Mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v 1973
želijo
Samoupravni organi Družbeno-poiltične organizacije Uprava tovarne
SbAsfeL-
ŽELEZAR
Leto XII. — Št. 12	25. december 1972
PRED KONCEM LETA
DUH REVOLUCIJE NE OVENI
Razvijanje družbenih odnosov pomeni permanentno revolucionarno odstranjevanje vsega, kar je v danem momentu zaviralno, konservativno. Tudi zasluge iz predhodnih obdobij revolucije ne morejo biti razlog za oviro regeneracije kadrov, ki mora pomeniti svežino na poti razvoja družbenih odnosov v hitrejšo rast proizvodnje materialnih in duhovnih pridobitev družbe.
Ob vsakem zastoju nastaja odklon od revolucionarne poti, ki zahteva popravo kurza in, četudi boleče, odpravo nakopičenih miselnih in materialnih neskladij. Tudi v zadnjih petih letih smo bili priča zastoja permanentne prisotnosti revolucionarne roke resnične pravice in že so bile okrepljene sile sebičnosti, ki so vlekle na stran in zmanjševale učinkovitost samoupravne družbe. Virus nemoralne poslovne bolezni, da je plodno zajemanje, ne pa ustvarjanje dohodka, se je vsi-dral v vse špranje zasebnega, skupinskega in splošnega družbenega organizma. Ta virus je zavrl varčevanje na vseh področjih porabe, zmanjševal prizadevnost za večjo racionalnost gospodarstva, slabil učinkovitost revolucionarnih sil, širil žrelo najmanjšega odpora pridobivanja dohodka s poviševanjem cen in razpolaganjem z družbeno imovino brez pokritja. V tem bolnem obdobju se je akumulacija pojavljala tudi tam, kjer ni bila ustvarjena, siromašili so se proizvajalci s predpisanimi prodajnimi cenami, nastala so strukturalna neskladja v razporeditvi družbenega kapitala in proizvodnih potencialov. U-st var j alno delo je izgubljalo na veljavi, špekulacije pa postale splošna metoda pridobivanja. Kratkoročne atraktivnosti so pre-
vladale in potisnile ob stran dolgoročni koncept usklajenega razvoja.
TUDI SAMI SPODKOPUJEMO PRIDOBITVE
Res je, da so v tem času proizvajalci jekla bili v nezavidnem položaju in da je v slovenskih železarnah v razširjeni reprodukciji nastal pravi zastoj, ki se bo maščeval še v poznejših obdobjih, res pa je tudi, da tudi mi nismo imuni pred virusom poslovne nemorale. Na simpoziju o taljenju jekla v obločnih elektro pečeh so predstavniki firme ASEA rekli, da ima švedska železarna Luleo že nekaj let poslovno izgubo. Ta tovarna si z zboljšanjem tehnologije in poslovanja prizadeva, da bi brez izgube ostala konkurenčna na trgu. Ob tem smo morali priznati neprijetno resnico, da pri nas v glavnem ne iščemo povečevanja v racionalnejšem gospodarjenju, temveč našo aktivnost pretežno usmerimo na poviševanje cen in tako relativno poceni in z malo muje pridemo do povišanja dohodka. Tudi ta aktivnost je potrebna, saj je pravilna primarna, delitev osnovni pogoj strukturalno ubranega razvoja, vendar le, če je sočasno spremljana z borbo za racionalnejšo proizvodnjo in splošno družbeno poslovnost.
Splošna politična aktivnost, ki je po pismu tovariša Tita postala pravo gibanje, pomeni oživitev revolucije za uničevanje virusa osebne, zasebne in poslovne nemorale, za krepitev vzajemnosti in družbenega značaja dohodka. Veselje in skrb nekaterih doma in izven naših meja, da to pomeni odklon na levo od naše samoupravne linije ter postopno vključevanje v vzhodnoevropski blok, je zmotno. Vse, kar se na notranjepolitičnem področju pri
nas dogaja, ni odklon, temveč vračanje na pozicije samoupravne poti uspešnega oblikovanja socialistične družbe. Osebno nam je vsem jasno, da je rešitev revolucije pri nas v prilagojevanju ustvarjanja in porabe, v racionalnejši in produktivnejši proizvodnji, v prilagojeni osebni, splošni in investicijski porabi ter zože-vanju splošne družbene režije. Mi, ki smo v gospodarstvu, običajno povečano porabo raje kažemo pri drugih, pri tem pa se premalo zavedamo, da je zbir porabe največji v proizvodnji in da je tam tudi možno največ privarčevati. Ko trdimo, da podpiramo vračanje na pot revolucije, se moramo zavedati naše obveznosti, ki je v relativnem zmanjševanju porabe surovin, reprodukcijskega materiala in energije, v povišanem izplenu, izboljšani kakovosti izdelkov ter rednem izvrševanju pogodbenih obveznosti. Naša naloga v borbi za utrjevanje samoupravne družbene ureditve je torej jasna — učinkovitejše proizvajati in poslovati. Vse miselne, kadrovske in druge ovire na tej poti bo treba odstraniti. Razsodna in smotrna uveljavitev ustavnih dopolnil bo razreševanje te naloge pogojevala.
PO TREH LETIH INTEGRIRANOSTI
Pred kratkim, točno 15. septembra, je poteklo tri leta, odkar smo se po dobrih predhodnih pripravah na referendumu izrekli za integracijo slovenskega žele-
smo s plodovi lahko zadovoljni. Naš največji skupni delež pa je brez dvoma v oblikovanju miselnosti, da mora tudi slovenski narod biti prisoten v vseh fazah proizvodne ustvarjalnosti in da je jeklo osnova celotne družbene reprodukcije.
Ekonomski položaj, merjen z dohodkom, se je v organizacijah združenega dela — železarnah Jesenice, Ravne in Štore — občutno popravil. V primerjavi z letom 1968 se je v 9. mesecih letos povečala: proizvodnja surovega jekla za 20 %; blagovna proizvodnja za 28 %; realizacija za 118 %; OD bruto za 92 %; bruto akumulacija za 2200 %.
Ob tem, da so se prejemki s prispevki vred povišali na 299 mi-lij. din ali za 92 %, se je v štirih letih bruto akumulacija, to je zbir presežka dohodka ali dobička in amortizacije, povišala v treh četrtletjih od 12,4 na 286 milij. din. Pričakujemo, da se tudi obračunano na celo leto to razmerje ne bo spremenilo.
Ugodna rast dohodka in amortizacije pa na žalost še ni dokaz ekonomske moči. Kot smo bili pred leti s predpisanimi cenami na dohodku žrtev inflacije, smo sedaj na prisilnem kreditiranju kupcev. Razlika med terjatvami in dolgovi je 30. 9. 1972 v ZPSŽ znašala 478,7 milij. din, kar pomeni, da se naša akumulacija nahaja pri kupcih. V zadnjih treh letih smo ob upoštevanju povečanja kreditov bank, dvignili naš delež, angažiran v gospodarstvu, za 250 milij. din.
zarstva. Moč miselnosti kratkoročne atraktivnosti, pridobitvene kvalitete trgovine in montažer-stva, ki je bila v Sloveniji posebno močno usidrana, nas je privedla v tak ekonomski položaj, da je združitev postala pogoj prizadevanja za obstoj. Ob vstopu v četrto leto skupnega življenja
V nelikvidnosti se zrcalijo celotni poslovni odnosi znotraj gospodarstva in med gospodarstvom ter drugimi nosilci družbene imovine, Tcatere lahko prištevamo med glavne odklone in kompromitiranje samoupravne ureditve. Borba z njo je zato borba za samoupravne pozicije.
DEVETMESEČNI OBRAČUN
V devetih mesecih 1972 smo v ZP slovenske železarne dosegli:
	1.9.1972	indeks proti 1.9.1971
— celotnega dohodka	1.754,8 milij. din	116
— dohodka	1.997,9 milij. din	118
— amortizacije	518,5 milij. din	123
— dobička	151,4 milij. din	136
— eksterne realizacije	129 milij. din	129
Ta rezultat je bil dosežen ob povprečni zaposlitvi 11.887 delavcev, kar je 2% več od povprečja leta 1971. Pri tem se je povprečni osebni dohodek neto dvignil od 1.614 na 1.920 din na zaposlenega mesečno ali za 19 %.
Za to poslovno- aktivnost smo imeli na razpolago 1.679,7 milij.
din poslovnega sklada in 1.172,8 milij. din dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Pri tem je potrebno posebno prikazati del za obratna sredstva, ki znaša v poslovnem skladu 397,4 milij. din in v krčditih 436,7 milij. din, kar skupaj znese 834,1 milij. din. S (Nadaljevanje na 2. strani)
PRED KONCEM LETA
V Sloveniji je že bila politično obsojena in pokopana zmotna politika zapostavljanja proizvodnje reprodukcijskega materiala, ki je povzročila strukturalno neskladje, povečevala zunanjetrgovinski primanjkljaj in proizvodne težave v predelavi. To pomeni, da naše triletno vpitje ni bilo v puščavi in da bomo v prihodnosti od resolucij končno prešli na dejansko odpravljanje zaostajanja bazične proizvodnje. Že v kratkem času po za nas posebno pomembni seji plenuma CK ZKS 4. 11. 1972 se pri reševanju naše finančne problematike čuti nov duh.
Še nekaj je za nas važno. Inte-
gracijski procesi bodo po tem plenumu dobili vsesplošno podporo, vpeljane bodo materialne vzpodbude in dan večji vpliv pri kreiranju načrtne gospodarske politike. Pri tem imamo s svojo integracijo prednost pred drugimi. Naša, četudi po številu v direkciji zaposlenih delavcev skromna, združena proizvodna tvorba bo v prihodnosti lahko dala večje rezultate. Njen vpliv bo bolj prisoten v predstavniških organih in bankah, potem ko bo v kratkem ustanovljen konzorcij največjih delovnih organizacij kovinske industrije, pa tudi pri usklajevanju proizvodnje in predelave jekla. Gregor Klančnik
Montaža elektro-obločne peči v novi jeklarni
KONFERENCA ZM
(Nadaljevanje s 1. strani) temi sredstvi se krijejo zaloge surovin, polizdelkov in gotovega blaga, ki so na dan 30. 9. 1972 znašale 521 milij. din, ter razlika med terjatvami in dolgovi kupcev oziroma dobaviteljev, ki je znašala 479 milij. din. Ker se k dolgovom pri dobaviteljih pridru-
—	eksterna realizacija
—	osebni dohodki bruto
—	akumulacija bruto
—	poslovni sklad
—	obratna sredstva iz poslovnega sklada in kreditov
—	zaloge materiala
—	razlika med kupci in dobavitelji
Iz podatkov se vidi, da pri financiranju proizvodnje relativno najbolj zaostajajo Štore. Ta železarna zaradi zapoznelosti investiranja sedaj z višjo stopnjo povišuje realizacijo kot ostali dve železarni — povprečno stanje je znašalo 116, v Štorah 135 — zato bo iskanje dodatnih virov financiranja za to železarno najbolj nujno. Že sedaj smo uspeli z enotno akcijo združenega podjetja pridobiti — po stanju 30. 9. 1972 — 122 milij. din sredstev, ki so bila plasirana v tovarne v obliki dolgoročnih oziroma kratkoročnih kreditov. Na podlagi akcij, ki so v teku, upravičeno pričakujemo, da bomo do konca leta skupno pridobili nova sredstva za financiranje proizvodnje. V republiškem sekretariatu za finance in bankah je v reševanju za prek 100 milij. din naših zahtev.
POSLOVNO DO PORABNIKOV
Kot posledica zahtevnosti izsiljevanja, poslovne nemorale, sebičnega prisvajanja, pomanjkanja socialnega čuta, lokalne, regionalne in skupinske demagogije se je zoževala zavest, rastlo nezaupanje in padala delovna vnema. Öb tem ko nismo zadovoljni, da se odgovornost za stanje razprši in prenese na vse, in ko želimo, da pri odstopanju od začrtane gospodarske smeri pade vlada, vendar ne moremo mimo resnice, da s svojim obnašanjem tudi sami nosimo del krivde in da smo eni od nosilcev naštetih slabosti. Nedosledno izvrševanje pogodbenih obveznosti je naš največji greh, ki ima neprijetne reflekse v širšem gospodarstvu in v našem celotnem poslovanju.
Ob tem da so tovarne že znatno posodobile organizacijo in napredovale pri modernizaciji vodenja procesa proizvodnje, še nismo bistveno zmanjšali nepravočasne in kvalitetno nepopolne dobave. To ima za posledico npr. da TAM ne more pravočasno kompletirati tovornjakov, ladjedelnice ladij in tako naprej, kar veže velike zaloge, zmanjšuje likvidnost kupcev, železarnam pa se povečujejo terjatve. Ob tem da obžalujemo neskladje med proizvodnjo in porabo jekla na Slovenskem in se pritožujemo nad porabniki navadnih kvalitet, zanemarjamo porabnike najvišjih reprezentantov legiranih jekel — brzoreznih, grelnih in nerjavnih vrst.
žujejo še obveznosti do bank, nastopa velik primanjkljaj, ki vsrkava tekočo akumulacijo in povzroča probleme ne le v razširjeni reprodukciji, temveč tudi v financiranju tekoče proizvodnje.
Udeležba posameznih železarn v poslovanju ZPSŽ znaša:
Jesenice	Štore	Ravne
54,6	29,4	16
48	33	19
50	38	12
57,3	27,5	15,2
57,4	31,4	11,2
58,1	28,6	13,3
56	36,8	7,2
Neuspele šarže so dostikrat razlog, da porabnike terminsko puščamo na cedilu, proizvedeno jeklo proglasimo kot primerno za druge svrhe, za katere pa je kupca potrebno šele iskati in nato za vsiljeno blago potrpežljivo čakati na plačilo. Posledice tehnološke nediscipline se torej običajno, in tako je prav, pojavijo tam, kjer je ta nastala.
Ko torej razmišljamo o slabostih v našem gospodarstvu, ki se manifestirajo v inflaciji, trgovinskem primanjkljaju, nelikvidnosti delovnih organizacij, moramo biti toliko pošteni in tudi sebe vključiti med tiste, ki to stanje reproducirajo. Sprostitev vpliva neposrednih delavcev — ustvarjalcev na realizacijo in delitèv dohodka je najboljše sredstvo za sprotno odpravljanje slabosti, razvoj samoiniciative, večjo vzajemnost, učinkovitejšo poslovnost in uspešnejše gospodarjenje. To mora dati ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela po tovarnah.
TOZD JE SKRB ZA DELAVCA IN GOSPODARNOST
V celem združenem podjetju se vrši intenzivna aktivnost v oblikovanju takih medsebojnih odnosov, ki bodo omogočili optimalne odločitve znotraj tovarn in na ravni celega podjetja. Tovarne bodo razdeljene na TOZD, ki bodo tehnološko poslovno zaključene dohodkovne enote, v katerih bodo delavci ustvarjali in odločali o uporabi plodov svojega dela.
Delavci v TOZD se bodo s samoupravnim dogovorom odločali o odnosih do drugih TOZD v tovarnah in o tem, katere storitve Oziroma aktivnosti bodo zaradi večje učinkovitosti prenesli na izvrševanje v skupne službe in katere odločitve bodo sprejemali skupno na ravni cele tovarne. Samoupravni sporazumi med delovnimi organizacijami bodo vsebovali funkcije in način odločanja za tista opravila, katera na ravni celotnega združenega podjetja dajejo optimalnejše rešitve in koristi vsem organizacijam združenega dela. Vse to urejevanje notranjih odnosov ima en sam cilj — povečanje učinkovitosti gospodarjenja ob boljših dohodkih zaposlenih. V prihodnosti bodo v prejemke morali biti vključeni tudi dohodki od minulega dela. kar bo znatno razvilo čut za take naložbe, ki so donosne.
V petek, 17. novembra, so se v domu železarjev zbrali delegati na volilno konferenco mladinske organizacije. Od 80 povabljenih delegatov se je konference udeležilo 65 mladih, 8 je bilo o-pravičeno odsotnih zaradi dela in samo 7 mladih se konference ni udeležilo iz neznanih vzrokov.
Takšne udeležbe na mladinskih konferencah, kakor tudi na konferencah drugih organizacij si želimo še v prihodnje. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki železarn Jesenic in Ravne, predstavnik občinske konference ZM, sekretar OO ZK, predstavniki sindikata, direktor železarne tov. Voga in drugi predstavniki podjetja. Razveseljiva je tudi u-deležba predstavnika osnovne šole in mentorja njihove organizacije tovarišice Ocvirkove, kar potrjuje dosedanje dobro sodelovanje osnovne šole z našo organizacijo.
Po prebranih poročilih se je razvila živahna in plodna razprava, v kateri so sodelovali mladinci in mladinke, velik plus k uspešnemu delu pa so dali tudi vsi vabljeni. Vse razprave so bile odkrite in ustvarjalne, pokazal - se je velik interes mladih do dela v organizaciji, do razvoja podjetja in kraja in pripravljenost, da se aktivno vključijo v samoupravna družbena in politična dejanja v podjetju ter kraju.
Ker že več let nazaj ni bilo konference, ki bi bila tako dobro o-biskana ter ustvarjalna, lahko u-gotovimo in zapišemo, da je tudi v mladinski organizaciji našlo pismo tov. Tita in izvršnega biroja CK ZKJ podporo in v bodoče lahko pričakujemo, da bo mladinska organizacija v našem pod-
jetju pokazala pri svojem delu še več političnega in družbenega uveljavljanja.
Novo vodstvo ZM Železarne Štore
V	tovarniško konferenco ZM Železarne Štore so bili izvoljeni naslednji mladinci in mladinke: Vražič Stanko, Kok Rihard, Arzenšek Silvo, Stojanovič Ljubomir, Gajšek Mirko, Korošec Boris, Božiček Bojan, Ramšak Srečko, Ocvirk Leopold, Kolar Mirko, Arih Franc, Jazbec Albin, Bukov-šek Branko, Kačičnik Alojz, Gobec Franc, Lukač Franc, Kresnik Janez, Vrtovec Vlado, Čander Mirko, Slejko Stanislav, Štarle-kar Franc, Kočevar Ivan, Ivačič Zdravko, Stante Rudi, Križanec Srečko, Perpar Milica, Špegel Peter, Hribar Elizabeta, Železnik Martina, Užmah Majda, Kaluža Vlado, Metličar Martin.
Za predsednika je bil izvoljen Franulič Anton.
V	nadzorni odbor pa so bili predlagani in izvoljeni: Vrtovec Nada, Držan Irena, Zupanc Karolina.
SKLEPI VOLILNE KONFERENCE ZM ŽELEZARNE ŠTORE
1.	V cilju boljšega dela organizacije je nujno v vrstah mladih urediti tak odnos do dela organov TK ZM, ki bo zagotavljal nepretrgan razvoj organizacije in vedno večje samoupravno angažiranje mladih pri vseh odločitvah organizacije oziroma njenih organov.
Nosilec naloge — predsedstvo TK ZM.
2.	Zagotoviti se mora taka oblika informiranja mladih, ki bo dostopna vsem mladim v obra-
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOVARNE
Dne 17. novembra 1972 je bilo 17. zasedanje delavskega sveta tovarne, na katerem so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Pregledal in potrdil je zapisnik prejšnjega zasedanja
— s tem, da je do prihodnjega zasedanja izvesti sklepe glede objave načina prodaje betonskega železa in odpadnega materiala članom kolektiva
in s tem, da se s 15. decembrom 1972 preide na spremenjen način izplačevanja osebnih dohodkov tako, da se določen del osebnega dohodka izplača v gotovini, ostalo pa v hranilno knjižico.
Delovnim skupinam, ki so do spremenjenega načina izplačevanja osebnih dohodkov zavzele negativno stališče, je dati ponovno pojasnilo.
Delavski svet je tudi sprejel na znanje pojasnilo glede izvajanja zadolžitve v zvezi s temeljnimi organizacijami združenega dela.
2.	Na znanje je sprejel poročilo o 9-mesečnem poslovanju podjetja.
3.	V zvezi z odpravo nelikvidnosti je sprejel sklepe, ki so bili objavljeni že v prejšnji številki Štorskega železarja.
4.	Odobril je nabavo avtodviga-la ADK-125, nosilnosti 12.5 Mp.
ŽELEZARNE
tih, in na njihovih delovnih mestih.
Nosilec naloge — komisija za splošna, ideološka — kadrovska vprašanja in izobraževanje v sodelovanju z vodstvom podjetja.
3.	Povezava z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju in kraju mora biti še bolj usmerjena in dolgoročna.
Nosilec naloge — predsednik.
4.	Na zahtevo mladincev z desnega brega Štor o ureditvi kluba, se sprejme sklep, da se v okviru možnosti uredi klub v prostorih bivše menze.
Nosilec naloge — komisija za družbeno dejavnost.
5.	V cilju ureditve odnosov v samskem domu se mora formirati komisija, ki bo skupno s predstavniki podjetja ugotovila dejansko stanje ter skupno z mladimi v samskem domu nakazala predloge za ureditev odnosov ter družabnega življenja mladih samcev.
Nosilec naloge — predsednik.
6.	V vrstah mladih je skrbeti za nepretrgano delo mladih komunistov pri sprejemu v ZK.
Nosilci naloge — aktiv mladih komunistov v organih TK ZM.
7.	Sodelovanje z društvi, kot so TVD Partizan, gledališče, gasilci, je potrebno še razširiti in poglobiti.
Nosilec naloge — predsedstvo ter komisija za športno in kulturno dejavnost.
8.	V cilju izboljšanja pogojev družabne in rekreativne dejavnosti se pripravi predlog za organe samoupravljanja za realizacijo projekta gradnje rekreativnega centra pri Domu železarjev (bazen).
Pripravi se tudi predlog za zbi-
5.	V zvezi s predlogom poslovnega odbora Združenega podjetja slovenske železarne za nakup razstavnih prostorov industrij ske proizvodnje je sprejel naslednje s k 1 e p e :
—	Ugotovil je, da pomeni nakup razstavnih prostorov industrijske proizvodnje v trgovsko-poslovnem objektu v ulici Moša Pijade v Ljubljani pridobitev, ki je ena od neobhodnih materialnih osnov za uspešno delovanje Združenega podjetja slovenske železarne in s tem tudi za krepitev integralnosti slovenske črne metalurgije. Zato ta nakup odobrava in podpira.
—	Soglašal je, da se nakup prostorov izvede v obliki skupne naložbe vseh treh tovarn v sestavi združenega podjetja, pri čemer se udeležba posameznih sovlagateljev ugotavlja po naslednjem ključu: Železarna Jesenice 52,40 odstotkov, Železarna Ravne 29,00 odstotkov in Železarna Štore 17,60 odstotkov.
—	Delavski svet je nadalje u-gotovil, da so pravice, koristi in dolžnosti Železarne Štore iz predmetne skupne naložbe urejene in zagotovljene s pristojnostmi, ki jih ima železarna pri soupravljanju združenega podjetja na osnovi že veljavnih samoupravnih aktov.
Na ravni združenega podjetja
ŠTORE
ran je sredstev v ta namen v obliki udarniškega dela ali dela na prosto soboto.
Nosilec naloge — predsedstvo.
9.	Vzporedno ob pripravah na prehod podjetja v več TOZD se pripravi predlog organiziranja v novih pogojih dela.
Nosilec naloge — Kaluža Ladislav.
10.	Razširiti je potrebno stike z mladimi v ostalih dveh železarnah na vseh področjih.
Nosilec naloge — predsednik PO ZPSž.
11.	V pripravah za volitve novih organov samoupravljanja, občinskih in drugih skupščin, je potrebno usposabljati z različnimi metodami izobraževanja širši krog mladih, jih evidentirati in skupno z ZK, sindikatom in SZDL predlagati večji krog mladih — predvsem neposrednih proizvajalcev, za nove člane samoupravnih organov in skupščin.
Nosilec naloge — komisija za splošna, ideološka, kadrovska vprašanja ter izobraževanje.
12.	Na področju rekreacije zaposlenih je potrebno še tesnejše sodelovanje z odborom za rekreacijo pri TO sindikata in planinskim društvom, da bomo širili vrste mladih, ki se tedensko u-kvarjajo z rekreacijo oziroma rekreativno vadbo.
Nosilec naloge — komisija za športno in kulturno rekreacijo.
13.	Vse sklepe, sprejete na volilni konferenci, je potrebno stalno spremljati in dopolnjevati in skrbeti za njihovo popolno izvršitev, tako sklepov, ki so kratkoročnega kot dolgoročnega pomena.
Nosilec naloge — TK ZM Železarne Štore s svojim organi.
je potrebno zagotoviti, da pridobijo vsi trije sovlagatelji v prostore iz 1. točke teh sklepov u-strezno nadomestilo za odliv sredstev zaradi predmetne naložbe v obliki kredita za obratna sredstva.
—	Pooblastil je poslovni odbor Združenega podjetja slovenske železarne, da zagotovi najbolj racionalno uporabo sredstev in izvedbo investicije po teh sklepih.
—	Ti sklepi začnejo veljati takoj, izvajajo pa se lahko šele potem, ko sta tudi ostali dve železarni Združenega podjetja slovenske železarne sprejeli vsebinsko enako odločitev o skupnem financiranju nakupa prostorov iz 1.
Na'37. seji EKONOMSKO-PO-SLOVNEGA ODBORA, dne 6. 12. 1972, so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi:
Odbor je potrdil sklepe, ki so bili sprejeti na 36. seji odbora ter pregledal, kako je z njihovim izvajanjem. Ugotovil je, da so bili vsi sklepi izvršeni.
Dodatno je v zvezi s 13. sklepom 36. seje EPO, ki govori o izplačilu nagrad sklenil, da je potrebno dati kolektivu podrobno informacijo o tem.
med z rebalansom plana predvidenimi sredstvi za te namene in izstavljeno fakturo.
Obenem je odobril, da se takoj nabavijo zdravila za preprečevanje prehladnih obolenj.
Odbor je obravnaval nove u-krepe, ki jih je sprejela zvezna skupščina za rešitev problema nelikvidnosti in izgub v gospodarstvu ter se seznanil z ukrepi, ki jih je s tem v zvezi sprejel delavski svet tovarne.
Odobril je odpis negativnih razlik, ki jih je predlagal komercialni sektor.
Zadolžil je kadrovski sektor, da do prihodnje seje odbora pripravi gradivo za obravnavo predloga o nagrajevanju delavcev, ki so že 25 in več let neprekinjeno zaposleni v Železarni Štore.
Določil je delovni koledar za leto 1973.
Svet enote METALURŠKI O-BRATI je na seji dne 23. 11. 1972 sprejel naslednje s k 1 e p e :
—	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje.
—	Po pregledu sklepov, sprejetih v letošnjem letu, je svet
V novi obdelovalnici
Obravnaval je proizvodno in finančno poročilo za oktober 1972 ter ugotovil, da je blagovna proizvodnja pod operativnim planom predvsem zaradi nizkega plasmana sivega surovega železa, preseženi pa so bili v oktobru proizvodni stroški, stroški splošne režije, ni pa bila dosežena predvidena prodajna cena po o-perativnem planu.
Potrdil je operativni plan za mesec december 1972.
Naknadno je odobril službeno potovanje tovarišu Gerkeš Štefanu v Madžarsko in tovarišu Gornik Ivanu v Zvezno republiko Nemčijo. Prvemu je odobril 4, drugemu pa 5 inozemskih dnevnic.
Odobril je službeno potovanje tovariša Pipan Mirana, dipl. inž. in Kresnik Borisa, dipl. inž. v Zvezno republiko Nemčijo ter jima s tem v zvezi odobril po 3 inozemske dnevnice.
Odobril je povečanje sredstev za zaščitno cepljenje proti gripi za leto 1972, in sicer za razliko
enote sklenil, da podaljša veljavnost poskusnih internih pravilnikov o ugotavljanju delovnega u-činka za jeklovlek, valjarno II in jeklarno, od dneva poteka poskusne dobe pa do takrat, ko se po ustaljenem načinu pripravi predlog za končno uveljavitev obstoječih ali spremenjenih pravilnikov.
—	Hkrati je svet enote sklenil, da ostane sklep v zvezi z e-notno vrednostjo točke v veljavi do ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela.
—	Nadalje je sprejel na znanje proizvodna poročila za mesec oktober 1972 ter operativni plan za november in december
1972.
S tem v zvezi je tudi sklenil, da pošlje livarni II dopis v tem smislu, da z ozirom na težave, ki jih imata valjarna I in II, redno dobavljajo naročene valjar-ske armature. Zaradi nerednih dobav trpita valjarna I in II pri proizvodnji in nastopajo težave v tehnološkem procesu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
AKUMULACIJSKO JEZERO „TRATNA”
V programu zgraditve tovarniških objektov železarne Štore, predvsem pa za potrebe novih obratov Štore II, se je pojavila med drugim zahteva po zgraditvi akumulacijskega jezera »Tratna« z osrednjo nalogo, da se v istem zagotovi ustrezne količine tehnološke vode za potrebe nemotenega obratovanja tovarne.
Obratovalni proces tovarne v svoji polni zmogljivosti potrebu-
je' redno oskrbo 300 sek. litrov vode, katere pa iz dosedanjih virov ni bilo mogoče zagotoviti, saj Voglajna, kot osnovni vir, po ugotovitvah vseh strokovnih raziskav, trenutno lahko daje največ le 50 % teh potreb, v sušnih obdobjih pa le 80 sek. litrov. Zaradi navedenega stanja in zagotovitve nemotene oskrbe tovarne z zadostnimi količinami tehnološke vode je bilo podjetje primorano osvojiti program zgraditve akumulacijskega jezera »Tratna«, v katerem bo akumuliranih do 3 milijone m3 vode. Iz jezera se bo voda dodajala Voglajni tako, da bi ista lahko nudila črpalnim napravam tovarne stalne in zadostne količine ustrezne vode.
Akumulacijsko jezero »Tratna« je locirano jugovzhodno od Šentjurja v dolini sotočja Voglajne in Ločnice ob naseljih Gorica pri Slivnici, Rakitovec, Grobelce, Lipovec in Tratna. Njegova površina bo pokrivala zemljišča, ki leže v k. o. Gorica pri Slivnici, Javorje, Grobelce, Platinovec in Tratna. Vodna gladina jezera bo zajemala 848.199 m2 ali ca. 85 hektarjev. Vzporedni potrebni objekti, kot je pregrada, manipulacijski gradbeni prostor, regulacija, deponija materiala, odkopi gline in nasipnega materiala za pregrado, delavsko naselje, dovozna cesta do pregrade in za prestavitev ceste III. reda Gorica pri Slivnici —Loka pri Žusmu pa pokrivajo še dodatnih 18 hektarov zemljišč. Tako je bilo potrebno pridobiti v to svrho skupno preko 100 hektarjev površin od zasebnih lastnikov in s tem omogočiti izvršitev zahtevane investicije.
Tehnična dokumentacija z elaborati in investicijskim programom se je več let pripravljala ob tesnem sodelovanju specializiranih služb in strokovnih zavodov, predvsem pa s Splošno vodno skupnostjo Savinja »NIVO« Celje, ki pri izgradnji nastopa kot soinvestitor in strokovni izvajalec del zadevnega jezera.
Pridobivanje nepremičnin za navedeno svrho je bilo vezano na vrsto pravnih postopkov in tehničnih opravil, katerih nalogo Je v celoti izvršila pravna služba Železarne Štore v lanskem in letošnjem letu. Vodilno načelo, po katerem so bile vse potrebne nepremičnine za jezero pridobljene, je bilo sklenitev sporazuma o pravični odškodnini z lastniki nepremičnin. V okviru te naloge so
bili predhodno zbrani detaljni podatki o vseh površinah zemljišč in objektov ter lastnikih teh nepremičnin v zemljiških knjigah pristojnih sodišč, cenitve po sodnih izvedencih, kakor tudi druga dokumentacija, na osnovi katere se je pristopilo k neposrednemu sklepanju sporazumov, ki so se pretežno sklepali na samem terenu ob istočasnem ogledu. Skupno je bilo sklenjenih 89 pogodb s 132 lastniki oziroma solastniki. Po pogodbah je bilo odkupljenih 1,006.331 m2 zemljišč, katera so bila močno razdrobljena, saj so sestavljena iz 538 parcel, z 48 gradbenimi objekti, od katerih je bilo 17 stanovanjskih hiš, ki se morajo odstraniti zaradi zalitja z vodo iz bodočega jezera. Na osnovi sklenjenih sporazumov je Uprava osnovnih sredstev Železarne Štore od skupnih odškodnin, ki po pogodbah dosežejo znesek 4,051.634,30 din že izplačala 3,966.034,30 din, kar pomeni, da so potrebne nepremičnine za akumulacijsko jezero »Tratna« v celoti pridobljene in plačane, razen enega primera pridobitve 6.194 m2 zemljišča od Veronike Vodeb, katere primer do-sedaj še ni bil rešen zaradi duševne prizadetosti oškodovanke, je pa v teku, da se v najkrajšem času odškodninsko uredi. Preostanek izplačil odškodnin po pogodbenih obveznostih pa ne predstavlja večjih zneskov in bo možno zadevo realizirati ob nastopu pogodbeno določenega roka.
Prenos vseh pridobljenih nepremičnin v družbeno lastnino s pravico uporabe Železarne Štore je bil ravno tako že izvršen v celoti na osnovi izdanih razlastitvenih odločb vsem prizadetim s strani Skupščine občine Šentjur pri Celju. Tudi to delo je zahtevalo večjo angažiranost pravne službe, kakor tudi pristojnih služb Skupščine občine Šentjur in sodišč. Sodišče v Celju in Šmarju pri Jelšah je za izvedbo
prenosa v družbeno lastnino izdalo skupno 126 sklepov, na osnovi katerih so na osmih vložkih po katastrskih občinah vse nepremičnine že vpisane kot družbena lastnina s pravico uporabe Železarne Štore, razen za površine, ki so potrebne za prestavitev ceste, katere pa še niso dokončno odmerjene.
Več težav, ki so spremljale postopke za ureditev pridobitve površin za tu obravnavano jezero, je bilo s primernim pristopom eliminiranih, vendar pa je bilo potrebno vložiti dokaj truda v sama prepričevanja, še več pa v iskanje in urejanje nadomestnih nakupov. V tej zvezi je pravna služba izdelala 35 pogodb za nadomestne nakupe in z istimi pomagala pravno urediti, da so prizadeti prišli do nadomestnih nepremičnin.
Pridobili so enajst kompletnih posestev, deset drugih ustreznih stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in preko 42 hektarjev zemljišč, s čemer so bile nadomestne zahteve prizadetih v glavnem pokrite.
Glede na uvodoma nakazane potrebe in poznejše hitrejše reševanje odškodninsko-premoženj-sko-pravnih zadev je Splošna vodna skupnost Savinja »NIVO« Celje proti koncu lanskega leta pristopila k sami gradnji bodočega jezera. Izvršena so bila pripravljalna dela. V teku letošnjega leta se je z gradnjo nadaljevalo
Kot že nekaj let nazaj, smo tudi v letošnjem letu organizirali skupno z Zavodom za socialno zavarovanje Celje — akcijo — zdravljenje naših članov v različnih zdraviliščih in okrevališčih. Železarna Štore je v ta namen planirala finančna sredstva v višini 60.000 dinarjev, razliko pa je trpel Zavod za socialno zavarovanje Celje.
Razpis in pogoje je razglasil kadrovski sektor, nakar je bil določen rok za prijave. Na osnovi prijav je naš zdravnik pripravil dokončni predlog. Predlog zdravnika je bil posredovan službi za rekreacijo, katera je nadalje reševala recepcij ske zadeve vseh kandidatov zdravljenja.
in je bila dograjena dovozna cesta od vrha Crnolice do gradbišča pregrade, urejene ceste za dovoz gline in drugega materiala, izvršena je bila priprava temeljev za pregrado, izdelan predor in opravljena druga gradbena dela, tako da bodo izvajalci po programu do avgusta 1973 gradbena dela opravili do takšne stopnje, ki bo dovoljevala, da se prične jezero polniti.
Vzporedno z gradnjo bo potrebno rešiti še nekaj odprtih primerov pogodbenih določil in poskrbeti za pravočasno odstranitev objektov, ki se morajo porušiti (dosedaj je bilo že odstranjenih' šest stanovanjskih hiš in deset drugih objektov) ter za pravočasen nastop posesti na zemljiščih, ki jih bivši lastniki začasno koristijo, dokler ne prične voda bodočega jezera le-te zalivati.
Poleg osnovnega namena, sama graditev akumulacijskega jezera »Tratna« odpira tudi druge možnosti, kot so širše perspektive v tamkajšnji okolici na področju razvoja turizma. V tej zvezi bi bila zelo primerna rešitev tudi za sam kolektiv podjetja, da se zaradi neposredne bližine tega objekta, zavzame za razvoj rekreacijske dejavnosti ob jezeru za člane kolektiva in v tej zvezi tudi za širši delavski turizem, kajti nekaj objektov in površin bi bilo v ta namen možno že v kratkem koristiti.
— R. Ž. —
Vsak kandidat je pred odhodom v zdravilišče prejel napotnico od službe za rekreacijo, kjer je tudi vplačal samoprispevek v višini 10 dinarjev za vsak dan zdravljenja.
V letošnjem letu je koristilo 72 članov zdravstvene in penzionske usluge v različnih zdraviliščih. Za 21 dni je koristilo zdravljenje 21 oseb, za 14 dni pa 51 oseb. Tako je bilo v zdraviliščih: Rogaška Slatina 17 oseb, Slatina Radenci 18 oseb, Laško 11 oseb, Ča-teške Toplice 9 oseb, Dobrna 6 oseb, Mojstrana 3 osebe, Rimske Toplice 2 osebi, Crikvenica 4 osebe, Veli Lošinj 1 oseba in v Gozd Martuljku 1 oseba.
Za vrisano pregrado bo začetek bodočega jezera Tratna
Pregrada med obema bregovoma bo visoka 16 m
Zdravljenje v zdraviliščih
PLEMENITA SKRB ZA SOČLOVEKA
NEKAJ MISLI O KRVODAJALSTVU
Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sodi med najpomembnejše naloge rdečega križa. Rdeči križ Slovenije je pobudnik in organizator krvodajalskih akcij in mu je uspelo, da se je število krvodajalcev iz leta v leto večalo in da je Slovenija po številu krvodajalcev med prvimi na svetu.
V Sloveniji je registriranih
350.000	krvodajalcev, na leto pa daje kri 70.000 krvodajalcev, oziroma vsak dan po 200. Za nemoteno zdravljenje prebivalstva je na leto potrebno okrog 20.000 litrov krvi. Tudi Železarna Štore spada med tista večja podjetja v Sloveniji, katerih vodstva, predvsem pa sindikalne organizacije, so spoznala, da je treba to humano dejavnost vsestransko podpreti. Da uspeh ni izostal, je dokaz preko 500 registriranih žele-zarjev — krvodajalcev, kar pred-
SE VEDNO DOSTI DELA
Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Štore je v pretekli mandatni dobi opravila veliko nalog, ki so stale pred komisijami in upravnim odborom, skrbela je za urejevanje perečih zadev članov, posebno še stanovanjskih zadev, reševala socialno problematiko, posebno skrb je posvetila spomeniški dejavnosti in zdravljenju svojih članov, reševala vprašanja invalidov, vdov in mater ter otrok padlih borcev, urejevala pa še vrsto drugih zadev, člani organizacije so se udeleževali vseh proslav ob naših praznikih, komemoracij in ostalih prireditev, organizirani so bili izleti članov, v letu 1970 na Sleme nad Šoštanjem, letos pa ogled bolnišnice »Franje« pri Cerknem kot nekdanjega in današnjega gospo-darskego-kulturnega centra tega predela naše ožje domovine. Bilo je veliko dela, opravljeno je bilo po najboljših možnostih. Razumljivo pa je, da so pred to krajevno organizacijo borcev NOV še vedno številne naloge.
Kako bodo pristopili k reševanju le-teh, smo povprašali novoizvoljenega predsednika, tov. Jožeta Renčlja iz obratovodstva jeklarne.
Takole je pojasnil: »Že doslej je veljala osnovna organizacija ZB NOV v Štorah za eno najde-lavnejših na celjskem območju. Prizadevali si bomo, da ostanemo še naprej kar se da agilni pri reševanju številnih vprašanj, ki so še nerešena in tistih, ki se bodo na novo porajala. Predvsem si bomo prizadevali razgibati aktive v podjetju, to je bila v zadnjih treh letih naj šibkejša točka v delu organizacije v Štorah. Gojili bomo čim tesnejše stike z vsem članstvom, da bi kar najbolje obvestili člane o vseh dogodkih in nalogah, ki stoje pred nami ter pritegnili vse članstvo k zadovoljivem reševanju nalog. Mislim, da bo dobra informiranost v kali preprečila morebitna nerazumevanja in nezadovoljstva, ki so se tu pa tam pojavila med članstvom pri reševanju zadev, ki niso mogle biti tako rešene, kot si vsak posameznik želi. Največ u-pravičene kritike je bilo zaradi neučinkovitega dela zdravstvene komisije pri celjskem zdravstvenem domu. Razumeti pa je treba, da so bile tu po sredi tudi objektivne težave, kot je pomanjkanje zdravniškega osebja za o-pravljanje tako ogromnega dela, kot so zdravstveni pregledi članov ZB NOV. Kjer pa so težave, pa se rade pojavijo tudi laične razlage in dezinformiranost, nepravilna obveščenost in negodo-
vanje. Tu si bomo prizadevali razčistiti nejasnosti in odpraviti nezadovoljstvo.
Posebno bomo skrbeli za ohranjevanje spoštljivega spomina na padle žrtve fašističnega nasilja, delo na tem področju bomo še poglobili, posebno pri mladini, ki se mora zavedati, s kolikimi žrtvami je bila priborjena svoboda, ne samo narodnostna, temveč tudi socialna in te žrtve je treba ceniti, jih spoštovati. Spoštvovati je treba vse pozitivno, kar je bilo storjenega in ustvarjenega po voj- , ni, pri obnovi porušenega in opu-stošenega in graditvi novega, sodobnega, saj so tudi tu doprina-šali naši delovni ljudje ogromne žrtve pa jih še doprinašajo. Mladina mora biti pravilno obveščena, vzgojena, poučena o naših prizadevanjih za lepši jutrišnji dan. Posebno jo je treba opozoriti tudi na načrte nam sovražnih krogov, doma in v svetu, To je važna naloga, ki jo moramo vsi skupaj skrbno in dosledno opravljati. Člani ZB NOV moramo pri tem pomagati šoli in staršem ter vsem organizacijam, ki vzgajajo našo mladino. Naša generacija se stara, odmira, vse kar je naprednega in pozitivnega pa moramo prenesti na mladi rod, da bo naprej gojil svetle tradicije naše revolucije in se boril proti vsemu nazadnjaškemu, spoštoval pa pošteno delo in delavce od navadnih do kvalificiranih in visoko strokovnih. Mi sami moramo ostati zvesti pripadniki in zagovorniki vsega naprednega in za tako nalogo moramo pripraviti tudi mlade ljudi.
Menim, da bi bilo umestno, če bi pripravili posvete s članstvom tudi na terenu, to je izven Štor, enkrat na Svetini, drugič v Pro-žinski vasi, pa na Teharjih ali Vrheh, v Pečovju, pač kjer se bo pokazala potreba in bo trenutno najpotrebnejše. Ljudje nimajo vselej časa, da bi prihajali na naše sestanke iz oddaljenih naselij v Štore, bomo šli pač člani odbora k njim, da bo povezava kar najtesnejša in obveščenost o našem delu in njihovih želja ter potrebah najboljša. Tako bi dosegli še boljše rezultate pri našem delu v vsestransko zadovoljstvo.
To je zaenkrat le kratka, posplošena razlaga našega programa v prihodnji mandatni dobi. Želimo pač kar najkoristneje delati za naše člane in našo organizacijo.«
Pri teh prizadevanjih želimo novemu odboru in njegovim komisijam kar največ uspeha.
*	R.U.
stavlja skoraj četrtino vseh zaposlenih.
Krvodajalstvo je dejavnost, ki jo je treba dobro poznati. Da bi vse člane kolektiva, njih svojce, predvsem pa mladino seznanili o potrebi po krvi, o tem, kdo je lahko krvodajalec, o zdravniškem pregledu krvodajalca in o drugih vprašanjih ob priliki samega odvzema, bomo v tej in naslednji številki Štorskega železarja opisali' nekaj navodil in smernic za nadaljnje še bolj uspešno razvijanje te dejavnosti v Štorah.
Vse dosedanje izkušnje in rezultati so pokazali, da našemu družbenemu sistemu najbolj ustreza prostovoljno in brezplačno dajanje krvi. Osnove, na katerih smo začeli razvijati prostovoljno dajalstvo in zbirati krvodajalce, slonijo na globokem humanizmu in zavesti človekove solidarnosti do sočloveka, do ponesrečenca in bolnika, ki je krvi potreben. Krvodajastvo temelji torej na principu, da naj bi kri prispeval vsak, dokler je zdrav in sposoben, da je bo ob vsakem času dovolj na zalogi. Organizatorjem krvodajalskih akcif pa se večkrat postavljajo naslednja vprašanja:
—	ali resnično potrebujemo za zdravljenje tolikšne količine krvi
—	ali kri nemara izvažamo
—	ali je kri resnično vsem in ob vsakem času na voljo itd.
Po prvem vprašanju o količini porabljene krvi za zdravljenje je bilo že mnogo razprav, ki so po-
sebne akcije v enotah JLA, mladinskih organizacijah, šolah, organizaciji Zveze borcev in drugod.
Da je krvi ob vsakem času dovolj, pa zavisi predvsem od dobre organizacije in sodelovanja čim širšega kroga državljanov — krvodajalcev. Kri je zdravilo, ki se ne more plačati z nobeno ceno. Ker so pa v zvezi z organizacijo krvodajalskih akcij in z vzdrževanjem — konzerviranjem darovane krvi in krvne plazme precejšnji stroški, sta socialno zdravstveni zbor in republiški zbor skupščine SR Slovenije priporočila vsem skupnostim zdravstvenega zavarovanja in občinskim skupščinam, naj v svoje breme prevzamejo plačila stroškov za kri, ki jo dobe, zavarovane in nezavarovane osebe. S tem bi zagotovili, da bi vsak občan, ki mu je kri potrebna, le-to dobil brezplačno. V izjemnih primerih pa je republiški odbor Rdečega križa tisti, ki zagotavlja kri brezplačno. Toliko v pojasnilo na tretje vprašanje.
Da bi krvodajalstvo v podjetju potekalo čim boljše in po določenem programu, morajo pri tem sodelovati tudi vsi vodilni delavci. Glavni nosilec dela je sicer sindikalna organizacija, ki odboru Rdečega križa pomaga pri izvedbi akcij. Vodilni delavci v podjetju pa morajo vedeti, kdaj bo akcija in da je akcija tudi njim v prid, da to prispeva k zdravju
Ob vsaki akciji je velik odziv
kazale, da so potrebe res velike, saj iz dneva v dan naraščajo prometne nezgode, nesreče pri delu v tovarnah in doma, ki največkrat terjajo zdravljenje s krvjo. Prav tako pa terja velike količine krvi tudi sodobno zdravljenje raznih drugih bolezni. Zagotoviti pa moramo tudi določene rezerve krvne plazme za primer večjih naravnih in drugih nesreč. Na drugo vprašanje glede izvažanja krvi lahko odkrito odgovorimo z NE! Tega ne dela nobena dežela. Kri je tako dragoceno zdravilo in zbrano s tolikimi težavami, da si ni mogoče misliti trgovanja z njo. Če je bila kri kdaj poslana v druge države, je bila poslana zaradi nujne potrebe ob elementarnih in drugih nesrečah. Povedati pa je treba, da je bila ta kri zbrana zunaj rednih krvodajalskih akcij, kar je Rdeči križ Slovenije javnosti tudi vedno sporočil. V ta namen so bile organizirane po-
in boljši delovni sposobnosti njihovega kolektiva.
Krvodajalci železarne so vključeni v program transfuzijske postaje celjske bolnišnice. Za organizacijo odvzema krvi skušamo zbrati najugodnejši čas za podjetje. Tako akcij ne planiramo v času letnih dopustov, ko je več članov kolektiva odsotnih. Organizacija krvodajalskih akcij v tovarni se lahko izvede na dva načina:
—	da za odvzemanje določimo en dan,
—	da prihajajo krvodajalci na odvzem krvi v Celje skozi daljše obdobje.
Vsaka od navedenih variant ima svoje dobre lastnosti. Za naše pogoje je bolj primerna prva varianta, ki pa jo nameravamo — seveda s predhodnim posvetovanjem s posameznimi vodstvi obratov dopolniti v toliko, da bi (Nadaljevanje na 6. strani)
Dolgoletna pomanjkljivost odpravljena
Nobenega dvoma ni, da je vprašanje toplega obroka viselo kot nevaren meč nad glavami odgovornih in je vznemirjalo člane delovne skupnosti dolga leta. Treba je bilo resno razmišljati, kako ga rešiti. Zdaj je rešitev tu. Potrebna so bila izdatna sredstva, toda drugega izhoda ni bi-
lo.	Dograjena je nova centralna kuhinja v internatu poklicne šole na Lipi, ki je pričela v tem mese-
dentiranje razdeljevanja, predvsem pa racionalno koriščenje prehrambenih artiklov toplega obroka. Seveda pa bo ta način prehrane bolj higieničen in kulturen.
Obratovodstva so prejela točna navodila o vodenju evidence. Treba bo le uvesti primeren, u-strezen način prihajanja k malici, zaporedje, ki bo omogočalo red in odpravljalo nezadovolj-
Na novo opremljena kuhinja družbene prehrane
cu že obratovati. Ukinjena je dostava toplega obroka v porcijah, ta obrok razdeljujejo v jedilnicah valjarne II in livarne II, v kratkem pa bo to izvedljivo tudi v Štorah I, kjer so v teku zaključna dela pri ureditvi bivših pisarn tehniškega sektorja v sodobno urejeno jedilnico. Ukinjena je mrzla malica, uvedeni sta dve vrsti toplega obroka, ki jih bodo razdeljevali na bone, kdor pa ne bo imel bonov, bo lahko malico dvignil proti plačilu v bifejih jedilnic. Takšno razdeljevanje toplega obroka bo vneslo več reda in omogočilo točnejše evi-
nost. Na podlagi izdanih žetonov bo gostinska enota imela že dan pred razdeljevanjem malic točno evidenco, koliko je treba pripraviti toplega obroka ene ali druge vrste. Obenem bo dostavila obračunski službi potrdila in vršila tudi notranjo kontrolo izdajanja toplih obrokov iz kuhinje. Če se bomo znali abonenti in strežno osebje primerno obnašati, bomo po tolikem času lahko zadovoljni z ustreznim načinom prehranjevanja med delovnim časom, ob odmorih, ki bodo tako tudi dosegli svoj namen.
Težko pričakovana jedilnica je poleg moderne notranje opreme tudi zunaj dobila novo podobo
BRALCE NAŠEGA GLASILA POZIVAMO, DA NAM PIŠEJO O DELU V OBRATIH.
Priznanje gledališkim amaterjem
Igralci amaterskega gledališča »Železar« na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine.
V ponedeljek, 27. 11. 1972 je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svečana akademija v počastitev Dneva republike.
Nastopili so: Mešani pevski zbor »France Prešeren«, dobitnik zlate plakete v Mariboru, Komorni zbor, dobitnik srebrne plakete in člani našega amaterskega gledališča »Železar«, udeleežnci zveznega srečanja gledaliških amaterjev Jugoslavije.
Med nastopom enega in drugega pevskega zbora so se naši gle-
dališčniki (igralci »Mrtvega Kurenta«) predstavili z recitalom, ki ga je režiral Jure Kislinger.
Po nastopu je tov. Bele, predsednik občinskega sveta Zveze kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije, predal nastopajočim nagrade, ki jih ta zveza podeljuje za dosežene izredne uspehe.
Po akademiji so nastopajoče povabili v malo dvorano, kjer jih je sprejel in pogostil predsednik občinske skupščine Celje tov. inž. Dušan Burnik. V svojem govoru je čestital udeležencem za uspehe, dosežene v letu 1972 in jim zaželel še nadalje obilo uspehov.
ČIČ-KO
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	Sklenil je tudi, da se pošlje prometu pismo, s katerim se prometu sporoči, da je bilo na sestanku sveta enote ugotovljeno, da ozkotirni promet v obratih elektroplavž, jeklarna, valjarna I in šamotarna s svojim posluže-vanjem proizvodnje ovira redno in normalno oskrbovanje gornjih obratov. Zato zahteva svet enote, da se raziščejo vzroki in sprejmejo potrebni ukrepi, da bi se stanje v zimskih mesecih ne poslabšalo.
—	Svet enote je tudi sklenil, da se delavcem, ki so prišli na delo, a se jih zaradi tega, ker obrat zaradi višje sile stoji, pošlje domov, prizna na izgubi časa največ dve uri, najmanj pa eno uro.
Sklep je bil posredovan kadrovski službi, da prouči vse morebitne možnosti in da uskladi zadevo z obstoječimi in veljavnimi predpisi v železani in pa v republiki.
—	Na prihodnji seji sveta enote je potrebno obravnavati razvojni program 114. sklopa, nadalje o nezgodah pri delu v letu 1972 z analizo. K tej točki je povabiti na sejo tudi službo varstva pri delu, da hkrati poroča tudi o višini stroškov, ki so s tem v zvezi, ker nezgode rastejo, kar ni nikakor vzpodbudno za obrat in proizvodnjo, še manj pa, da proizvajamo invalide.
Na znanje je sprejel tudi likvidnostni program.
Sklenil je tudi, da se s problemi ocenitve delovnih mest seznani ustrezna služba v podjetju, da bi se tako pospešil postopek fea ponovno ocenjevanje delovnih mest v tovarni.
Ob zaključku je svet enote tudi sklenil, da se v Štorskem železar ju objavijo imena tistih članov sveta enote, ki so tri- ali večkrat neopravičeno izostali od zasedanja. Navesti je tudi obrat, v katerem tak član dela.
Člani sveta enote Metalurški obrati, ki so tri ali večkrat izostali od seje:
Pregled je za 15 sej, to je od junija 1971 do zadnje seje v no-
vembru 1972:
Pestivšek Jože, plavž	11-krat
Grdina Peter, jeklarna	7-krat
Selič Anton, jeklarna	6-krat
Vengust Ivan, šamotarna	4-krat
Borovšak Franc, valjarna I	7-krat
Centrih Jože, valjarna II	3-krat
Cizelj Jože, kalibrirnica	4-krat
Gaberšček Katja, obratna pisarna	3-krat
Leskovšek Vinko, valjarna I	4-krat
Lubej Martin,
valjarna II	3-krat
Ostrožnik Silvo, valjarna II	4-krat
Flis Leopold, šamotarna	3-krat
Gajšek Jože, šamotarna	13-krat
PLEMENITA SKRB
(Nadaljevanje s 5. strani) akcija trajala dva dni. Na ta način bi lažje posamezni obrati in oddelki omogočili večjemu številu članov kolektiva, ki bi želeli darovati kri. Član kolektiva, ki je daroval kri, dobi priznanje v obliki prostega dne. To je mišljeno tako, da je delavec oproščen dela in dobi polno nadomestilo. To obliko priznanja krvodajalcem pa obravnavajo v posameznih delovnih organizacijah zelo različno. Nekje so prosti dan vključili v samoupravne akte, drugod si
prosti dan izbere krvodajalec sam, medtem, ko ponekod še tega niso uveljavili. V Železarni Štore je to uveljavljeno z samoupravnimi določili. V nekaterih delovnih organizacijah imajo tudi prakso, da delavci, ki bi sicer želeli, pa iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo darovati krvi, delajo 1 dan za krvodajalce. To ustreza tudi delovni organizaciji, ki tako izgubi manj dni v proizvodnji in tudi tistim, ki v krvodajalski akciji ne bi mogli sodelovati, niso izločeni.
ORGANIZACIJSKA NAČELA IN PRAVILA
Ljudje, ki so se teoretično in praktično ukvarjali z organizacijo, so pogosto skušali svoje izkušnje in svoja teoretična razmišljanja strniti v nekaj pravil oziroma principov, ki naj bi dali vodilnim delavcem v poslovnih in drugih organizacijah zgoščene organizacijske napotke. Prvi je formuliral taka načela Henry Fayol (Administration industrielle et gé-nérale — 1916), ki je zagovarjal 14 temeljnih organizacijskih principov:
1.	delitev dela je po Fayolu načelo, ki izhaja iz prirode; višji organizmi imajo namreč posebne organe, ki opravljajo specializirane funkcije; tudi človeška družba je toliko bolj razvita, kolikor več ima specializiranih organov, ki opravljajo različne družbene naloge;
2.	avtoriteta, povezana z odgovornostjo: statusna avtoriteta (oblast) izhaja iz položaja, ki ga ima posameznik v organizaciji; mora pa biti tudi povezana s subjektivno avtoriteto, ki izhaja iz posameznikovih sposobnosti in drugih osebnih lastnosti; vsakdo, ki ima avtoriteto, je tudi odgovoren, kar se izraža v sankcijah, to je v nagradi in v kazni;
3.	disciplina: podrejeni morajo ubogati svoje nadrejene, zato pa morajo biti ti sposobni in pravični ter morajo dajati jasna in primerna navodila;
4.	enotnost ukazovanja: Fayol je poudaril: »Naj gre za katerokoli delo, delavec naj prejema ukaze le od enega vodje!«; iz tega načela sledi, da naj vodja s podrejenimi komunicira neposredno in da se je treba izogibati pismenim navodilom delavcem, ki bi izvirala od drugih oseb, ne od njihovih neposrednih vodij;
5.	enotnost vodenja pomeni, da mora biti za vse posle, ki so usmerjeni k istemu cilju, en sam vodja in en sam načrt;
6.	podreditev osebnih interesov splošnim interesom;
7.	nagrajevanje osebja mora biti primerno in stimulativno; ne smemo kršiti primernih razmerij med plačami; koristno je tudi uvesti udeležbo pri dobičku;
8.	centralizacija tudi izhaja iz prirode; vrhovno vodstvo ima v organizaciji podobno vlogo, kot jo imajo možgani v živem organizmu;
9.	hierarhija mora v organizaciji zagotoviti transmisijo ukazov in enotnost ukazovanja;
10.	red: in sicer materialni red, ki zahteva, da mora biti le eno mesto za vsako reč in da mora biti vsaka reč na svojem mestu, ter socialni red, ki zahteva, da mora imeti vsaka oseba le eno delovno mesto in da mora biti na tem mestu;
11.	primernost, za kar ne zadošča pravičnost, ampak je potreben tudi čut za primernost, izkušnje in dobra volja;
12.	stalnost osebja zahteva čim manj personalnih sprememb;
13.	iniciativa zahteva, da naj podrejeni sodelujejo pri predvidevanju delovne naloge in pri njeni izvršitvi;
14.	enotnost osebja v organizaciji ustvarja moč, zato je uporaba načela »deli in vladaj« pri ljudeh v organizaciji napačna.
Fayolovi organizacijski principi so bili zelo cenjeni, ker so bili za svoj čas naj večji dosežek organizacijske teorije. Danes, po
preteku pol stoletja, ti principi ne ustrezajo več v celoti. Poslovanje organizacij, tehnologija, tržišče in državna uprava so postali mnogo bolj zapleteni in zahtevajo tudi v praksi ustrezno prikrojitev organizacije. Predvsem danes večina organizacijskih avtorjev nobenih organizacijskih principov ne šteje za dokončne in veljavne v vseh razmerah. Vendar različni avtorji tudi danes v praktične organizacijske namene radi postavljajo določena pravila, pri čemer pa opozarjajo, da mora vsak vodilni delavec in vsak direktor razmisliti, ali so uporabljivi v vsakokratni situaciji.
Svetovalci največje angleške svetovalne organizacije PA Management Consultants Ltd. M. C. Barnes, A. H. Fogg, C. N. Stephens in L. G. Titman v izredno zanimivi knjigi Company Organization — Theory and Practice (Georg Allen and Unwin Ltd., London 1971) priporočajo 12 organizacijskih pravil, ki jih po njihovem mnenju večina specialistov priznava kot veljavna za organizacijske strukture. Ta organizacijska načela so naslednja:
L Cilji organizacije in njihovi sestavni elementi morajo biti jasno definirani in vsi prizadeti jih morajo poznati in se z njimi strinjati.
2. Organizacijske strukture nik-
SE
Ob vesti, da se je upokojila Štefka VALDMANOVA, se nam nehote vrine misel, da so nekatere žene v našem podjetju dokazale, da je veliko žena tudi dejansko enakopravnih z moškimi, ne samo po črki ustave. Spomnimo se samo, da je knjigovodstvo vodila nekaj let tov. Kožuhova, da je kemijski laboratorij vodila nekaj let tov. inž. Vera Toma-Go-
stičeva in vsi se spominjamo vodilnih vlog tov. Marije-Mimice Volavškove, ki je pred mesecem odšla v pokoj. In sedaj ji je sledila tov. Štefka Valdmanova, naša sodelavka od oktrobra 1945, vsa leta na odgovornih, vodilnih delovnih mestih. Le redki so, ki je ne bi poznali, sa se ni pojavljala samo na sejah, posvetovanjih, delovnih sestankih in konferencah po poslovni plati, v našem podjetju, v celjskem območju, temveč v republiškem in zveznem merilu, kot strokovnjak v komercialnih in organizacij sko-upravnih zadevah. Poznali smo jo kot dobrega predavatelja, kot sodelavko v družbenopolitičnih organizacijah, kjert je znala vsako
dar ne smemo imeti za trajno. Ostati mora fleksibilna, prožna in vsake toliko časa jo je treba ponovno proučiti.
3.	Organizacijska struktura mora upoštevati osebnosti in ljudi, ki jo sestavljajo.
4.	Glavni izvršilni vodja nosi temeljno odgovornost. Svojih obveznosti, da dosega postavljene cilje, in svoje oblasti in svoje odgovornosti glede delegiranih nalog se ne more osvoboditi.
5.	Znani morajo biti stvarni razlogi za reorganizacijo in jasno morajo biti ugotovljene glavne zahteve, ki podpirajo reorganizacijo.
6.	Praviloma je zaželena reorganizacija, ki jo lahko dosežemo tako, da delegiramo pristojnost voditi in začeti posle bližje prizorišču akcije. Vendar moramo centralno v zadostni meri koordinirati in kontrolirati poslovanje, da bi preprečili enostranske akcije, ki niso združljive s splošnimi cilji organizacije.
7.	Dejavnost in funkcije je treba razporejati v skladu s homogenostjo njihovih ciljev in namenov.
8.	V vsaki situaciji obstaja neka meja glede števila delovnih mest, ki jih lahko uspešno nadzira posamezni vodja. V mejah, ki dopuščajo optimalno uspešnost, naj bi bilo število podrejenih maksimalno.
prizadevanje podkrepiti še z eko-nomsko-komercialne plati, v tej stroki je bila zelo dobrodošla svetovalka tudi v organih upravljanja. Povsod je nastopala s prepričevalnimi pojasnili, odlikoval pa jo je neposreden, odkrit, tovariški pristop, smisel za resne in tudi humoristično pobarvane razlage. Posebno dobrodošla je bila po napornih razpravah, ko si je vsak želel sprostitve, tu je prišla do izraza humoristična nota njenega značaja, smisel za družabnost, za dobro razvedrilo. Sicer pa Štefke ni manjkalo ne pri sejah DPD Svobode, ne pri sindikalnih razpravah, ne pri sestankih komunistov, povsod je bila dobrodošla, zakaj poznali smo jo kot izredno prizadevno delavko in kot dobrega tovariša. Prva povojna leta je bilo treba delati na vseh plateh in v teh letih je bilo sodelovanje Štefke Valdmanove še posebno dragoceno, bila je neutrudljiva, moško delavna in vzdržljiva. Pa izleti, zabave, družabne prireditve vseh vrst, povsod je rada sodelovala.
Le redki pa vedo, da je ta marljiva delavka in družabnica doživela marsikak hud udarec življenja in ga moško prebolela, če ga je sploh prebolela, toda na zunaj ni tega nikomur pokazala. Leta šolanja in študija, prve zaposlitve, vse to je bilo težavno, delo odgovorno, zelo zahtevno, nikdar nisi vedel, kje te čaka u-darec, odpoved in podobne stvari. Bombardiranje Beograda, strahote, ob katerih so moški o-medlevali, Štefka je vzdržala; vzdržala je tudi na prisilnem delu v Nemčiji. Zato pa se je po osvoboditvi z vsemi silami vrgla na delo pri obnovi in graditvi nove družbene ureditve, novih od-
9.	V mejah optimalne uspešnosti bi moralo biti število hierarhičnih nivojev minimalno.
10.	Nadrejeni je odgovoren za rezultate, ki izhajajo iz dela njegovih podrejenih. Odgovornost za doseganje rezultatov mora biti združena z nivojem položajne avtoritete.
11.	Pri postavitvi in vzdrževanju organizacijske strukture so sistem pravila in postopki upravljanja bolj učinkoviti kot opisi delovnih mest in organizacijske sheme.
12.	Organizacija je samo tako dobra, kakor so ljudje v njej; organizacija je odsev teh ljudi. Zato moramo najprej razvijati ljudi,
če hočemo razviti organizacijo.
Zadnje organizacijsko načelo je najbrž najbolj pomembno. V podkrepitev tega mnenja lahko navedemo besede znanega, že umrlega predsednika družbe General Motors Alfreda P. Sloana (A. P. Sloan: My Years with General Motors): »Če hočemo zagotoviti zdravo upravljanje, je potrebno vsekakor več kakor izdelati načrt strukturne organizacije. Nobena organizacija ni bolj zdrava kot ljudje, ki jo vodijo in ki delegirajo drugim vodstvene funkcije«.
— M. K. —
(Iz revije: »ORGANIZACIJA IN KADRI« št. 7/72)
nosov pri delu in med ljudmi. Garala je, da bi v tem lažje prebolela udarce življenja, ki ji ni in ni bilo naklonjeno. In pri delu so izgorevale njene telesne zmogljivosti. Pojavila se je bolezen; čudovito se ji je upirala in še delala. Komaj si je dala dopovedati, da mora izpreči, saj si je upokojitev vendar zaslužila. Skromna, kakor je bila v vsem ižvljenju, se je tudi poslovila. Srečevali se bomo z iskreno prijateljico, dobro-čutno in vedno dobrodošlo. Naj bi to trajalo še dolgo vrsto let!
OBVESTILO PLANINCEM
Upravni odbor planinskega društva Železar Štore obvešča vse člane, da lahko dvignejo članske izkaznice, značke PZS, vodnik Savinjske poti ter dnevnike Slovenske planinske transverzale pri predsedniku društva tovarišu Gradišniku in blagajničarki tovarišici Krajnc Dragici v komerciali. Naročite lahko tudi mesečnik P»LANINSKI VESTNIK«.
Vabimo vse ljubitelje planin, da se včlanijo v naše planinsko društvo. Društvo organizira pohode v planine, v januarju 1973 pa prične z začetno planinsko šolo v Štorah. V zimskih mesecih pripravlja društvo tudi smučarske izlete s turnimi smukami. Vse informacije dobite pri referentu za rekreacijo tov. Vebru, telefon 341 ter ostalih članih UO PD »ŽELEZAR« Štore.
Planinski pozdrav
UO PD »Železar« Štore
ENO SLOVO
VARNOSTNI UKREPI
V cilju preprečevanja vzrokov poškodb ter profesionilnih in drugih obolenj v zvezi z delom, bi bilo potrebno, da bi inšpekcije dela, samoupravni organi v delovnih organizacijah in odgovorne osebe podvzele raznovrstne kompleksne ukrepe, kateri po svoji specifičnosti zahtevajo tudi teamsko delo in sodelovanje na vseh ravneh.
Prav posebno bi se bilo potrebno zavzemati za spoštovanje zaščitnih gradbeno-tehničnih normativov tako v zvezi z lokacijo, izgradnjo in urejanjem delovnih prostorov, kakor tudi pogojev v njih samih. Zato ne bi smeli prezreti:
—	dimenzij in lege delovnih prostorov,
—	pogojev mikroklime (vlaga, prah in podobno),
—	na nevarnosti neposrednega dotika električne napetosti,
—	na zaščito pri mehanskem in ročnem transportu materiala,
—	na zavarovanje prehodov, jaškov, kanalov, kinet ipd.,
—	na pravilno uporabo lestev, odrov in podobno,
—	na zaščitne mere pri uporabi brusilnih, vrtalnih in podobnih strojev,
—	pravilne in dosledne zaščite vseh transportnih trakov ter drugih strojev in naprav,
—	zaščitne mere na vseh delovnih mestih s povečano nevarnostjo,
—	nevarnosti pri delu s plinskimi napravami,
—	vloge dobrih medsebojnih
odnosov in dobrega počutja na delovnih mestih,
—	na pravilni in dosledni uporabi zaščitnih sredstev.
Da bi zmanjšali število vzrokov poškodb, ki so subjektivnega zna-čaia. bi bilo potrebno sistematično in plansko:
—	seznanjati vse zaposlene s predpisi o varstvu pri delu,
—	pravilno in dosledno uvajati vse novo zaposlene,
—	poskrbeti za strokovnost zaposlenih predvsem tam, kjer so pogoji dela s povečano nevarnostjo,
—	zaposlovati in razporejati na delovna mesta po strokovnih sposobnostih in nagnjeniih.
—	preprečiti zaposlitev delavcem s psihičnimi ali fizioliškimi slabostmi na tistih delovnih mestih, kjer bi lahko predstavljali nevarnost za sebe in svoje sodelavce,
—	prčprečiti zaposlitev delavcem na tistih delovnih mestih, kjer obstaja možnost, da zaradi slabe fizične in zdravstvene kondicije lahko povzroče profesionalna in druaa obolenja,
—	pravilno izvesti in izvajati organizacijo dela in organizacijo kontrole,
—	poskrbeti za dosledno izvajanje varnostnih navodil in predpisov kakor tudi pravilno uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Delovna organizacija mora s planom poskrbeti zadostna finančna sredstva tako za vzdrže-.vanje, kakor tudi stalni napredek nivoja varstva pri delu.
Ne ZGODE PRI DELU
V mesecu oktobru 1972 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Kumulativa Kumulativa 1972	1971
Elektroplavž	1	10	8
Valjarna I.	5	39	24
Valjarna II	5	27	19
Livarna I	1	37	36
Livarna II	7	50	27
Obdel. valjev	3	17	13
Meh. delavnica	2	10	7
Skupaj:	24
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati in oddelki: jeklarna, jeklovlek, modelna mizama, samotama, elektroobrat, energetski o-brat, merilna služba, promet, ekspedit, razvojni oddelek, OTK in ostalo.
Na poti na delo se je že tretjič poškodoval KOCMAN Stanko iz obrata mehanske obdelave.
Pri delu so se poškodovali:
VALJARNA II:
ARČAN Janko (3 leta). Valjanec je zadel v armaturni drog in se ukrivil, pri tem pa padel poškodovancu na nart leve noge.
KNEZ Miha (1 leto). Valjanec se je zataknil in ukrivil, pri tem pa oplazil poškodovanca po goleni desne noge.
POPOVIČ Ivan (1 leto). Med valjanjem je hotel z nogo odstraniti skodlo valjanca, pri tem pa se mu je zabodla med prste desne noge.
STRAŠEK Marjan (1 leto). Pri naravnavanju palic na Škarjah je zaradi nesporazuma sodelavec sprožil napravo, ki mu je poškodovala prvi in drugi prst desne roke (nekoordinirano delo).
KALIBRIRNI ODDELEK:
SEKULOVSKI Duko (19 mes.) je pri vrtanju urejeval hladilno cev. Pri tem ga je zagrabil sveder in mu poškodoval kazalec leve roke.
LIVARNA I:
VOGA Francu (1 mes.) so pri zapenjanju zlomnine zdrsnile klešče, komad zlomnine pa mu je stisnil stopalo leve noge.
LIVARNA II:
ANTLEJ Silvu (3 mes.) je pri prenašanju uteži z žerjavom breme zdrsnilo in mu poškodovalo četrti prst desne roke.
GAJŠEK Cvetku (4 mes.) je pri nakladanju odpadnega peska padel drobec v levo oko.
OBREZ Dominik (7 mes.). Pri čiščenju ulitkov se mu je vroč pesek vsul za čevelj in ga opekel po narti desne noge.
PEČEK Ludviku (13 let) je pri čiščenju žleba brizgnila tekoča žlindra v levo oko.
PILKO Štefan (27 mes.). Pri žaganju opornika mu je zdrsnilo in si je na tračni žagi poškodoval hrbet zapestja desne roke.
ŠKET Anton (3 leta). Pri prenašanju okvirjev s sodelavcem, se je spotaknil in padel. Kalupni okvir pa mu je poškodoval goleno leve noge.
ŠTURBEJ Martin (21 dni). Pri izpusti tekočega železa mu je železo brizgnilo za čevelj in ga opeklo po gležnju leve noge.
OBDELOVALNICA VALJEV in MO:
MATIC Miodrag (3 dni). S podporo noža je omahnil ter s podlogo v roki udaril ob tla. Poškodoval si je mezinec leve roke. (Slabo uvajanje na delovnem mestu).
MRAZ Ivan (2 leti). Pri vstopu v žerjavno kabino mu je spodrsnilo na lestvi. Pri tem si je poškodoval goleno desne noge.
ŽIBRET Alojz (5 let). Pri delu mu je klecnila leva noga v gležnju, pri čemer si jo je zvil.
MEHANIČNA DELAVNICA:
FELICIJAN Miran (1 mesec). Pri zapenjanju brusilnega stroja mu je jeklena vrv stisnila četrti prst leve roke (nekoordinirano delo!).
ŠEGA Stane (3 dni). Pri demontaži se mu je snela ležajna podloga in se odbila od konstrukcije, pri tem pa ga udarila v čelo.
V primerjavi s številom nezgod za razdobje 10 mesecev lanskega leta, beležimo letos občuten porast števila nezgod, to je 45 po številu. Povečanje števila nezgod gre v glavnem na račun treh obratov, in sicer:
— valjarna I	15 nezgod
— valjarna II 8 nezgod
—	livarna II	23 nezgod ali 50 % od
skupnega porasta števila nezgod v tem letu.
V PREMISLEK:
Zakon o varstvu pri delu — 6. člen:
Organizacija mora delavce ob prvi in vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med samim delom, če se spremene delovne razmere, poučiti zlasti:
—	o nevarnosti, ki preti pri delu delavčevemu zdravju oziroma življenju,
—	o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu,
—	o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo.
ELEKTROPLAVŽ:
PUNGERŠEK Karlu (4 leta) je pri zapiranju prehodne odprtine brizgnila žlindra za čevelj in ga opekla po gležnju leve noge (opustitev osebne zaščite, ker ni nosil dokolenk).
VALJARNA I:
FERME Karl (1 leto). Sodelavec je nespretno odvrgel gredico] in pri tem zadel poškodovanca v gleženj desne noge.
GRADIČ Alojz (17 dni). Gredica je izšla iz kalibre ukrivljena, se zataknila v ploščad in zadela poškodovanca pod pazduho leve roke.
LESJAK Franc (občasno). V orodni omari ga je stisnil železni drog za kazalec desne roke.
SKALE Franc (16 let) je pri vgrajevanju valjev stopil na ploščad, pri čemer se je plošča obrnila in se je udaril na levo stran reber in levo koleno.
VODIŠEK Stanko (občasno). Pri nakladanju plamenične peči mu je na plošči spodrsnilo in si je z gredico poškodoval stopalo leve noge (neustrezna zaščitna sredstva).
Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično.
7. člen:
Organizacija mora opraviti občasne preizkušnje, ali so tisti, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, zadosti usposobljeni za varno opravljanje, vodenje in nadzorovanje takih del.
V mesecu novembru 1972 je bi- lavnica, elektroobrat, energetski lo po obratih in oddelkih nasled- obrat, merilna služba, razvojni nje število nezgod pri delu:	oddelek, OTK in ostale službe.
elektroplavž, 1; valjarna I, 4; V stanovanjski enoti je bila 1 livarna I, 1; livarna II, 1; promet, nezgoda pri delu.
1; ekspedit, 1; skupaj 9.	Na poti na delo so bile prijav-
Brez nezgode pri delu so bili Ijene naslednje nezgode: iz jeklar-naslednji obrati in oddelki:	ne 1, iz livarne I. 1, iz livarne II. 1
jeklarna, valjarna II, jeklovlek, ter iz UOS 1. modelna mizama, samotama, ob- Pri delu so se poškodovali: delovalnica valjev, mehanična de-	(Nadaljevanje na 9. strani)
GRADNJA ŠOL
Pričakujejo pomoč železarne
Sklep 2. seje upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov občine Celje pravi, da je treba vsaj dvomesečno pošiljati informacije vsem vodstvom osnovnih šol (za obveščanje staršev na roditeljskih sestankih ali staršev preko učencev), vsem odborom krajevnih skupnosti in krajevnim konferencam SZDL, novinarjem radia, televizije in časopisov ter članom skupščine sklada, skupščini občine in političnim organizacijam.
Bilo je zelo veliko prizadevanj in odbre volje ljudi, da je referendum uspel. Prav gotovo je sedaj nujno, da vsi ti ljudje sproti zvedo, kaj delamo z njihovim zbranim denarjem, kako ga vlagamo ali tudi kake težave imamo in podobno.
Do 1. decembra se je na skladu zbralo 3 milijone 700.000 dinarjev ali nekaj več kot 10 odstotkov celotne predvidene vsote oziroma 23 odstotkov vrednosti za prvo gradnjo za osnovno šolo na Otoku (ob upoštevanju, da dajemo ta mesec milijon dinarjev iz istega sklada še za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov in da banki preko skupščine občine Celje oročamo milijon, da za ta denar pridobimo 1,750.000 din kredita, ker nam denarja prav v začetku gradenj primanjkuje).
Mesečni dotok denarja v sklad je v zadnjem času ugoden in je višji od planiranega, vendar smo v celoti komaj dosegli predvideno izključno zaradi slabega začetka (prvi mesec — marec). Podrobna navodila, ki so bila delovnim organizacijam poslana razmeroma pozno, še niso razčistila vseh nejasnosti in še niso povzročila, da bi zamujeno nadoknadili. Ta primanjkljaj iz začetnega obdobja treh mesecev znaša približno 400.000 dinarjev in bo nadomeščen v prvi polovici naslednjega leta ob pregledih zaključnih računov (SDK). Upokojenci, ki so
(Nadaljevanje z 8. strani) ELEKTROPLAVŽ:
VIRANT Stanko (18 let) je s sodelavcem zapiral stranico na ladji za prevoz grodlja. Ker se je stranica slabo zapirala je s kosom grodlja udaril po ročici, ko je sodelavec pritisnil stranico. Kos grodlja se je pri tem prelomil ter mu padel na nogo tako, da mu je zlomil mezinec na levi nogi. (Neprimeren način dela!)
VALJARNA I:
PODBREGAR Albin (6. mes.) je s kleščami odstranjeval odrezke železa izpod vročih Škarij. Pri tem je med zamahom zadel z odrezkom v nogo tako, da je prerezal čevelj ter si poškodoval zunanjo stran stopala.
TOVORNIK Jakob (1 leto) je valjal kvadratno železo na tretjem ogrodju fine proge. Ko je vtaknil valjanec med valje, ga je zadel drugi valjanec iz nasprotne strani ter mu prerezal in opekel zgornji del desnega stegna.
PAJK Marjan (2 leti) je s kleščami vlačil kvadratne valj ance od grobe proge do Škarij. Pri tem so mu zdrsnile klešče tako, da je padel s hrbtom na vroči valjanec
začeli plačevati še kasneje pa bodo to nadomestili v 1977. letu.
V	tem času pa je odbor pripravil vse potrebno, da bomo mogli v kratkem pričeti z gradnjo. Do takrat pa bo dotok denarja v sklad tudi že tak, da bomo lahko postopoma začeli z gradnjami, ne da bi s preveliko hitrostjo, bolje s prehitevanjem, povzročali nelikvidnost.
V	mesecu novembru je bil razstavljen projekt za osnovno šolo na Otoku v izložbi »T« samopostrežne trgovine. Upravni odbor in dve strokovni komisiji so izbrali projekt inž. arh. Friderika Polutnika, ki pripravlja vse potrebno za -gradnjo v sodelovanju z Zavodom za napredek gospodarstva. Izvajalec del pa bo GRADIS, poslovna enota Celje, enako v sodelovanju z Zavodom za napredek gospodarstva. Projekt, izvajanje in cena objekta so v okviru predvidevanj in objav za referendum. Manjša odstopanja so opravičljiva (npr. večja kuhinja pri prvi gradnji, ker bo ta služila trem šolam).
V	naslednjem mesecu bomo podpisali tudi pogodbo za pripravljalna dela (načrti) za Vojnik in Polule. Zaradi ekonomičnosti bomo z gradnjami (zlasti velja to za Dobrno) pričeli nekoliko prej kot je bilo objavljeno. Morda se bomo odločili, da bosta tleovadnici v Vojniku in Dobrni montažne izvedbe, ker je ta cenejša oziroma, ker bomo dobili za določen znesek večjo kvadraturo. Prihranek je tudi v času gradnje, saj traja ta le 4 mesece za en objekt.
Prepričani smo, da opravičujemo zaupanje ljudi. Z dosedanjimi rezultati našega dela pa bomo v začetku januarja seznanili tudi najširši organ — skupščino sklada, z željo, da tudi ta kritično presodi naše dosedanjo delo.
Predsednik Marjan Ašič 1. r.
ter se opekel po zadnjici in hrbtu.
SENIČAR Franc (4 mes.) je s kleščami naravnal valjane palice na ravnalni klopi. Ko je pri tem delu stopil mimo Škarij, mu je sodelavec vrgel odrezano palico v koleno desne noge ter mu ga poškodoval.
LIVARNA I:
JAGER Franc je šel po prehodu po sredini livarne ob livni jami. V tem trenutku je žerjavo-vodja zadel s formo za kokilo v kalupni okvir, ki je bil odložen na praznem okvirju za kokilo. Kalupni okvir se je prevrgel na tla, obrnil ter pri tem zadel imenovanega, ga podrl na tla, ter mu zmečkal desno roko v nadlahti. Pri tem je utrpel tudi poškodbe na pljučah ter zlom reber na desni strani. Roko so mu v bolnišnici amputirali.
LIVARNA II:
ANTLEJ Silvo (4 mes.) je s peskom pokrival tekoče železo v lijaku forme. Pri tem je železo brizgnilo imenovanemu za čevelj desne noge ter ga opeklo.
NEZGODE PRI DELU
ZOBNA AMBULANTA V ŠTORAH JE NUJNO POTREBNA NOVE OPREME
Ni redek primer, da iščejo ljudje zobozdravstveno pomoč v celjskih zobozdravstvenih ambulantah. To zveni malo presenetljivo. Če pa iščemo vzroke za to, se ne bomo več čudili, zakaj zobozdravstvena ambulanta v Štorah je resnično izredno slabo o-premljena.
Povprašali smo višjega dentista, tov. Rudija GOVEJŠKA, kako gleda na to zadevo, na tako stanje in kje vidi izhod iz te zagate.
»Za zobozdravstveno varstvo v Štorah skrbijo tri ekipe,« je pojasnil in nadaljeval: »Dve ekipi nudita usluge starejšim pacientom in predšolskim otrokom, medtem ko skrbi tretja ekipa za sanacijo in preventivo (fluoriza-cija) za šoloobvezne otroke. Če samo bežno analiziramo delo v teh treh zobnih ambulantah, vidimo, da je bilo v preteklem letu opravljenih samo v ordinaciji II naslednje tševilo storitev: 3242 pregledov skupaj, 276 prvih pregledov, 1446 plomb, 326 koreninskih zdravljenj, 700 izdrtih zob, 2034 drugih intervencij, 93 snem-nih protez, 327 fiksnih protez. Približno enako število storitev je bilo opravljenih tudi v ostalih dveh ordinacijah, saj velja za vse enak republiški normativ.
Mirno lahko priznamo, da je osebje, zaposleno v zobni ambulanti, doraslo svoji odgovorni nalogi samo zato, ker ga odlikuje delovna vnema, vestnost in poznavanje problematike zobozdravstva.
Na drugi strani pa nas spremljajo silno velike materialne težave. Delo opravljamo na zastareli, dotrajani opremi, ki je v stalnem kvaru. En zobozdravni-ški stol, na katerem še vedno delamo, je bil odpisan že leta 1962. Delati na takem stolu je zelo naporno, predvsem pa zelo nevarno, ker se naslon za glavo ne da dobro fiksirati, enako je tudi z vrtalnim istroji. Dve zidni vr-
talki sploh ne delata več, dve stoječi pa sta v stalnem kvaru in nimata zadostnega števila obratov. Zaradi vsega tega trpi kakovost opravljenih storitev, povzročamo nepotrebne bolečine pacientom, podaljšuje se čakalna doba in tako naprej.
Da bi odpravili vse težave, ki nas spremljajo pri delu, paciente pa na stolu, je nujno potrebna nabava nove opreme. Ker ima Zdravstveni dom v Celju na skrbi okoli 90 zobnih ambulant, je razumljivo, da sam ne more opremiti dveh ordinacij. S pomočjo Krajevne skupnosti Štore, ki bo prispevala 40.000 din, bo zdravstveni dom opremil zobno ambulanto za šoloobvezne otroke. Ker znaša predračun za opremo ene ordinacije okoli 190.000 din, je razumljivo, da zdravstveni dom ne bo mogel opremiti tudi zobno ordinacijo, ki dela pretežno za člane delovne skupnosti železarne. Zaradi tega smo se obrnili na upravo železarne s prošnjo, da prispeva to podjetje del sredstev vsaj za opremo (najnujnejšo), da bi se lahko delo odvijalo na sodoben način naprej, v korist pacientov, delovnega kolektiva železarne in vseh ostalih občanov.
Prepričani smo, da bomo naleteli pri upravi in organih upravljanja delovne skupnosti železarne na razumevanje, kot je to bilo že v preteklosti.
Omenili ste, da je veliko občanov in tudi članov delovne skupnosti železarne, ki si poiščejo zobozdravstvene storitve v celjskih ambulantah. To je razumljivo, saj so zobozdravstvene ambulante celjskih podjetij lepo, sodobno opremljene in se pacienti tam veliko bolje počutijo, niso izpostavljeni bolečinam ob posegih zobozdravstvenega osebja, razen tega pa se že zaradi okolja samega, se pravi novoopremljenih ambulant, tam pacienti boljše počutijo.«
Tako je izgledala umivalnica v livarni II
PROMET:
GALUN Silvo (10 dni) je med premikom hotel odpreti ozkotirni voziček ter pri tem padel, nato ga je zadel ležaj premikajočega se vozička ter mu poškodoval desni gleženj in kolk.
EKSPEDIT:
ZAVRŠKI Vinko (5 mes.) je s skupino sodelavcev potiskal voziček, naložen z zamaščeno pločevino. Voziček je na križišču^ z normalnim tirom iztiril, pri čemer se je pločevina popeljala ter udarila imenovanega po glavi, ki je pri tem padel na tla.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
SPLOSNI POGLEDI NA PROBLEMATIKO ALKOHOLIZMA
Uživanje alkoholnih pijač je staro tisočletja. Vzroki zanj so zelo številni. Etiologijo pa bi globalno zajeli šele ob razvojno-zgo-dovinskem motrenju s sociološkega vidika, upoštevajoč vsaj običaje, šege, nazore, nadalje razredne, nacionalne, rasne, verske in še druge dejavnike v posameznih obdobjih družbenega življenja od plemen tja do visoko organiziranih narodov in držav.
Pogled na nastanek in razvoj alkoholizma, kakor tudi na njegovo pobijanje, je zadnjega pol stoletja doživel revolucionarne spremembe.
Nekoč smo poznali alkoholizem kot družbeno zlo, ki je najtesneje povezano z izkoriščevalsko družbo kapitalizma in s pavperizacijo (siromašenjem) proletariata. To jè bil alkoholizem bede, kakor ga opisuje Engels v Angliji, ko je tam v samem kapitalizmu prihajalo do pavperizacije.
Delavcem je bil edini vir veselja, pozabe in evforije (izredno dobro počutje) — žganje, torej koncentriran alkohol. Edino zdravilo je bilo pridiganje o pitju vode, edini uspeh nekaj tednov abstinence.
Z razvojem alkoholizma, z dvigom življenjskega standarda in proizvajalnih sil so se razmere, vsaj v razvitih deželah precej spremenile, vendar je bila dolgo veljavna Engelsova ugotovitev, da je alkoholizem nujno zlo kapitalističnega sistema. Leta 1872 je pisal, da je pijančevanje med delavci nujen proizvod njihovih življenjskih pogojev, prav tako nujen, kakor tifus, hudodelstvo, mrčes, sodni eksekutor in druge bolezni, tako nujno, da je mogoče poprečno število pijancev vnaprej izračunati. Razume se, da tu ne gre več samo za pavperizacijo, ki povzroča »družbene bolezni«, tudi ni vzrok alkoholizma samo materialni položaj. Danes postaja poglaviten družbeni vzrok alkoholizma še prav posebno človekov družbeni položaj, človekovo nerazvito in zatirano dostojanstvo.
To nam je posebno jasno, ko imamo poleg »alkoholizma bede« še »alkoholizem blaginje«. Za vsestranski fizični, duševni, moralni in socialni razvoj človeka, kakor ga'bo omogočil razvit socializem, ni potrebno samo ogromno družbeno bogastvo, ampak tudi osvobojeno delo, to je osvobojena, družbeno vključena in moralno stimulirana osebnost.
Ne zadostuje samo minimum materialnih pogojev, kot je npr. stanovanje, ampak so za srečno družinsko, poklicno in družbeno življenje potrebni tudi vsi družbeni pogoji. Sile, ki se kopičijo v človeku, se morajo pravilno usmeriti na zadovoljevanje vedno novih potreb. Šele taka harmonija med rastočo ustvarjalnostjo in rastočim zadovoljevanjem vedno kulturnejših potreb bo varovala družbo vedno novih družbenih bolezni, obenem pa bo zdravila dosedanje.
Na primeru alkoholizma im drugih družbenih bolezni, ki so produkt nezadostne družbene razvitosti, najbolje vidimo, da imajo svoja tla tudi v novem družbenem redu. Še več, vidimo lahko, da revščina, ki smo jo v toliki meri premagali, pri nas ne more biti več poglavitni vzrok alkoholizma.
Zadnjega pol stoletja nas je mnogo naučilo tako glede pojmo-
vanj o izvoru, nastanku in oblikah alkoholizma, kakor tudi glede boja z njim. Izkušnje so pokazale, da je nov, izredno važen in izdaten izvor alkoholizma v modernem tempu življenja, v nezadovoljstvu, v slabem vključevanju v družbeno življenje. Torej sodobnim oblikam alkoholizma ni vzrok blaginja sama, ampak novi, nerešeni problemi. Sedaj se je izkazalo, kako nepopolno je bilo pojmovanje, da bo z bedo in s kapitalizmom alkoholizem kar izginil, hkrati pa se je izkazalo, kako neopravičeno je pesimistično pojmovanje alkoholizma, kakor da gre za docela neozdravljiv pojav ali bolezen. Alkoholizem je postal ozdravljiv, posebno če sodeluje pri zdravljenju družba.
Pravo prelomnico v boju proti alkoholizmu pomeni spoznanje, da je alkoholizem bolezen in družbeno zlo, ki povzroča veliko škodo narodnemu gospodarstvu, še več gorja pa prizadetim družinam in vendar vemo o njem še vse premalo. Koristno pa je spoznanje, da je alkoholizem bolezen, prav zato, ker pripomore k njegovemu zdravljenju in obenem ustvarja pravilnejši odnos do tistih, ki jih je alkohol zasužnjil.
Sedanja prizadevanja v svetu in delno tudi pri nas torej zavračajo mnenja, da je človek, ki pije, izgubljen za družbo, predvsem pa za svojo družino. Na stotine, še več, na tisoče takih bolnikov se uspešno zdravi v svetu in pri nas. Kakor pri vsaki bolezni, je tudi pri alkoholizmu velikega in odločilnega pomena, da pri zdravljenju sodeluje tudi bolnik sam.
Praksa je pokazala, da je zdravljenje dolgotrajen proces. Pri tej še posebno trdovratni bolezni sta izrednega pomena volja in odločnost bolnika, zdravnika, bližnjih in daljnjih sorodnikov, tovarišev, delovne organizacije in soseske.
V večini držav in tudi pri nas se je odnos do alkoholizma in bolnika — alkoholika, začel postopoma spreminjati, šele po končani drugi svetovni vojni.
Zanimivo bo razvozljati vzroke zakaj se je pričelo alkoholike obravnavati drugače kot nekoč. Prej so alkoholiki polnili kaznilnice, domove onemoglih in žal tudi psihiatrične azile. Tudi prej so posamezniki zahtevali, da se začne z borbo proti alkoholizmu, toda večinoma so takšne akcije vodili z moralno etičnega stališča. Razne organizacije, ki so se zavzemale za preprečevanje alkoholizma, so bile večinoma abstinenčnega značaja. Čeprav so abstinenti imeli pomemben in pozitiven vpliv pri preprečevanju alkoholizma, jim nikoli ni uspelo alkoholika v celoti razumeti. Do njega so bili nestrpni in celo agresivni.
Moderna družba s sodobno industrializacijo, motorizacijo in avtomatizacijo, ne more več tolerirati alkoholikov v delovnem procesu, ker alkoholizem predstavlja resno nevarnost in veliko škodo. Dobro je, da si to nevarnost in škodo nekoliko bližje ogledamo. Računajo, da je v Jugoslaviji okrog 900.000 alkoholikov, na Slovenijo naj bi jih odpadlo 80.000. Poprečno se izračuna, da nad 15 odstotkov odraslih moških boluje za alkoholizmom. Če vzamemo, da na vsakega alkoholika trpijo najmanj še po trije člani njegove družine, poleg teh pa še ljudje v soseščini in ljudje na delovnih
mestih, smo že malo bližje grozotam alkoholizma.
Poleg hudega trpljenja ogromnega števila ljudi, moramo omeniti še neznansko gmotno škodo, ki jo povzroča alkoholizem. Alkoholik v zadnjih fazah svoje alkoholne bolezni malo in slabo dela, je precej časa v bolniškem staležu in postopoma povsem izgubi delovno sposobnost.
Postopno in čedalje jasnejše je zavedanje odgovornih gospodarskih, družbenih in političnih dejavnikov o posledicah alkoholizma, in ti dejavniki so počasi privedli do prepričanja, da se je z alkoholizmom treba spoprijeti na bolj učinkovit način, kot pa se je to dogajalo v preteklosti. Neizpodbitna realnost alkoholizma, spoznanje, da brez učinkovitega reševanja problemov alkoholizma družba ne more hitreje napredovati, je celotni problem premaknilo z mrtve točke. To je pomembna ugotovitev, da ne bi zmotno mislili, češ da je z ustreznejšimi in bolj humanimi oblikami obravnavanja alkoholikov začela nekolikšna vnaprejšnja človekoljubna samaritansko usmerjena družba.
Gospodarska in družbena nuja nas je vse skupaj prisilila k spoznanju, da je alkoholizem bolezen. Kljub temu pa se odnos do alkoholika ni bistveno spremenil. Zdravstveni delavci in drugi strokovnjaki, ki so delali na tem področju, niso mogli spremeniti svo-
jih stališč o uživanju alkohola in o alkoholih, ker so odraščali in se šolali v družbi, ki alkoholiku ni priznavala ustrezne pomoči. Do bistvenih sprememb v stališču je žal prišlo le v nekaterih ožjih strokovnih skupinah. Širše družbene skupine teh stališč niso o-svojile. Torej so ostale le na papirju nosilcih teh poklicnih bolezni samih, ali pa pri besedah. Emocionalne spremembe lastnih stališč in sprememba odnosa družbe do alkoholika pa se ni mogla izvršiti čez noč. Danes pa postaja družbena nuja, da bi se tudi družbena stališča spremenila. Zlasti v socialistični državi ni alkoholizem zlo, ki hromi in mori samo bolnika, je tudi zlo, ki hromi in mori celo celoten ljudski kolektiv.
Učinkovit napredek pri preprečevanju alkoholizma in zdravljenja alkoholikov je mogoče doseči le z organizirano družbeno akcijo.
Boj proti alkoholizmu naj bi bil sestavni del našega boja za srečnejšega človeka, za zdravo socialistično družino in za socialistične, tovariške odnose med vsemi ljudmi.
Razgrinjanje splošnih pogledov na problematiko alkoholizma zaključujem z japonskim pregovorom, ki posrečeno ponazarja patogeno (bolezen povzročujočo) stran uživanja alkoholnih pijač — namreč: ČLOVEK PIJE VINO, VINO PIJE ČLOVEKA!
O. J.
Pisma bralcev
OB KONCU MANDATA SINDIKALNEGA VODSTVA
V sredo, 6. 12. 1972, je bila volilna konferenca naše sindikalne organizacije, pa bi ob tej priložnosti želel napisati nekaj besed.
Marsikdaj slišimo, da sindikat nič ne dela, da ne vemo, zakaj plačujemo članarino itd. To govorijo ljudje, ki z delom sindikata niso seznanjeni, ali pa kar je bolj pogosto, nočejo biti seznanjeni. Veliko je še vedno takih, ki mislijo, da je dolžnost sindikata le v tem, da nabavlja za svoje člane ozimnice, razne izdelke po znižanih cenah itd. Lahko trdim, da je dosedanje vodstvo sindikalne organizacije imelo pravilen delovni program, ki ga je tudi izpolnjevalo, pri tem pa je pohvalno to, da je bila skrb za delavce vedno prisotna, čeprav nekateri trdijo nasprotno.
Ne bom našteval akcij in uspehov v zvezi š programom dela, rad bi le izkoristil priložnost, da se zahvalim za pomoč, ki mi jo je sindikat nudil. Upam, da bo tudi to pripomoglo k drugačnemu gledanju na sindikalno delo. Posebno se želim zahvaliti tovarišem: Šturbej Alojzu, Ivačič Zdravku, Gradišnik Fridolinu, Mlakar Franciju in srekretarju ZK Pugelj Milanu za osebno prizadevanje in pripravljenost.
Za primer lahko navedem akcijo sindikata, ob reševanju mojega socialnega vprašanja, ki je bil zame življenjskega pomena. Le ožjem krogu mojih tovarišev in sodelavcem je znano, v kako težkih socialnih razmerah živim,
ki so v glavnem povezane z nerešenim stanovanjskim vprašanjem. Živim skupaj s šestčlansko družino v življenjsko nevarnem objektu, torej v pogojih, ki jih danes pripisujemo le še daljni preteklosti.
Pri gradnji novega stanovanjskega objekta — hiše, sem se poleg vsakdanjih težav srečeval tudi z nepričakovanimi problemi naravnih nesreč (plazov). Zaprosil sem tovarno za pomoč — posojilo, ki mi je bilo dodeljeno le delno in zato nisem mogel pravočasno rešiti svojega problema, zato sem se obrnil za pomoč sindikalni organizaciji, ki je s svojo komisijo ugotovila dejansko stanje. Po dolgotrajnem prizadevanju mi je sindikat uspel izposlovati kredit, ki mi je tedanje probleme resnično ublažil. S tako_ pridobljenimi sredstvi bi bil moj problem rešen, žal pa mi je po tem času naravna nesreča uničila vse moje delo in prizadevanje, ter tako zmanjšala odnosno razvrednotila tudi dobljeno pomoč, kar je povzročilo, da sem zabredel v ponovne težave, ki jih sam tie morem rešiti.
Novoizvoljenemu vodstvu sindikalne organizacije Železarne Štore želim v prihodnjem mandatnem obdobju veliko delovnih uspehov in pričakujem še v nadalje enako razumevanje pri reševanju mojih in ostalih socialnih problemov in ostalih nalog, ki jim bodo postavljene.
Stopinšek Vinko
UPORABNA SPOZNANJA IZ PSIHOLOGIJE
KAJ NAM SPLOH PRIKAŽEJO PSIHOLOŠKI TESTI
II.
PREDZNANSTVENE
METODE
Ljudje so si že od nekdaj prizadevali, da bi spoznali sebe in ljudi, s katerimi prihajajo v stik. K temu jih sili radovednost, še bolj pa vsakdanja praksa, ki nujno zahteva, da neprestano ocenjujemo svoje lastne in tuje zmožnosti ter lastnosti.
Najstarejša metoda, ki pa se uporablja tudi še danes, je metoda »lastne kože«, in sicer po principu: živi s človekom in ga opazuj, pa boš na lastni koži spoznal, kakšen je. Način je videti vabljiv in preprost, vendar ima množico omejitev (človeka ne moremo vseskozi opazovati, njegovo obnašanje se spreminja prav zaradi opazovanja, postopek je zamuden in dolgotrajen). Da metoda ni v celoti zadovoljila, priča že pojavljanje vedno novih metod: hiromantija je hotela razbrati lastnosti in usodo človeka iz črt dlani (npr. dolga življenjska črta pomeni dolgo življenje); frenologija je iskala duševne lastnosti v obliki lobanje (npr. visoko čelo pomeni visoko inteligentnost), fiziognomija je hotela spoznati človeka v potezah obraza (npr. orlovski nos pomeni bojevitost); grafologia v človekovi pisavi in številni drugi poskusi.
ŠUŠMARSTVO CVETE TUDI DANES
Ali so te metode dokončno preživele? Nikakor. Priznati moramo, da so v naši vsakdanjosti še kako prisotne. Fiziognomija se kaže v izjavah: že na obrazu se mu vidi grobost ali: glej, kako plemenite poteze ima ipd. Grafo-loški stolpci v časopisih so stalno zasedeni, horoskopi dvigujejo
naklade in tudi »ciganske« veščine gredo dobro v denar.
Ker je tudi med nami precej ljudi, ki kljub vsemu verjamejo, da. je le »nekaj na tem«, moramo omeniti nekatere »finte«, s katerimi se vara naivneže. Najvažnejše je to, da so horoskopi, grafo-loške analize ipd. namenoma sestavljene tako na splošno, da se bo napovedani dogodek z veliko verjetnostjo pojavil. (Če piše, da bom kmalu dobil pismo ali da bodo v službi določene težave, potem je to zares verjetno. Prav tako ugotovitev, da se včasih razburim, ker se pač vsak človek včasih razburi.) Nekateri skrajni naivneži pa gredo celo tako daleč, da se po napovedih in ugotovitvah dobesedno ravnajo in potem hvalijo njihovo resničnost. (Neki ženski je bilo prerokovano, da se bo hudo sprla z možem in ona se je prav zato sprla, potem pa je hvalila horoskop, kako zares »ugane«.)
Vse omenjene in podobne metode so v znanstveni psihologiji seveda na »indeksu« in večina psihologov se o njih izraža le posmehljivo. Celo za grafologijo, ki je med temi postopki še najbolj »znanstvena«, pravi naš znani psiholog, da z njo lahko ugotovimo edinole to, ali je človek pismen ali nepismen.
SODOBNE POTREBE
SPOZNAVANJA LJUDI
V 17. stoletju so našteli v srednjeveškem Regensburgu 204 poklice, medtem ko jih danes poznamo že nad 20.000. Gibanje in zaposlovanje delovne sile je danes zavzelo neslutene razsežnosti. Vsa ta pestrost delovnih mest in množičnost zaposlovanja je jasno zastavila dva nujna predpogoja: poznavanje delovnih mest in poznavanje delavcev.
Mnogi se čudijo, zakaj kadrovske službe po podjetjih toliko
komplicirajo, saj je vendar preizkus delavca nadvse preprost: dajmo ga na konkretno delo in tam bo že pokazal, kaj zna in česa je sposoben, če si je to lahko privoščil ali si še lahko privošči obrtni mojster manjše delavnice, pa je uporabnost tega načina v sodobni industriji omejena iz več razlogov. Delovni preizkus-lahko pokaže trenutno usposobljenost kandidata, ki pa je pod vplivom izvežbanosti oziroma treninga. Tako je lahko Peter občutno slabši kot Pavle, ki ima več predhodnih izkušenj, iz česar torej ne moremo izvesti realnega zaključka; po štirih tednih bo namreč položaj ravno obraten. Mimo tega se pri delovnem preizkusu največkrat zadovoljimo z ugotovitvijo, da je kandidat uspešen na dodeljenem delovnem mestu, ne vprašamo pa se, ali ne bi bil mogoče še bolj uspešen na drugem delovnem mestu, ki pa ga sploh ni poskusil.
Seveda enostavnega delovnega preizkusa ne moremo uporabiti na posebej zahtevnih in nevarnih delovnih mestih, ker je jasno, da z avionom ali podobno nevarno in drago napravo ne bomo preizkušali sposobnosti kandidatov.— Ne nazadnje je delovni preizkus dolgotrajen in ne ravno poceni.
Delovna in osebna zgodovina
Zahteva po kratkem življenjepisu ali intervjuju ob zaposlitvi sta dokaza, da si tudi od kandidatove osebne in delovne zgodovine obetamo nekaj koristnih informacij. Glavna slabost je subjektivnost ocenjevalcev, ki jo lahko deloma zmanjšamo s sistematiziranjem in standardiziranjem zaposlitvenega razgovora.
Šolske kvalifikacije
Šolska spričevala in diplome so praviloma pogoj za napredo-
vanje v šoli, največkrat pa tudi pogoj za sprejem na določeno delovno mesto. Pri tem predpostavljamo, da je šolska izobrazba zanesljiv porok za delovno uspešnost. O vrednosti šolskih ocen bomo pisali kdaj drugič, za zdaj naj omenim le to, da jim številne raziskave po svetu in pri nas vsekakor niso preveč naklonjene. Vsakdo, kdor je bral te raziskave, bo (formalne) šolske kvalifikacije jemal zelo previdno in rezervirano in pri tistem sama diploma prav gotovo ne bo odpirala vseh vrat.
Ko že govorimo o vrednosti šolskih ocen, delovnega preizkusa in kandidatove osebne in delovne zgodovine, je mogoče zanimivo navesti izjavo znanega.ameriškega industrijalca in raoiona-lizatorja H. Forda, ki je napisal: »Mi ne zaposlujemo ekspertov. Prav tako ne zaposlujemo na osnovi zaupanja v tisto, kar je kandidat delal pred tem. A kakor ne sprejemamo kandidata samo na osnovi njegove preteklosti, ga obenem tudi ne zavrnemo zaradi njegove preteklosti... Zato nas ne zanimajo njegovi predniki... Ali pride iz zapora Sing-Sing ali s Harwardske univerze, nam bo enako dobrodošel in ne bomo ga vprašali za diplomo te ali one ustanove... Če je dokončal dobre študije, mu bo to omogočilo hitrejše napredovanje od drugih, vendar je treba, da začne na dnu lestvice in pokaže svoje sposobnosti ... Veliko se čveka o neznanih sposobnostih. Pri nas bo vsakdo ocenjen po svoji lastni vrednosti .-.. Vsi naši ljudje so začeli na dnu lestvice: naš direktor kot navaden mehanik, vodilni naše tovarne na Red River kot modelar, in nekdo, ki vodi enega najpomembnejših sektorjev, kot navaden smetar.«
(Se nadaljuje)
F. Belčič, dipl. psih.
SOLA IN DOM
UČNI REZULTATI
Sredi preteklega meseca je bila na osnovni šoli redna mesečna konferenca učiteljskega zbora, ki je bila posvečena ugotavljanju učnih rezultatov v prvi četrtini šolskega leta. Učni rezultati niso preveč razveseljivi, saj je bil celotni uspeh dosežen le z 84,3 %, kar je nekaj manj kot običajno. Razumljivo je, da so bili nižji razredi občutno boljši, saj jih je tu vrsta dosegla 100%, tako, da je povpreček 95,7 % prej slab kot dober.
Med višjimi razredi so nosilci najslabšega uspeha osmi razredi. Resnici na ljubo moramo povedati, da 64,7 % uspeha v osmih razredih v Štorah že dolgo ni bi-
lo.	Najboljši so peti razredi, za katere se je marsikateri učitelj bal, kako bo z njimi, saj pridejo v te razrede učenci iz različnih naselij v novo okolje in nov način učno-vzgojnega dela.
Prvi rezultati učnega dela so torej pred nami. Menimo, da je ovrednotenje teh potrebno doma in seveda v šoli. So znaki zaskrbljenosti, tu in tam pa tudi brezbrižnosti. Delati je treba vztrajno, pa ni nobenega dvoma, da bi se ti rezultati občutno popravili.
VZGOJNI UKREPI
Na šoli je bilo v teh treh mesecih izredno veliko učencev kaznovanih z različnimi vzgojnimi ukrepi. Najbolj prevladujoči prekrški so — predrzno vedenje v šoli, pretepi v šoli ali na poti domov, kajenje in še bi lahko naštevali. Res je, da je na šoli 740 učencev in, da si le težko predstavljamo mir in disciplino razvito do popolnosti. Tega tudi nihče ne zahteva! Bolj boleče je za pedagoge to spoznanje, da kazen, ki je bila izrečena v šoli ne najde svoje odmevnosti doma. Ne v pretepu! V pristnem — predvsem razgovoru, obisku na šoli in v dobrem sodelovanju med starši in razredniki. Pri našem delu ne pozabimo tudi na pohvale.
IZREDNA PROSLAVA
V počastitev 29. novembra je bila pri telovadnici Osnovne šole v Štorah lepa proslava. Med številnimi nastopajočimi — recitatorji so se odlikovali zlasti najmlajši. To seveda ni bilo nič presenetljivega, saj so na ta dan bili vsi prvošolci sprejeti v pionirsko organizacijo. Izreden je bil zlasti zaključek, ko so vsi učenci zapeli našo državno himno. Podobne iz-
redno lepo organizirane proslave so bile tudi na vseh podružničnih šolah. Tako lahko zapišemo, da je bil ta, za nas vse tako pomemben praznik, na našem področju izredno lepo in skrbno pripravljen in praznovan.
MATEVŽ HACE NA ŠOLI
V petek, dne 17. 11. 1972 je v okviru izredno uspele akcije »Novega tednika« iz Celja obiskal šolo v Štorah legendarni komisar XIV. divizije — Matevž Hace. Iz svojih knjig o narodnoosvobodilni borbi, katerih je napisal celo vrsto je prebral učencem V. in VIII. razredov nekaj poglavij. Učenci so ga spraševali o dogodkih iz NOB in njegovem življenju, na kar je rade volje odgovarjal. Razgovor je bil zelo uspešen in koristen pa bi si takšnih srečanj učenci želeli še več.
DRUGIČ SVET STARŠEV
Tudi druga seja sveta staršev je bila dobro obiskana. Neupravičenih izostankov ni bilo. Na tej seji so se pogovorili predvsem o učno vzgojnih rezultatih učencev ob prvi konferenci. Starši so predlagali predvsem še več poklicnega usmerjanja, bolj točno seznanjanje z učbeniki in da bi vsak učitelj imel vsaj enkrat me-
sečno govorilno uro tudi popoldne. Svet staršev je tudi razpravljal o sodelovanju šole in drugimi organizacijami v kraju. Sestanek je bil zanimiv in koristen ter lahko pri tem ugotovimo, da se je ta oblika sodelovanja zelo dobro uveljavila.
IZREDNI RODITELJSKI SESTANEK
V torek, 12. 12. 1972, je bil na šoli v Štorah drugi skupni roditeljski sestanek, na katerem je prof. Jelica Mesesnel iz Ljubljane govorila staršem učencev nižjih razredov o temi »Kako pomagamo otroku pri učenju«, staršem učencev višjih razredov pa o temi »Kako se učimo iz knjig«. Obeh predavanj in razgovorov z razredniki se je udeležilo toliko staršev, kot še nikoli doslej. Priznati moramo, da si takšnega obiska želimo vedno. Zlasti pa smo bili veseli tistih staršev iz zelo oddaljenih predelov Svetine, Prožinske vasi in drugod, ki resnično težko pridejo pa so se vendarle potrudili.
Drugi roditeljski sestanek so imeli tudi v vrtcu in na Teharjih. Na Teharjih je staršem govoril dr. Demšar o otroških boleznih, v vrtcu v Štorah pa je bil razgovor o izboru igrač za darila.
REKREACIJA IN ŠPORT
Skozi vse leto smo v našem glasilu spremljali rekreativno in športno dejavnost v Štorah. Tokrat želimo podati kratek pregled te dejavnosti, ki je posebno v zadnjem času zavzela vse večji razmah. Razveseljivo je dejstvo, da se vedno več članov naše delovne skupnosti aktivno vključuje v razne panoge rekreacije.
Valjarna I., 7. Obdelovalnica, 8. OTK, 9. Jeklarna.
ROKOMET: 1. Elektrodelavni-ca, 2. Mehanična, 3. Valjarna I.,
4.	Obdelovalnica, 5. Valjarna II., 6. Uslužbenci, 7. OTK, 8. Livarna.
V skupni uvrstitvi pa so ekipe po sistemu točkovanja mest dosegle haslednja mesta: 1. Elek-trodelavnica 83 točk, 2. Valjarna
Na Svetini ob dnevu borca
Program za leto 1972 je bil v odnosu na program za prejšnje leto nekoliko razširjen, predvsem v pogledu tedenske rekreacije in sicer s povečanjem števila med-obratnih športnih srečanj in tekmovanj za TRIM športno značko.
Zelo veliko zanimanje so vzbudila medobratna tekmovanja, kar v devetih panogah, na katerih je sodelovalo 682 tekmovalcev. Tekmovanja so bila za ekipno prvenstvo tovarne, v individualnih panogah pa so bili razglašeni tudi najboljši posamezniki.
V posameznih panogah so se ekipe razvrstile po uspehu takole:
SMUČANJE: 1. Elektrodelavni-ca, 2. Mehanična, 3. Uslužbenci,
4.	Valjarna II., 5. do 6. OTK,
5.	do 6. Obdelovalnica, 7. Livarna,
8.	Valjarna I.
ODBOJKA: 1. Uslužbenci, 2. Valjarna IL, 3. OTK, 4. Elektrode-lavnica, 5. Livarna, 6. Mehanična, 7. Jeklarna, 8. Valjarna L, 9. Obdelovalnica.
NAMIZNI TENIS: 1. Mehanična, 2. Elektrodelavnica, 3. Livarna, 4. Valjarna II., 5. Uslužbenci,
6.	Obdelovalnica, 7. OTK, 8. Valjarna I.
ŠAH: 1. Uslužbenci, 2. Valjarna IL, 3. Elektrodelavnica, 4. Livarna, 5. Mehanična, 6. Obdelovalnica, 7. OTK, 8. Valjarna L, 9. Jeklarna.
RIBOLOV: 1. Valjarna IL, 2. Valjarna I., 3. Obdelovalnica, 4.—
5.	OTK, 4.—5. Livarna, Jeklarna, Uslužbenci, Elektrodelavnica, Mehanična.
MALI NOGOMET: L Elektrodelavnica, 2. OTK, 3. Obdelovalnica, 4. Valjarna IL, 5. Livarna,
6.	Mehanična, Valjarna I. in Uslužbenci.
KEGLJANJE: 1. Uslužbenci, 2. OTK, 3. Livarna, 4. Elektrodelavnica, 5. Valjarna I., 6. Obdelovalnica, 7. Mehanična, 8. Valjarna IL, 9. Jeklarna.
STRELJANJE: 1. Livarna, 2. Mehanična, 3. Uslužbenci, 4. Elektrodelavnica, 5. Valjarna II., 6.
11.	78 točk, 3. Mehanična 72 točk, 4. Livarna 70 točk, 5. Uslužbenci 68 točk, 6. OTK 55 točk, 7. Obdelovalnica 64 točk, 8. Valjarna I. 53 točk, 9. Jeklarna 21 točk.
Pestrost programa, število nastopov in število udeležencev dokazuje, da je za rekreacijo te oblike veliko zanimanje. Pomembno pri tem je tudi, da so se posamezniki in ekipe pred nastopi pripravljali. V bodoče, kar je lahko sklepati na osnovi doseženih rezultatov, bo potrebno to zvrst rekreacije še razširiti.
Nekoliko pa je upadel interes naših športnikov za sindikalne športne igre v občinskem merilu. V odnosu na prejšnja leta letos niso bili doseženi takšni rezultati, kot smo jih bili vajenih doslej. Razlogov za to je več, med njimi tudi to, da so naši ljudje, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo preobremenjeni z medobratnimi tekmovanji in drugimi dejavnostmi. Kljub temu, da sindikalna športna tekmovanja v občinskem merilu še niso končana, objavljamo nekaj rezultatov.
Uvrstitev naših ekip:
Smučanje člani, 15. mesto, (nastopilo 17 ekip, starejši člani, 15. mesto (nastopilo 25 ekip), članice
12.	mesto (nastopilo 21 ekip;
Nogomet člani, 7. mesto nastopilo 20 ekip);
Šah člani, 4. mesto (nastopilo 34 ekip);
Odbojka člani, 5. mesto (nastopilo 19 ekip);
Streljanje člani, 2. mesto (nastopilo 33 ekip), starejši člani 1. mesto (nastopilo 14 ekip);
Rokomet člani, 9. mesto (nastopilo 9 ekip);
Plavanje člani, 7. mesto (nastopilo 28 ekip).
Do konca leta pa še tekmujejo v odbojki starejši člani, v namiznem tenisu člani in starejši člani, v kegljanju člani in članice ter v malem nogometu člani.
Ker se tekmovanje ocenjuje tudi po uvrstitvah v vseh panogah, so naše ekipe zasedle naslednja mesta: člani 3. mesto, starejši
člani 3. mesto in članice 5. mesto. V vseh panogah je skupaj nastopilo 105 naših tekmovalcev.
Veliko število športnikov sodeluje tudi na tradicionalnih športnih igrah slovenskih železarn, tako na letnih kot na zimskih. Glede na to, da smo podrobneje o tem že poročali, je potrebno omeniti le to, da so v zadnjem času te igre dobile značaj skupne manifestacije moči na športno rekreativnem področju. Z ozirom na to ugotovitev so bila izražena mnenja, da bi bilo v prihodnje treba poiskati novo obliko, nove športne rekreativne discipline, ki naj bi predstavljale nov in bolj privlačen način združevanja in povezovanja slovenskih železar-jev na področju aktivne športne rekreacije. Naša vsakoletna športna srečanja morajo postati bolj posledica celoletnega aktivnega
prizadevanja na področju športne rekreativne aktivnosti posameznih kolektivov. Razen tega pa nas vseslovensko gibanje za značko TRIM in športno značko TRIM postavlja pred nove naloge, ki jih bomo morali postopoma vključevati tudi v naša vsakoletna športna srečanja.
Na povabilo sindikalne organizacije TAM so se naši športniki udeležili tudi dvoboja, ki je bil v Mariboru 9. septembra 1972 v naslednjih športnih panogah: nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, šah in streljanje z zračno puško. Zaradi izredno močne nevihte se dvoboj ni končal. Tekmovali so le v panogah, ki jih je mogoče izvesti v zaprtih prostorih. V šahu je bil rezultat neodločen, v namiznem tenisu so zmagali gostitelji, v streljanju pa naši strelci.
TRIM ZNAČKA, TRIM ŠPORTNA ZNAČKA
Vseslovenska akcija TRIM je naletela na ugoden odziv v našem kolektivu. Šport za vsakogar — TRIM je sigurno ena največjih ponudb masovne športno-rekrea-tivne dejavnosti. Zveza za telesno kulturo in rekreacijo je skrbno pripravila in izdala izredno pristopne prospekte z navodili in pravili akcije TRIM.
Od komisije za rekreacijo pri OSS Celje smo prejeli 500 kartonov, namenjenih našim članom kolektiva, da se množično vključijo v akcijo TRIM. Prospekte smo med našim članstvom razdelili z dodatnimi pojasnili, kaj to sploh pomeni in zakaj jih va-

bimo k sodelovanju akcije TRIM. Začetek se je pokazal presenetljivo ugoden, nadaljevanje širšega interesa pa je iz meseca v mesec popuščalo. Upadanje interesa nam je deloma jasno, oziroma vsaj predstavljamo si tako, da pač tega sistematičnega dela nismo navajeni.
Prav iz teh razlogov nas končni uspeh te akcije ne sme popolnoma razočarati. In še to, da ta akcija poteka v konkretnem primeru povsem individualno, bi napravili napak, če dajemo tej akciji neko pavšalno oceno. Če smo za začetek skromnejši, kar je edino pravilno, lahko vzamemo za uspeh že dejstvo, da so se za začetek TRIM akcije navdušile predvsem določene osebe, ki so bile do sedaj v vsakem pogledu popolnoma pasivne. V določeni uspeh lahko štejemo tudi to, da so posamezniki prospekte z bogato vsebino prebrali in postali simpatizerji akcije in na nek način že poskušali delati po navodilih prospekta. Ob zaključku leta bo vsekakor zanimivo videti rezultate posameznikov, ker jih
bomo povabili, da nam izpolnjene kartone vrnejo, kjer so si vpisovali posamezne aktivnosti.
Obe akciji sta stekli približno istočasno z razliko, da je tekmovanje za TRIM športno značko merjenje rezultatov v naprej določenih športnih panogah za osvojitev ene od športnih značk. Tekmovanje je bilo namenjeno odraslim osebam, ločeno po starostnih stopnjah in obeh spolov.
S tekmovanjem za športno značko smo v našem kolektivu pričeli pravočasno in smo imeil v samem začetku zadovoljivo število tekmovalcev. Za vsakega tekmovalca, ki je pričel s tekmovanjem s katerokoli panogo, smo nastavili evidenčni karton in vpisovali njegove dosežke iz posa-pričeli pravočasno in smo imeli li za začetek 240 nastavljenih kartonov, to število se je pa zmanjševalo iz panoge v panogo, tako, da ima po trenutni situaciji možnost za osvojitev ene od značk samo nekaj čez 40 tekmovalcev.
Tudi pri tem tekmovanju se je pokazalo, da je bil določen inte-ers, ampak premalo vztrajnosti, kar je značilnost pri vsakem organiziranem delu na področju rekreacije.
Odbor za rekreacijo je v ta namen posebno organiziral naslednja tekmovanja po temle postopku:
—	srfiučanju v okviru med-obratnega tekmovanja
—	kegljanje — ves teden za nastop posameznikov
—	streljanje — spomladi v okviru medobratnega tekmovanja, jeseni pa posebej še za rezultat športne značke
—	plavanje v počitniškem domu na Rabu ob zaključku vsake izmene in v Velenju v pokritem bazenu
—	tek v naprej objavljenem urniku na stadionu na Lipi
—	kolesarjenje ob priliki TRIM tedna v Celju in jeseni ponovitev za pridobivanje točk za značko
—	TRIM steza dvakrat skupni ogled steze nato pa posamezni obiski, katere so sami tekmovalci vpisovali v knjigo v domu na Gričku
—	planinstvo — organiziran pohod na Tursko goro.
Iz skopega poročila o obeh akcijah TRIM je kljub temu raz-
REKREACIJA IN ŠPORT
vidno, da smo po naših možnostih napravili dovolj in bi k temu primerno lahko bili rezultati boljši, kot pa trenutno so. V marsičem pa smo dobili nove izkušnje za vodenje in organiziranje takih akcij, ki nam bodo v prihodnje dragocene na voljo in bo verjetno tudi iz teh razlogov dosežen boljši uspeh.
Mislimo, da bo že dovolj povedano to, da smo pri konceptu programa dela za leto 1973 upoštevali akcijo TRIM kot eno primarnih nalog našega programa.
Zelo uspel je tudi pohod na Svetino v počastitev Dneva borca,
LETNI ODDIH
V letošnji letni sezoni je v našem počitniškem domu na Rabu letovalo 141 članov kolektiva, 237 njihovih svojcev in 198 ostalih gostov. Pri pogledu na te številke se vsiljuje vpirašanje, zakaj tako neugodno razmerje med člani kolektiva in ostalimi gosti. V našem počitniškem domu na Rabu je osnovna šola v predsezoni organizirala tudi »Šolo v naravi«, namenjeno pouku plavanja, da bi se uresničilo načelo, ki pravi, da mora vsak otrok znati plavati. Skupno so bili v dveh izmenah štirje četrti razredi, in to: dva iz Štor in po eden iz Kompol in Svetine. Sredstva za to obliko dejavnosti šole so prispevali starši otrok, osnovna šola in krajevna skupnost.
Večina tistih, ki so letovali v sezoni na Rabu, so izrazili zado-
IZLETNI ŠTVO
V sezoni izletov je bilo letos organiziranih 24 izletov v razne kraje, katerih se je udeležilo preko 960 članov našega kolektiva. Za vsebinsko obogatitev te oblike rekreacije je bil organiziran seminar za vodje, ki so tudi navodila izvedli tako, da lahko na zaključku ugotavljamo razveseljivo dejstvo, da so sedaj izleti vsebinsko bogatejši ter da skoraj
ŠOLA SMUČANJA
Zaradi vse večjega razmaha smučanja pri nas, je bila v letošnjem letu prvič organizirana tudi smučarska šola za odrasle. Trajala je 7 dni v popoldanskem času; udeležilo pa se je je 12 tečajnikov. Šolo je vodil tovariš Tine
ni več primerov popivanja in slabega obnašanja posameznikov, kot je bil to primer v preteklosti. Za marsikoga pomeni dobro organiziran izlet enkratni dogodek, ki obenem predstavlja edino organizirano rekreativno dejavnost v letu. Za to je potrebno kljub uspehom tej obliki rekreacije posvetiti še več pozornosti.
katerega je organizirala komisija za rekreacijo. Večje število članov kolektiva s svojimi svojci se je udeležilo tega pohoda ter tako počastilo naš veliki praznik. Na Svetini so bila organizirana zanimiva in zabavna tekmovanja.
Zaradi izredno slabega vremena je letošnji tradicionalni pohod železarjev na Triglav odpadel. Namesto tega pa se je dobra polovica tistih, ki so se za ta pohod prijavili, udeležila planinske ture na Tursko goro v Savinjskih Alpah. Vsi udeleženci so bili s pohodom zelo zadovoljni.
voljnost nad uslugami v domu, kar je zasluga predvsem prizadevnosti kolektiva počitniškega doma, ki je skrbel za kar najboljše počutje vseh gostov našega doma. Organizirana je bila tudi rekreativna dejavnost, za kar je bil za vsako izmeno izdelan program, v katerega so se lahko vključili vsi gostje dòma. To rekreativno dejavnost je vodil športni delavec tovariš Slavko Lisec. Največji poudarek je bil na šolah plavanja za vse starostne skupine. Razumljivo je, da so se pretežno vključevali v to šolo najmlajši. Poleg plavanja je bilo organizirano tudi tekmovanje z zračno puško, na razpolago je bil badmington, namizni tenis, rusko kegljišče, dva čolna. Organizirali so tudi skupinske izlete.
Veber, ki je bil z uspehom, pokazanim na koncu tečaja, zelo zadovoljen. Kaže, da bo v prihodnje treba organizirati takšne šole na začetku sezone, kar je tudi v programu in sicer v začetku januarja.
Naprava za neprekinjeno ulivanje
ORGANIZIRANA TEDENSKA REKREACIJA
O tekmovanju in rezultatih smo v poročilu povedali dovolj. Dosti manj pa lahko povemo o sistematični redni tedenski rekreaciji. Trenutno se odvija organizirana tedenska rekreacija v naslednjih aktivnostih in tehle dnevih:
—	odbojka — člani: vsako sredo od 20. do 22 ure;
—	odbojka — članice: vsak četrtek od 18.30 do 20 ure;
—	namizni tenis — člani: vsak ponedeljek in četrtek od 18. do
21.	ure;
—	kegljanje — člani: vsak ponedeljek od 18. do 20. ure.
To pa je trenutno tudi vse. Mož-
nosti pa so še naslednje: namizni tenis — članice; rekreativna vadba — članice; rekreativna vadba — starejše članice; rekreativna vadba — člani; kegljanje — članice. Da na tem področju nismo izkoristili danih možnosti je edini in glavni problem v tem, da nimamo strokovnega vodstva, ki bi bilo voljno in sposobno voditi oddelke, ki smo jih omenili, da bi lahko vse leto sistematično vadili.
Stanje, kakršno je, nam mora biti v resno opozorilo, da v prihodnje temu vprašanju posvetimo več pozornosti.

Mali nogomet je priljubljena panoga
Tudi športni ribiči so tekmovali
V laboratoriju
ODGOVORNOST GLEDE VARSTVA
Glede neizpolnjevanja obveznosti glede varstva pri delu je oseba na delu lahko odgovorna kazensko, upravno-kazensko oziroma za prekršek, odškodninsko, disciplinsko in za gospodarski postopek.
KAZENSKA ODGOVORNOST
Pri predlogu za uvedbo kazenskega postopka za kazensko odgovornost izdaja inšpektor dela iz 137. člena zakonika o kazenskem postopku. Problemi, ki se z njimi srečuje, zadevajo zlasti razmejitev kazenske od upravno-kazen-ske odgovornosti, ugotovitev o-seb, odgovornih za kaznivo dejanje ter opredelitev hujše ali lažje nesreče pri delu. Prijavo za uvedbo kazenskega postopka poda pristojnemu javnemu tožilstvu največkrat zaradi smrtne nesreče in hujše poškodbe pri delu, do katere pride skoraj vedno zato, ker odgovorne osebe ne upoštevajo predpisov o varstvu pri delu.
Odgovonra oseba za kaznivo dejanje je lahko v smislu 99. člena kazenskega zakonika oseba, kateri je zaupano določeno delovno področje, ki se nanaša na upravljanje družbenega premoženja ali poslovanja z njim ali na proizvajalni proces v proizvodnem podjetju. Temeljni kriterij, po katerem se kakšna oseba šteje za odgovorno osebo, je torej samostojnost takšne osebe pri določenem obsegu opravil. Pri določanju odgovorne osebe ni dovolj ugotoviti le formalni status takšne osebe, ampak je treba predvsem upoštevati naravo funkcije, dolžnosti ali dela, ki jih opravlja ter naravo splošnega ali posebnega pooblastila, ki ga ima. Zelo je pomembno, kako je odgovornost opredeljena v samoupravnem aktu. Vendar pa splošno o-predelitev odgovorne osebe dopolnjuje kazenski zakonik s komentarji posameznih kaznivih dejanj, ki se pojavljajo na področju varstva pri delu. Za kršitev predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju je po 165. členu kazenskega zakonika odgovorna tista oseba, ki je pooblaščena za urejanje delovnih razmerij, za o-pustitev higienskih in tehničnih
NAŠI UPOKOJENCI
JAGER IVAN, rojen 17. 11. 1918 v Štorah, kjer stanuje še sedaj. Že leta 1938 se je zaposlil v našem podjetju — obratu marti-narni in delal do leta 1941, ko je bil poslan na delo v Kapfenberg. Dne 5. aprila 1946 se je ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji obratu jeklarni in delal kot
ognjestalni zidar do leta 1954, nato 10 let v samotami. Zadnja leta pa v gradbenem oddelku prav tako na delovnem mestu ognjestalnega zidarja. Dne 7. dec. 1972 pa je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
varstvenih ukrepov pri delu pa po 167. členu kazenskega zakonika predvsem oseba, ki je odgovorna za izvajanje predpisov o varstvu pri delu.
Kljub določilom kazenskega zakonika se v praksi večkrat pojavljajo težave pri ugotavljanju storilcev, zlasti kadar pride do kaznivega dejanja zaradi opustitve s strani več odgovornih oseb oziroma zaradi neustreznega izvajanja varstva pri delu s strani več odgovornih oseb ali samoupravnih organov v organizacijah. Čeprav ugotavljanje storilcev v praksi ne gre vedno lahko, pri tovrstnih kaznivih dejanjih ne gre govoriti o neznanih storilcih. V konkretnih primerih gre praviloma za nesreče pri delu, ki so tesno povezane s kršenjem predpisov o varstvu pri delu, teh pa ne morejo kršiti neznane osebe, temveč le tisti, ki so jih dolžni izvrševati.
Delitev telesnih poškodb na hujše in lažje je že v smislu določil kazenskega zakonika zelo težavna in v praksi prepuščena sodišču. Temeljni zakon o varstvu pri delu delitev še otežkoča, ker govori o hujših poškodbah pri delu, ne določa pa nobenih kriterijev, ki bi omogočili delitev poškodb na hujše in lažje. Nasloniti se je treba pač na kazensko pravno teorijo in sodno prakso, ki poznata le hude in lahke poškodbe.
Iz komentarjev 141. in 142. člena kazenskega zakonika sledi, da morfološka, to je navzven vidna sprememba ni neizogiben pogoj za poškodbo (npr pri pretresu možganov), jo pa mnogokrat spremlja (npr. rana, oteklina, o-peklina itd.). Za posebno hude poškodbe gre v smislu kazenskega zakonika takrat, ko zaradi posledic nastane nevarnost za življenje, trajna invalidnost, trajna nezmožnost za delo, trajna okvara zdravja in skaženost. Poškodbe s takšnimi posledicami so najhujše poškodbe, vendar menimo, da gre za hude poškodbe vselej, kadar pride do trajnih sprememb na telesu, do trajnega negativnega vpliva na telesne funkcije ali do precejšnje oslabitve organa. Komentarji k navedenim členom primeroma naštevajo nekaj primerov hudih telesnih poškodb in mednje uvrščajo amputacijo kazalca, prelom nadlahtnice, poškodbo pljuč, pretres možganov itd.
Z odločbo Zveznega zavoda za statistiko (Uradni list SFRJ, št. 53/67) je bila vpeljana tudi uporaba mednarodne klasifikacije bolezni, poškodb in vzrokov smrti, vendar ta verjetno ne bo povsem uporabna za razmejevanje hujših in lažjih poškodb pri delu. Ker so problemi v zvezi s tem zelo številni, se bo treba v večji meri ravnati po sodni praksi.
Kazenska odgovornost je predpisana samo z zakonom. Ni kazenske odgovornosti, če ni predpisana z zakonom. To odgovornost ugotavljajo sodišča po zakonu o kazenskem postopku (U-radni list SFRJ, št. 5/60, 30/62, 12/65, 23/67). Kazenska odgovornost za kršitev predpisanih u-krepov o varstvu pri delu je predpisana s 165., 167., 168., 268., 269.,
270.,	273. in 274. členom kazenskega zakonika (Uradni list SFRJ, št. 30/69, 11/62, 31/62, 37/62, 15/65 in 15/67) za naslednja kazniva dejanja: kršitev predpisov o pravicah oseb v delovnem razmerju, opustitev higienskih in tehničnih varstvenih ukrepov pri delu, opustitev dolžnosti glede nastavitve in prehrane ljudi na delu, povzročitev nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom, poškodovanje varnostnih naprav v rudnikih, tovarnah in na delovnih krajih, zidava in stavbna dela proti predpisom in pravilnikom, nevestno nadzorovanje javnega prometa, huda kazniva dejanja zoper splošno varnost in prevažanje in prenašanje razstrelilnega ali vnetljivega materiala proti predpisom.
Inšpektor dela oziroma organ nadzora predlaga uvedbo kazenskega postopka zoper storilca kaznivega dejanja pristojnemu javnemu tožilcu. Občinsko javno tožilstvo je pristojno za kazniva dejanja, za katera je določena kazen zapora do 5 let. Okrožno javno tožilstvo pa za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen nad 5 let zapora.
Po izvedenem procesualnem postopku in če javni tožilec ugotovi, da gre za nedopustno dejanje ali opustitev in če so podani ele--menti kaznivega dejanja (družbena nevarnost, predpisano z zakonom, odgovorna oseba), vloži obtožni predlog (obtožnico) zoper kršitelja predpisov o varstvu pri delu. Sodišče spozna v procesualnem postopku obtoženega za krivega oziroma nekrivega. S sodbo razsoja samo o kazenski zadevi, o morebitnem odškodninskem zahtevku pa odloča zatem civilno sodišče po postopku civilnega procesnega prava.
ODGOVORNOST ZA PREKRŠEK
Odgovornost za prekršek ali se od kaznivega dejanja razlikuje v prvi vrsti po nedopustnem dejanju, ki nima tiste družbene nevarnosti, kakor kaznivo dejanje, marveč predstavlja samo določeno kršitev predpisanega javnega reda. Razlikuje se tudi po sankciji. Praviloma se lahko izreče samo denarna kazen, ki pa se lahko spremeni v zaporno, če je kaznovana oseba noče plačati. Sankcije za prekrške v zvezi z varstvom pri delu so predpisane v kazenskih določbah temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu. Sankcionirano je neizvajanje in neizvrševanje nalog varstva pri delu ter neizpolnjevanje posebnih obveznosti do organa nadzora. Za prekršek je odgovorna delovna organizacija, obenem pa tudi odgovorna oseba.
Prekršek zaradi neizvajanja predpisov o varstvu pri delu zagreši delovna organizacija in odgovorna oseba, če opusti izvajanje nalog v zvezi z varstvom pri delu, in sicer:
—	če ne poskrbi za atest za delovno pripravo in napravo na mehaniziran pogon, ki je namenjena tehnološkim postopkom;
—	če ne priskrbi atesta za vzorec sredstva in opreme za osebno varstvo pri delu, za katero ni predpisan jugoslovanski standard;
—	če ne priskrbi strokovne o-cene sredstev ali opreme za oseb-
PRI DELU
no varstvo pri delu pred uvozom;
—	če v statutu ali pravilniku ne določi norm v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri delu;
—	če ne izdela programa ukrepov in ne določi sredstev za zagotovitev varstva pri delu;
—	če pri razporeditvi na delo na delo ne seznani osebe z delovnimi pogoji in nevarnostmi ali če med zaposlitvijo ne skrbi za njeno vzgojo in izpopolnitev znanja o varstvu pri delu ter za strokovno izobraževanje iz te tvarine;
—	če ne določi del oziroma delovnih mest, na katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar;
—	če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter za preizkuse določenih delovnih priprav in naprav.
Za opustitev katere navedenih nalog je predpisana denarna kazen, in sicer za organizacijo od 500 do 10.000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 50 do 500 dinarjev.
Prekršek zaradi neizvrševanja nalog varstva pri delu zagreši organizacija in odgovorna oseba, ki nepravilno ravna ali opusti dolžno ravnanje, in sicer:
—	če ne uporablja delovnih priprav in naprav oziroma, da v rabo brez atesta sredstva in opremo za osebno varstvo, za katera ni predpisan jugoslovanski standard;
—	če ne obvesti inšpektorja dela, kaj namerava ukreniti v zvezi z njegovim poročilom ustreznemu samoupravnemu organu organizacije v zvezi z nezadovoljivim stanjem varstva pri delu;
—	če razporedi na delo koga, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede zdravstvenega in psihofizičnega stanja in strokovne usposobljenosti;
—	če ne napoti na predhodni ali periodični zdravniški pregled delavca, ki bo opravljal delo na delovnem mestu, na katerem je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar.
Za opustitev oziroma neizvrševanje katere navedenih nalog je predpisana denarna kazen, in sicer za organizacije od 30 do 5000 dinarjev, za odgovorno osebo pa od 30 do 300 dinarjev.
ZAHVALA
ob prerani in težki izgubi dragega moža
JOŽETA MLAKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi nudili pomoč. Toplo zahvalo izrekam tudi vsem prijateljem in znancem, ki so v času bolezni mojega moža obiskovali v bolnici in mu tako lajšali in krajšali težke ure.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še tistim, ki so mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala govornikoma tovarišu Štefančiču in tovarišu Malecu za ganljive besede ter železarski godbi.
Žalujoča žena Štefka
KADROVSKE VESTI
V	mesecu novembru so bile naslednje spremembe v naši delovni organizaciji:
Iz JLA so se vrnili:
GUČEK JERNEJ, delavec v livarni sive litine, JAGER JOŽE, strugar v obdelovalnici valjev, HORJAK ANTON, žerjavovodja PK v livarni sive litine, KRESNIK BOGOLJUB, dipl. metalurški inženir, livarna sive litine, OTOREPEC SLAVKO, strugar, kalibrirski oddelek, MIHEVC MILAN orodjar, kalibrirski oddelek.
Novi člani naše delovne skupnosti:
V	UOS se je zaposlil DROBNE IGOR, avtomehanik, v finančnem sektorju: DRŽAN ALBIN, ekonomski tehnik, MOHORIČ VLASTA, NS uslužbenka. Na elektro-plavžu: VOLASKO KARL in RACMAN ANTON — oba NK delavca.
V	livarni valjev: LORGER KARL, NK delavec. V valjarni I: MLINAR SLAVKO, PEČEK FRANC, TIČAR IVAN, JUG SILVIN — vsi NK delavci. V mehanični delavnici: UNUK ROMAN, NK delavec. V jeklarni: AMIC VLADISLAV, delovodja, ZDOLŠEK STANISLAV, CEPIN FRANC, MLAKAR SREČKO, GABER ANTON — vsi NK delavci in RISTESKI PAVLE, KV ključavničar ter PAVLOVSKI BLAGOJE, NK delavec.
V	valjarni II: OBLAK FRANC — NK delavec. V splošnem sektorju: IVAČIČ KATJA, NS uslužbenka. V šamotarni: JAZBEC VID, PERC DRAGO, PIRŠ MILAN — vsi NK delavci. V livarni sive litine: ŠARLAH ANTON, NK delavec, GOŠNJAK FRANC, PK kurjač plamenične peči, PERČIČ OLGA, NS uslužbenka. V komer cialnem sektorju se je zaposlil kot pripravnik POTOČNIK RAJKO, ekonomski tehnik. V kadrovskem sektorju: GAJŠEK DRAGICA, modistinja. V jeklovleku: ROZMAN PAVEL, NK delavec.
V	gostinski enoti: KUKOVIČ MARIJA in SEVŠEK JOŽEFA — obe NK delavki.
Vsem želimo, da bi se kar najbolje počutili med nami!
Po lastni želji je prenehalo delovno razmerje:
JEVNIŠEK ALOJZU, dipl. str. inž., vodji konstrukcijskega biroja, ŠOLINC DRAGICI, administratorki iz splošnega sektorja.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
ŽEKAR MIRKO, delavec iz valjarne II, VEŠLIGAJ MILAN, delavec iz livarne valjev, STANKOVIČ RADOMIR, delavec iz valjarne II, SIMIČ STANOJE, KV strugar iz obdelovalnice valjev, AJ-DAROVIC ESAD, NK delavec iz livarne valjev, VOK JOŽEF, KV urar iz kemičnega laboratorija, BALIJA ISEN, in FIDLER DRAGOMIR, NK delavca iz valjarne I, KUNŠEK ALOJZ, PK žerjavovodja, NOVAK JOŽE, delavec iz livarne sive litine, CATER MARJAN, NK delavec iz livarne valjev, ZUPANC BORIS, PK strugar iz obdelovalnice valjev, BRENK ANDREJ, NK delavec jz elektroplavža, LUGARIČ JOŽE, NK delavec iz livarne sive litine, MATIC MIODRAG, KV strugar
iz obdelovalnice valjev, JUG JANEZ, KV žerjavovodja iz elektroplavža, NUDERINI CAZIM, NK delavec iz livarne valjev, ŠALAMON IVAN, delavec iz valjarne II, KOZOVINC MIHAEL, NK delavec iz livarne valjev in ŠPE-GELJ JOŽE, NK delavec iz livarne sive litine.
Naraščaj v družini so dobili:
ŽUCKO STANKO iz livarne valjev, ČANDER MIRKO iz elektro-obrata.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
ROMIH MARIJA iz komunalnega oddelka, REZAR JANEZ iz priprave vzdrževanja, MLAKAR IVAN iz valjarne I, MASTNAK MAKS iz mehanične delavnice, JAZBINŠEK SLAVKO iz jeklarne, FELICIJAN MIRAN iz mehanične delavnice.
Želimo mnogo družinske sreče!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
Komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu metalurške enote, kovinske enote, enote vzdrževalnih obratov in enote skupnih služb so se v mesecu oktobru 1972 sestale štirikrat in obravnavale 49 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
V 17 primerih je bil izrečen zadnji javni opomin, v 16 primerih je bil kršiteljem izrečen javni opomin, v 13 primerih je bil izrečen najmilejši ukrep opomin, v 11 primerih je bilo kršitelje o-prostiti krivde in odgovorosti, v 2 primerih je bil postopek ustavljen.
Hujše so prekršili delovno dolžnost:
—	Z zadnjim javnim opominom:
1.	BOROVŠAK RAFAEL, valjarna I: 11. 8. 1972 izzival sodelavca — zadnji javni opomin.
2.	OGRIZEK ALOJZ, jeklarna: 17. 8. in 21. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni o-pomin.
3.	GUČEK ANTON, elektro-plavž: 13. 7., 23. 7. in 24. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4.	DROFENIK DOMINIK, livarna II: 17. 10. in 18. 10. ter 16. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela
—	zadnji javni opomin.
5.	KAJTNA ZLATKO, livarna II: 18. 9., 19. 9. in 20. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	ROMIH FRANC, livarna valjev: 4. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	VERK VLADO, obdelovalni-ca valjev, Štore II: 30. 8. 1972 samovoljno zapustil delovno mesto brez vednosti predpostavljenega za 3 ure in odšel spat, razen tega pa 2. 8. in 3. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
—	Z javnim opominom:
1.	FLORJANC OTO, šamotar-na: 17. 8. 1972 samovoljno zapustil delovno mesto, 24. 8. 1972 ne-
opravičeno izostal z dela, 19. 9. 1972 ponovno samovoljno zapustil delovno mesto ter 29. 7. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	ŽAGAR FRANC, valjarna II:
19.	9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	ŽAVSKI VINKO, valjarna I:
4.	9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	ZEKA NEXIP, valjarna II: 23. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	PUŠNIK KARL, valjarna I:
28.	9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	LEBER ANTON, valjarna II: 17. 9. 1972 in 8. 10. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
7.	KOTNIK JANEZ, valjarna I:
7.	9. 1972 neopravičeno izostal 4 ure, dne 8. 9. 1972 pa 8 ur neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	KAJTNA CIRIL, elektroplavž:
13.	8. 1972 in 17. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
9.	VOK JOŽE, metalografski laboratorij: 2. 10. in 17. 10. 1972 ne-
WALDMAN ŠTEFKA, rojena 17.
12.	1911 v Trstu, sedaj stanuje v Štorah. Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer je maturirala leta 1933. Do zaposlitve v Železarni Štore je najprej delala na banski upravi Dravske banovine in nato na Zavarovalnici, najprej v Zagrebu, nato v Beogradu do leta 1942. V letu 1943 je bila deportirana na prisilno delo v Nemčijo, od koder se je vrnila po osvoboditvi. V Železarni Štore se je zaposlila v oktobru 1945 in je ostala vse do upokojitve. Pretežno je delala na odgovornih in ključnih mestih v komercialnem in organizacijskem področju in sicer kot šef nabave, direktor komercialnega sektorja, vodja organizacijskega biroja ter zadnje dve leti kot strokovni svetovalec za organizacij sko-upravne zadeve v direkciji podjetja. Dne 30. nov. 1972 je bila starostno upokojena.
NOVAK ANTON, rojen 18. 5. 1920 na Vrheh pri Teharjih, kjer še sedaj stanuje. Prvič se je zaposlil leta 1941 in delal nekaj ča-
sa pri Regulaciji Savinje, nato pri Gradbišču Ptuj.
opravičeno izostal z dela — javni opomin.
10.	GRKINIC MILAN, livarna valjev: 1. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela, razen tega pa 25. 8. 1972 samovoljno zapustil delovno mesto in odšel v gostilno ter se vrnil vinjen — javni opomin.
11.	HADJIĆ FRANJO, livarna valjev: 8. 9. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
12.	HOLCINGER FRIDERIK, modelna mizama: 16. 6. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	MAJKOVIC HILMIJA, livarna valjev: 18. 6. 1972 ter 8. 8. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	LIPOŠEK DRAGOMIR, livarna valjev: 8. 9. in 17. 10. 1972 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	JEROVŠEK STANKO, livarna valjev: 25. 8. 1972 samovoljno zapustil delovno mesto in se vrnil vinjen — javni opomin.
16.	ŠPRAJCER VIKTOR, livarna valjev: 25. 8. 1972 samovoljno zapustil delovno mesto in se vrnil vinjen —■ javni opomin.
Iz pisarne pravne službe
Dne 20. 8. 1945 se je zaposlil v naši delovni organizaciji — livarni sive litine, kjer je delal na raznih delovnih mestih vse do
21.	11. 1972, ko je bil invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
ZAPUŠEK IVAN se je rodil 1.
7.	1922 v Kalobju, sedaj pa stanuje v Laški vasi nad Štorami.
Njegova prva zaposlitev je bila v Berlinu, kjer je delal tri leta in si pridobil strugarski poklic. Leta 1946 se je zaposlil v Železarni Štore in delal kot zidar v gradbenem oddelku do odhoda v JLA. Po odslužitvi vojaškega roka se je ponovno zaposlil meseca maja
1949 v gradbenem oddelku. Leta 1955 je opravil izpit za KV zidarja in se premestil na novozgrajeni elektroplavž, kjer je bil raz-poreejn na delovnem mestu po-novčarja in opravljal to delo vse do 7. 12. 1972, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 121-2/72 z dne 21. 11. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
NAŠI UPOKOJENCI
NA NAŠEM KANALU, MALO OŠILJENO - NA NAŠEM
»No vidiš, Francij, kako bo lepo, ko smo posadili drevesa.«
»Veš, meni pa ni toliko za drevesa, želim si, da bi dinar postal večji in težji.«
»Hudič naj vzame tistega, ki skrbi za razsuti material. Da, celo po tri dni leži gredelj po cesti.«
»Veš, samo to si želim, da ne bi odkrili Ho Ši Mingove poti, če že za 38. vzporednik vsi vedo.«
»Očka, kaj si pa ti želiš za novo leto?«
»Likvidnost, likvidnost...« »Očka, kaj pa je to?«
Pa še res je. Dokazano je, da imamo v podjetju veliko skritih talentov, pesnikov, slikarjev in mogoče še kaj. Svoje sposobnosti razkazujejo tako, da pišejo in rišejo po stenah, vratih, še največ pa po straniščih. Neprecenljiva zakladnica »ljudskih« izrekov in umetniških slik. Mislim, da so si za svoje ateljeje izbrali kar njim primerno okolje.
»Francij, kaj so ti pa rekli, ko si vprašal za trinajsto plačo?«
NAJDENČEK
Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaj opraviti s tem najdenčkom in je zatorej zanj odgovorno.
Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je po zaključku projekta opravljena.
Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo:
1.	V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek.
2.	Prj nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo.
3.	Pri nas so vse stvari brez glave in nog.
4.	Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih.
5.	Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek. (Povzeto po Zeitschrift für Organization)
»Ker že dolgo časa ni baterijskih vložkov, so gasilci predlagali, da skladišče nabavi na zalogo trske in smolo, da si bodo lahko svetili. Problem je samo v tem ali bodo izdajali trske na kilo ali po kosu?«
»Poglej, Janez, smeti celega leta so pa ostale, že večkrat sem rekel ...«
»Nič se ne sekirajte šef, saj bo sneg vse pokril!«
»Kaj mi tiščite ta papir! Rekli so nam, da dobimo paket za odpravo nelikvidnosti.«
Poznate tisto narodno: »Ko so fantje proti vasi šli...« ne, ne to pač pa med šihtom k Bizeljčan nekaj popiti, potem pa seveda nazaj na šilit.
»Kam pa, tovariš, z nakovalom?«
»Pričakujem 90 % plačo, pa si bom doma malo likvidnosti nakoval.«
»Janez, povišali smo ti plačo!«
»Kaj denar, dajte mi raje novo delovno obleko in malo težje kladivo za...«
Predlagam, da pošljemo v onostranstvo naslednje pismo:
»Presvitli rajnki cesar Franc Jožef! Na vas se obračamo s ponižno prošnjo, če bi bili voljni vrniti se za kratek čas ali kako drugače vplivati, da bi se spremenili vaši že stoletni predpisi o zapiranju in odpiranju šrang na železnici. To nas močno prizadene, ker smo morali zaradi vsiljivega standarda zamenjati prave konje s pločevinastimi, pri šran-gah pa žal ni nobenih oštarij. To 'yas prosijo povsem živčno zmrcvarjeni furmani pločevinastih konj v Štorah.«