Stev. 44 Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v torek 22. tabi 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI fehaja — izvzemal ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančlSka Asiškerr" Oglasi se rsčunajo v člrokorti ene kolone (72 min. — Oglasi trgovcev in obrtnikom mm po 40 stol. osmrtnice, zalivale, poslanica in vabila po L !.—, ogla?! dcna.nih zavodov' mm po L 2. — Mali oglasi po 2 » bioi. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas.'! naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega 5tev. 20, L nadstropje. — Telefoa uredništva In uprave 11-57. Seseda slovenskemu učiftellsivu V naši deželi se je započel pokret, ki pridobiva naborna tla med ljudstvom. Misel enotne organizacije vseh obstoje* cih zadrug se širi in razvija z veliko hu trostjo. Kmetje in delavci so se polastili te misli z vso dušo. Postavili so jo na prvo mesto. Pripravljeni in odločeni so, da £redo za to idejo v boj, da doprine* sejo za to svojo misel težke žrtve. Kdor gre skozi deželo, kdor stopi v naše vasi. kdor govori z ljudstvom, ta ve, da kme? tjc ne bodo mirovali in ne bodo počiš vali, dokler ne zmagajo na celi črti. Enotna* velika gospodarska organizacija kmetskoga stanu je misel, ki jc ne bo nihče izkoreninil iz srca našega kmeta. šlo ;>o ogromni večini iz kmetskih in de? lavskih družin. Pri velikem kulturnem delu, ki nas čaka, se bo obračala vsa po* zornost na nase učiteljstvo. Slovensko učiteljstvo, ki živi in deluje med ljudstvom kakor nihče, Id čuti, se veseM in trp* z ljudstvom, se bo maralo odločiti, ali naj deluje in pomaga tam, kjer je to ljudstvo v veliki večini ali pa v organizacijah italijanske stranke, ki ne more in ne more ščititi posebnih koristi Slovencev. Mi smo mal narodič, mi ne moremo odločati o usodi novega sve* tovne ga reda. Vsi politiki brez razlike strankarskega prepričanja vedo in pri? znavajo, da bodo o tem odločali veliki, narod. Pravijo nam, da za izprememboj neuillvske pogodbe še ni prišel pravi čas. To je zmota, kajti Traktja se ni prepustila Grški v zmislu neuilfvske mi; v i- . T »t- rovne pogodbe, temveč na podlagi akte* pov konference v S, Romu. Na tej W ffjf ™Sfl sem neko spremembo, ferenci na BoWska ni bila in h Idi ni kl Ji doslej nismo vedeli razlage. Tu dr Z nam! moro biti, kdor hoče, tfn bomo mi žalita! S preve'iko močjo ga je prešinila in j mogočni svetovni narodi.-— Nova druz? prevzela ta misel. Kmet ie mnenja, da; ba se bo ustanavljala po potrebah, po morajo biti njegove vrste strnjene, da | zahtevah in koristih Rusov, Nemcev, mora biti njegov nastop enoten, če hoče i Francozov, Angležev, Italijanov. Mi zavarovati svoj obstanek v novi državi. | smo tako neznatni in brezpomembni, da On vidi; da se bližajo č^si velikanske se pri reševanju svetovnih problemov konkurence, da prežijo nanj iz juga go»! ravno na nas ne bodo ozirali. Mi Slo-- spodarske nevarnosti. Slovenski in h f-vatski kmet se hočeta že dan^s nriprav? Ijati na bedočo gospodarsko borbo, ho= četa že danes izdeJati svoje bojno o-rož je. Vzporedno z našim kmetom bo k o* rakal roko v roki nas delavec. Težko ic najti deželo, kjer bi skupna korist toli* kanj vezala in združevala delavca in kmeta kakor na Primorskem. Pojdite med naše kmete in videli bodete, da ogromna večina ne more ž:veti od svoje zemlje, da se mora večina pehati za po* stranskim zaslužkom. Zelo, zelo mnogo jih jc, ki so kmetje in delavci obenem. Zadružna organizacija jc skupna podla* ga, kjer se kmet in delavec srečata in s* podata roko. Konsumno društvo »e organizacija, Id objema in združuje oba etanova. Zadružna misel jo izhodišče ljudske? .ga giban i a, ki bo naraščalo in se čez* dalje bolj širilo. Gibanje se bo začelo krepiti in bo začelo segati na izobraže* valno in prosvetno polie. Će se z gos^o* darskim delom ne druži pouk, izobražen vanje in raznovrstno prosvetno delo. ostanejo vsi uspehi brez nrave in traj* ne podlace. Kar si bodo kmetje in de? %vci priborili, ne sme biti od f'ancs do jutri, njihov? uspehi moraio biti traini. Tega ogromnega dela ljudstvo samo ne bo zmoglo. .Niegove c*3i se bodo obračale na ono razumništvo, ki je iz*i venci se bomo morali žrtvovati koi*stim in potrebam ve.ikih narodov. Zato mo® ramo gledati, da ostanemo krepko na* cioiialno telo, ki bo sprejeto s častjo v nov družabni red. Če se bomo vezali s tujimi strankami, posebno s strankami velikih narodov, bodo naše koristi ne* prestano žrtvovane. Od italijanskih strank drugega niti pričakovati' ne sme* mo. Naravnost nemožno je, da bi za* hteva'i od velikih italijanskih strank, da podredi io koristi svoje ogromne ita* iijanske večine koristim peščice S1 oven* cev. Cc bi to resno zahtevali, bi se nam sme; aH. ferenci pa Bolgarska ni bila iii tudi ni mogla biti seslišana. »Preporec« naglas ša, da so tudi zapadne drŽave začele spoznavati krivico, ki so jo storile Bol* gurski. Angleški in francoski trgovci kritizirajo odpahnitev Bolgarske od E* gejskega morja, ker onemogočajo visoke tranzitne pristojbine vsako trgovino črez grško Trakijo. Undo^ska kenf^renta Angleško javno mnenje za nepopustljiv vost nasproti Nemčiji LONDON, 20. Vsi list/ se bavijo z razpravo o vprašanju povračili v dolnji zbornici. »Daily Ex press« pravr, da je Llovd Gcorge s tem. da se je postavil na stališče svoje obveze, da bo Nemčiji storil plačati do meje njene zmožnosti, tolmačil mnenje vsega angleškega na^ roda. List dostavlja, da trna angleška vlada namen držati to svojo obvezo in Nemčijo prisiliti, da -plača. List zaklju* čuje: Razen nekaterih ljudi, ki Imajo sožalje le za naše bivše sovražnike, bodo vsi Angleži na strani Francije 'ih bodo podpirali njene zahteve. Istega mnenja je »Morning Post«, ki priporoča izrecno zvezo med Francija in Anglijo kot edi* no jamstvo, da bo Nemilija zares tudi plačala. »Times« piše: Ako londonski konferenci ni sojeno, da postani vzrok neizmerne nesreče, tedaj bo ta konfc* renca morala potrditi resnico, ki je bila Zato je edina rešitev Slovencev, da se proglašena v Parizu in ki pravi, da je postavijo na lastne noge, da se samo* stolno organizirajo. slovensko ratzumništvo se mora po* staviti tja, kamor jo kliče življenski in* teres Slovencev. To je_ velika večina učitc!?stva razumela. V sredini lji?dstva vidimo od* Meno število učiteljev, ki iniciativro, no žrtvovalno in s srcem deduje z r :š pro-'etarski narod. Venda- črteč "človek ne more preboleti, da deluie še del ' čiteT:* stva v nasprotni s-meri. Vsak r izumnik ki ne steni v organizacijo liudstva, no* men* za ljudstvo ogromno šlr^do. lTver* ieni smo, da bo • e^c^V^o v ce'^H -az^me^o zgodovinska pcV/ai s^oven^ skc£a nahoda in da ne uo no moči ljudstvu, ki bi*e boj za costuinek. Češkoslovaška Masaryk ni na smrtni postelji PRAGA, 19. Vesti, ki so se širile v elrugozemstvu, češ da se je zdravje predsednika Masarvka naglo poslabšalo, ta* ko da bi bil! na smrtni postelji, so po* polnoma neutemeljene. Predsedniku gre na boljše PRAGA, 20. Predsedniku Masaryku Huslls V Rusiji razsaja 'ruga? P^RIZ, 21. Neka uradna brzojavk.: iz Helsinrsforza pravi: Firska vlada, ie rrski trgovski misiji prepovedala pristojna finsko ozemlje, ako se misija no vrže zdravstveni karanteni. Finska v' J a oprav čuje svoje postopanje s tem. ker je sedaj v Rusiji po uradnih nohtkih 3 gre na bolj še.'Predsednik poj de spora* ^ilijonc sh ča:ey kuge in poldrugi mi-zumno z zdravniki v Noapclj in Capri, I hlQn slučajev tihisa. čim mu bo njegovo zdravje to dovolila. Predvidevajo, da bo Masaryk mogel od* potovati sredi meseca marca. Konferenca v Portorose PRAGA. 21. Češkoslovaški listi ji v. fjajo, da se bo konferenca v Portorose Štiri ruske divizije korakajo proti Tiflis " PARIZ, 19. Agencija Havrs ie pre* jela iz Carigrada vest, da štiri n\-4:c d' vizije korakaio proti Tiflisu. Cruzijsk.-vlada je vsled tega cdrcdi'a, da se Ti* flis izprazni'. vršila dne 15. marca t. L Na konferenci, Rusi, Armenci in Azerbejdžani ner»rli bodo zastopane vse naslcdstvene države j Gruzijo in vsi zavezniki Na sporedu konference! TILIS, 20. Po-ožaj Gruzije vzbuia re5* no bojazen vsled približevanja ruskih in ^ armenskih čet, ki prodirajo z ene strani. 7° ^ v ^ i -doe'm pritiskajo z diuge strani azerbej*! džanski oddelki. bo: Obnovitev gospodarskih stikov med posameznimi nasledstvenimi drŽavami posebno z oziroin na železnice, pošto in brzo i a v; vprašanje premoga in nieea razdelitve v srednji Evropi in slednjič vprašanje zboljšanja valute nasledstvo* nih držav. Minister Beneš se je vnovič udeležil seje poslaniške konference, ki jc bila pretečeni teden v francoskem ministra stvu za zunanje zadeve in na kateri se ie razpravljalo o sporedu konference v Porrorose in o Loueheurievein načrtu za pomoč Avstriii. Dosegel se pono^n sporazum o sporedu konference. Lou* cheurjev načrt se bo šc na'Ud?e prouče* val v Parizu, Londonu in Pragi. Trgovinska pogodba m^d Češkos slovaško in Nemčijo PRAGA, 21. Minister Schuster, ki sc ie povrnil iz Berolina, kamor ie bil šel se pogajat z nemško viado o težkoeah v vprašanju trgovinske pogodbe med Če* .škoslovaško in Nemčijo, je izjavil, da sc je dosegel sporazum o vseh glavnih vprašanjih, ki se tičejo gospodarskih odnošajev med obema državama. Priprave za obnovitev trgovinskih stikov med Češkoslovaško in Rusijo PRAGA, 21. Češkoslovaški poslanik v Varšavi c!r. Girsa, bivši češkoslovaški pooblaščenec v Vadivostoku in sedanji Benešev namestnik v ministrstvu za zu* nanje zadeve, je izjavil odposlanstvu le* gijonariev, da se vprašanje obnovitve trgovinskih zvez z Rusijo proučuje v raznih komisijah. Te komisije so sc ob* razovalc z namenom, da pripravijo ob; novitev trgovanja z evropejsko Rnsiio, Sibirijo in daljnim vzhodom. Veliko pa je tehničnih težav, ki bodo morale biti premagane. _ Konservativni list »Post« bo prenehal BEROLIN, 19. Glasilo konservativ* cev »Post« bos 1. aprilom t. 1. prenehalo izhajati. ! Pcljska Zveza med Francijo in Poljsko sc pod; piše ia teden PARIZ, 19. Ministrski predsednik Briand je imel danes dolg pogovor s poljskim ministrom za zunanje zadeve knezom Sapleho in s poljskim vojnim ministrom generalom Sojnomskim. Gle* de vojaške in gospodarske pogodbe, ki se bo podpisala med obema državama, se je dosegel popoln sporazum. Pogod ba bo podpisana najbrže tekom prihoda njega tedna, ko bo besedilo popolnoma urejeno. ____ g&2garska Silna propaganda na Bolgarskem vpričo londonske konference SOFIJA, 18. Po vseh mestih po deželi so se vršili shodi, na katerih se je za? hteva\>, da se bolgarski zastopniki mo=-rajo poklieati na londonsko konferenco in da se Bolgarski mora povrniti Tra* kija. Ves tisk naglasa, da so zahteve bolgarskega ljudstva upravičene. Bol* garska vlada da bo imela v tem prizadevanju ves bolgarski narod za seboj. »Den« pripominja, da je Trakija bila odstopljena trem glavnim zaveznikom ki so jo potem izročili Venizelosovi Grški in s tem pokopali misel o bolgar= skem izhodu na Egejsko morje. "Ta sklep pa je del sevreske pogodbe, kate--re izprememba je bila sklenjena v Lon* donu. »Narod«, glasilo socialistične stranke, podpira meščanski tis-k in trdi. da pomeni londonska konferenca novo krivico nasproti bolgarskemu narodu. »Napred« piše:. Noben poizkus za po* mirjenje vzhoda ne bo imel zaželjenega uspeha, ako se ne pomiri tudi bolgarski samo tesna sloga med zavezniki v stanu zagotoviti mir, kakor jc svoj čas zagato* vila zmago. Takšna sbjga je najsigur* ne i še jamstvo za svetovni mir, ki se mo* ohraniti s izpolnitvijo podpisanih ob* vez in potom prisilnih sredstev, Id so Mla sporazumno določena. Nemčija bo morala Gda predloženo ji račune. Ropara* i:sL komisija ni še prciela od nemške v*ade ni kakili ugovorov glede roka, ki ji !e bT dan. Grof Sforza optimist RIZ, 20. Italijanski minister za zu? ^in:e zadeve grof Sforza je izjavil1 pa* :n listom: V Rimu sem videl Bek vi Sani bega, ministra za zunanje zadeve v ^niorrki vladi. To je zelo inteligenten gospod. On priha ja seveda iz krajev, kjer prevladujejo skrajne ideje. Toda -ptovo bo u v klel, da jc treba stvarnosti X edati v cbra^. Cirkt in Turki potrebu* eio mir. Upam. da so bo Londonu našla formula, ki bo sprejemljiva za vseh. Ves svet bi sc oddehnil, ko bi si mofiel reči, da jo londonska konferenca zadn;a. C'rde vprašanja poročil je grof Sfor* br1' v skrbeh. i\xla rekel ie: Jaz ni* n v politiki črnogledost ni za nic. Ako sc ne doseže sporazum bo to velikanska nesreča za ves svet. poprej je govorila o nas, o našem polo* žaju v novem državljanstvu in o posto* panju, ki naj bi ga uveljavljala država napram svojim novim državljanom ju.< goslovenske narodnosti. Pri tem pa ji je bila beseda še precej previdna in »Era« je kazala nekoliko razsodnosti, umerje* nesti in celo dobrohotnosti do našega živija, naglašujoč, da razume in trpošte* va neizogibno duševno razpoloženje ljudstva, ki so ga dogodki odtrgali od narodne skupnosti. Iznenada pa je po* stala gostobesedna, ujedljiva in celo strupena proti nam. Zasledovati je jela vsako besedo z naše strani in vsak po* jav naš izrablja za podtikanja, obtožbe in — grožnje. Naj storimo aH govorimo, kar hočemo, nič ji ni po volji. Od kodi ta sprememba? Nismo si jc mogli razlagati. Sedaj pit imamo menda razlago. Zc poprej se jc govorilo, da je »Era« glasilo (italijanskih kapitalistov, potem pa so nam začeli prihajati gfa* sovi. da je »Era« Ludi "poitiradno glasilo! Nekaj takega je menda doznala tudi »Goriška Straža«, ker pravi v svo* jem zadnjem izdanju, da je »Era« v sti? kih z generalnim civilnim komisariatom v Trstu. Če ti glasovi odgovarjajo dej* stvom, potem seveda zadobivaj o njeni napadi na nas drugačno lice in drugačno pomembnost! S tem bi imeli tirclr razlago, zaka j je manifest našega političnega društva tako živo zadel njene živce. Kakor ze rečeno: naj delamo in govorimo kar ho* čemo, »Eri« ni nič prav storjeno, če ne govorimo o svojih namenih, nas prijem* lje% liivj že enkrat iz pregovorimo odkrito in iskreno besedo! Čim pa izjavljamo, da hočemo spoštovati zakone svoje no* ve države in da ae hočemo boriti za svo* j a prava v okvirju zakona, kriči, da smo — hinavci! Silno se je razjarila, doznav? ši iz našega manifesta, da hočemo pro* slaviti aneksijo z nabiranjem za svoj obrambni sklad. Trdo nas jc prijela, kaj da namerujemo s tem skladom, v kake namene da bi služil nabran! denar? l ondo secreto! je kričala. Ko smo ji pa ustregli in smo kontretno navedli, v k;»ke namene ima služiti sklad —. šole, kulturne naprave, gospodarsko organi* zacijo itd., torej namene, ki jih d ovo* liuie zakon in ki jih ne sme prepovedovati nobena demokratična, modema in res svobodoljubna državna uprava — je »Era« Ie dalje sumničila, da gre za »tajen fond«, ki da ima služiti v neza^ kouite, uporne in iredentistične namene!! Posebno pa se jc znesla »Era« na poziv v našem manifestu, naj ljudstvo naše ostane zvesto — samo sebi! To jc menda vendar naj naravne j ša pravica in dolžnost vsakega bitja. Oficijozno ali nepoluradno glasilo pa zahteva, naj bi se naše ljudstvo izneverilo samo sebi, naj postane rod odpadnikov, neznačaj ne zev — naj postane nepošteno! Za j hteva torej grdo dejanje, ki <;a ravno Italijani sami označajo kot najgnusneiši zločin! Kje jc pa> tista svoboda, ki nam jo sicer obeta »Era«? Kje poštenje, kje morala, kic logika? Po tej »Brini« logiki bi Jugosloveni, ki so postali državljani Italije, smeli pričakovati pravicc še le tedaj, če bi ničesar ne zahteva':, če ne bi ustvarjali nikakih pogojev in sredstev za svojo brambo, če bi se torej odrekli — svojim narodnim pravicam! JfucU v svojem članku v izdanju od 17. februarja nam prihaja »Era« zopet z grožnjami; če bomo — kakor trdi — še nadalje smatrali Italijane za svetio sovražnike in če bomo postopali, kakor da smo v sovražni deželi. Čemu tc večne grožnje? Če bi imela »Era« res blage namene z nami. ne bi prihajala z grož* njami niti ne v slučaju, da ne veruje v našo lojalnost, ker grožnje le zastrupa Ijajo duhove! Vse to je nepotrebno. Saj nas bo imela Italija v svojih rokah, saj ima svoje zakone, ki jih bo mogla nape* riti proti nam, če bi res hoteli kaj neza* konitega! In nelojalno in nepošteno jc, da se »Era« — da nas more nadalje sumničiti m nam groziti — sklicuje na kako besedo kakega lista v Jugoslaviji! Mi smo odgovorni le za to, kar delamo in govorimo — mi! Slednjič naj bi ; Era« že enkrat odne* hal; od tistega krika, češ, da bo le od nas odvisno, kako se bo postopalo z nami! Na tako stališče se ne smete po* stavljati, gospoda! Kajti to bi pomen j a lo zahtevo, da se mora naš živel j zvezanih rok in nog >in zamašenih ust izročiti vaši —• pravičnosti in liberalnosti! Le od vas in od postopanja države bo vse odvlsa no: vi morate omogočiti našemu ljud* stvu na tem ozemlju, da ne bo videlo v vas svojih sovražnikov in v državi svoje nasprotnice!! To naj si zapomni ita-* Hjanska javnost in naj si zapomnijo posebno tudi tisti, v katerih imenu pise »Era«! Polit'lne v&tti »Foreiga Trade Fi£«iic!n£ Corpotaiicn^ se imenuje družba amerikanskih kapitalistov, l-.i se je pred kratkim ustanovila z namenom, da rc^i in ne vi svet iz sedanje gospodarske krize. E. ropa je V9l<-d vojne obubožala, dcčira je Amerika strašansko obogatela. Ameriška skladišča so p-re* napolnjenia in Zcdinjene državo si za prebitek tvojih izdelkov ne nicrsjo najti kupcev. Evrcpa, ki je bila otsedaj plavna edjemaika Amerike nimc denarjri, a Amerika ji zastonj ne zaorc dajati svoje ga blaga. Oil tod izvira nevaren zattoj v zunanji irgo\-5ni Ztdinjeniii držav in splojia kriza v njihovi zunanji trgovini. Rešiti Evropo in Ameriko iz te<4a neprijetnega položaja potoni dolgotrajnih pc*-sojil ET.Tepi, da bo moij!a zop^t kupcv&ti td Amc* rilca, to je glavni namen in cL'j členjene družbe. Gcsp. A. C. Bcdferd, edea glavr.ili ustanovnikov stru, aiiri tvornice, iri v Oldhamu, dve v Stoek^ portu in ©na v Rochdald-u. Manchee4.erwka policija je uvedLa preiskavo, s katero je dogaata, da požare zanetili irski fcnijanel. Strali pired fentjanci jo> l^led te^a zelo veliJ. po vv a d na ^Vngleskeir^ Zna no jc, da. je bil prilikom kraljevega prcs-tolncga jjovora dne 15. t. tn. cb-činstvu prepovedan vstop ua galerije angle^k®^-; parkmenta samo iz strahu pred fenijanci. O zarotf predrznem pogumu ir?kih narodnjake-^ caui priča tudi s-edc^-i dogode-k, lu ao je pripctiJ v Dublinu. t. j. tam, kjer se nahaja glavni s-an angleško vojske, ki ji j© naleta, da bi ukrotila Ircc. V dublriikih zaporih jo bil zaprt feuijanco Fražicis Teolin^, ki je bil prod kratkim obsojen na smrt, ker jo ubil nolie^a angleškega poročnika. Dne 15. t. m. zvečer se j« pred ječo ustavil avlo-mobi!, na katerem je bil en častnik s 10 moimi. Vil £0 bili oblečeni v pra-vilro angl«trniferme-, Čarti^ik je skočil z avtomobila in k [ jveljniku Zedifijene država Zedinjene države ^poklietile vse čete iz Evrope F A RIZ, 10. »Eclio de Pariš« ima iz New Vorka slcdcć'! vest: Da naj ameriški zastopniki izstopijo iz rep a racij ske ko= misije, je bilo sklenjeno na zadnji mi* nistrski seji. kateri ie predsedoval Wil* son, prvič po svoj i bolezni. Na i^ri seji 'e bilo tudi sklenjeno, da se odpokliče z Rena zadnjih 5400 uicž ameriške voj« ske, ki so še v Jivropi. V načelu pa je to bilo sklenjeno ze pred dvema mesecema, ko ie ameriška \ lada odpoklicala prvih S000 mož. Pri tem tre torej samo za izvršitev sklepa, ki jc bil sprejet že Ho1 jejo in misli se, da se bo grška o*fenzi\a začela v kratkem, ako je politični do* ijodki ne napravijo brezpredmetno. terfa -pedjetja, je cpkal pariškemu t-Matinuc. pred-zgodeviao te velikanske akcije iako le: Misel, da ^olsa^l mu je pcpoJcoma prarHno pcvcljt bi se ustanovil takieu organizom, se je porodila t ^ p" ^ izročiti na -mrt cbsojmi Teclf- f New Yorku oktobra meseca 1. 1910, ko jc bila lVveiiaik ječe so nI mo£el upirati pisanemu p, francoska misija pod vodstvom g. Schneiderja v ^i11 ter je jetnika izrciil. Vojala fo g; ga spraviti New Ycrku na o hodu, katerega se je udeležilo J^P na avtomobil i« nate irginili v mraku. p*rijalcev. Toda bilo je trv>ba pieeej t asa, preden finalu pa ja poveljnik ječe začel dvomiti. \'iraj;•: se je ta misel tncgla ostvariti. Predvsem jc bilo j« višjo cblaf t pc jasni'• la tod .i je irvcdeJ. tk» ' • treba spraviti podjetje v sklad z ameriško zakonu- b'Ji ^teški vejaki ie preoblečeni fenij^ncf, r-dajt in posebno z sakenoja Luge. Pred kratici fi-no pcvcljc -k: are jen . sme imeli v Cikaga sestanek, ki ima zgodovinsko 1 ak-iul in r'ićni dogodki sc ronuv-,' d.. . : , vainest i'^isto najodličncjiih fcanlrirjev in trgo-v3 dncn\ Preglavice, ki jih ferajaru i delh'o anglešl..-cev iz Zcdnijeaih držav so je zbralo in je sklenilo, vladi, sc- take vel ke, ni:fi t: l.t.-[vH takt unuia j.? da se osnuje družba z glavnico 100 milijonov du- njihov po^um tako neukrotljiv, ko vozilo za privatno rabo delj časa kr kor tri mesece v državi, ee mora plačati r&ni g. Trčona. Začetek ob 15. uri pcpoL i r.joga davek in eiecr, ako so no mudi v državi] ~ ~ -—---—--- ego Sest mesecev, za vsak mesec r^proti -drva- j V6Ii! 12 rl'@tf3$ljlkt' tnega z—U. ako se pa mudi v državi j N0sre& x grRMto v z^ori„ na piykL y ^^ tU n< mudi v državi! ccv, *e mora plačati davek granato v Z^orju na Pivki. . , , . r A. 15. 2. je našel posestnik Matija Kristan na cesti ravnatelj gledališč f? i^in^r^ "J^n ^ >«?*>• «**» —«? » >*>>* ro ^ u«nCk je bil grozen. Fantu je odtrgalo rok o, Kristan jo Jiu iaXi uz a deli kaker šest UasfoHI teke! do konca so-lnčnega leta, pri čemer se r»-;una en del ruercca za ccl mesec. Isto velja tudi za inozemske motome čolne. Seveda se z ino-s.en kinii voziti postopa na ta način le o in so ne morejo oddati drugemu. Ltevek f>e mora plačati naprej Dokler so davek v določenem znesku ni plačal, je vožnja z vozili, ki jih tiče imenovani odlok, prepovedana. Pri kolesih in .sličnih napravah ne cnatra, da davek ci plačan, ako nimajo pritrjene predprs£n«> marke. Posebna tabla ta javna vozilv 1. Motorni vozički, ki služijo izključno in stalne Lot javna vozila; 2. avtomobili, ki w:.ižijo a privoljenjem ministrstva za javna dela kot javna vozila na getevi prc^. £i in niso davka sploh oproščeni, dalje avtomobili, ki služijo izključno ir» stalno kot javna vozila ca trgu; 3. motorni čolni, ki služijo c privoljenjem pristojnih oblastev na gotovih progah za prevažanje potnikov po rekah, jezerih, kanalih, lagunah ra ob naša. GojjoljeTega »Revizorjai v klasičnem prevodu Iv. Prijatelja z avtorjevo sliko, GogoLjevimi last-nerečnima risbami, literarnim uvodom, rajnimi opazkami !td. Devet pol obsegajoča moderno opremljena knjiga bo dobrodošla večjim in manj- i-im odrom in šc bo rabila tudi pri Šolskem pouku. Gledališka knjižnica«, ki bo v kratkih presledkih prinašala vsa važna dramska dela, utegne postal: za slovensko dramatično umetnost velike vafe-naesti. Knjižnico izdaja narodno gledališče * Ljubljani. Urednik jo gospod Friderik JuvančiC, poWo.. lesa jo v Izobilju, poljski pridelki kakor tui, 20, Vsled zvišanja ažija na carinsko pri-stoibino od 200 na 300?£ se z^'i5a ccna kavi, ki «e uvaža v kraljestvo, za 130 lir pri kvintalu. Isio- tafeo bi se morale jr?laati tudi prodajne c«:r. Fčt nančno ministrstvo pa je oklenilo spe/aramrso « upravo državnega monopola, da ostanejo prrod^j. ne ccno ncizpremenjene in «Ia provzamo našega naroda. Drugič: Delajmo cdločao r cijskemu sindikatu iQ delniški uružfei s zaLkom mame. Po dovrgenem dejstvu aneksije, katero jo pr> eden in tričeirt cJllf-ma kron. Temu bodo sle-cdobrik tudi Jugoslavija, nam vedno ščip-unje r-- ^Jili drugi, tako da b> v IctoSnjem let ti mc-goče sp-etne premoči ne bo veliko pomagalo. Tretjič: zaCati s graditvijo v3tj glavnega voda. Kako veli-Vrhunec v >eh političnih Cedncsti in znak zrelega ke^a pomena in koristi bo električni tok, 2e ljud-carcda je bilo vedno — anten-Hvn> proučevanje 5tvo gjcer R epomalo bode takoj, ko bo dnevnih političnih vp-reSartJ. Politika '" ----- ~ m - - — - in sic Kodblii naznanjata vsem sorodnikom, znancem in prijate-ijem, da Jim jc neizprosna usoda izrabila ljubljeno soprogo, hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo ZAHVALA Zalivaijtijemo se najtopleje vsesa oui.n, ki so nam s sočutjem in tolažbo lajšali težke dneve tekom bolezni in ob smrti na§c iskreno ljubljene mih poiitičmh vpsaianj.^ Pohtika je znano si, deležno dobrot te napreve. Vseka atvar hna začet-icor t odaj prva med sedanjimi, čast in ponos koma nezaupnike, za to pa morajo ti^ti, ki uvide-j a vsakega dnžavljann, če rc briga za temeljna v,;0 korist in imaio žirae obzorje. začeU. tjotem Preminula jc 15. t. m. po dolgem trpljenju, stara 27 let. Pogreb predrage pokojnico se vrsi 17. t. m. ob 3 pop. na Srp^nlci. ŽAGA, 17. februarja 1021, Predvsem preč. kura tu Likarju za požrtvovalnost, s katero fe sta! predragi pok. med boleznijo ob 6trani,2a ganljivi govor in vse dohaze sočutja. Enako gospodu nadučiteljii And. Trebžetu. Preč. duhov§čini, gg. učiteljem, gg. pevcem za žalostinke, t? kor vsem domačinom, prijateljem in znanccm, ki so v velikem štcviiu spremija!i dra^o po-kojnieo na njeni zadnji poti. ŽAGA, 17 februarja 1921. jc za in najvišja vprašanja svoje države. Za nas Slovence v ilirskem Primorju pa je politika naravnost —— rešitev. Sredst\a so časopisje, društva, knjižnic«, shodi, detrpsi nastop pri volitvah, poslanci. Žal, da je pojavila tudi m^d naiiari cojbolišimi m-c£-mi, med našo prej tako navdušeno mladino neka mržnja in neka bejazen v boju za našo ^?taro pravdo--. — Poziv k vstopu med člane *poL društva Edinost* ni ostal brez uspeha. Dosedaj je prišla- državnih obalah, kikor tudi motorni čolni v pcSt- 122' ^^ ~ nuiff. •ni 1-, ___• • i posebne vo'ivne odseke za vsake občino ao no m eluzo. in z- pretažanjc bla^a mera,o xmet1 Jcl(>či]i ciJicateJji, KonsUtuirati se morajo naj- ^sne^'c do 27. t. m. — Glede kakej-a sparazumss s komunistično organizacijo za a?uča; prvih volitev ee je nejmanilo načelno -cdklcnilno slaiišče »pol. društva Edinoet«. Navzočim komunistom, ki so s z pa ves čas mirno in dot,loju o zadržali, se je povedalo, ca peščica našega nareda v tem usod- luiciu jeuij, na se, _ __ »____ .i • ...... uctv im cu . o • Lomobilom ln motornim čc!- ♦ ^ trenutku ce more prenesti koau3us;iČnih oks- Libcra Tricstir.a . Cena največja siia, s kalcro pe'TT^F* f 'f ^ ^ Lloyd . . . . 0 prevažanje blaga morajo imeti pritrjene še posebno tablico z napisom »Javne služba«. Tablico pritrdi s svinčenim pečatom gen. civ. kc-miaariat nn lastnikove stroške. 0?«rod|enje vozil Vsa avto mobilna vo7iia morajo biti ovcrovl>eria od posebne komisije, ld se ustanovi pri generalnem civihiem kcnrusarialu. Na voznem dcvo'jenju, ki »e izda fcolociklom, avtom non?, mora biti označena lahko de?a r&otor, in sicer mora biti ta ■sila »zrae Žena v konjakih silah (HPJ. Pri a\-tomobiiih in me. iernih čolni!:. Iti blužiijo stalno in izključno za pr«-važauie na gotovi pro-^i in ni?o v postni službi ali v ilužfc na trgu, dalr'e pri onih, ki »kržijo izklj"0-no tn stalno prevažanju blaga mora označiti leneraki civibi konikariat na veznem dovoljc« nju tudi njihov namen. (Konec prih.} Iz tržaškega iiviienia Nesreče. Premik3 •a*c*e*4o*« • • • 39( Osuiich •••ee*eeoea*e o • • 439 D^iraSilfl . •O90oo3«o9»oeo • • • 3-3» Gerciimlcb •..»as««*.,,,. • • a 192.1 Libera Trkstina ............ m . G2< Lloyđ . ••■oeoBosoeooce • 9 • 17« Lussino . • e o • ® o o o o o o o . a • • • 2990 M.-irtinollch »....oaceo... • * • 29c Oceanla .oeD^jaioosooao • • • 44<" Prem U da .»»«00330000000 • • 458 TfŠpCOVlCil • 300000S099009 • • • 485 ArnpC'CS . ..a.oaoeseo*«« • • ■ 7(H Ccinent Dalmatia ,ooe>a»ooaoo • • • 34f- Cement Sp:iiat».......».c.. • • « 39C Tuja fftjut« na irii«lk«M Ugui V- t V- 1! M&M OaLASI K(JPU.*EM belo in barvane cunje ter jih plačam ei 1 do 4 lir k tj. Proda ie šivalni stroj »Singera. Sclitario J. 3jg KRASNA POROČNA SOBA za L 3800 ee rrodr. v via Manzoni 17, vrata 2. 309 KOZA breja, amerikanske patine, prvo vrslc, s# proda v Rojenu 797, Piščanci, Jožefa Bole. (297 KRONE plača vedno par cen(. več nego vsak dru« gi kupce, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi &t. 3, teM. 3-20 (prej tri Barier«) SOBE IN DEKORACIJE slika Se kratek čas tukaj nahajajoči se dunajski slikar Petrovič, via del Broletto št. 2. Dobri pegoji. 3v4 V TretUj dne 21. februarja 1921, leji marke o o o c dolarji ... « francoski rrsiiJd švicarski franld angie^ki funti papimaii angleški funti, zlati o ruoii . s s • o a o »aptdsanl . «... o • oso 4.50 5.50 4.25 - 4.75 34.50 35. 73 50 74 5 --33 5. 44.--44.5« 27.-- 27 1 196.-196.5( 4.y>.--452 106 —106 5< 116.--117.- 13.--14. 91 —- 02 - v ulico Pasquole Revolt t Ila 6t. 10. V tretjem nadstropju omenjene hi^c utanuje 25-letna Antonija Z., Id en je hotela končali življenje z karbelno ki- f HIŠA enonad&trcpna s gostilne, pekarno, trgovino, več stanovanj — na Savi pri Jesenicah — na prometnem kraju, nasproti glavne železne tovarno, sc preda. Več pove: Valentin Gregor, Mengeš, Slovenija. 303 3UKOV IN HRASTOV GOZD za posekati ae proda; 13 johov 2 uri cd postaje, cesta do postaje brez klanca, dobra. Več peve Valentin Fregorc, Mengeš, Slovenija. 306 m 8PALNIH SOB iz trdega le&a ali mehkega, masivnih ali foiirniranili se proda. Dobava po dogevoru. Delo solidno. C car- od 5.00 (pet tisoč} jugosloveaskih krort naprej. V porušene kraje in begunce pepust. Več pove Janez Gregorc, Mengeš, Jugoslavija. 307 SOBNE PEĆI od 1.000 (tireč) jugc-J. kron na,prej. štedilniki od 1.500 (tiaačpetsto) ju^os-f. kron naprej. Za porušene kraje in begune o popuet. Anten Gregcrc, Mengeš, Jugoslavije. 308 Razpis služba. Županstvo občine Hrcnovice okr. Postojna razpisuje službo občinskega tajnika« Prosilci, vešči v opravljanju občinskih poslov in zmožni slovenskega in italiianskega Jezika v govoru in pisavi, naj vk>že SYop prošnje do 5. 3. t !. Plača po dogovoru. Zviasiti se v občin, uradu v Hruševju. Službo je nastopiti 15. marca 1921. Župan: A. Mliharčič. Parni pralni strol neobhodno potrebni ^^ vsjko dn ilno, rcatavrac j ^ iavoJ v največji rerl higijtničcu ln ekonomičen. — Pcčica se lahko uporablja Uot Slejilnik. (157 HOV 80K0DI, Ing- rn&hi & M, Vld^vich Trst, Vi« KairitA m vogal Via Porporalla feROJACNICA Avfiusi Siular, D'Assisi St. 31, III. ead. ja« nrojainicn v Trstu. u!. S. France^eo edina dobroznan« 393 ie priznanje za njeno pomoč in postrežbo. Iz Orehka, vlišati nobeaiega glasu. Ljudje po c-kolici, ki nas sjlcna nepričakovano izdihnil %/ojo blago setine. Njen namen so preprečili r.Liriši, ko io vi- poznajo, ei lahko mislijo, da srno vsi že v veftvo- naš Ijub'jens soprog oz:r, cče in ćtari oče deli, kako se- eviva v prožnih bol«€iaah. Dospevj! rti. In \-end>.r smo 2ivL Res jc riccr: ko sre S potrtim srccai sia-iajiij&nio vsem sorodnikom Vžo več ni bilo iz nase vad prijateljem in znanccui p režalo^ no vest, da je r.-.- duSc 2dravnik ji jc Izral želcdcc ter jo spravil izven ra&ke nevarnosti. Pus-Hl jo je v domači oskrb*. Njeni ztariii go pripovedovali zdravniku, da jc imela Antonija £e dclj čata ljubavno rai.merjc z nekim mladeničem. Hčerin ljubimec je prihojal večkrat tudi na dom. Ali zadiijo čase ^a ij l*iio več. To je Antonijo užaio-stilo. .Mladenka pa trdi ravno nasprotno. Zadeva je, kakor so vidi, za^o-f* tna. Siccr pa gla\Tio je, da fe punca zopet zdrava. V morje jc skočil. V nedeljo zvečer j.2 skočil v merje s samomorilnim nameuom 2I-Ietni Evgcn Ambroii, brez stalnega bivališča. Dva stražnika, ki sta videla potapljajočega se Ambrosija, sta mu prihitela s čolnom na pomoč. Po dulgeai trudu eo jima jo pcsrcčL!;>, pcire^niti iulad"niea na suho. L \ozcm rešilne postaje 6.0 ^a odpeljali v mestne-'v-ldšaicc, k;«r žo £a sprejeli v II. oddelek. Njegovo stanje je obupno. Mercel /dicteluzzl pobegnil iz boluiitdce. V ne eaš eneali drugega človeka, bi si lahko misli!, da je vjetnik ali fcuženj. Iz tegu tužnega poiožaja nas je v zdramilo na predpu-sino nedeljo na£c pev-tko drugtvo pod vodstvom gospoda Starmana, t>Č2-telja in p evo vodje. Priredilo je ta dan v prostorih {f. Križaja zabaven večer. Vsa časi c". pevovodji. kateri je v kratkem času naie pevce tako izvežbal, da so zelo težJcc ptsmi .prav izvrstno zapeli- Ko slišim tako petje, se mi zdi, da ee mi srce odpre in da izgine iz nje^a vsa otožnost in da sc mi «rcc s balzaniGin polni. Pripomniti meram, da so tudi dekleta pristopila k pevskemu društvu in bedijo k vajam in 50 ta večer Žc eno dtupuo zapele in to tako ubras 10, da jim noram čestitati. Samo ob settf umevno, da jo bila tudi godba in ples. ker to je kakor gabela vsem -prireditvam (z.a mlade ljudi). Piipcrcćam pc-vo^dji in vsem pevcem in pevkam, -naj bodejo vpfrajni aa tej poti, ia naj nam šo večkrat priredijo kakšen tak zabaven večer. Anton Velušček poentsik Truplo pokojnika jc preneslo -v mrtvašnico c;. Jueta, Pogreb sc bodo vršil od rfrlo tam v eredo 23. t. ai, ob 15 jri v ccrkev sv. Jakob:?. TRST, 21. februarja 1921. žalujoče drafine VeluScek, PoI»r, ceket. Besednjak. No .-o pegrebne podjetje, Corso V. E. UL 47> >GANJARNA F. Pečenko v iVctu, u 1. Scala Bcl-vedere at. !, prodaja na drobno in debelo pristna \ipaveka \4na in teran, ramo žganje in eladke meSanice po zmernih cenah. Priporoča so «3. občinstvu. 4 —----------- EVLJARSKI s-lrej, k^rpljen letu 1914, ee produ v via Rugg ero Manila 3, pritličje. 276 KL^HASICA, ki ima lustao perilo in potrebščine, dobi na las-ten račun kuhinjo v bližnjem letovišču. Pojasnila v zalegi tehtnic, Via Sanita 8. 23f> ZLATO, srebro in krone plača po najvišjih ccnah Pe rtot, ul. S. Franceaco «t. 15, II. nadstr. (290 Same na đM zg pispdiilaite I Trakovi, moške in ženske rogavicc, robcJ, o čevlje Brtil, Ecia, Lift, različni glav-niki, ga, dišeča mila, fcratače, vzmetne zap >nfce, ig!s in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicoio 19 GIACOMO LEVI S. NIcolo 19 NOv| DOHODI. Plugi št. 5, 0, 7, 10, b aic, cepiči, sita, stiskalnice za grozdje, Skropiiniki, meh« za žvepljanjc, vrči za mleko, parni apa ati za krm • itd. — Tehtnice za sol, tobak, za mesnico in družinsko rabo. — ^eiezni in medeni uteži. ING. RiOHI & ViDOVICH - Trst 1*6) Vis. Saniia 8, vogal Via Porporclla Jeljo zvečer jc pobegnil iz me«tne bolnišnice do- ?akot d:dcZ'' ^ uicp' U£ilh' ki & ^ broznani tat Marcel MicheluzzL Micheluzzi se ie kratkun rrcshšah, — Domačin.___ _________JC nahajal 2 meseca v opazovalnici mestne bolnišnice. Obenem jc bil p>d policijskim nadzorstvom. Po-:j?giega vlomile a polička pridno lasledujc, toda Jo eedaj ga ni že dobila. Žalosten konec kočijaža. Včeraj z^t-aj okoli lt jro jc vodil kočijaž Anten Velušček po ulici Pa« saggio S. Ar.drca voz z dvema lepima konjema, kočijaž je bil namenjen v Skedenj, Ali medpo-toma se mu je pripetila nesreča, ki . ta«iO prošnjo, .. . Ka stala ker vpraianjc uradnega vpisa v tem slučaju za tivijenje. Ve.uščck, ki je bil etar 70 let, je padel enkrat še ni zadostno pojasnjeno. Prošnja in pri- !»od voz. Kolo mu je šlo ravno črez glavo ter mu loge so koleita proste. Tužnim srcem naznanjamo prezalostno vest s rcdnilom, prijateljem in znancem, da jc naša bla-Glas nažih pesmi naj g-e preko gora in naj pride ga mr;ti in stara mati Jelka Čebuli pc kratki in mučni bolezai mirno v Gospodu zaspala. Pe£rcb drage nam pokt^ice eo bede vršil danes v torek 22. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnico mestno boinišnice v cerkev sv. Antena. Trst - Sv. Marij« M*fd«len* spod., 20. febr. 1921. fcalnjoče družine Čebulj - Novic. Ncvo pegrebne podjetje, Corto V. E. III. 47. Vulilci pozor! Vsi volilci upravičenci, pristojni v občino vsied javno elužbe, ki »o pa prvotno apa-dali v drugo občino anektiranoga ozemlja — kakor duhevniki, učitelji in uradniki — naj nemudoma vložijo pri županstvu sedanjega bivališča prošnjo za vpitj v volilni Imenik s pridržkom, da še doprinesejo priloge (krstni li&t in potrdilo prvotne pristojnosti).^— Previdnost zahteva PODLISTEK TUJINEC (Gfl) Pcgicbijalc s« v svojo lastno duSo in začela izpražerati zakaj da zardeva pred Vlahom, ko je tudi Stanko poleh in jo gleda. Kajti enkrat se je bila sestala z Vlahom na Mtmem, a ni občutila ne oemira ne plamena na svojem obrazu . In v»e to je ?edela takrat, zakaj pa ne one drugekrati? bežni, sedaj v pritrjevani duševni borbi, a oba eta V minulem teckm je padlo obilo in toplega dežja, se hotela tolažiti vsak na svoj način- a za tem je vsak dan grelo eolace ia povsod je Idilo — Saj to neha pri meni in nehajo med nama vse te in sc razcvit&lo zgodnje sadno drevje. In kako sc boli. Jaz ee okrepim in bom zopet taka kakor sem je Sirilo njegovo vejevje proti zimzelenu in temnemu bila poprej, pak izginejo te muke — je govorila listju; obronki v gruški luti in ob Rijeki so zado- Mada .Tama pri sebi. A Stanko se je tolažil kakor bivali nenavadno lice. poprej, da jc tako, kakor je bilo tudi v resnici; a takoj na to mu je prišlo zopet na um vprašanje: A zakaj zardeva ravno tedaj, ko vidi njega, a radi kakega drugega nikdar? Ali, da bi rekel Madi, kaj mu je na duši, tega ni znal in ni mogel za ves svet, ker je mislil tako-le: Spominjala &e je, kako je bila nemirna, čhn sc ako bi jaz rekel nji, kakor mislim, da ji je Vlaho ie napotila domov, tudi na vsem svojem potovanju, ljub, pa naj bi bilo to resnica ali laž, pretrgalo bi uLJeč samo na Stanka. 2elela je, da bi v prvem se med najinima dušama za vedno. No, ako res ni času dofccda videla samo njega, in mislila je, da bo, tako kakor sumim, kako nesrečo in krivico bi ji samo žnjim kakor v Ljubcču. Pak, ko je zagledala Vlaha, kako naglo stopa k nji in pravi; >Nu, tebe je boleen polepšala — in — dobro mi došlaf« — je cbčutila, kako ji je zašumelo v ušesih, pa vročino ca obrazu, in zbala se je prvikrat, kakor da v samoti in. iznenada zagledala neznanega Zato se je tudi privila k Stanku in zopet da bi v tem hipu ne videla nikogar razim njega. ... In tako so jima mine vaji dnevi, sedaj v !;u« slcrilf Torej — nič, ampak čakaj in pazi! Da — čakaj in pazi — mi je rekel tudi doktor Mirko onega večera pri Lašiču v Ljubeču. . . . Dne 19. marca, ko so bili povabljeni povodom godu v Reko, se je imela tam podpi&ati kupna po. človeka,1 godba za dvorec in izplačati denar. Stari gospodar zaželela, je poslal svojega odvetnika, da ga zastopa, ker on ni mogel iz postelje v m«3tu, da-ri je bil prekra=^n V dveh nizkih, a širokih kceijah, ki »o jih poslali po Bo niče ve, ac te napotili tega dne kasno pred-poludne iz meerta proti Rijeki. V prvi so se vozili stari beležnik in Mada na zadnjem, odvetnik in Stanko pa na sprednjem eedežu; v drugi Mato Bonič z ženo In Pavlo., fn 5e neka deklica, prijateljica njihova. Vse ženske =0 biie nenavadno vesele, vsklikajoč druga drugi in spominjajoč £C v smehu nekih veselih in smešnih zgodeb, ki so jih doživele pod tem mesti. Stanko in Mato pa sta bila zamišljena in mračna, oba ia istega razlot&s četudi no ravno na isti način. Bila sta aezadoi|oa In v skrbi, ker pride na to proslavo tudi Vlaho, ki ga jc alavljenec povabil kot svojega najboljše^« pri>«.tc4f*, w ker nista aiogla teg,a preprečit;s (Dalje). REDKA PRILIKA! Na predaj je po ugodni ccni dobro ohranjen harmonij iz ameriškega orehovega lesa. Dispozicija sc&toji iz 10 izremenev (Basa Couppler, Discant Couppler, 2 vrsti jezikov 3 oktav F - F in 1 kolenika). Harmonij je tvrdke tPajkrc in je uporabljiv za šolo in dom, Reflek-toniom sc je obrniti na Postojna 132. 29i DNE 18. T. M, (petek pop.) zgubil jc nek voznik med Obeliskom in Sežano zobčasto kolesce za slamcreznico. Kdo» je najde, je naprešen, da je odda proti debri nagradi pri g. Fabčiču na Op* činah, ali pa v Restavraciji Mahorčič v Sežani. 292 POŠTENO dekle z dežele, se išče za vsa hišna dela, Naredni dom, Barkovlje. 293 i§ ipri svoio mmm pisarno u Trstu, ulico F. nizi it 11, L ŠTEDILNIKE za vzidan;e, vsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje ia po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica štedilnikov, Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri II Bistrici. 173 R* Z jLAS« plača vedno par cnt. več nego vsau dru^i — kupec, cdJnole — Alo!xij Pc»vhv trgovina Piazza Ga-ribaldi tt. 3, tel. H 29 (prej trg Barriera) • v Gospodarski oduor na Uncu pri Rak ku proda tfFažteenim potom okrogio 1206 stoječih bukovih dreves, sposobnih za rezano desk, din In drv. Goze leži na cesti Postojna-Unec, ter se les izvaža poljubno na postaje Postojna ali Rakek. Dražba se vrši dne 1. marca t. 1. ob 14 kjer bodo istočasno objavljen* dražbe \ pogoji. Vsa podrobna pojasnila daje ustno ali pismeno Gospodarski odbor na Unca. z velikem vrtom, plesno dvorano z odrom. restavracija ln trgovina kolonijalne-a blag*. Hiša se nahaja ob novi meji Jugoslavije na g'avnl cesti Trst-Reka. Cena L 280.000. — Naslov pove upravništvo „Edinosti44. (153) SfiBMS I Na; i Fri MU lllfeSfi* iz Via S. I to 3t.13, I NAZNANILO. Županstvo občine Št, Vid nad Vipavo naznanja, da se po starem običaju dne ! 1. marca, 15 junija in 20. novembra vršijo redni živinski in kramarski semnji - na katere se vabi prebivalstvo na živahno i udeležbo. <172J a« s*?***««! Naznanjajoč našo preselitev Francesco 9 v ul. C *roneo si dovoljujemo ob tej priliki op »zoriti Z etnj. g g. trgovce in go t'lničarje na 2 izredno ugoden nakup j i ČEŠKE STEKLEHINE! I Cilindri, raznovrstne steklcnice In kozarci za vino, pivo in žgdnje, šipe, raznovrstne svetilke in drug* kuhinjska posoda, vse po konkur. cenah DEBIASIO & DOMENIŠ 165 Trst, Via Coroneo 13, tel. 12-34 ■MU ilHHIIMH IIMBBII f K a "J