drago Pahor, ki je najprej prikazal politične razmere v Italiji, odnos naprednih socialističnih sil do reakcionarnih strank, potem Pa še vpraiianje kominformiz-ma v luči sedanje politike Sovjetske zveze.
Glavni del svojega referata pa je govornik posvetil položaju na ncšem področju ter nalogam, li se postavljajo pred vsakega slovenskega demokrata, vsikega slovenskega socialista. Ali moramo pomagati in sodelovati, je dejal tov. Pahor, da bi se na naših tleh ustvarili zveza naprednih socialnih in političnih sil, ki bi se lahko uspešno zoperstavila reakciji ter jo za vselej izolirala. To zvezo morajo torej tvoriti vi i slovenski in italijanski socialisti, demokrati an antifašisti Čeprav zaenkrat še ne moremo računati z e-notno stranki vseh teh sil, pa je naša dolžnost, da se borimo za spor,izum med vsemi demokratičnimi gibanji, ki naj na socialistični osnovi zberejo čim veo delavcev obeh narodnosti.
V sklopu socialističnih sil bomo morali nadaljevati borbo proti nacionalističnim in šovinističnim vplivom ter proti kominformizmu, ki pa ni istoveten s komunistično partijo. Ko govorimo o kominformizmu, ne mislimo na komunistično partijo ali delavce komuniste temveč kominformi-stične voditnlje, Vidalija in njegove sodelavce, ki nadaljujejo z v bistvu nacionalistično politiko v odnosu do Jugoslavije, po drugi strani pa hočejo vsiliti svoj monopol, ko govorijo o enotnosti socialističnih in demokratičnih sil. Prav ta monopolistična politika je največja ovita za uresničitev enotnosti vseh socialističnih in demokratičnih sil pri nas in drugod.
Poleg borbe proti omenjeni reakcionarni in kominformi-stični politiki pa se bomo morali Slovenci boriti še pa kul turnem in gospodarskem področju za naše osnovne pravice ter za razvoj našega narodnega življenja. Spomenica in Posebni statut nam dajeta potreben okvir za uveljavitev naših narodnostnih pravic. Za naše narodno življenje je bistveno, da se Slovenci borimo ne le za izvajanje statuta temveč da razvijemo čim širšo kulturno, gospodarsko in drugo dejavnost, kar nam bodo omogočile naše lastne organizacije. Najvažnejša organizacija, ki naj služi temu namenu, je novoustanovljena Slovenska kulturno-gospodar ska zveza. Pri tem pa moramo poudariti, da je vprašanje narodne enakopravnosti v najširšem pomenu politično-socia-len problem, je vprašanje političnega vzdušja in demokratičnih pogojev, ki si jih je treba priboriti in okrepiti. Nacionalistični i.i šovinistični pritisk proti Slovencem izhaja iz politike italijanske buržoazije in je sestavni del njene reakcionarne, protidelavske in protidemokratične politike sploh. Zato pomeni borba proti reakcionarni razredni politiki istočasno tudi borbo za ustvarjanje pogojev za svobodno slovensko narodno življenje in vsestranski razvoj.
Vsaka drugačna oblika borbe bi bila nn samo nekoristna, temveč bi celo koristila italijanski nacionalistični bur-žoaziji. Ne smemo pozabiti, da se je v preteklosti in se bo tudi v bodoče zavzemala za politiko italijanske nacionalne fronte proti slovenski nacionalni fronti. Ona ve, da bi mogla s tako politiko preprečiti italijaskim delovnim množicam dosledno demokratično razredno borbo, in sicer
Ija na našem področju.
Po referatu se je razvila zelo živahna diskusija. Vsi prisotni pa so izrazili željo po pogostejših sestankih in diskusijah.
* 4= =1:
«Vse slovensko delovno ljudstvo v socialistično fronto!« Pod tem geslom so predvčerajšnjim zborovali tudi Boljuneani in Dolinčani, ki so pozorno poslušali izvajanja tov. Stoke. Govornik je obrazložil razne politične dobodke v zadnjem času ter pri tem poudaril nove pojave v politiki Sovjetske zveze, predvsem v odnosu do socialistične Jugoslavije ter drugih demokratičnih in socialističnih gibanj v svetu.
Prisotni so z zanimanjem poslušali vsebino programa zdravega socialističnega gibanja, v katerem mora sodelovati tudi naš človek. To smo
ki se je vedno borilo za uveljavitev življenjskih pravic tu živečega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti. Ne smemo se in tudi hočemo biti odrezani od življenjskih problemov našega delovnega ljudstva in zato moramo našo borbo ojačiti na zdravi socialistični osnovi. Naše mesto je v borbenih vrstah tržaškega delavstva. V te vrste moramo vnesti naše izkušnje, ki smo jih bojevali in dobojevali v vrstah Osvobodilne fronte.
Združimo se v veliki družini tržaškega socialističnega gibanja in vnesimo vanj vso našo borbenost!
Prisotni so po daljši diskusiji soglasno izrazili misel, da mora OF vključiti svoje moralno politično premoženje v širše socialistične gibanje, ki bo v novih pogojih nosilo naprej zastavo naše slavne borbe.
Pogajanja na uradu za delo glede odpustov v Jononiiarnf
Včeraj zjutraj so se na ura-du za delo sestali predstavniki delavcev m ravnateljstva Tržaške konopljarne ter ponovno razpravljali o 130 odpustih v tem podjetju. Sindi kalne organizacije so se namreč obrnile na urad za delo, naj v sporu posreduje, potem ko so bila vsa pogajanja na sedežu Zveze industrijcev brezuspešna. Ravnateljstvo Tržaške konopljarne vztraja še vedno na svoji zahtevi po 130 odpustih, češ da lahko le na ta način reši podjetje propasti. Prav tako vztraja na tem, da odpusti te delavce in delavke že med 1. in 6. januarjem 1955.
Predstavniki Delavske zveze so sporočili dr. Levitusu. da ie Italijanska zveza tekstilnih
POJASNILO \I ZVEZI Z NAŽIM VČERAJŠNJIM ČLANKOM
Tržaška kvestura izstavila že nad 2.000 potnih listov
Zav/lačeuanje pri izstavljanju potnih listov je v glavnem pripisati pomanjkljivim listinam
V zvezi z našim včerajšnjim člankom «Pritožbe glede potnih listov# smo dolžni priobčiti naslednje pojasnilo, ki izhaja iz ponovnega razgovora našega urednika s šefom oddelka za potne liste dr. Od-dom. Predvsem smo ugotovili, da je večina pritožb glede dolgega čakanja na izstavitev potnih listov zaradi pomanjkljivo oddanih dokumentov, ki se morajo oddati skupno s prošnjo na pristojnih policijskih komi'
,	,	.	na ut toiu litin uuiivt aivni nuiiir
delavcev intervenirala pri -ta- j sariatih. Tako smo v nekem Ihanskem ministrstvu za delo in zaprosila, naj posreduje.
Na podlagi tega je dr. Levi-tus povabil predstavnike podjetja, naj odložijo odpuste do 7. januarja, da se bo videlo, kaj bo ukrenilo omenjeno ministrstvo in kako se bo sploh stvar razvila.
Milite in eilajte
fltimoibhi drmmik!
ODGOVOR URADA ZA DELO GOJENCEM PREUSMERIT VENIH TEČAJEV
Zavrnjene zahteve gojencev glede izplačila božične nagrade
Pojasnilo vladnega generalnega komisariata glede zahtev delavcev se sklicuje na podporni in rotacijski značaj preučitvenih tečajev
Včeraj je urad za delo odgovoril na zahteve delavcev preusmeritvenih tečajev, ki so se predvčerajšnjim zbrali na Trgu Unita in poslali tudi petčlansko delegacijo k dr. Pa-lamari. Urad za delo je vse zahteve teh delavcev odbil, kar je seveda povzročilo med njimi veliko nezadovoljstvo in razočaranje, saj smo pred prazniki in delavci so upali, da bodo vsaj aelno ugodili njihovim zahtevam.
Kot smo že omenili, so ti delavci zahtevali, naj jim izplačajo božično nagrado ter vsaj toliko družinske doklade, kolikor jo dobivajo delavci, zaposleni pri SELAD. Od kakih 900 delavtjev,, ki delajo sedaj v preusmeritvenih tečajih, jih bodo 31. decembra tudi 400 odpustili, ker končajo dobo šestih mesecev dela. Ob tej hudi delovni krizi nimajo ti delavci nobenega upanja na zaposlitev. Zato so postavili tudi povsem upravičeno zahtevo, naj jih obdržijo v tečajih vsaj do konca marca, da mine zima. Tudi te njihove zahteve niso oblasti sprejele.
Vladni generalni komisariat je poslal v zvezi s tem vprašanjem naslednje pojasnilo:
Kot znano, je začela skupina gojencev v tečajih za poklicno preusmeritev pri centru za usposabljanje delavstva akcijo, da bi jim priznali božično nagrado in da bi lahko ostali y tečajih še nadaljnje tri mesece, to je, tudi po poteku šestih mesecev, ki so predvideni za normalni tečaj.
K temu je pripomniti, da je namen tečajev za poklicno preusmeritev, ki so doslej v Trstu omogočili, da se je zvrstilo v njih vsakih šest mesecev na tisoče brezposelnih, ta, da bi z njimi izučili brezposelne kakega določenega poklica, ker je nujni pogoj za njihovo poznejšo vključitev v normalno proizvodno dejavnost. Hkrati predstavljajo obliko pomoči, ki je mora biti upravičeno deležno čim večje število brezposelnih. Znano je tudi, da je «navzočnina .(inr dennita di presenza), ki jo dobivajo gojenci na Tržaškem ozemlju, mnogo višja od tiste, ki jo plačujejo v drugih italijanskih pokrajinah.
Prav zaradi te okoliščine Je zahteva po božični nagradi neupravičena. Ce bi jo sprejeli bi se tudi
stva, določena za «navzočni-no», in s tem bi se moralo zmanjšati tudi število gojencev, ki bi jih bilo možno sprejeti v tečaje. In ker teh sredstev ni mogoče povečati, bi s podaljšanjem tečajev tistim, ki so jih že končali, za nadaljnje tri mesece, razočarali upravičeno pričakovanje onih, ki čakajo, da bodo z začetkom prihodnjega polletja sprejeti v tečaje.
Med gojenci, ki so v svoji protestni akciji zapustili učilnice in delavnice, so bili mnogi gojenci izrednih tečajev za brezposelne, katere je odredil vladni generalni komisariat in ki so se začeli komaj pred mesecem dni. K temu je pripomniti, da ne gre za položaj teh gojencev, ker imajo pred seboj še več mesecev za do-vršitev tečajev.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Pred emigracijo okradla prijatelja
24. novembra letos sta 37-letna Marija Kočevar in 18-letna Alojzija Čermelj iz Ul.Sara Davis, ki sta nameravali emigrirati, prva v Venezuelo, druga pa v Avstralijo, povabili 40-letnega prijatelja Vla-dimira Likarja iz Ul. Toti na poslovilni večer, kjer sta ga tudi pošteno opili. Ko se je Likar vlegel in zaspal pa mu je Kočevarjeva vzela iz plašča ključ in odšla v njegovo stanovanje, kjer mu je ukradla za 150.000 lir oblek in drugega blaga.
Likar je tatvino naslednjega dne takoj opazil in tudi prijavil. Med preiskavo je sum padel na Kočevarjevo, ki je med zasliševanjem tudi priznala in dodala, da je za tatvino vedela tudi Čermelj eva. To so tudi aretirali, vendar je zanikala. Pojasnila je, da je za Kočevarjevo nesla v zastavljalnico ukradeno blago in da je o tatvini izvedela šele ko je bilo blago zastavljeno.
Kočevarjeva, ki je povedala kam je skrila police in kovček, je končno tudi dodala, da ji je Likar obljubil za neizogibno I kratke ure ljubezni 10.000 lir,
tela priti do denarja s tatvino.
Isto sta ženski ponovili pred
sodiščem, ki je Cermeljevo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je joka-1 za potne liste dr. Oddu, ki bo jočo Kočevarjevo, ki bi mo-1 — kot smo -se včeraj prepri-rala v preteklih dneh odpo-! čali— vsakomur pojasnil, za-
primeru ugotovili, da je prosilec prošnjo sicer oddal, a je ni podpisal, ali pa da je manjkalo potrdilo preture o «vise-čih tožbah#. Oddelek za potne liste na tržaški kvesturi take prošnje seveda ne upošteva in jih vrača. Je pa v tem primeru dolžnost posameznih policijskih komisariatov, da prošnje in dokumente pred sprejemom dobro pregledajo ter ugotovijo, ali morda kaj ne manjka. Na vsak način je priporočljivo, da oddajo prosilci svoje prošnje za potni list na pristojnem policijskem komisariatu sami, ter si na ta način prihranijo morebitna nepotrebna pota in dolgo čakanje.
Vzrok za delno zavlačevanje pri izdaji potnih listov je tudi v tem, da smo tik pred prazniki in je naval ljudi, ki hočejo imeti potne liste, izredno velik. To gre predvsem na račun potnih listov za Jugoslavijo, ki so potrebni, odkar za prehod čez mejo ne zadostuje več osebna izkaznica. Omenimo naj še, da je tržaška kvestura izdala doslej že nad 2.000 potnih listov, kar je za razmeroma kratek čas njene kompetence precej visoko število.
Ce pa kdo meni, da ima vse potrebne listine v redu in da kljub temu ni dobil potnega lista v primernem času, tedaj naj se zglasi pri šefu oddelka
S tem končno tudi lahko upamo na večji razvoj te tradicionalne tržaške industrije.
Pojasnilo prefekture
o urniku stojnic in trgovin
Prefektura — upravna služba — pojasnjuje glede svojih prejšnjih ukrepov o urniku stojnic in trgovin v božičnih in novoletnih dneh, da velja dovoljenje, ki je bilo izdano trgovcem, ki prodajajo galan-terijskg blago in drobnarije, slaščice, razglednice, igrače in darilne predmete, da imajo lahko od 23. t. m. do 2. januarja dalj časa odprte trgovine zvečer, za vse dni razen praznikov, kot predvideva pre-fekturni odlok št. 3172-5800 z dne 27. marca 1954, torej ne za božični dan, nedeljo 26. t. m. (drugi božični dan), novo leto in nedeljo 2. januarja.
Prejšnji ukrepi glede podaljšanja urnika omenjenih trgovin pa so izpremenjeni v toliko, da je dovoljeno podaljšati urnik le do 21. ure.
A. Hussoo: «Hutiiuie ungeluv» druge nremiera v «Iealro filuovo»
Sinoči je bi-la druga premiera v «Teatro Nuovo# kot se imenuje novo dramsko italijansko gledališče v Trstu. V režiji Al. Brissonija so igrali komedijo Alberta Hussoma »Kuhinja angelov«.
Dejanje se dogaja v božični noči lela 1910 v Kajeni na Francoski Gvineji, kjer se trije kaznjenci vrinejo v pošteno družino francoskega trgovca in povzročijo — iz kaprica — nič manj kot dva premišljena umora trgovčevih sorodnikov, seveda na mojstrski način s pomočjo strupene kače, tako da so pred zakonom popolnoma krači. Vsi igralci, posebno pa Laura Solari kot trgovčeva zaljubljena hči ter trije kaznjenci (Alfred, Julij m Josip) — Pi-ero de Santis, Giuseppe Caldani in Armando Mi-1 iarui kot tudi Giann-i Soliaro, Isa-bell-a Eiva in drugi, so svoje vloge podali prav dobro. Občinstvu — ki Pa žal, kljub ne visoki vstopnini, ni napolnilo dvorane — sta duhovita francoska komedija kakor tudi njena izvedba zelo ugajal!! in zato ni štedilo s ploskanjem.
Danes zvečer ob 21. uri bodo komedijo ponovili, jutri zvečer pa bo repriza Goldonijeve »Premetene ženske#.
( Stalno dramsko gledališče )
»Novo gledališče« v Ul. Giu stimano. Danes ob 21. uri ponovitev komedije Alberta Hus-sona v treh dejanjih: »Kuhinja angelov# (izven abonmaja).
GROZNA NESREČA V NASELJU SIT. MARKA PRI DEVINU
OTROK PADEL U GREZNICO
in kljub takojšnji pomoči umrl
Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, zakaj nad odprtino greznice ni bilo pokrova
tovati v Venezuelo, obsodilo na 2 leti zapora in na 12.000
lir globe.
Preds.: Gnezda, tož.; Amo-deo, zapisn.:	Magliacca,	o-
bramba: odv.; Falconer in Ca-talan.
Davčni seznami na vpogled
Od 26. do 30. decembra bodo vsak dan od 9. do 12. ure v IV. oddelku za davke in pristojbine v občinski palači v Ul. Rettori 3, III., občinstvu na vp<> gled glavni in dodatni seznami državnih i-n občinskih davkov. Po tem roku bodo izročili sezname davčni izierjevalnici. Ti davki se lahko plačajo v šestih obrokih kot običajno. Po zapadlosti obrokov, oo davkarija sodno izterjevala davke. Proti vpisu v sezname je dopuščen priziv r»a prefekta v šestih mesecih po 30. decembru 1954
kaj in kje je obtičala njegova prošnja. Poudarjamo pa. da ni važen datum, kdaj je prosilec vložil svojo prošnjo pri kakšni agenciji, temveč datum, kdaj je bila prošnja oddana na policijskem komisariatu.
V f(Gasimi bodo predelali 5000 ton semena kitajske soje
Posredovanje vladnega generalnega komisarja za prede lavo 5.000 ton semena kitajske soje v tržaški tovarni družbe Gaslini, je privedlo do uspeha.
Predsednik družbe se je iz Genove zahvalil vladnemu generalnemu komisarju, ker bo s tem omogočeno ponovno obratovanje važne tovarne, ki več let ni obratovala.
IMENOVANJE KOMISARJA V GRADBENI ZADRUGI URADNIKOV URADA ZADE10
Pred razčiščenjem ozadja o gradnji vil pri Cedasu?
Pri gradnji teh vil naj bi bile javne uslanove oškodovane za okrog 130 milijonov javnega denarja
zmanjšala proračunska sred-Iker pa jih ni dal, je ho-
KLJUB VSEM RESOLUCIJAM. INTERVENCIJAM, ITD
41,2 ODSTOT. VSEGA PROMETA vzdržujejo ladje tujih družb
Število tujih družb in ladij v Trstu je še en dokaz, da je treba Trstu vrniti njegove ladje in obnoviti vse proge
Mnogo resolucij, vlog, osebnih intervencij in pritožb je bilo v zadnjih letih napravljenih, da bi se vprašanje tržaškega pomorstvu premaknilo z mrtve točke. Zal dokazuje praksa, da so bili vsi ti napori zelo malo učinkoviti, saj se stanje bistveno ni iz-premenilo.
Tržaški pomorski promet zato oskrbujejo italijanske .ladje le 58,8-odstotno, medtem ko vkrcajo na ladje pod drugimi zastavami 41.2 odst. vseh tovorov. Velik delež, katerega imajo najrazličnejše tuje zastave v tržaškem pristanišču, je brez dvoma koristen, ker te ladje omogočajo vsaj normalno odvažanje blaga. Vendar pa tuje družbe nimajo interesa okrepiti tržaški promet in so prišle v Trst izključno zato, ker tu pač obstajajo možnosti zaslužka. Prav zato pa bi morale priti v Trst ponovno vse tržaške ladje, ki so bile pred vojno ali po vojni Trstu odv/.ete. Zato tudi ugotavljajo vso omenjene resolucije nujno po-i
trebo po novem ladjevju.
Izredno veliko število tujih družb, ki vzdržujejo, redne zveze iz Trsta, potrjuje trditve, da obstajajo resne možnosti krepitve tržaškega pomorskega prometa in da bi tržaške ladje v Trstu ne ostale brez tovorov.
V našem pristanišču sedaj delujejo sledeče družbe, ki vzdržujejo naslednje redne proge:
1.	«Jugoslovanska linijska plovidbaa vzdržuje 6 reuniii prog z dvajsetimi najmodernejšimi hitrimi ladjami srednje tonaže.
2. Grška družba, ki ima 4 ladje redne plovbe poleg večjega števila ladij svobodne plovbe.
3. Argentinska državna družba, ki vzdržuje zvezo med Trstom in La Plato s petimi ladjami.
4. Redna ameriška proga, ki deluje s 3-4 parniki na mesec,
5. Dve angleški progi proti Severni Evropi,
8. Dve drugi, ameriški pro-
gi: prva proti vzhodni obali ZDA, kjer vozijo štiri 10.000-tonske ladje, ki razvijajo 16 milj na uro, in druga proti Izraelu in Turčiji, na kateri vozijo prav tako 4 ladje istega tipa.
7, Turške in egipčanske družbe, ki vzdržujejo redne zveze s svojimi deželami.
Poleg tega obstajajo še številne druge zveze, ki imajo le deloma reden značaj. Jugoslovanska mornarica pripravlja sedaj ustanovitev zveze proti Južni Ameriki, medtem ko ameriški in skandinavski brodarji proučujejo ostale proge.
Vse te številne tuje pomorske družbe opravljajo sicer za Trst dragoceno delo, ker bi brez njih pristanišče še huje nazadovalo, kot je že, vendar pa je nujno potrebno obnoviti tudi tržaško mornarico, ki bo skrbela za obnovo in procvit izključno tržaškega prometa in ki bo ponovno postala važen faktor zaposlitve in zaslužka vsega tržaškega prebivalstva.
Včeraj je neki tržaški dnevnik sporočil, da je vladni generalni komisariat imenoval oblastvenega komisarja v gradbeni zadrugi uradnikov urada za delo. List piše, da so baje v začetku tega leta odkrili v tej zadrugi nekatere upravne nepravilnosti v zvezi z zidanjem vil pri Cedasu.
O tej zadrugi tn o omenjenih vilah, kot tudi o gradbeni zadrugi uradnikov oddelka za javna dela, so vsi tržaški listi že precej pisali in omenili, da se baje vodi preiskava zaradi nekaterih upravnih nepravilnosti v obeh omenjenih zadrugah.
Zanimivo je, da je pred letom dni jugoslovanska agencija Jugopress# objavila vest, v kateri je bilo rečeno, da je v tržaško javnost prodrl glas o oškodovanju javnih ustanov za okrog 130 milijonov lir. V vesti sta bili omenjeni «Grad-bena zadruga uslužbencev u-rada za delo# >n »Gradbena zadruga oddelka za javna dela#. Funkcionarji teh dveh zadrug naj bi, po pisanju gornje agencije sklenili z nekim zasebnim lastnikom velikega zemljiškega kompleksa med Barkovljami in Kontovelom pogodbo za odkup zemljišča za zidanje vil pc smešni ceni 40 lir za kv. meter, medtem ko je bila tedaj tržna cena tega zemljišča najmanj po 2000 lir za kv. meter. Za pro-tiuslugo, vedno po pisanju omenjene agencije, naj bi se ti funkcionarji obvezali, da bedo zgradili po njegovem zemljišču široko asfaltirano cesto. Agencija »Jugopress# pravi v svojem poročilu, da 50 baje za zidanje vil uporabljali tudi javna sredstva v skupni vrednosti 40 milijonov lir. Za gradnjo ceste do viadukta pa naj bi poraoili 80 milijonov lir.
Ne vemo sicer, koliko so gernji podatki točni. Toda če je res, kar je tedaj poročala agencija «Jugopress», potem bi morala oblast še bolj odločno nastopiti proti kršilcem
železniškega viadukta, gradili delavci SELAD, t. j. delavci javne ustanove. Zato se nam vsiljuje vprašanje, kdo je dal ukaz za gradnjo omenjene ceste po zasebnem zemljišču, ko vsakdo ve, da bi zgrajena cesta nujno postala last lastnika zemljišča? Mislimo, da pri tem ne gre samo za »nekatere upravne nepravilnosti v zvezi z zidanjem vil pri Cedasu#, kot to piše včerajšnji «Corriere di Trieste#, temveč da gre tudi za ugotovitev, kdo in kako je mogel dati ukaz za gradnjo omenjene ceste, ki ni ne državna ne občinska last.
Drugi tržaški listi, med katerimi tudi bivši «Giornale di Trieste#, ki se je sedaj preimenoval v «11 Piccolo#, so pisali tudi o neki preiskavi, ki naj bi jo napravile osebe poslane v Trst iz raznih rimskih ministrstev. O teh preiskavah so listi omenjali urad za delo in baje tudi oddelek za javna dela. Ob vsem tem pisanju pa je prišlo vedno na površje vprašanje zidanja vil pri Cedasu oz. vprašanje ene ali druge gradbene zadruge obeh omenjenih ustanov. 2e samo iz tega pisanja sodeč lahko sklepamo, da nekaj ni v redu z zidanjem teh vil.
Zaradi tega smatramo za nujno, da oblast odločno poseže v to zadevo, jo končno razišče in pojasni javnosti, kar je res in kaj ni res o vseh dosedanjih govoricah in pisanju tržaškega tiska in še posebno agencije «Jugopress», ki govori o milijonskem oškodovanju javnih denarnih sredstev.
Okoli 12.45 se je 8-letni Roberto Tomizza iz naselja Sv. Marka pri Devinu igral skupno s svojim bratcem in drugimi prijatelji okoli stavbe v kateri stanuje. Nepričakovano pa je otrok iz neznanih razlogov, na vsak način po nesreči, padel v greznico, katere pokrovi so bili odstranjeni včeraj zjutraj. Otroci, ki so prisostvovali padcu so takoj s svojim kričanjem priklicali na mestu nekatere delavce in ti so takoj šli na delo, da potegnejo otroka na površje. V začetku so se jim poskusi ponesrečili in končno so le z debelo žico v obliki kavlja potegnili otroka, ki je komaj dihal, na suho.
Na mesto so nemudoma prišli funkcionarji javne varnosti in rešilni avto, ki je otroka z vso brzino odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer pa je žal izdihnil.
Agenti devinskega komisariata so uvedli preiskavo, da ugotovijo kdo je in zakaj odnesel pokrov greznice, ki je uničila življenje malemu Robertu.
Hotel se je opiti otroku pa se je prevrnil z vespo
Proti večeru je 26-letni Um-berto Pribac vozil s svojim motornim kolesom po Istrski ulici proti Sv. Jakobu. V višini stavbe št. 4 pa je motociklist zaradi nekega otroka, ki je tedaj prekoračil cesto, ostro zavil, da bi tako preprečil trčenje vanj, zaradi česar pa je izgubil ravnotežje in se skupno z vozilom zvrnil na tla.
Pribaca so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi prask na obrazu in možganskega pretresa pridržali na II. kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, kar zdravniki izključujejo, bo Pribac okreval v 10 ali v najslabšem primeru v 20 dneh.
Orbatti, ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 7 ali najkasneje v 25 dneh, je izjavil, da se je ranil ob vstopu v avtobus, ki bi ga moral odpeljati domov. Neki sopotnik je namreč tedaj nepričakovano zaprl vrata, ki mu so stisnila prst ob steno.
Z doma je odšla
Predvčerajšnjim zjutraj je 25-letni Klavdij Žerjal iz Ul. Boecaccio 11 prijavil policiji, da je njegova 15-letna sestra Bruna že 21. t. m. ob 12. uri odšla z doma in se ni več vrnila. Žerjal ne ve kam se je zatekla sestra, ki je imela na sebi rjav plašč, rjavo krilo in plav volneni pulover. Dekle je odšlo z doma brez denarja in tpdi bjez dokumentov. -
Nezgoda na vlačilcu
Popoldne je 33-letni Germa-no Perini iz Doberdobske ulice na Opčinah med delom na vlačilcu «S. Daniele# nerodno padel rja železni krov, pri čemer si je ranil na desni nogi.
Takoj nato se je z rešilnim avtom Rdečega križe zatekel v bolnišnico, kjer so ga morali s prognozo okrevanje v 5 ali 8 dneh pridržati na II. kirurškem oddelku.
Prst ned vrati
Zvečer so sprejeli na ortopedskem oddelku 46-letnega Giusta Orbattija iz Ricmanj, kateremu je dežurni zdravnik ugotovil precejšnjo rano, imel je namreč dobesedno razmesarjen palec leve roke.
štev. Mi vemo le, da so bile tam sezidane neke vile v okviru ene ali obeh omenjenin gradbenih zadrug; da je bila nova cesta, ki v glavnem teče po zasebnem zemljišču gospoda Janežiča, trasirana do stare ceste, ki pelje iz Barkovelj na Kontovel, Vemo tudi, da so to cesto, ki je končana do
Obsojen pokvarjenec
Za zaprtimi vrati je bila te dni razprava proti 50-letnemu Francescu Samizu iz Ul. Fla-via, katerega so obtožili amoralnega združevanja z mladoletno hčerko, ki je imela tedaj šele 15 let ter proti 22-Kavrečiču
i letnemu Edvinu in izkoriščevalcem javnih sred-j ki se je 1951. leta združeval
Samizevo
s tedaj 13-letno hčerko Natalijo.
Sodišče je oba spoznalo za kriva obtoženih dejanj in obsodilo Samiza na 5 let in 2 meseca zapora, od katerih so mu tri leta pomilostili, med- ,	,	.
tem ko so Kavrečiča obsodili , p^jlma^Tr/Unlti 4; na 2 leti zapora ter mu celo' -	-	--
kazen pomilostili.
on vceral 00 danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. decembra 1954 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo !e 13 ostb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: šofer Giordano Di Tommaso in šivilja Fran-china Guerra, pleskar Giovanni Resoio in gospodinja Cla-ra Di Caetri. uradnik Aldo Ba-ttaglia in gospodinja Maria Biaochi.
UMRLI SO: 75-1 etna Maria De-vi-de vd. Mani-a, 61-let ni Josip Prašelj,	45-letni	Armando Ku-
mar, 72-letna Elisabetta Argem-t-i-n por. Torre, 73-letna Maria Gh-erdoz vd. Siega 75-letnl Gio-va-noii Contento, 67-letna Elisabetta Maraspin vd. Terrazzer, 83-letna Leomira Sopranlč vd-. A-brami,	74-letna	Rosa Gronchi
vd Buzzi, 68-letni Florindo Ver-r.tri-n, 81-letna Maria Cacci vd. Sles, 85-letna Maria Bertuzzi vd. Sovran,	81-letna	Petronllla Ve-
nez-iani vd. Bliznakoff
Kos lesa v oko
Malo pred poldnem je Ni-colo Pascul iz Ul. Fiavia 12 pripeljal, v bolnišnico svojega 9-letnega sina Luciana, katerega so zaradi poškodbe na očesu pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na okulističnem oddelku.
Pascul je pojasnil, da je sinu med igro s prijatelji priletel v oko kos lesa, ki ga je zalučal neki Pino, stanujoč v Ul. Fiavia 8.
if tl Q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 26. dec. 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
«3 + ena»
Komedija v treh dejanjih
Spisal: Ferdinand Roger Režiser:
Nada Gabrijelčičeva
Oče - Rado Nakrst
Urnik občinskih menz
Občinske menze bodo delovale ob božičnih praznikih po naslednjem urniku: 25.XII. bo menza na Trgu Liberti (pred postajo) odprta ves dan, menza v Drevoredu XX. septembra bo zaprta ves dati, inenza v Ul. Gambin-i pa bo odprta samo za kosilo. Dnevni hotel na Trgu Liberta pa bo zaprt ves dan.
26.XII. bodo menze redno delovale, dnevni hotel pa bo odprt od 7.30 do 13. ure.
Zadnja pot fjazarja Veljaka
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 11,5, naj-nižja 4,4, ob 17, uri 8,4, zračni tlak 994,3 stanoviten, veter -0 km severozahodnik, vlaga 87 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 10,7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda Istrska ulica 7-iovann-l Prelitimi, Ul. T, Vecellio 24, Hara-baglia v Barkovijah In Nicoli v
Včeraj dopoldne je bil pogreb pokojnega Lazarja Veljaka, zavednega proletarca in Slovenca iz Stramarja, ki je umrl v torek v tržaški bolnici po kratki, a zelo mučni bolezni. Iz mrtvašnice se je razvil dolg sprevod po bližnjih ulicah. Krsto so nesli pokojnikovi delovni tovariši. Poleg vdove, hčerk in sorodnikov se je pogreba udeležilo veliko število Lazarjevih prijateljev, domačinov, delavcev iz mesta, aktivistov, in zastopnikov naprednih organizacij, ki so dolga leta delovali skupno z njim.
Mati - Ema Starčeva
V ponedeljek 27. dec. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
«Volpon@»
Neblaga komedija v treh dejanjih
Spisal: Ben Jonson
Režiser: Slavko Jan k. g. Prevedel: Fran Albreht Scenograf: Marijan Pliberšek k. g.
Mladini neprimerno.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11 - tel. 31-119: danes 24. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. jutri 25. od 11. do 13. nedelja 26. od 11. do 13.
in od 14. do 20.30. ponedeljek 27. od 11. do 13. in od 17. do 20.30.
1*1 e $1
SPD priredi v nedeljo 26. t. m. IZLET NA GRMADO Zbirališče na glavni postaji ob 1 uri za obhod z vlakom.
Darovi in prispevki
Dora Raipotec daruje 500 lir
za Dijaško Matico.
Za objavo novoletnih oglasov kličite telefonsko štev. 37338.
Uprava
»PRIMORSKEGA
DNEVNIKA«
PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA
Folklorna skupina
vabi
na kulturno prireditev, ki bo 25. t. m. ob 19. uri v BORŠTU.
Na sporedu so plesi, igra in pevske točke.
Sodeluje domača godba.
Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov.
Med številnimi venci in šopi I N«lonsSeSa,16j
RossettL 15.30:	»Mogambo#,	A.
Gardner, C. Gable.
Exce»sior. 15.15: »Kavalirji okrogle mize#, A. Taylor, A. Gardner.
Fenice. 15.30: «Ulls», K. Douglas,
cvetja smo opazili tudi lep venec tovarišev iz dolinsko-milj-skega okrajnega odbora OF, katerega je bil tov. Veljak do svoje bolezni delavni in požrtvovalni član.
Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil tov. Slavko Sturman, ki je svoj nagovor zaključil z besedami:	«Dragi
Lazar, ni te več med nami, tvoj spomin pa nam bo v vzpodbudo, da bomo nadaljevali borbo za ideale, za katere si se v svojem življenju tako pogumno in dosledno boril#.
Slava njegovemu spominu!
00:	«Postelja»,	D.
Adams,' M. Carol. Mladoletnim prepovedano.
Filodrammalico. 16.00:	«Saska-
tchevvanski rdieč:	jopiči#, A.
Ladu. S, VVimters Supercinema. 16.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost#, G. Lollobrigiida, V. De Sica. Arcobaleno. 16.00:	«Gladiatorji»,
V. Mature, S. Hayward.
Astra Rojan. 16.00: »Dve sirotioi#.
M. Bru, M Vl-tade Capitol. 16.00:	((Rimljanka#,	G.
Lollobri-glda#. Mladoletnim prepovedano,
Cnstal-lo. 16.00:	«Mogambo»,	C.
Gable.
Gratlaclelo. 16.00: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost#, G. Lollo-brigida, V. De Sica.
Alabarda. 16.00: ((Vesela, četa#, S. Pampa-nmi, V. De Sica.
Ariston. 16.00: ((Konjenik sa-motlrc doline#, A. Ladd.	.
Armonia. 15.00: «Most neustrašnih#,
Aurora. 16.00:	«Dež», R. rl3y-
worth.
Garibaldi. 15.30: ((Neapelj POF”-
G. Ro-ndiinella.
Ideale. 16.00: »Sokolja krila#, v. Heflin.	,	H
Impero. 16.00:	«Dez», R.
worth
Italia. 16.00: »Mala svetnica#, v.
S. Marco. 16.00: «Cdidaljer»i b°t>' ni», G. Cooper.	„
Kino ob morju. 16.00: rheove pustolovščine#, R. ° sehart.	.
Moderno. 16.00: ((Ljubezni pol letja», S. Pamipanini. Miaatm izpod 16 let prepovedano.
Savona. 15.30, 17.40. 19.50, 22.u». »Tramvaj — poželenje#, j”' Brando Mladoletnim Pr5b°
Viale. 16^00: ((Patrulja rdečih P" pičev#, J. Craig.
Vittorio Veneto. 15.15:	«Dekle
stoletja#, J. Hollid:ay.
Azzurro. 16.00:	»Maščevalna reka#, A Murphy.	,	.
Belvedere. 16.00: «Odkar sl meja#, M Lanza.	&
Marconi. 16.00: »Poročila »W 55 s pilotom#, R. St-aick.	,
Massimo. 16.00: «Bela funija#, *• Parker
Novo cine. 16.00: «Tol>pa uttU*1" cev», E. Robinson.	n.
Odeon. 16.00: »Naši časi-#, V. v Sica.	.
Radio. 16.00:	((Veliki vari«*>‘
Rascel.	.
Secolo. 16.30:	«Vzhcdno od w
miaitre#, J. Chandler.
Venezia. 15.30: «Sadiko».
Skedenj. 18.00: «Svotli tiger#.
Kino na Opčinah. 18.00: »Samo« • G. Cocper.
PETEK, 24. decembra
< It s l .
11.30 Lahka glasba; 12.10 vsakogar nekaj: 13.00 Glasba r željah: 14.00 Mozart: Divert-im« to v D-duru: 14.15 Kulturna,K zornik; 14.25 Slovenski
17.30 Schubert: Kvintet v c-ou ru; 18.16 Haendel: Concerto SSrjT so v D-duru; 18.40 Božični nu steriji	-	poje	baritonist M3*'-.,.
Kos; 19.00 Okno v svet -da,vanje; 19.15 Pestra glastoa: z • Božični motivi; 20.30	®. Bo-
pesmii; 21.00 Henry Gheon: žično skrivnost; igrajo člani ., dijskega odra; 21.40 Beethovp: Kvartet v Es-duru; 22.16 BfS napevi	raznih	narodov:	22.4t> ^
renada za godalni orkester; a • Brahms: Ra-pscclija za alt m 'kester;	24.00	Prenos	mase
cerkve sv. Jakoba v Trstu.
T II 8 ■ I.
11.30 Komorna glasba; 13.25 željah:	18.00	Operne	mel°°^
JLOS1 Simfoniičn-i koncert P°° stvom Viftoria Guia.
k O I- I, It 254.6 m ali 1178 ltc , Slovenska poročila: 6.30, ^ 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak
20.00.	„35, Italijanska poročila: 6 15. 1
17.00, 19.00 in 23.00.	^aK
Slovenski pregled tiska:	:
dan (razen nedelje in pon®0 ka) ob 6.50.	-,K
Italijanski pregled tiska: * ^ dan (razen nedelje in pon®" ka) ob 6.15	go-
6.40 Jutranja glasba; 7.00 ^5 ledar - vremenska napoved:, Jutranja glasba: 7.30 Nasvrtrtj, gospodinje: 11.00 Koncert. z» dino; 12.00 Ritmi in pesmi; -,a-Glasba po željah; 14.40 v. iik vem kmečkem ritmu; izva!",tur' štrumentalTii oktet; 15.00 po-
no pismo; 15.20 Spomini
-fr-
mlad: poje Komorni zbor %rab; sta pod vodstvom Ubaida.,’ gi ca; 15.32 Ritmi in melodUEt-oa so vam všeč; 16.00 anf'"^-jezika - 7. lekcija; 16.10 za je-k-ogar -le-kaj; 17.10 Glasba IJt,eta; lja-h; 18.00 Iz delavskega s,g.l5
18.15 Jugoslovanska glasb*: gela Harmonika v ritmu; 20.15 Bartok: Plesna suita; 20.30 ,n red srbskih narodnih P^v Lon-plescv; 21.05 Nočni komoroi ^ cert; sodelujejo slušatelji 3 »ias-mlje za glasba in srednje »j jo bene šole iz Ljubljane; Glasba za lahko noč.
r* 1. o 1 «•; t* - .» *
254,6 m ali 1178 kC 30
Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 1 ■ 15.00. 17.00. 19,00 in 22.00-	„05
11.00 Radijski koledar--;0jpa-Glasbena medigra; 11.15 pa norn - dober dan! (Zdaj sl\Jied-ga brez skrbi obiščemo ""/.»jeva veda); 11.30 H. Sattner: prisega, kantata; 12.15 SKAf „ narodne pesmi; 13.00 N®,. 14.OO
13.15 Opoldanski koncert..
Za pionirje: Iz pesmi raz-Sinkovca; 14.20 Melodije Jf )530 vedinilo; 15.15 Lahka gla2i 'schU-Glasbeui razgledli; 15.45 #r-hjTiold bert: Simfonija št. 8 V n j jz ((Nedokončana#; 16.10 Uj#L ye-literature - Prežihov Vora po-vi Devžej; 16.30 Želeli ste sijn. slušajte; 17.10 Popoldanski fonični koncert; 18.00 “Ga janisl*3 pogovori; 18.10 Poje minut * komorni zbor; 18.45 15 1 Tede0f Avgustom Stankom; 20.uu 2g 15 ski zunanje-politični Prlfi.i1)’(sph'
20.15 »Serenada v rmesee m» ^ mlinska glasbena komentirm ^ daja ob desetletnici
datelja un dirigenta Giei leSn» lerja); 21.30 Zabavna glasba.
‘Mali oglas*
MLADO DEKLE lepe S^s!W‘ išče kakršno ko 1 praznik*" sprejme službo tud za Naslov na upravi 1'isia.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od i£ta 1828 le v TRSTU, UL VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 prokurator RAVNIK
ADEX
Izleti, ki bi morali bi» 31. decembra 195"*	• .
2. januarja 1955 a % in Rovinj, so Prfn l95s. na 8. in 9. januarJ®utov.
izleti za Tomstl. U»nJe. ije, Komen m| K oVe-vico, ki so bili dani za 31. deccn!q«5 $o m 1. Januar 1	’ ar
preloženi na »•
primorski dnevnik
Leto dni poslovanj a
Zvezne ljudske skupščine FLRJ
KAKO ZMANJŠATI ITALIJANSKI BIROKRATSKI APARAT
Zanimiv Pretijev predlog o akordnem delu uradništva
KOLEKTIVNA RISBA
Katere so pozitivne in negativne strani njenega dela po mnenju predsednika Moše Pijade
Neki uradnik je opravil na akord delo za sedem drugih
Predsednik jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Mo-š) Pijade je pred kratkim, odgovarjajoč na vprašanja nekaterih jugoslovanskih časopisov, namreč, kako j? zvezna ljudska skupščina v letu dni svojega obstoja opravljala svoje delo,	oziroma,	kakšni
so izgledi za njeno delo v prihodnjem letu, podal glede tega nekaj bistvenih izjav, iz katerih postane razvidno, kako je to delo doslej potekalo, s kakšnimi	težavami	se je
bilo treba	spoprijemati in
kakšne napake bo treba odpraviti, da bi se kakovost in količina dela izboljšali, kakor tud; povečala ekspeditiv-nost njenih	organov.	Objav-
ljamo v sledečem nekaj njegovih najvažnejših ugotovitev, ki jih je bil glede tega izrekel.
Predsednik skupščine Moša Pijade je med drugim dejal, da so ljudje, ki menijo, da zvezna skupščina ni izpolnila pričakovanj, ki so se vanjo polagala. Dalje, da bi jo kot njen predsednik ne hotel braniti za vsako ceno, ker da razne slabosti in pomanjkljivosti v resnici obstajajo, in da prav zaradi tega še ne more biti takšna, kakršno si je bil zamislil Ustavni zakon. Nič čudnega torej, da ni mogla izpolniti vseh nalog, kakor se je to od nje pričakovalo. Sicer pa je bilo, pravi, že ob sprejetju Ustavnega zakona, poudarjeno, da bo potrebno nekaj časa, preden si bo skupščina izgradila svojo fiziognomijo, izdelala metode in stil dela, ki bi ji omogočili poslovanje v duhu ustavnih načel in v korist nadaljnjega političnega ter družbenega razvoja jugoslovanskega ljudstva. Ob upoštevanju tega, pravi dalje, je treba reži, da je skupščina vendarle Uspešno opravljala svoje delo in da postopoma prevzema tisto pomembno vlogo, ki ji je bila namenjena. Pri tem pa je prav, da se ugotovi, kaj je bilo v tem času opravljeno dobrega in katere so slabosti, ki jih je treba odpraviti.
Razen zelo pomembnega dela, ki so ga na široko razvili poslanci na terenu, se je pretežni del skupščinskega dela opravljal v raznih odborih. Dejstvo je. da nekateri teh niso bili dovolj izkoriščeni, kot n- pr. tisti za' zunanje zadeve. Drugje se nakazuje potreba, da. pride do sprememb. Kaže, da bi bilo dobro in potrebno ukiniti posebna odbora za proračun in namesto njih ustanoviti komisijo za proračun v okviru obstoječih odborov za narodno gospodarstvo. Glede zakonodajnih odborov obeh domov Pa obstaja mnenje, da bi bilo bolje imeti en sam, enoten skupščinski zakonodajni odbor, kar bi potrebam bolj odgovarjalo.
Kar med raznimi pomanjkljivostmi pada v oči je tudi to, da so se doslej premalo razvijala poslanska vprašanja, v kolikor pa jih je bilo, niso mogla izzvati zanimivejših razprav. Deloma je bila za to kriva določba poslovnika, po kateri je možno na Poslanska vprašanja dati pismen odgovor. Glede tega. Pravi predsednik jugoslovanske ljudske skupščine, bo treba zavzeti stališče da poslanec, kadar zahteva pismen odgovor, ne postavlja poslanska vprašanja, ampak zahte-v določeno obvestilo. Taka obvestila ima poslanec pravico zahtevati ne samo od zveznega izvršnega sveta, ampak tudi od državnih sekretarjev.
Tudi plenarne seje obeh domov še niso takšne, kakršne t>i morale biti, ker so se «
glavnem ukvarjale s sprejemanjem zakonov, vtem ko se je na njih premalo posegalo v druga vprašanja. Za prihodnje leto pa je pričakovati vsebinsko pomembnejše razprave, kot bodo n. pr. tiste o graditvi komun, o temeljni liniji večletnega perspektivnega plana itd.
V nadaljnjem je predsednik jugoslovanske skupščine omenil tudi to, da so poslanci doslej premalo izkoriščali svojo pravico, da v okviru določenega odbora načenjajo vsa vprašanja, ki zadevajo izvajanje zakonov, delo državnih organov in ostala vprašanja, ki so splošnega interesa. Ro drugi strani so odbori posvečali premalo pozornosti njihovi pravici, da zahtevajo od ljudskih poslancev obvestilo o položaju v njihovih volilnih enotah ali gospodarskih organizacijah, ki so jih izvolile.
Izkušnje so pokazale, pravi dalje, da ni dobro, če odbori domov prejemajo od zveznega izvršnega sveta prednačrte in načrte zakonov namesto gotovih zakonskih predlogov. K temu se je pristopilo, ker je obstajalo mnenje, da bo to pospeševalo delo pri sprejemanju zakonov, vendar so se ta predvidevanja pokazala	kot ne-
točna. Zaradi tega bo treba s to prakso prenehati.
Tudi enoletno delo zbora proizvajalcev je v polnosti potrdilo njegov pomen in vlogo. Težave pa so nastopile glede tega, ker so njegovi člani zaposleni v gospodarstvu, zaradi česar le težko o-stajajo dalj časa prisotni v skupščini. To vprašanje bo treba proučiti in ga rešiti, ne da bi se zaradi tega spremenila značaj in pristojnost tega važnega doma. Kar zadeva odnose skupščine in zveznega izvršnega	svet, so
se ti razvijali dosledno v o-kviru ustavnih odredb in predpisov poslovnikov. Določeno pomanjkanje	sodelova-
nja in stikov med obema pa je v glavnem posledica po eni strani prevelike zaposlenosti članov Zveznega izvršnega sveta, po drugi premajhne pobude od strani same skupščine. Tudi to bo treba v bodoče izboljšati.
Glede anket in študijev, ki so jih opravljali	nekateri
odbori je moč zabeležiti ta-
ko dobre kot slabe rezultate.
Vnaprej bo treba uvesti pravilo, po katerem bodo odbori vršili ankete samo po predhodnem dovoljenju domov in zagotovitvi vseh pogojev, ki so potrebni za uspeh.
V kolikor je bilo v delu skupščine pomanjkljivosti, je poudaril predsednik Moša Pijade, so le te posledice njene mladosti, bodo pa v bodoče nedvomno odpravljene, V svojem nadaljnjem delu in razvoju bo Zvezna ljudska skupščina gotovo zrasla v takšen organ, kakršen je bil zamišljen z Ustavnim zakonom, in to verjetno prej kot je to bilo pričakovati v času, ko je bil ta ustavni zakon izdelan.
nin na leto skoraj enemu milijonu invalidov, oziroma sorodnikom padlih. Po končanem pregledu vseh prošenj, ki so še nerešene, se bo ta številka povečala še najmanj za 100.000 invalidnin oziroma pokojnin in država bo morala dati še najmanj kakih 17 milijard lir na leto več, torej skupno skoraj - 00 milijard lir na leto.
Ob tej razpravi v rimskem parlamentu je prišel do izraza še neki drugi problem, ki pa nima nikake neposreane zveze s pokojninami, ure namreč za način dela, ki ga je Preti uvedel med svojimi uradniki. Kot primer je navedel nekega Vittoria Tom-masia. Ta uradnik je v septembru zaslužil kar 2au.u00 lir. V svojih normalnih uradnih urah je delal na akord, v prostem času pa nadure in akord. Samo za akordno aelo je dobil 153 tisoč lir, osralo pa za nadure in pa kot normalno plačo. Učinek njegovega dela pa je bil za sedem ali celo osem drugih uradnikov, saj je poleg dela, ki ga je opravil v svojem normalnem uradovanju in poieg nadurnega dela pripravil kar 1200 načrtov za dodelitev pokojnine.
Akordno delo v ministrstvu je Pretijeva zamisel in doslej je ta način dela dal zelo lepe rezultate. Ce bi ga uvedli v vse panoge javne uprave, bi ta način dela pri-verel do prave revolucije in imel nesluten učinek ne samo na državno birokracijo, ampak na vse javno življenje. Bistvo te zamisli je v tem, da dobijo uradniki plačo po ; svojem delu ali bolje po u-činku svojega dela. Sicer je bilo že doslej določena količina dela, ki ga je vsak uradnik dolžan storiti in to v normalnem delovnem urniku, toda kdor hoče, lahko dela še nadure, za kar dobi posebej plačano in končno tisti, ki hočejo delati še, si lahko vzamejo še več dela, ki ga lahko opravijo v uradu ali pa na domu. Za vsak izdelan načrt pokojnine pa dobijo 150 lir.
Pri tem pa bi bilo pripomniti, da bi način dela, kakršnega je uvedel Preti v svojem oddelku prav gotovo pripomogel k zmanjšanju moreče birokratske počasnosti, ki je značilna za vsak birokratizem in predvsem za italijansko državno upravo.
Kolektivna risba učencev III. razreda Realne gimnazije v Trstu «Columbus ali Odkritje Amerike«. (Sola prol. A. Černigoja). — Risba bo razstavljena v Ljubljani na razstavi, ki Jo organizira «Zveze prijateljev mladine« od 25. decembra 1954 do 7. januarja 1955
Delavsko samoupravljanje v programih evropskih socialdemokratskih strank
Hamarskjoeld	pred
IVAN ALEKSANDROVIC GONCAROV: ORROV
v katerem je kapitalizem že utrjen. Toda to je pisateljev najbolj oseben roman. «Dvaj-set let je trajalo pisanje tega romana. Pisal se je, kakor se je zavlekla doba življenja samega. V Obrovu, v majhnem jezeru je odsevalo vretje boja starega z novim. Sledil sem odrazu tega boja nazna-nem mi kraju, neznanih mi ljudeh. Ta roman je bil moje življenje. Vanj sem vložil samega sebe, osebe, ki so mi bile blizu. Volgo, rodne kraje. reči moram; vse rodno in bližnje življenje«. Tako je dejal pisatelj sam o svojem delu in prav gotovo je to najboljša oznaka dela.
Lahko bi rekli še besedo o
načinu Gončarovovega pisanja. Gončarov ni revolucionar. On se tudi ne ukvarja s psihološkimi problemi svojih junakov. Vse življenje opisuje mirno, skoraj neprizadeto. Zato je njegovo pripovedovanje široko, polno opisovanj podrobnosti, polno drobnih epizod življenja. Seveda pa zahteva tako pisanje izredno trdno zgradbo. V kompoziciji pa je Gončarov mojster. Morda je njegovo pisanje današnjemu človeku, ko se življg-nje tako hitro vrti, že tuje, morda preveč idilično in odmaknjeno. Toda prav gotovo je Obrov velika umetnina, ki jo zob časa v sto letih ni načel.
Toda pazite: Ne gre za sprejem Kitajske v Združene narode, ampak za sprejem Zdru
Ženih narodov na Kitajskem
(Iz «Borbe» — karikatura M. Čiriča)
V letu 1955 skoraj ne boste mogli uspešno poslovati brez ('Gospodarskega koledarja 1955». To bo važen gospodarski priročnik, ki bo vseboval vse polno tabel, podatkov,
praktičnih navodil, pojasnil in člankov naših najsposobnejših gospodarstvenikov in strokovnjakov vseh tehničnih strok.
Zato naročite čimpraj za vse pisarne in obrate industrijskih, trgovskih, gradbenih, obrtnih, gostinskih, za-drgžnih in prometnih podjetij, za kmetijska posestva, gozdarstvo in turizem ter za vse gospodarske ustanove potrebno število izvodov ((GOSPODARSKEGA KOLEDARJA 1955» po prednaročniški ceni din 500 za izvod.
Avtonomija socialističnega gibanja
Tržaška demokracija in odnosi med Jugoslavijo in Italijo
sti in doslednosti jugoslovanskih komunistov so se danes ustvarili pogoji za dejansko socialistično obravnavanje vprašanj, ki jih je spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo postavil na dnevni red mednarodnega socialističnega gibanja. Bodoči razvoj bo moral nujno iti samo po tej poti. Cim so se sovjetski voditelji odrekli nasilju, lažem in klevetam proti načelnim postavkam jugoslovanskih komunistov, ostane le en sam izhod za dosledne socialiste; diskusija, načelna diskusija o vprašanjih, ki so se porodila iz dosedanjih izkušenj graditve socializma.
A prva in najvažnejša pridobitev za mednarodno socialistično gibanje, pridobitev, ki izhaja neposredno iz spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je predvsem v dejstvu, da se socialistična praksa neke dežele ne da prenašati na druge dežele; da socialističnega razvoja neke dežele ni mogoče usmerjati in celo voditi od zvnm. da	'11,1 'V n-
svoboditev delovnega ljudstvi vedno in i. iju. io produkt njegove borbe; da socia-
listično gibanje ne more biti orodje zunanje politike neke druge države; da je borba za socializem samostojna. neodvisna borba delovnega ljudstva v pogojih, ki so lastni samo deželi v kateri to ljudstvo živi in dela.
Avtonomija socialističnega gibanja; to je prva, najosnovnejša izkušnja, ki si jo je mednarodno socialistično gibanje dokončno pridobilo na primeru spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
Spričo tega je dvakrat smešno in neumno, da se (po zgledu neojašistov pri ki,otta politični)) skuša prikazati naša borba za avtonomij o tržaškega demokratičnega gibanja kot titovsko petokolonaštvo.
S takimi obtožbami nas morejo obmetavati le ljudje, ki so po svoji mentaliteti vedno bili zavestno ali podzavestno o ra 1jc agentur ne politike, in si borbe za socializem sploh ne morejo zamišljati drugače kot agen-turno podpiranje interesov ((socialistične« države, ki bo socializem prinesla tudi njim, ko jo bo vojna nesreča privedla tudi v njihovo
likovala teorija o ebratski pomoči» Sovjetske zveze in o absurdnosti graditve socializma v drugih deželah brez te sovjetske pomoči. Ta teorija, ki je ideološki odraz državno-kapitalističnega razvoje sovjetskega birokratič-nega centralizma, je v sporu	z Jugoslavijo	doživela
popoln polom. S smrtjo glavnega nosilca te teorije in z likvidacijo šeja policijske dolge roke le teorije, so sovjetski voditelji ubrali drugačno pot. Ta pot je sedaj sicer še v razvoju, a po vsej verjetnosti moremo izključiti možnost povratka na staro,	dokler	bo v Sovjetski
zvezi obveljalo načelo kolektivnega vodstva in dokler bodo nadaljevali z borbo proti birokratični centralizaciji sovjetskega državnega aparata.
S	tem pa	zmaga nad do-
ločenimi značilnostmi Ko-minforma še ni popolna. Osnovne postavke jugoslovanskih komunistov so danes sicer že zmagale nad zunanjimi oblikami komin-formovskega nasilja, niso pa še	dosegle	svoje	notranje
zmage. To bo sicer težje, a po zaslugi načelne vztrajno-
Besede «titovec», etitoi-zems ali «titovstvo» so že povsem izginile iz mednarodne publicistike. Ce so se Po objavi zloglasne resolucije Kominforma ti izrazi dolga leta javljali v varjan-ti etito-fašizems (in to edino v kominjormovskem tisku in radijskih oddajah Sovjetske zveze in n;ej podrejenih dežel), je z normlizaci-jo odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo vse to na mah skopnelo. Tako je tudi s te strani izginila beseda, ki je v mednarodnem delavskem gibanju postavila na dnevni red vprašanje socializme, kot vprašanje socialistične politike, ideologije in etike.
Do spora med Sovjetsko zvezo m Jugoslavijo je v vrstah mednarodnega naprednega delavskega gibanja veljalo prepričanje, da je Sovjetska zveza vodilna država socializma, da je Sovjetska komunistična partija vodilna sila vsega napred-t}ega delavskega gibanja in “? ie za to njen sekretar hkrati tudi učitelj in voditelj delovnega ljudstva vse-Oa sveta. Iz tega se je zla-po zaslugi Stalina izob-
Z vednostjo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, s sodelovanjem Zavoda za statistiko in evidenco LRS ter po pooblastilu vseh republiških gospodarskih zbornic pripravljamo za tisk »GOSPODARSKI ADRESAR LR SLOVENIJE«. Ta publikacija bo trajnsga pomena, naročniki je ne bodo uporabljali ie leto dni, marveč nekaj let. Reklamni in propagandni oglasi in uvrstitev naslovov gospodarskih organizacij v »Gospodarski adresar LR Slovenije« bodo kar najbolj popularizirali vsako gospodarsko organizacijo, njeno proizvodnjo, trgovsko blago, obrtniške izdelke, usluge, itd. Zato naj sleherna gospodarska organizacije naroči v lastnem interesu čimprej, dokler Je še čas, objavo oglasov in uvrstitev naslovov v tej publikaciji. V tem primeru varčevanje pri stroških za oglase in uvrstitve ni smiselno. Strošek za reklamo ne gre v breme plačnega fonda, marveč za proizvodna podjetja v breme konta 436, za trgovska podjetja pa v breme konta 434. Vsaka gospodarska organizacija naj se zaveda, da je moralno dolžna po svoji moči finančno podpreti izdajo »Gospodarskega adre-sarja LR Slovenije«. Naročila za oglase in uvrstitve Je mogoče oddati tajnikom okrajnih zbornic ali našim pooblaščenim akviziterjem asi pa jih poslati neposredno na naš naslov:
»NOVA PROIZVODNJA« LJUBLJANA, TRUBARJEVA 15, telefon 22-951, tek. rač. NB Ljubljana 601-T-160.
'IKil, petek 24. deeembra 1954
Im	Mij	Vremenska	napoved	za	danes:
.	.	Polagoma	se	bo	vreme	izbolj-
šalo in razjasnilo. Rahlo vetrovno, ponekod manjša burja. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.5 stopinj; najnižja pa 44 stopinj.
- ;1
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 20.30: Božične pesmi. — Trst I.; 21.05: Simfonični koncert pod vodstvom Vittoria Guia. — Koper: 15.20: Spomini na pomlad: poje Komorni zbor iz Trsta pod vodstvom Tbalda Vrabca. — Slovenija: 14.00: Iz pesmi Crtomira Šinkovca.
Mar ne bi lahko Jugoslovani!
gostovali tudi v Trstu
IBP
Košarkarsko moštvo «Ljub-Ijane« bo v začetku januarja gostovalo v Benetkah na turnirju, ki ga bo priredil tamkajšnji klub «Reyer».
Kdo bi lahko naštel, kolikokrat so košarkarska, odbojkarska, nogometna, boksarska in druga jugoslovanska moštva gostovala v Italiji. Vedno so potovala skozi Trst, a tu se niso ustavljala. Bil je pač takšen politični položaj, da ni dopuščal niti športnih stikov, čeprav gredo prav športni stiki navadno celo pred političnimi. Toda mar bo tudi za naprej tako ostalo? Mar ne bi mogla tržaška moštva izkoristiti ugodne prilike, ko jugoslovanska moštva potujejo skozi Trst. in bi se dogovorila za gostovanje tudi tukaj?
Prav bi bilo. da bi tržaški športni krogi začeli tudi o tem razmišljati.
navedeno mnenje samo skromno pristavil, da ima Talbert pač pravico, da izraža svoje mnenje. Vendar je pri tem opomnil, da je tudi lani Američan napovedoval zmago ZDA s 4:1, toda pri tem se je za «malenkost» zmotil — zmagali so namreč Avstralci.
j via pristala na datum 26. dec. j za ponovitev tekme Triestina -Pavia, je ostal brezuspešen. Pavia je odgovorila, da ne more sprejeti predloženega datuma zaradi nerazpoložljivosti nekaterih igralcev. Tako se bo morala tekma odigrati 6. jan.. kot. je odločila Zveza in s tem bo odpadla mednarodna tekma v Trstu z grškim prvakom Panheleniosom iz Aten.
PO NEDELJSKEM ZBOROVANJU O FURLANSKI AVTONOMIJI,
Italijanska košarkarska federacija je povabila košarkarsko zvezo Jugoslavije, naj bi konec januarja ali konec februarja gostovala v Italiji naša B reprezentanca, ki bi nastopila proti ustrezni italijanski reprezentanci, Jugoslovanska zveza je ponudbo sprejela in predlagala, naj bi bil dvoboj konec februarja.
Nogometaši BSK bodo v nedeljo igrali prijateljsko tekmo na Reki, nato pa bodo nadaljevali pot v Zahodno Nemčijo. To bodo v Frankfurtu in Regensburgu odigrali po eno tekmo, nato pa bodo odšli na dvomesečno turnejo po Južni Ameriki.
PRED FINALOM ZA DAVISOV POKAL
Američani optimisti
Pred finalom za Davisov pokal, ki se bo začel 27. dec., Američani prav nič ne skrivajo svojega optimizma. Kapetan ameriškega moštva Talbert celo kar nesramežljivo izraža mnenje, da bodo Američani Avstralce «zmleli» s 5:0.
Pri Avstralcih sicer ni tolikšnega optimizma, vendar pa tudi ne malodušnosti. Njihov kapetan Hopman je na
Četrtkov semenj v znamenju
Uomilliormisličlli voditelji zaoiolčuiejo bližnjih božičnih praznikov
obstoj beneških io kanalskih Sloveocev
ulice. Kramarji so bili večidel ski zbor pod vodstvom prof. isti, toda večina se je včeraj \ Severja zapel nekaj prelepih posvetila prodajanju cvetic in ■ pesmi. Med drugimi so bile na
pa božičnih drevesc. Okoli go-riške pošte in v bližini Travnika so že nekaj dni prodajalci jelk in smrek. Povpraševanje sicer ni največje, kar se da raz-
Visoka cena cvetlic in božičnih drevesc
Četrtkov semenj je bil tokrat r narodne pesmi. 2e leta 1934 ,	I	nadvse živahen zaradi bližnjih je gospod Orel izdal pesmarico
Ko govorijo o pravicah Slovencev pod Italijo, omenjajo samo goriške Slovence | praznikov, ki so spravili več' prekmurskih narodnih pesmi
ljudi kot po navadi na goriške j in iz te zbirke je goriški žen-
Goriški kakor tudi ostali | pred ostalimi strankami, ki se i nem življenju Slovencev v kominformisti, predvsem pa | nočejo zameriti oblastem v Ri- j Italiji, toda tudi za njiju so ti videmski, se vedno radi pona-' mu, ki imajo zakonski osnutek j Slovenci le na Goriškem med-šajo s svojim internacionaliz- j o avtonomiji že več let v mi- j tem ko pa jih v Beneški Slomom in s tem v zvezi s samo nistrskih predalih, s tem še	veniji in v Kanalski dolini ni
po sebi umevnim priznanjem j niso pokazali, da so notranji	nikjer. Tako so se kominformi-
narodnih manjšin. Kadar pa problemi zanje bolj važni od	, sli tudi tokrat zopet srečali z
gre za dejansko priznanje ob-j zunanjih, kajti sam potek zbo-j vsemi ostalimi'šovinisti in ita-
stoja	neke narodne manjšine	• rovanja je	dovolj jasno poka-	j iijanskimt nacionalisti, ki sicer ! lagati s	slabo kupno močjo go-
in	za	obrambo njenih pravic,	j zal, da jim	je tudi avtonomija	j goriških Slovencev ne morejo i riškega	prebivalstva, vendar
modrijani KPI najraje molčijo, j eno izmed sredstev za istočas-	i prezreti, zato pa zanetijo ogenj I Pa	s0	nekatere	matere le	hote-
da ne bi s tem izgubili svoje-1 no izvajenje tudi ostalih njiho-	j v strehi, če kdo le omeni ob-! le	pripraviti	svojim	otrokom
ga	zaveznika na skrajni desni-1 vih nalog	sovjetske zunanje	| stoj beneških Slovencev in po- j majhno	presenečenje. Cene
ci,	s	katerim preradi stopajo	j politike, pa	čeprav se stvari v	1 trebo po priznanju temu že i drevesc	so izredno visoke in
v zvezo, kadar gre za blatenje svetu menjajo in so marsikje | sto let teptanemu ljudstvu vseh i lahko trdimo, da gredo od 600 bodisi socialistične Jugoslavije ze. odprli oči.	tistih pravic, ki bi mu morale I)ir navzgor ter je torej potreb,
bodisi naprednih slovenskih in Med drugimi vprašanji ki i pripasti že od trenutka, ko je | nih vsaj tisoč lir za prazno italijanskih organizacij.	j	tarejo furlansko prebivalstvo : prišlo pod Italijo.	j	drevo, razen ostalih stroškov
Znano je, da je bilo v nedeljo I in prehi.valstvo goriške pokra- j s politiko ignoriranja bene- za ”ie??vo. okra®itev. Zato so v Vidmu zborovanje o furlan- J jine. sta si sicer dva govorni-1 ških Slovencev ne more biti; fe Gorlcani omejili bolj v na-ski avtonomiji, ki je bilo or- j ka, izmed katerih je eden bi! govora o uspešnem delovanju | kupovanje zelenih vejic, okra-ganizirano na pobudo najbolj ! član goriške federacije KPI, j avtonomije,, ki naj bi se konč-• semn z raznobarvnimi trakovi.
30. decembra seja pokrajinskega sveta
Na zadnji seji goriškega po* krajinskega sveta so določili« da bo naslednja seja sveta v četrtek 30. decembra ob 15. uri popoldne.
Ni prav dolgo tega, kar se je popularni Hugo Koblet, švicarski kolesar, poročil z lepo manekenko Sonjo Bruhel. Mogoče bo sprejel tudi kako ponudbo za film. ze večkrat so ga namreč vabili, pa je odklonil. Sedaj pa je dejal, da bi sprejel kako resno vlogo.
O	r	J	1	'	čldll	15	A	C	iv v* vi t*V, IJ v	4 \ t	t ,	ČL* l vlJV lil. Jv« . *■ 1 iiOJ	v I	Ov	zvv/ i*v	^	.	*	«	" * 1	'	i
vidnih osebnosti videmske KPI j omenila tudi problem goriških : no ustanovila na dosedanjem j kar bo dajalo njihovim domo-
r	”	I	...	itArn el 11r rt 7im<5	raca	/olrt
in PSI. Če so kominformisti končno v zadnjem trenutku postavili na dnevni red vprašanje avtonomije v Furlaniji in preostali Julijski krajini
Slovencev in potrebo spošto-i ozemlju goriške in videmske j'om abku z'mskega časa. Zelo vanja člena 6 italijanske usta-: pokrajine (Trst naj bi bil po i s0 Poskoci e ene c j , saj s
Goriška je proslavila desetletnico povojnega slovenskega šolstva
Številne proslave po vaseh goriškega okraja in odkritje spominskih plošč
GORIŠKI NOGOMET
Pro Gonzia-Lancia 2:0
Pro Gorizia je v Bocnu vendarle dobila dve točki. S to zmago se je tudi nekoliko povzdignila v lestvici, vendarle je še vedno v nevarnih vodah. V Bocnu je Pro Gorizia pokazala, da lahko zmaga, samo če njeni igralci igrajo premišljeno in skupno. Gola sta dala Mazzero v 6. minuti prvega polčasa in Rigonat v 37. minuti drugega.
Letos praznujemo na Primorskem desetletnico povojnega slovenskega šolstva. Dasiravno so se prve slovenske šole odprle že kmalu po razpadu Italije, se je naše šolstvo organiziralo in razmahnilo v letu 1944. Zato je bil na vseh proslavah, ki so bile ob priliki Dneva republike širom po goriiktm okraju, dan poudarek razvoju in problematiki našega šolstva, ki bo pod vodstvom šolskih svetov in učiteljskega kadra doživelo v bodoče nove uspehe.
Ze pred štirinajstimi dnevi je bila v Novi Gorici konferenca vseh prosvetnih delavcev. katere se je udeležilo o-
rik Zdešar, bivši okrožni šolski nadzornik za Kanalsko Marinka Ribičič, tovariš Bogomil Lilija z drugimi zastopniki okrajnega sveta za prosveto in kulturo, profesorja Križman in Kramer (slednji je bil učitelj v Višnjeviku za časa italijanske okupacije) ter prof. Stanko Prinčič, vodja drugega pedagoškega tečaja. Svečanosti je prisostvoval tudi ljudski poslanec MUo Vižintin.
Tovariš Henrik Zdešar je v svojem referatu med drugim dejal:
((Zgodovina šolstva na Primorskem v casu vsesplošnega ljudskega upora proti fašizmu
krog 150 učiteljev in učiteljic. I ;e svetla stran velike knjige
ISONTINA — CORDENONS 7-1 <5 - 1)
Isontina je dosegla v nedeljo na domačem igrišču pred številnim občinstvom bleščečo zmago nad ekipo iz Cordenon-sa. ki vedri na spodnji polovici lestvice. Prvi gol so dali sicer gostje v 9’, a ta njihova sreča je trajala malo časa. V 17’ je Abrami izenačil v 29’ in 32’ je Delise zabil dva gola, Ceck je povečal razlike v 40’, Natale pa v 45’. V drugem polčasu je zopet začel serijo golov Natale v 6’, nato pa je zabil še Ceck en gol v 36’. Gostje pa so se borili do zadnjega diha, čeprav so dobro vedeli, da ne morejo v nobenem primeru zmagati.
profesorjev, vzgojiteljie otroških vrtcev in tudi večje število članov novoizvoljenih šolskih odborov. Razpravljali so predvsem o vzgoji mladine. Posebno pozornost med u-deleženci je vzbudilo predavanje znanega slovenskega pedagoga prof. Avgusta Šiliha iz Maribora, ki je na tej konferenci predaval o moralni in spolni vzgoji mladine. Profesor Šilih je isti dan predaval tudi v Ajdovščini ob lepi udeležbi prosvetnih delavcev.
Dne 21. novembra so v Višnjeviku v Brdih odkrili spominsko ploščo na poslopju, kjer se je v času NOB vršil drugi učiteljski tečaj na Primorskem. Ob tej priliki je prihitelo na Višnjevik precej u-čiteljev iz raznih krajev Goriške in tudi nekaj zastopnikov «stare garden, to je tistih, ki so svoje delo za dvig šolstva in kulture med primorskim ljudsvom započeli že med narodnoosvobodilno borbo. Prišel je nekdanji pokrajinski šolski nadzornik, sedaj predsednik učiteljskega društva za Slovenijo tovariš Hen-
ki so jo Primorski izpisali zadnjo vojno. Gotovo se v nobeni pokrajini v Jugoslaviji in mogoče tudi ne v Evropi ni dogajalo na polju šolstva nič podobnega kot se je dogajalo-ta čas v Slovenskem Primorju. Temu so gotovo vzrok specifični pogoji, pod katerimi je živelo to ljudstvo od leta 1918.
Po razpadu Italije je moralo italijansko učiteljstvo pod pritiskom ljudskih množic zapuščati svoja mesta in ljudstvo je začelo spontano, na lastno pobudo odpirati 'svoje slovenske šole. Ljudje po vaseh so sami urejali učilnice, največkrat kar v zasilnih prostorih, nabavljali šolske potrebščine, kolikor se jih je v tistih časih dalo dobiti in spravljali skupaj slovenske knjige, ki so jih bil; ljubosumno čuvali nad dve desetletji, ter si priskrbeli učno moč. To slednje je bilo najtežje vprašanje, kajti učiteljev, zlasti slovenskih, takrat na Primorskem skoro ni bilo več. Toda ljudje niso odnehali, Tam, kjer ni bilo strokovnih moči, so izvolili oz. po-
stavili za učitelja človeka, ki je imel po mnenju ljudstva največ pogojev za učiteljevanje in pouk se je pričel. ■
Leta 1944 je biio v 13 primorskih okrožjih 300 šol s 16.158 učenci. Na teh šolah je poučevalo 481 učiteljev in od tega 93 kvalificiranih in 383 pomočnih. Te šole je ljudstvo imenovalo partizanske šole, kajti prav v vseh se je mladina vzgajala v duhu Nove Jugoslavije. Prav zato so Nemci in domači izdajalci, te šole neusmiljeno preganjali, požigali šolska poslopja, lovili partizanske učitelje, jih zapirali in pobijali. Nobena sovražna sila ni mogla uničiti iskrene želje ljudstva po svoji šoli.
ve. S tem sta govornika sicer mišljenju KPI področje zase), priznala že vsepovsod znano ’ ker bi morali prav v okviru resnico o prebivanju in težav- j te avtonomije beneški Slovenci
________________________________  !	končno dobiti zajamčene naj-
j osnovnejše pravice naroda, ki so prav uspehi na tej drugi j je brez šol v materinem jeziku fronti omogočili naši mladini,! in brez ostalih narodnostnih da se lahko v velikem štev:-; pravic.
!u vključuje v razne šole, se izobražuje in razvija v ustvarjalce novih dobrin za vso našo skupnost.
Nato je predsednik Sveta za prosveto in kulturo tovarišica Marinka Ribičič odkrila spominsko ploščo ter čestitala, briškemu ljudstvu, ki je bilo vedno revolucionarno in ki naj tudi v bodoče ohrani svoje borbene tradicije.
Oktet DPD «Svobode» Nova Gorica ter pevski zbor gimnazije Ajdovščina sta šeivilne udeležence te lepe proslave navdušil az izbrano, dobro podano pesmijo.
(Iz «Primorskih noric«)
Obvestilo kvesture
Goriška kvestura sporoča, da bodo javni lokali goriške pokrajine izvzemši vinotočev in njegovega izrednega opt.miz- gostiln brez kuhinje, lahko od-
ma in požrtvovalnosti učeče-
prti vso noč v dneh 24., 25., 26.
ga kadra. Nekateri partizanski učitelji so padi ipri izvrše-jm 31* decembra, kakor tudi 1„ vanju svoje dolžnosti in med 5. in 6. januarja 1955, njimi idrijski okrožni šolski nadzornik Drago Pustišek, padli so celo trije mali učenci, tod i slovenska šola je ostala...«
To in še mnogo drugega je v svojem referatu povedal tovariš Zdešar. Za njim je tovariš Kramar s številnimi primeri orisal življenje in borbo slovenskih učiteljev Za časa Italije ter končno njihovo pot v pregnanstvo. Prof. Stanko Prinčič, ki je pred desetimi leti vodi! tečaj v Višnjeviku, je orisal hude razmere, v katerih se je tečaj vršil, ter navdušenje slušateljev, ki so zaključek prve ure pouka slovenščine pozdravili s ploskanjem.
Na popoldanskem delu proslave je spregovoril poslanec Milo Vižintin, ki je z izbranimi besedami orisal razvoj naše ljudske oblasti med NOB ter obdobje, ko je naše ljudstvo prešlo na drugo fronto — fronto dela. Poudaril je, da
Umik brivcev ze praznike
Zveza obrtnikov goriške pokrajine obvešča, da bo za praznike za frizerje in brivce veljaven sledeč urnik: v soboto 25. t. m. (božič) bodo frizerski saloni in brivnice zaprti ves dan; prav tako v nedeljo 26. t. m. V ponedeljek 27. t. m. bodo odprti od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure. Na novo leto, v soboto, bodo saloni ves dan zaprti; v nedeljo 2. januarja, pa bodo odprti od 8. do 13. ure.
Globe v novembru
Mestni stražniki so v preteklem mesecu zabeležili skupno 222 glob, od katerih 11 zaradi prekrškov cestnega pravilnika, 162 zaradi prekrškov pravilnika mestnega prometa, 22 pravilnika mestne policije, 8 pravilnika kmečke policije in 16 zaradi prekrškov tržne discipline. Zaradi prekrška urnika trgovin je bila kaznovana ena oseba in 2 zaradi prekrška pravilnika o pseh. V ištefti mesecu je občinski konjederec zajel 15 psov, ki jih e našel na cesti brez predpisanega nagobčnika.
kramarji na trgu zahtevali za vsak nagelj 40 lir. v cvetličarnah pa so nageljni po 50 ali 60 lir, vrtnice pa celo po 260 lir.
Goriška občina je postavila na vogal Korza in Ul. XXIV. maja visoko božično drevo, da bi s tem poživila mrtvo mesto, ki je zadnje dni nekoliko bolj oživelo zaradi najnujnejših nakupov meščanov pred parniki.
programu prekmurske narodne pesmi «Dete je malo bilo«, «Mejsec svejti obri kleti«. ((Točila sem črno vince« ter še druge. Najbolj všeč pa sta bili pesmi «Bom v klošter šla bom nunca« in «Bom skoz okno gledala« ter še prekmurska narodna «Smo prišli do kovačnice«. Predavanju so vsi prisot- j ni, posebno pa dijaki sledili z zanimanjem in upati je, da bo- ! mo o lepi deželi na severovzhodu Slovenije slišali še kaj v bližnji, prihodnosti.
DEŽURNA LEKARNA
Tatovi perutnine na delu
Te dni so neznanci prišli na dvorišče stanovanjske htse štev. 8 v Drevoredu Colombo in ukradli 8 kokoši, 4 purane in enega zajca, ki so bili last g. Eleonore Fedele. Vse kaže, da so tatovi svoje delo opravili ponoči. Nesrečna gospodinja ceni škodo n« 30.000 lir.
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
KINO
CORSO. 16.30: «Kruh. ljubezen in ljubosumnost«. V. De Sič* in G. Lollobrigida.
VERDI. 17: «Rihard Levjesrči ni«. G. Sander in V. Mayo.
CENTRALE. 17: «Sin bledega obraza«, B. Hope in J- R01 chel.
VITTORIA. 17: ((Indijska zve-* zda«, C. Wilde in J. Šanson, barvni film.
MODERNO. 17: ((Dogodivščine generala Palmerja«.
telo predavanje o Pretoria
V sredo zvečer je bilo v okviru Ljudske čitalnice v Gorici zanimivo predavanje o Prekmurju in njegovih prebivalcih. Predaval je gospod Rihard Orel. ki je številnim Goričanom najprej orisal zemljepisni položaj Prekmurja. Dalj časa se je zadržal na zgodovini prekmurskega ljudstva, ki je bilo mnogo let pod madžarsko vladavino in zatirano kot primorsko ljudstvo. Predavatelj je z nazorno besedo prikazal tudi lepoto te severne slovenske pokrajine in izredno ljubezen Prekmurcev do
Šolske počitnice
Šolske počitnice zaradi božičnih priznikov in Novega leta bodo letos trajale od petka 24. t. m. do 7. januarja 1935.
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE SI NAgiH 500 RAZLIČNIH VZORCEV
TRST
UL GINNASTICA 22
TEL. 95998
ni tale dobro po najusodnejšili cenah
MMjmCjieinah
predvaja DANES 24. t. m. z začetkom ob 18. ari in JUTRI 25. t. ra. z začetkom ob 15. uri film:
\jidhUXd
GARRY COOPER
MotoGuzzl
ZNIZANE CENE
A IR ON E TURIZEM 250	  349.000	lir
AIRONE ŠPORT 250	  361.000	»
ZIGOLO 98 ccm ................. 149.000	s
ZIGOLO 98 ccm luksuzni ........ 163.000	»
CARDELLINO 65 ccm............... 99.500	»
FALCONE 500 ccm...............  399.000	»
FALCONE 500 ŠPORT .  .......... 419.000	»
GALLETTO 192 štiri prestave .	289.000	»
Franko Trst.
TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV.	A	|
Izključni predstavnik:
TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903
POZOR!!!
Za nabavo potnega lista se obrnite na
AGENCIJO CELEBITflS
TRT - Ul. Macchiavelli 13 Tel. 31 404
Ki vam izposluje potne liste, jugoslovanske vizume, prošnje za koprsko področje, različne dokumente: pristojnost, državljanstvo, kazenski list, dokumente anagrafskega urada in ox-
CENE ZMERNE
   ...................................................................    umi..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii1
v Južni Liliji
a.
Nadalje so še tudi Ca-stropignano pn Campobasm (tu naj bi bili Bolgari, pa je malo verjetno, tudi ker italijanski jezikoslovci niso znali ločiti Hrvatov od teh), Palata blizu Acquavive, Ca-stelmauro in Alontejalcone (na zemljevidu so zaznamovane vse vasi, razen tistih, ki so bolj v notranjosti proti Campobassu). Tudi v Va-st.u, mestecu ob obali malo severneje od Termolija, kjer so imeli domači mornarji in trgovci stike z. Dalmacijo, so se že pred dobo množičnega preseljevanja, naselile posamezne hrvatske družine, kakor tudi v raznih apulskih pristaniičih, v Abrucih, v pokrajini Chieti in drugod. Toda omejimo se sedaj na proučevanje življenja v prvih
treh vaseh, ki so še danes jezikovno dobro ohranjene: Acquaviva, San Filič in Mon-temitro. medtem ko so omenjene, sosednje vasi, Taver.-na in Ripalta (Mafalda), izgubile svoj hrvaški značaj okoli leta 1875. Proti koncu 18. stoletja so namreč v Ri-palti govorili slovansko. Vasi San Biage in Montelongo, ki so bolj v notranjosti pro-t' glavnemu mestu Campo-bassu, so postavili slovanski naseljenci, medtem ko so druge vasi že zdavnaj obstajale in so se slovanski naseljenci le preselili vanje, V San Giacomo degli Schiavoni je nehala hrvaška govorica šele v zadnjem času. To vas bom obiskal prihodnje leto. Zanimivo je, da je večina prebivalcev te vasi protestantov, kar je v Italiji, posebno na deželi, zelo redko.
Preidemo sedaj na opis o-menjenih treh vasi, ki so ohranile svojo prvobitnost in k: tvorijo zelo zanimivo etnografsko posebnost. Tako lahko rečemo, da je bilo zelo važno n potrebno poznati in vsestransko proučiti te kraje in prebivalce, njihovo narečje, običaje in posebno še neraziskano glasbeno folkloro. Koliko lepih, pristnih pesmi so še ti prebivalci o-hranili!
Lepega dne v začetku jeseni, ko se ozračje na jugu malo ohladi sem se odpeljal z brzcem po progi ob Jadranu mimo raztegnjenih sipin, kjer so znana kopališča Rimini, Pesaro itd. Vozil sem se ob vsej abruški obali, ki postaja proti jugu vedno bolj pusta in močvirnata. Po 12 urah vožnje sem izstopil v Termoliju, malem obmor-
skem mestecu, ki ima popolnoma južno lice. O tem mestu, ki stoji na potegnjenem rtiču, bi bilo z zgodovinskega vidika veliko povedati, pa se omejimo le na to, da se omenja v zgodovini že v 7. in 8. stoletju kot utrjeno pristanišče, torej še pred prihodom Saracenov. Zgodovinarji pišejo, da je neki Slovan, po imenu Sain, v službi Saracenov, ki so ropali po italskih obalah, priplul s flo-tiljo 44 ladij, napadel in zavzel Termoli leta 929. Stari del mestao je kot nekaka trdnjava ob koncu rtiča, štrlečega v morsko gladino, z zelo ozkimi ulicami, katerih prebivališča so kakor nekakšne dupline. Ulice so podobne rovom in vse je še starinsko ohranjeno, kar ima tudi svojo pomembnost. Od obrežja gor je ta stari del
mesteca — saj prvotno je bilo to vse mesto — obdan kot nekaka trdnjava z obzidjem, ki ga varuje pred spodkopavanjem zaradi moč-
nih morskih valov. V sredi-ni,t«h nakopičenih prebivališč je starinska katedrala iz 13. stoletja v romanskem slogu. Novi del mesta, ki se
je polagoma moderneje iz-grajal. je dandanes okusnejši in snažnejši kot. je bil pred leti. Ima nasproti postaji celo čeden moderen hotel
TERMOLI — del starega mesta s pristaniščem.
poleg drugih manjših in je v nenehni gradnji. Lepe. ogiomne palme, kakršne so v Južni Italiji in 0p obalah Sredozemskega morja, dajejo mestecu z ozadjem modri-ne morja, skoraj očarljivo sliko. Tu nekako so se izkrcavale v davnih stoletjih mnoge izseljeniške družine nasprotne obale in se napotile v trumah na določene jim kraje; včasih pa so si jih tudi sami poiskali v notranjosti pokrajine. Skušajmo tudi mi potovati po isti poti do onih treh vasi, kjer so prebivalci še ohranili njim drago slovansko narečje. Avtobusov je tu vso polno za razne smeri. Sedemo v enega, ki vozi po progi Termoli-Castelmauro, ki nas pripelje v Acquavivo Colle Croce. Krenemo v krasnem južnem jutru proti zapadu in se polagoma bližamo prvi vasi v hribih. Okolica na deželi je zanimiva, vmes pa rastejo oljke, polne srebrnozelenih lističev in zelenkastih sočnih maslin, in smokev, ki dajejo zelo okusen in sladek sad. Tu pa tam se opazijo še kaki mandljevci in osam-
ljene jablane. Ob njivah dvt ga svojo košato krono kak osamljen hrast. vse, trava se skoro ne '1 . ’ saj skoraj ne redijo Sov.._ živine in zato tudi ne kost)i • Tisto malo trave po bre*» nah, ki je ne ožge po e sence, popasejo ovce me* ali osli. Tu pa tam se op zijo male goščave trsja. dobro služi za kolje k tTt ' Ta svet je precej Podo d kaki istrski pokrajini. takim opazovanjem in rae mišljanjem, pridemo do P* vasi, ki je bila svoj ‘-'aS_L^' slovanska, kar pove tudi -a mo ime; San Giacomo deo-Schiavoni. Vas je °ddaI^j od Termolija 7 km. mo se dalje in kmalu { zimo pred seboj v «»eIn kakih 9 km na kopica, vrhu ogromno naselje nesi, mestece z nič man.)
9000 prebivalci, ki Pa rf,u pravzaprav, velika vas. so namreč kraji povsod 6^ naseljeni in ce ste) kraj tudi več kot ,4 imajo hivalcev, ga še vedno za malo vas.
(Nadaljevanje
odguvurn« urednik STANISLAV	KLNKO - DHliliNISTVO:	ULICA MONTBCCHI St. « HI, nad — Telefon	Številka »J-8U8 lu	■I4-63S	- r-oiuil
Oiedai 902	— UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA Sl. M - Telefonska Številka 37-3J« -	OGLASI: od 8.	do 12 30 In od	15 • 18	- Tel.
T7-J3H — Cene oglasov: Za vsak	nun vigme v Sirim i vtolpca trgovski 60 fiuauCno up«-avnt	|00. usiarto ce BO	lir — Za FLRJ za	vsak mu«	Širine 1
stolpca ra vse vrste oglasov po	Z.S.-	din — Tiska Tiskarski esvod 7.TT — Pi«druln Gorica Ul.	S. Pellico 1-H. Te' 33-82	— Rokopisi se n*	vračajo
Z10 din.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, Celoletna 3200 lir, Fed. Ijud. repub. Jugoslavije: Izvod :0, mesečno PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo triaSkega tiska Trst II.S374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem, tiska. Drž. zaiotb«	^ ,
ruje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel 21-B28 tek račun ort Narodni banki v Ljubljani 604 r . 375— Izdaja Založništvo tržaškega tiska |>- 2.()