219 Ste?. Ljubljani, sreda 10. septembra 1918 Pavšalni fritnic / li* leto. v LJ'ofeljauaJ tu pa poitit **»i* ki-« ... K M~ »•* *!»,>.. «•-■»tel tetj . , . . 21'— titmt y > . * t— fes fctf* ;wsjf*el' K 89*—' j>*f im „ . 30*~” « ?*tri :v*{a ,, . 88'- i 3« fliRtu nrtib« Im »stltjatr« denarja se •• noreMo ozirati. Itnliikl saj Karefislno y»' aakaaslel.^a Oglasi as računajo pa porabljenem prostoru in »J-?er 1 mm visok ter 45 mm širak prostor ea enkrat 40 vin, xa večkrat popust. T,?ireSiW 7 OpmstStve je au ^ntijises teyi =sss itev. a, - 2«Jeteu *,k. — Sokopisl »» se rraiitjo. Quo vadiš, Italia? I. Irredenta. Že v prvih početkih hredentlstlč-nega gibanja v naših primorskih krajih smo Slovani spoznali, da Italijani ne gredo le'za vzvišenim, idealnim ciljem, da bi rešili svoje pleme izpod avstrijskega jarma — pač pa, da v svojem pohlepu segajo tudi po naši zemlji in našem ljudstvu. To je v slovanskih vrstah vzbudilo feudo nevoljo, odpor in sovraštvo proti italijanskim pre-drznežem. Prenapeti irredentisti so zagnali grozen krik po celi Italiji in lahkoverno, sangvinično italijansko ljudstvo is verjelo vse, kar Je propagirala frre-fjenta. Kar so govorili in pisali o našem ljudstvu in *o nafil zemlji, je bilo potice? ponižujoče, žaljivo in v glavnem aeresuiino! . To nepoznanje faktičnih razmer J® Postalo last italijanske duše, ki nas i* vedno bolj sovražila, v njej je čez-dalje bolj rasla želja po odrešitvi .zatiranih* bratov ter je konečno privedla do vojne. Dobro pozn2joč italijansko psiho smo Goričani že v začetku vojne bili gotovi, da Italija napade Avštrijo. A ko bi bili Italijani vedeli, kako dolgo tip trpelo njih podvzetje, prav gotovo 7* he začeli vojn« ter bi bili raje spre* r“ ponudbo grofa Berchtolda, s ka-^o.jim je httel odstopiti južni del lupi in Furlanijo. V svoji nevtralnosti “ bili naprej kupčevali ter bi danes plavali v samem zlatu 1 natKen v tem spisu je, zanimati se za tisti del zasedenega to^te °n exrem najmanj govorijo, PravHo h, Prekrasni Goriški. Pravijo, da jo je Wi|SOn že priznal 3 g0riSko 'jtitistvo poznajoč naravno pTavo ter opirajoč se na Wilsonova načela prokiinja londonski pakt, ki je z vstopom Amerike v vojno propadel,*) — ter noče ničesar slišati v Italiji hoteč na vsak način priti pod Jugoslavijo. Mimogrede se dotaknem tudi drugih okupiranih bratskih zemelj •) Tako sl tolmači ljudstvo na Goriškem. II. Italijanske zahteve. Te zahteve po naših zemljah so že stare. Spominjamo se na razna Irredentovska in alpinska društva. Njih člani so lazili po naših hribih, dajali jim italijanska imena, risali so zemljevide ter na temelju »historičnega prava« črtali nove italijanske meje proti severu In vzhodu. Svoje postopanje bazirajo na zgodovino, na naravno t. j. geološko tvorbo zemlje, na strategični moment, na gospodarske In trgovske interese, na lastno kulturo, na svojo »slavno zmago In na italljanstvo go-riške dežele same. Poglejmo vse te točke pobliže. Ako bodo govorile za Italijane, potem se mu uklonimo, ako pa bo pravica na naši strar.1, potem pa se ne uklonimo nikdar I Vsaki italijanski trditvi naj takoj sledi naš opravičeni ugovor. Začnimo tedaj: a) Zgodovina. Trdijo, da so te zemlje spadale že starim Rimljanom. Mi odgovarjamo: Res, da so Rimljani te zemlje uropali, a kar jeuropano ni pravično In 1000 let krivice ne stori niti sekunde pravice | Pa recimo še, da bi bila Iz tega ropa res nastala kaka dozdevna pravica, vemo pa, da je rimsko cesarstvo propalo k ta 476 po Kr. Po običajnem lastni tiskera pravu vemo tudi, da ako kdo popusti lastninsko pravico »a Ivinem zemljišču »kozi dobo 30 te j, — mu, ta lastninska pravica propade —in Čudno bi bilo, da bi Rimljani, katerih niti ni več na svetu ne bi« zgubili svoje uropane lastninske pravice v 144? letih t.j. od 476.1. do danes I Po propasti rimske oblasti so prišli,na izpraznjeno goriško ozemlje naši pradedje Slovenci. Zgodovinsko je dokazano, da so bili tam že 1. 600 po Kr. In drugo veliko čudo bi bilo, ko bi ta narod ne pridobil lastninske pravice v celih 1319 letih, to je od 1. 600 po Kr. dQ danes 1 Ce se Italijani tudi smatrajo kot pravne dediče starih Rimljanov, — so po Rimljanih »uropane« pravice že davno izumrle ter nimajo pri nas na temelju zgodovinskega prava prav ničesar iskati, kajti lastninska pravica se zgubi že v 30 letih — pa bi se tu ne zgubila v tolikih vekih ?1 b) Naravne meje. Italijani trdijo, da je narava sama odločila meje Italije in sicer v obsegu sedanje premlrne črte. — Na prsi pogled vidimo, daje narava sama odločila meje Italije in sicer v obsegu sedanje premirne črte. — Na prvi pogled vidimo, da je ta trditev znanstveno neutemeljena 1 Narava je pač začrtala meje, a baš obratslo kakor Italijan! mislijo! Geologičra sestava zemeljske površine, klima in kar je najvažnejše ter bi se moralo najbolj upoštevati, to je človek, katerega Italijani pa niti ne omenjajo, — tej zemlji govore tako jasen dokaz, da so Italijani s; svojo premirno črto v popolni zmotil Italijanski živelj je ostal v ravnini in slovenski začenja prav tam, kjer italijanski ni hotel ali ni mogel naprej! Slovenci pričenjajo na aipskih izrastkih ter se potem kompaktno raztezajo proti vzhodu. Sam glasoviti Mazzini je priznal, da> Italija: neha s furlansko nižino! Cavour je 1.1860. smatral, da Trst ni italijansko mesto. Lamarmora je dejal 1.1865, da nima v Trstu ničesar iskati in Vivante sedanji prosvitljeni ital. publicist svari Italijo pred nameravanim atentatom na našo zemljo 1 Naravne meje Italije'niso tedaj ob premimi črti, pač pa tam, le J er neha ravnina ter začenjajo hribov! ter 2 njimi tudi Slovenci! c) Strategična meja. Sedanja nemirna Črta: Triglav proti Reki je ako slaba strategična meja, kajti ta ma kar 7 dobrih, prelazov, medlem ko Kaninova črta- (Stara meja med Avstrijo in Italijo) ima samo dve, k večjemu tri odprtine ter je za polovico krajša od sedanje premirne črte. Noben strateg ne bi mogel neizpodbitno dokazati, da je premima črta bolia strategična črta nego« Kaninova. Denimo pa tudi, da bi- prva bila bolja nego druga In da bi upoštevali zmago z orožjem, — kako pridejo Lahi, ki so bili tako strahovito pognani do Plave, do tega, da si meni nič, tebi nič — kar prestavijo mejo na tujo zemljo?! Sicer pa — kaj pomagajo dane*, takozvane »strategične« trte In točke? Ali hočete boljib strategičnih mest nego so Sv. Martin, Kalvarija, Sabotin in Sv. gora? Saj so jih Lahi vendar že imeli! Zakaj so jih zapustili? Danes in še bolj v bodočem ob tako grozovitih vojnih priptavah so hribi in gore sekundarnega pomena, — a ono, kar zmaguje, je dah je Človek in kar drži, je odločna, živa kril Ne gor J n ne hribov, — ampak našo zvesto in neustrašeno kri naj Italijan pridobi v zavezništvo In petem naj bo miren in gotov, da ga od nikjer noben ne bo več napadal! C) Trgovski moment. Premima črta je prava nagajiva ovilra med Italijo in Jugoslavijo ter je sposobna edino za to, da bo ustvarjala nevoljo in Škodo na obeh straneh! Ker je ta nesrečna Črta na nenaravni meji, je protinaravna In korist obeh dižav zahteva, da se ta čim prej prestavi na Kaninovo mejo z zamenjavo Furlanije provi beneški Sloveniji. d) Kultura in njen prestiž. O tem bi se dalo mnogo pisati, a omejiti se je na najpotrebnejše. Priznavamo, da 90 italijanske ugodne razmere rodile mnogo imenitnih mož. Radi se klanjamo ttalllfcnskcmu ženlju! Vemo, da imajo mnogo bibliotek in mnogo pinakotek, a vemo tudi, da je to le produkt poedincev skoraj 40 milijonskega naroda! Na drugi strani pa o-pažamo, da je v poprečni italijanski duši in v masi zelo malo tega, kar nudijo knjige in italijanska kultura. Spoznal) smo poprečno izobraženega Italijana, poznamo tudi nižjega laškega človeka ter se moramo naravnost kar čuditi, kako je mogoče, da ljudstvo ostaja na tako nizki stopnji splošne omike pri tako bogatih virih kulture in ped tako ugodnim laškim soincem 1 (Dalje prihodnji«.) UDIMOt LEVSTIK. 155. nadaljevale. Višnjeva repatica. , »Zdaj bom mirnejši,« je sklepal grof, obešaj e JK"0' kT? straI? mi ie bil zelo napoti... bo hvalila z mann njegovo Klotildo, sicer se pravo^pot!« “an° P° na*u' **ler ne pride na Ali Klotilde se ni bilo treba plašiti; ob tisti uri je sedela v ekspresnem vlaku in dremala s svoiimi »dekleti« čez Semerink, domovini in zvestemu soprogu naproti, zakaj grofičina smrt ji je bila pre-gnala veselje do Ischla, kljub navzočnosti cesarosti. Nevarnost je zalezvaia pustolovca z drugih strani, ^-utnaj je vrgel oči po kavarni, že se je spoteknil oh doktorja Skobylla, ki je pohajkoval tam in željno čakal nanj. Grof je odzdravil komisarju kakor na-'fcdno; poznala sta se in sedela že nekajkrat skupaj Pri taroku, zakaj v naših malih mestih je težko obirati družbo. Toda Skobyll, ki je drugače še pretiraval dolžno ponižnost, je bil postal menda natnah hudo zgovoren; iz pozdrava se je razvil Pomenek, iz pomenka, vzlic vidnemu grofovemu tidporu, brezkončna debata o avtomobilnih dirkah, katere je smatral komisar po vsej priliki za aristokratski predmet razgovora. Očividno je hotel študirati zagonetno osebnost; grof je ugenii, da išče tisčesa izvednega, in mu zdaj že celo ni smel uiti. ^kobyll je moril in moril, besedičil, spakoval se po vsdj pravilih dvorljivosti ter izpodbadal svojega duha, da bi omamil grofa z dovtipi. Debele srage so stopale Žrtvi na čelo; Še malo, in jezik bi se mu I bil obesil iz ust. Da sta obrala poslednji avtomo-| bilski vijak, ni nič pomagalo: Skobyll se je zaletel za nekaj nadstropij više in začel briljirati z rodoslovjem visoke Sourbonsko- Parmonske hiše. »Kriste, ali ne bo konca?« je obupaval grof v svojem srcu. »Pokaj me dolgočasi, falot? To ni karsibodi; zadeva smrdi, množe se znamenja na nebu ... Prokleta dežela: Še policisti so tukaj pusti kakor pogrebci! Natakar, prinesite ilustrovane časopise,« je viknil preko rame, da bi vsaj nekoliko zamotil Skcbyl!a. »Ah. tudi vi, gospod grof, ste prijatelj listov s podobami,« je brž poskočil komisar. »Seve, kulturen človek ne more živeti brez nekega razgleda po vsem ostalem svetu, zlasti pri «as, ki živimo takorekoč izven Evrope; jaz presedim počele dneve nad francoskimi in angleškimi tedniki. To so žaltbog le nemški,« je dodal sočutno, ko je natakar položil kup časopisov na stol. »Hej, Frio, prinesite gospodu grofu pariško .Ilustracijo!'« »Vi, dragi komisar, jih prelistavate pač s posebnimi interesi, kaj ?« ga je uščipnil grof, kakor bi .mu zli duh polagal besede na jezik. »Kako mislite?« seje sklonil komisar čez mizo. »I nu — kar se tiče tiralic in kaj vem česa še.« »Zares, hehehe,« »e je zasmejal Skobyll nekam prisiljeno. »Vsakdo gleda v svet, kakor ga uči poklic; niti Shaxespeareja ne razumemo vsi enako.« »In vi, častiti varuh javnega reda, imate vsaj to tolažbo, da je vaš pogled na stvari takorekoč pogled ogromne večine človeštva.« »Menite?« je dejal komisar bolj kislo. »Seprav1 — kako izvolite misliti?« »Tako, da nosi povprečni dobri državljan v svojem srcu zaplodek policaja. Človeška natura je taka; praskajte jo koder hočete, izpod vnanjega lošča vas zbode zmerom ena in ista plemenita notranjost« »Vaš sarkazem je vedno duhovit, gospod grof,« se je kahijal Skobyll prisiljeno. »Naj vam to dejstvo-ne krati spanja; predstavljati v sebi nekakšen ideal svojega pokolenja je povzdigljivo, kljub vsemu.« »Človek bi rekel, da niste čisto prepričani o potrebnosti našsga stanu?« je nastavil policist malodane izzivalno. »O pač!« Grof je že duhal zanko. »Saj vendar opažate, kako varnega se čutim v vaši bližini... To ni karsibodi.« Medtem sta listala po časopisih; pregovaijaje se z grofom, je gledal Skobyll čez njegovo ramo v francoski tednik ter pripomljaval z brendjevo ne-utrudnostjo: »Predsednik republike ... parada na Markovem polju ... zmerem eno 1 Hm, kar se tiče vnanjega pompa, smo v monarhiji pač bolje preskrbljeni — vse kar je res in prav!... Ah, konjske dirke v Longcbampsu, prekrasno! Vidite, gospod grof, to je moja sanjarija; -vi ste jih že videli kdaj, seveda?.. In aeropiani... pa nove mode — magnifigue, ca pravi po francosko, ne?« _____________________ {DsKe mfttjl Slavnost v Ptuju. S Plujem vred jc slavila včeraj tudi vsa Slovenija ne le 50 letni jubilej obstoja Narodne čitalnice, temveč v še večji meri proslavo utajen ja iz razvalin avstrijskega trirož-Šlva prerojenega jugoslov. Prnja. Prvič v zgodovini tega starodavnega mesta sl je Izvemši nekaterih nemških hiš, že na predvečer nadel Piuj svečano obleko iz pestrih jugoslovanskih trobojnic, zelenja in cvetja. Na dično okrašenem kolodvoru je vzbujal pozornost slavolok z napisom: „Iz narodne stoletne moči na delo ti pravi buditelj!" Na sprejem gostov je čakala posebna deputacija Narodne čitalnice, Sokola in drugih društev. Že s prvim ob pol osmih zjutraj dospelim vlakom je došlo obilo občin stva. V ta vlak je v Strnišču vstopil tudi primorski Sokol, med drugimi Sokoli iz Središča, Ormoža, Čakovca, JVaraždina in Krapine. Častno zasto pani so bili tudi Sokoli in Sokolice iz Ljutomera in Sv. Lenarta v Slovenskih Goricah. K pozdravu na kolodvor je dospel tudi Ptujski Sokol z naraščajem. Navzoče je pozdravil starosta ptujskih Sokolov dr. Farmevc. V svojem pozdravnem nagovoru je navzoče spominjal, da so prvič došli v jugoslovanski Ptuj, ta nekdanja nemška trdnjava, danes jugoslovanski, na tem imata tudi Sokol in č razpravljalo o naši vnanji situacij1 ozirom na predstoječi podpis , -pogojev z Nemško Avstrijo. Ob l;J priliki so poslanci opozarjali na samezne momente ln dele m‘rovne pogodbe, ki se tičejo naših zadev. Mirovna pogodba z Bolgarijo v bistvu izdelana. m Ldu. Lyon, 9. sept. (Brezž.) Kakor poroča „Petit Parisien**, je mirovna pogodba z Bolgarijo v bistvu že izdelana. Glasom tega lista bo pri' dobila Srbija nekoliko ozemlja s po-pravkom meje severozapadno od S?' fije in v kolenu reke Strumice. Tr*®’/? bo dobila Grška, toda treba bo način, kako bi se Bolgariji omog^ za njeno trgovino dohod k Egejskemu morju. V mirovni pogodbi ne bo g°" vora o vprašanju jiižne Dobrudže. Vrhovni svet zaveznikov vstr«J* na svojem sklepu glede Izpre' membe nemške državne ustave-Ldu. Lyon, 9 septembra.(Dku) „Petit Journal** javlja, da po vesteh iz verodostojnega vira vrhovni sve* zaveznikov neomajno vztraja na svojem sklepu glede izpremembe nemšk« državne ustave. Dr. Janko Leskovec: Jubilej in še kaj. Spomini in slike iz vojne dobe. (Dalje.) Še le čez več dni sem bil poklican pred preiskovalnega sodnika, v katerem aem spoznal fanatično zagrizenega renegata drja. Osvvatitscha, ki tudi dela za svoje grehe pokoro nekje v Nemški Avstriji. Ni vedel, čemu sem aretiran in moral sem mu povedati sam, kar sem slišal še v Lenartu. Izjavil je, da nima ovadbe in da moram počakati. Dočim je bilo prvotno njegovo vedenje prikrita škodoželjnost, veselje in ona blazna mogočnost, ki je odlikovala spodnještajerske nemškutarje, se je spremenilo obnašanje v nekako prijaznost po moji Izjavi glede obdolžitve gpl-jonaže In z nekako iamilijarntm glasom mi je rekel, naj le priznam, čc sem morda vendarle špijonirai. In pri tem si je moral biti svest) da pri sv. Lenartu, kraju oddaljenem 4 ure od železnice, v pokrajini oddaljeni na stotine km od vojnih pozorišč o kaki špijonaži ni mogoče govoriti in da bi bil eventuelen tak poskus ju ridični nonsens, poskus na neprlk-ladnih predmetih. No da, vsako priznanje kake slovenske krivde bi bilo g. sodniku dobro došlo. Pa s svojim kiavernim poskusom je grdo pogorel. V tistih časih je tudi najzagrize-nejši pristaš Šušteršičevega nauka, da naš uradnik le žre in žre, v zaporu, zlasti pa pri zasliševanju, razpravah in sodbah, bridko občutil razliko med objektivnim slovenskim in fanatičnim nemškim, posebno pa renegatskim sodnikom. Teh je pa bilo največ 1 Počasi pa gotovo je prišlo spoznanje in poslanec Roškar, ki je tudi za kratek Čas „potoval“ v Gradec, se je čisto spreobrnil, zabavljal nad svojim prejšnjim vzornikom dr. Šušteršičem, in slovesno Izjavil, d* ga nikdo več ne pripravi do nastopa proti slovenskim naprednim uradnikom. V takih in podobnih ozirih so delovale internacije blagodejno in največja politična napaka nemškega Volksrata je bila, da je denunciral zavedne Slovence brez ozira na stranke: duhov nike in lajlke. Le vsled skupnega trpljenja je_bll mogoč skupen nastop, padec dr. Šušteršiča in majniška deklaracija. Vrnil sem se v svojo samotno | celico, ki se mi je sčasoma priljubila. Dobil sem knjige in dovolilo se ml je tudj 6 cigaret dnevno. Tam sem pisal svoje urgence in pritožbe. 15 avgusta sem praznoval sokolski zlet s tem, da sem izvajal ob lastnem žvižganju 5 prostih vaj, dokler ni prišel ječar, me korenita oštel in grozil z discipliniranjem. Na izprehodu nisem več našel mariborskih znancev, pač pa se je na prevožnjiv taborišča ustavilo v Mariboru za kratek čas okoli 130 hrvatsklh in srbskih inteli-gentov obojega spola iz Dalmacije. Zlasti me je zanimal častitljiv mož s sivo brado in zvedel sem pozneje, da je to pesnik dr. Treslč Paričič Sicer se med tem ni zgodilo nič posebnega Ujetniki smo se dobiti le pri sestankih in pri kopanju. Bilo nas je vedno dosti; nekateri so prihajali, drugi odhajali. Nekaterim je bil-' obred skupnega kopanja v Adamovem kostumu nekoliko neprijeten, posebno duhovnikom, med katerim! je bil kaplan it Kamnice že drugič aretiran. Jaz sem pri kopanju imel le to nesrečo, da sem naiezel uši v obleki, ker sem mora! perilo odložiti na kraju, kjer je slekel svoje cunje umazan P°' tepuh. S hrano nas je odiral nem' škutarski krčmar v bližini sodišča, v je samo z dajanjem hrane aretirancem obogatel. Računil je za precej sred njevrstno hrano opoldan in zve£er 3 20 K, za one čase naravnost od«' ruško svoto. Jaz se pri svojih skromj nih sredstvih nisem pustil dalje gul^ In sem raje jedel jetniški ričet ln ‘r* kruh, kakor da bi bogatil narodne? sovražnika. Končno so se po ponovnih v' gencah pričela zaslišavanja. Spoz*>9' sem svoia denuncijanta, itak orodj* * rokah višjih sil. Bila sta oba Staj#', čijanca, Prvi, neki Breznik, je ° najbrž tudi osebni moj sovraži*’9' ker sem zastopal nezakonskega otro* proti njemu v pravdi radi dčetovsb'*' V čem je obstajal dokaz ,.ogie«“' štva“? V tem, da ata me pri rib*] jenju v Pesnici nekoč opazoval* ’ videla, da sem potegnil pri odpocu* nekaj iz prsnega žepa. Kaj je bik)' če sem kaj zapisal, (tako se je gj* »Ha ovadba), nista vedela in sta p"\ nala, da je bil popolnoma slučaj, da sem privlekel dozo m napravil cigareto. Razbremenjeval« Politični preglei p Regent Aleksander bo prišel prihodnji mesec v Zsgreh, kjer se bo ttdiževai nekaj dni, nakar se poda v Ljubljano. p Dr. Tavčar In agrarna reforma. Dr. Tavčar priporoča v St. N. previdnost in temeljito razpravljanje, predno se reformo uvede. Po teh besedah bo treba najprej časnikarske Polemike, potem zborničnih debat; *a tem pride načrt zakona in lokalni izjemni zakoni, kolikor moči za vsako vas posebej, da bo imel vsak odstavek temeljnega zakona svoje izjeme, posebna določila in norme. Na vse to naj se pritegne komisija izvedencev, fopanov, juristov in končno tudi kmetov. Po času bi se pa tako vršilo : Časnikarska polemika do spomladi, zbornične debate preko poletja, načrt zakona do zime — prvo leto. Lokalni fcjemni zakoni bi se delali v drugem letu, komisije bi prišle na vrsto v tretjem letu. Medtem pa prihajajo Amerikanci v domovino, čakajo Primorci po vagonih, kam naj bi šli, je v Ljubljani, Mariboru in drugod vse prenapolnjeno in preže madžarski 8roJl Prekmurjia in nemški veleposestniki in nemškutarji po Koroškem kako bi ljudi bolj begali. Pa seveda! Le lepo počasi, od paragrafa do paragrafa, dokler ne postane anarhija in nezadovoljnost z draginjo v zvezi tolika, da bo prekipelo. — Ljudstvo pa pravi: čimprej, timbolje, da pridemo do miru in reda, da odvzamemo moč domačim sovražnikom in to tembolj, ker je načelo enostavno: posestva preko gotove velikosti se razdele, upošteva se Pa najprej domačine, potem invalide to vojake in končno ostale interesente v gotovem turnusu, saj sveta bo dovolj, toda do spomladi bi bil skrajni cas, da se zadeva uredi. Raznih nasvetov v člankih in zbornici so pa ljudje do grla siti; treba je dejanj, energičnega dela. J. Z. p Tittonija pričakujejo v Rim, Ldu. Milan, 9. sept. (Brezž.) Kakor Poroča „Popolo Romanoj*, se pričakuje ja prihodnji teden prihod Tittorrfja v Rim. Takoj nato bo pričela razprava 0 mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. p Nemška podivjanost. Dne 4. septembra so imeli v Celovcu pri Sandvvirt velik protestni shod. Tu sta po starih običajih odrihala po Slovanih Pf!Če so imele lahko delo in koocem 8ePtembra sem bil spuščen na prosto. Slučaj je nanesel, da sem zadel * Mariboru na šefovo soprogo. Zvenel sem marsikaj zanimivega. Ona ni mirovala in je hodila od Poncija do Pilata radi moje in sollcitatorjeve aretacije in zahtevala fzpuščenje. Energična ženska! Tresli so se pred ojo graški in mariborski državni Pravdniki in slišati je morala od »trani, da bi tudi sama prišla v zapor, ce bi ne pričakovala v kratkem poroda. Tudi šef sam se je nahajal kot vojak v preiskavi in je ravno tisti čas moral oditi iz fronte v Zagreb. » 8e^8p0imIniam Pr,zora, komi 1 ž/X ,„0,S **««*; oči »o 1 žarele in celo telo se ie treslo besnega ogorčenja. Tako si je ranika .Avstrija pridobivala prijatelje! Šefu so prebrskali in zaplenili knjižnico. Odnesli so same veleizdajalske" stvari: nekaj letnikov ..Slovana", Matične knjige in podobno. Posebno nevarna se jim je zdela Pugljeva knjiga „Mimo ciljev". Saj se ve, kake cilje ima knjiga v mislih 1 Vsi vodijo v Beogradl Konfi-®cirali so torej tudi to zločinsko delo. Sploh je pri sv. Lenartu „pre-Ranjanje kristjanov" krepko napredovalo. Razu n solicitatorja in mene 80 zaprli nadpoštarja, nadučitelja, pri sv. Trojici pa zdravnika dr. Weix'a. Ker se je ondotni stražmojster upiral, oa bi Slovence aretiral brez vsakega Povoda, je bil za kazen prestavljen v »uhredske ali Vuzeniške hribe. Kje je sedaj vrli mož, ki se je menda ime-n°val Volk, mi ni znano. (Dalj« prib.) Lemescb, Schumy L dr. Zahtevali so, da se bacne Slovence s Koroške, če ne drugače pa s silo Volksvvehra, kakor je predlagal Volkiwehr Beamter Arnejc. Med neizmernimi „Heii Deutsch Čsteneich" klici se oglasi tudi nekdo „Ž!vljo Jugoslavija". Kot volkovi so planili ljudje nanj in ga tako stepli, da je umrl drugi dan. Pa pravijo, da smo mi barbari — Nemci oglejte si svojo hišo, jo popravite in konec bode barbarstva. p Italijani odpustijo letnik 1895? Ldu. Milan, 9 sept. (Brezž) Kakor poročajo Časopisi, bo letnik 1895 najbrže odpuščen tekom meseca septembra. p Ostre zahteve Romunije. Ldu. St. Germain, 9. sept. (Dku.) Odposlanec entente George Cierk je v imenu zaveznih in pridruženih držav stavil romunski vladi naslednje zahteve: Romunske čete se morajo umakniti iz Madžarske v določenem roku in morajo takoj ustaviti rekviriranje; dalje morajo izročiti že rekvirirani ma-terijal komisiji za obnovo in odškod nino. Romunske čete, ki se nahajajo na madžarskih teh, se morajo pokoriti navodilom vrhovnega sveta zaveznikov, v kolikor ae tiče sestave vlade in vzdrževanja javnega reda. p Zbližanje Madžarske fn Romunije. Veliki Bečkerek, 8 sept. — Predsednik nove madžarske vlade je izjavil: Želimo, da bi Madžarska živela v dobrih odnošajih z Romunije. To je naš vzajemni interes, ker ne smemo pozabiti, da sta obe državi obkoljeni po Slovanih. Zato sta obe državi tudi navezani druga na drugo in naravno je, da iz tega izvajamo posledice. — Predsednik vlade je med dejal tudi, da bodo volitve za madžarsko konstituanto dne 20. septembra t. I. (Ldu) - p Dr.VVekerle za zvezo Madžarske , Romunije in Bolgarije. Veliki Bečkerek, 7. septembra. Sotrudnik romunskega lista „Romanul Asavel* se je razgovarjal v Budimpešti z bivšim ministrskim predsednikom dr. Wek«lem, ki je izjavil, da morajo biti v bodočnosti odnošaji med Romunijo in Madžarsko najboljši. Romuni in Madžari, je rekel, imajo mnogo skupnih interesov v novi Evropi. Neverjetno je, da bi oba naroda ne uvidela, kako so njuni interesi paralelni. Treba si je vzajemno pomagat! in ne bi bilo napačno, ko bi v to politiki pritegnili tudi Bolgare, ker oni niso Slovani, je rekel Wekerle. Sodim, je nadaljeval, da bi bila njihova pridružitev koristna za Romune kakor tudi za Madžare. Glede Erdelja je izjavil Weker!e, da je potrebno, da dobi Erdelj avtonomijo s romunskim državnim jezikom, teda s svobodno uporabo drugih jezikov. (Ldu) p Madžarski trgovinski minister fieimich položi! mandat za sestavo nove vlade. Ldu. Budimpešta, 7. sept. (Dku.) V včerajšnji seji ministrskega sveta je madžarski trgovinski miniater Heinrich položil mandat za sestavo nove vlade. Min. svet je to položitev mandata vzel na znanje Henrlch je obvestil o tem tudi entento s posebno noto, kateri je pritrdil ministrski svet. Nota, ki jo je minister Heinrich naslovil na medza-vezniško vojaško mi3ijo v Budimpešti, slove: Cast mi je sporočiti, da se, odkar je bilo izročeno moje obvestilo gledeestave kabineta, javno mnenje v državi čimdalje močneje in složneje izraža za kabinet, kateremu točasno načeluje Stefan Friedrich. Ker smatram ??. "emogoče, da bi moje prizadevanje kljub najboljšim namenom imelo uspeh, smatram za svojo dolžnost, odkloniti poverjeno mi nalogo, da sestavim vlado. ta borba vodila z manjšo energijo, kakor bi to zahtevala korist naroda in države. To se vidi na temu, da cene še vedno rastejo, namesto, da bi padale. Reorganizacija bo izvedena v najkrajšam času. Vlom v rusko državno banko v Moskvi. Ldu. Stockholm, 8. sept. (DunKU. Brezžično.) Roparska tolpa, sestoječa iz 16 banditov, je napadla rusko drž. banko v Moskvi. Odnesla je baje dva in pol milijona rubljev. Bivši madžarski rdeči gardisti se posvečajo ropanju. Ldu. Budimpešta, 8. sept. (Dun. KU.) OKU. poroča: Po najnovejših semkaj dospelih vesteh, so prišli na sled roparski tolpi, sestcječl iz 33 bivših rdečih gardistov, ki se kiati po Transdanubiji ter ropa in mori. Tolpa se izdaja za oddelek Bele garde, iz česar je razvidno, kako napačno je informirano inozemsko časopisje, ako govori o grozodejstvih narodne vojske in o belem terorju. Narodna vojska nastopa z vso energijo proti tolpam, ki ogrožajo javni mir in red. Gradivo za savski most. Ldu. Belgrad, 9 sept. Angleški in francoski poslanik sta intervenirala pri romunski vladi v Bukarešti, da Romunija zopet povrne zaplenjeno gradivo za savski most. Državni kancler dr. Renner podpiše mirovno pogodbo. Dunaj, 8. septembra. (CTU) Državni kancler dr. Renner je snoči ob 18. zapustil Dunaj in se odpeljal v Saint Germain, da podpiše mirovno pogodbo. (Ldu) Kako so skrbeli ogrski boljševiški poverjeniki za sebe. Budimpešta, 7. septembra, (CTU) Preiskava proti bivšemu ogrskemu ljudskemu poverjeniku Tiboru Szamuelyju je dognala nastopno: Uspeh hišne preiskave je bil naravnost senzacijonalen. Policija je našla tri velike z železom okovane zaboje, ki so jih odprli pred uradno komisijo. Ko so odprli prvi zaboj, so bili vsi uradni činitelji naravnost osupnjeni. Zaboj je bil do Viha napolnjen z najrazličnejšimi dragocenostmi, z zlatimi in srebrnimi predmeti, s kinčem, di-ademi, zlatimi in srebrnimi verižicami, briljantnimi prstani In uhani, zlatimi in srebrnimi redlkili in drugo. Veščaki so cenili vrednost na 8 do 10 milijonov kron. Druga dva zaboja sta bila napolnjena z bankovci po 200 K, ki jih je Izdala avstro-ogrska banka. Denar je bil kakor je navada v bankah, sortiran in zvezan z ovitki. Ta denar je iz budimpeštanskega glavnega zavoda Avstro - orgske banke. Policija je vse tri zaboje zaplenila. Razna poročila. Boj proti draginji In korupciji. Beograd, 7. septembra. — V ministrstvu za prehrano se dela z veliko vnemo na reorganizaciji, ki naj usposobi ministrstvo, da bo odgovarjalo svojemu namenu. Eden glavnih razlogov za njegov obstoj je boj proti draginji in korupciji. Dosedaj se je Dnevne vesti. dn Kralj Peter, ki se nahaja točasno v Arangjelovacu, pride v Belgrad koncem tega meseca. Stanoval bo v vili na Topčiderskem griču, dokler ne bo Dvor popravljen. dn Regent Aleksander je podpisal naredbo, s katero se ureja naša pomorska uprava. Središče te uprave bo začasno Bakar. Za načelnika je imenovan dr. Ljubomir Tomašič. dn Vsi Čehi bivajoči v Sloveniji in sicer pripadniki čehosiovaške republike in kraljestva SHS prijavite takoj v lastnem interesu pismeno: Ime in priimek, značaj, starost, rojstveni kraj, domovinsko pristojnost, število družinskih članov in sedanje bivališče Zastopništvu čehosiovaške republike v Ljubljani, Glavni kolodvor. dn Prvi kongres jugoslovanskih žen v Belgradu se vrši dne 21. t. m. Predsedstvo splošnega slovenskega ženskega društva je prejelo povabilo za vsa slovenska ženska društva ter vabi njih predsednice in odbornice na skupno sejo, dne 12. septembra 1919, to je v petek popoldne ob 4. uri v malo posvetovalnico na magistratu. Udeleženke kongresa bodo imele polovično vožnjo do Belgrada ter se jim poskrbi stanovanje. Ker je treba imena zastopnic naših ženskih in dobrodelnih društev javit! zvezi ženskih društev v Belgrad, naj se blagovolijo zastopnice naših ženskih in dobrodelnih društev seje v petek zanesljivo udeležiti. dn Pokroviteljstvo društva gledaliških igralcev kraljevine SHS je sprejel prestolonaslednik Aleksander. dn Prosto vožnjo po železnicah za časnikarje zahteva časnikarsko društvo v Sarajevu. Izročilo je vladi tozadevno prošnjo. Zagrozili so, če se jim ne ugodi, da listi ne bodo več prinašali publikacij od ministrstev in vlade. dn Srbohrvatski jezik v čeho-slovaškl republiki. V čehoslovaških šolah bodo uvedli kot obligaten predmet srbohrvatski jezik. Nekaj dijakov pošljejo v Belgrad, da tam dobro proučijo srbohrvatski jezik In njegovo zgodovino. dn Zaplenjenje imetja. Do sedaj je ministrstvo trgovine in industrije izvršilo sekvester nad imetjem 800 podanikov neprijateljsVih dtžav. dn Visokošolci-begunci. Prosim vse visokošolce-begunce, da se udeleže sestanka dne ji. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Češnovarju, Ljubljana, Dolenjska cesta. Dnevni red: materljetno vprašanje. Dr. Rybaf VI. dn Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Zagrebu. Slovenski akademiki niso prejeli nabiralnih pol gornjega društva. Poživljamo tem potom vse, da se za iste nemudoma zgiase na naslov »Jug. akad. podporno društvo* Zagreb-Univerza, ako žele v bodočem šolskem letu uživati ugodnosti tega društva. dn Na drž. gimnaziji v Kranju se prične Šolsko leto 1919/20 dne 22. septembra 1.1. z vpisovanjem novih učencev v I. razred od 8. do 10. ure in sledečimi sprejemnimi izpiti. 24. septembra se vrše ponavljalni, dodatni In sprejemni izpiti v II.—Vlil. razred, vpisovali pa se bodo učenci v te razrede dne 25. septembra. — Otvoritvena sv. maša bo 26. septembra ob 8. url v gimnazijski kapeli. dn Pogrešani vojaki. Žene in zakonski otroci vojakov, ki so že delj časa pogrešani, prosijo lahko brez ozira na svoje gmotne razmere za provizorično vojaško preskrbnino (pokojnino), akoravno vojak še ni bil uradno od vojaške oblasti proglašen za pogrešanega. Občinski in župni urad morata potrditi, odkdaj se vojak že pogreša, Radi sestavitve prošnje za presktbnino naj se zglasi vsakdo pri svojem županstvu. dn Most pri Belgradu čez Savo bo v najkrajšem času dogotovljen. dn In mi trgovski pomočniki I? Mnogokrat smo že imeli priliko čitati v raznih listih o obupnih klicih iz delavskih in uradniških krogov, ter o slabem gmotnem stanju v katerem se sedaj nahajajo. Vsakdo je usmiljenja vreden, kdor ne zasluži toliko, da bi se preživel, vendar jih je malo, kateri so v tako žalostnem stanju kot ravno ml trgovski pomočniki. Cestni pometač ima dnevno 15—16 K, mlad izučen rokodelec 18—20 K. Trgovski pomočnik pa seveda, reči in piši mesečno 300 do največ 450 K to bi bilo dnevno 10—15 K s temi novci živi ali umri, ali pa bodi zapuščen okoli. Za kar danes dobiš komaj hrano in stanovanje, naj ti tudi zadostuje za vse druge potrebščine. dn Vodstvo dekliškega zavoda »Vesna* v Mariboru naznanja, da ne more nobene učenke več sprejeti v internat, ker so vsa mesta že oddana. Pač pa še sprejema zunanje učenke v sledeče šole, ki se' nahajajo v omenjenem zavodu: 1. višja dekliška šola s posebnim ozirom na gospodinjske Sokliče, 2. ženska obrtna šola (I, let.), . kuharsko-gospodinjska šola. Obiskovalke višje dekliške šole lahko vstopijo po dovršenem II. letniku v peti razred realne gimnazije. Tretji letnik te šole pa izvežba učenke temeljito v gospodinjstvu. V prvem letniku obrtne šole se izvežbajo učenke v šivanju perila. dn Dijaški dom v Ptuju. Starši, ki želijo dati svoje sinove v zavod, naj se čim prej javijo, da dobijo pravočasno obvestilo o sprejemu in go- jenčevi Številki, s katero niora]o biti označeni vsi gojenčevi predmeti, zlasti perilo. Vpis v gimnazijo (od 1. do 3. razreda je realna gimnazija), pripravljalni razred trgovske Sole, v meščansko in event. v ljudsko Solo oskrbi vodstvo dijaškega doma, ako se mu vpoSlje zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. dn Mladik« v Ptuju. Gojenke internata lahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1. do 3. razreda realna, me-Sčansko Solo, gospodinjsko Solo (starost 16 let) in višjo dekliško Šolo. Prijave se naj takoj pošljejo na vodstvo Mladike v Ptuju. dn Jugoslovanski kreditni za-vod, ki se je ustanovil v Ljubljani ni identičen z kreditnim zavodom v Ljubljani v Prešernovi ulici, ki je podružnica c. kr. avstrijskega kreditnega zavoda na Dunaju. Na poslopju tega nemSkega avstrijskega kreditnega zavoda v Ljubljani je še sedaj — deset fliesecev po preobratu — velik dvoglavi c. kr. avstrijski orel. Tako sl upa nemški kapital še sedaj Izzivati Slovence v beli Ljubljani, nezavedni Slovenci pa ga še vedno podpirajo ter mu nosijo svoje groše. — Osamosvojiti se moramo tudi gospodarsko, sicer nam politična svoboda nič ne pomaga. Opozarjamo na oglas Jugoslovanskega kreditnega zavoda ter ga vsem zavednim Jugoslovanom priporočamo. Jugo slovanski kreditni zayod je pod drž. nadzorstvom SHS ter je varnost deležev in vlog gotovo večja kakor pa pri onih tujih zavodih, ki bedo slej ali prej morali likvidirati. dn Užltnlnskl uslužbenci v Sloveniji in nova draginjska doklada. Deželnim uslužbencem se je že 1. avg. 1.1. oziroma naslednje dni izplačala nova povišana draginjska doklada 1 Užitnlnski uslužbenci pa čakamo zaman na to doklado. Danes je že 10., pa Se vedno nismo prejeli poviSane dragin jske doklade I To vendar ni demokratično, da se enim kategorijam deželnih uslužbencev Izplačuje drugim pa ne. dn Gostje, k! po preteku policijske ure še bivajo v gostilni, oziroma kavarni, se obsodijo glasom naredbe dež. vlade št. 259 z dne 9. jan. 1.1. na globo od 20 K do 200 K. Ako obsojenec globe ne more plačati, se ta iz-premeni v zaporno kazen; za vsakih 20 K se računa en dan zapora. dn Pogreša se Janko Brenčič, ki je nazadnje služil kot dobrovoljec na solunski fronti, v avstrijski armadi pa pri 17. pp. 8. stotnija ter je bil vjet novembra 1914. Naprošajo se vraču-joči se dobrovoljci naj eventuelne podatke sporeče njegovi ženi Ani Brenčič,^Drenov grič pri Vrhniki. Ljubljanske vesti, t VseučiliSka komisija Ima svojo XVIII. redno sejo v četrtek, dne 11. septembra ob 17. uri v deželnem dvorcu, soba št. 77/78. Te seje naj bi se udeležili vseučiliški profesorji kolikor mogoče polnoštevilno. 1 Vest. Si li izpraša vsak dober EeVec ali pevka vsak dan vest, je li aj storil za osvobojeno domovino ? Na polju kulturnega dela pevka in pevec lahko veliko storiš, rko pomagaš dvigati zaklad naše slovenske pesmi. Jug in sever hočemo seznaniti z našo pesmijo. Zato vstopi v zbor »Glasbene Matice1' 1 Priglasite se osebno ali po dopisnici na pevski odbor „Glasbene Matice" do 15. septembra. 1 Na obeh ljubljanskih gimna- to je na humanistični gimnaziji na Poljanski cesti se prične šolsko leto 1919/20 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem v prvi razred. V 2. do j ra„zJe^ ae bodo vpisovali učenci dne 25. sept., v 5. do 8. razred dne 26. septembra. Sprejemni Izpiti za prvi razred se fvrše 23. sept., ponavljalni, dodatni In sprejemni Izpiti v 2. do 8. razred pa 24. septembra. Otvoritvena sv. maša bo dne 27.; redni pouk se prične v pondeljek, 29. sept. 1 Mestni dekliški licej In li-cejska ljudska šola. šolsko leto 1919/20 se prične na liceju z dnem 22. septembra. Novih gojenk se ne sprejema več, ker so vsi razredi že zasedeni. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti v sredo, 24. septembra med 10.—12. uro v Mladiki z zadnjim spričevalom. Ponavljalni In dodatni izpiti se vrše v sredo, 24. sept. ob 8. uri. — Vpisovanje v I. razred licejske ljudske šole je v pondeljek, 22. sept. od 9 —10. ure v Mladiki. K vpisovanju se Je zglasiti s krstnim listom In spričevalom o cepljenih kozah. V višje razrede licejske ljudske šole se ne sprejema več novih gojer.k. Pouk prične v torek, dne 23. sept. ob 8. uri. 1 Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v trgovski tečaj na lfceju bode v pondeljek, dne 29. sept. od 8. do 10. ure v Mladiki. Sprejemna skušnja se vrši v torek, due 30. sept. ob 9. url. V enoletni trgovski tečaj se sprejemajo absolventke: osmega razreda ljudskih šol, trirazredne meščanske šele, vsaj štirih razredov liceja in prvega letnika učiteljišča, ako imajo v računstvu, jezikih, zemljeplsju in zunanji obliki najmanj red dobro (2), ako so dopolnile petnajsto leto in napravijo sprejemni izpit. Z absoviranim petim razredom liceja in absolviranim drugim letnikom učiteljišča odpade sprejemni izpit. 1 Dirka kluba slov. kolesarjev Ilirije je preložena na 14 t. m., ker se vrši 21. t. m. v Zagrebu velika dirka 100 km za jugoslovansko prvenstvo. Za dirko se je treba prijaviti najpozneje do 11. t. m. klubovem podpredsedniku g. Gorcu, Gosposvetska c. 14 in zaeno vplačati prijavnino v znesku 3 K. — Ponovno se vabijo vsi športniki, da se dirke udeleže ter da se prijavijo h klubu, ako še niso člani. Po dirki se vrši zabavni večer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. 1 Ljubljanska mestna zastavljalnica naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 11. septembra t. 1. redna mesečna dražba v mesecu Januvavju 1919 za: tavljenih predmetov, dragocenosti In efektov (blaga, perila, strojev, koles itd) od 15. do 18. ure v uradnih prostorih, Prečna ul. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan pred dražbo. 1 Društvo zasebnega uradnlštva Slovenije sprejme: 1. vodjo pisarne, ki bode obenem tudi urednik društvenega glasila. Znati mora strojepls, biti vesten in Imeti veselje do organl-zatoričnega dela; 2. pomožno uradnico, z lepo ročno pisavo in znanjem strojepisja. — Pismene ponudbe je vložiti do 20. t. m.; priložiti je spričevala. — Društvo zasebnega uradnlštva Slovenije v Ljubljani, Gosposvetska ce bi se osnovala jugoslovanska dr2*v* na popolnoma drugačnem princip"1 kakor hočejo to demokrati in sic* na principu federalistične d?' žavc. Koliko je na teh in drugih vej' zijah resničnega, se danes še ne presoditi. Gotovo pa je, da so rad** kalci pahnili državo v novo težko kri*0. Nesklepčnost seje narodneg* predstavništva. Belgrad, 9. sept. Današnjas£i* narod, predstavništva je bila popoln0' ma pod utfsom dejstva, da so se P°' gajanja z radikalci vnovič razbila. razpravo zato ni bilo nlkakega zanimanja. Ko se je glasovalo v drugem čltanju o dvanajstinah, je predsedni* konstatiral samo 140 poslancev, a* torej ni navzoče število, ki je potreb' no za quorum. Zato je predsedfli* i sejo kot ncaldepno zaključil In skliC*1 prihodnjo sejo za jutri. Žahisvajt* ,, Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivali« novih naročnikovl Gospodarstvo. g Stanje živine in prašičev. Ker se od raznih strani vedno ponavlja, deloma nevedoma, deloma pa vedoma z namenom trditev, da je naša $lvf‘ noreja In prašičjereja uničena, za. podajamo sledeča pojasnila o d®!3?,! skem stanju sestavljena po urad1' statistiki: Okrajno g'avar. 1910 1918 1919 1910 1918 1919 Črnomelj Kamnik Kočevje Kranj Krško Litija Ljubij. okol Novomesto Radovljica 14700 20621 20076 27849 22714 19596 28944 2*77 t 12964 14353 17726 17733 21500 21120 17706 25146 20011 11227 13941 18577 18787 24067 22764 lu66l 27862 22366 11116 13197 15481 12265 15165 32876 12155 14648 25102 11209 8063 11448 6976 6963 20289 7921 12750 11970 6881 7921 6880 8543 8119 21641 9330 13546 15831 6083^ 19U235 ! 166522 179(61 152098 94261 97894 Mogoče nam je o tem objaviti le stanje od nezasedenih okrajnih glavarstev bivše Kranjske dežele. Za Štajerske In Koroške okraje nam manjka točnih podatkov Iz leta 1910, deloma pa tudi iz leta 1918. Kolikor pa se je dalo konštatirati, je stanje živine na Štajerskem padlo za polovico več, kakor na Kranjskem. Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da imajo nekateri okraji sedaj več živine, kakor pred vojsko. To so: Litija, Novomesto, Radovljica in Krško. Tudi Kranjski okraj bi je imel več, ako bi ne bili zaeedeni nekateri kraji, kakor na pr. Sorica In Oseilca. V vseh političnih okrajih se je število živine znižalo pri skoraj 200.000 glavah za 11074 glav ali okoli 51/2%. 'V resnici pa tudi teh 11.000 glav ne manjka, ako upoštevamo, da Se je pri štetju, ki se je to leto vršilo, veliko živine zamolčalo Iz strahu pred event. rekvizicljami. To vedo župani, ki so štetje vodili, naj- in staro živino je precej tisto, kak°( je bilo leta 1910. Precej slabša slika pa je pri p*?' Sičih. Temu pa je vzrok, ker je N' med vojsko veliko pomanjkanje krm*' krompirju In repi je bila cena *e' visoka radi pomanjkanja živil In ® vsled tega ni porabila za krmo pj* šlčev. Vendar je število že precej d° rastlo, — tako, da bo prišlo Stevi* prašičev v doglednem času na n°f malno stanje S tem upamo, bo javnost pouč^ in se ne bo dala begati z neresnični?; II« OV UV, UHIH * HVIVOH- .j. govoricami, katere širijo taki ljw°l' ki zasledujejo kake oseb;e ibt®*0® bodisi tudi na stroške resnice in janjskega položaja. g Srbsko nakupovanje P*2” iske gdvedl v Sloveniji. OI*vn tnenske zveza srbskih kmetijskih zadrug **3| - • naši pokra!!«1 merava v kratkem v uiciava r 1viamv-m v uaoi y nabaviviti plemenska goveda za tamojšnje živinorejce, ki so med v°\ bolje sami. Tudi razmerje med mlado |-no prišli ob živino, Ker je ravno nosevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost In povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem nakupovalcem pri nakupovanju in prevažanju živine kolikor mogoče na roko. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo. g Lanene tropine. Dolgotrajna Vojna je povzročila, da so povsod zmanjkala močna krmila in Se dandanes jih primanjkuje povsod v velik! meri. Posledica tega je pomanjkanje mleka, ki ga dandanes ne mo remo pridobiti niti toliko, da bi zalagali ž rijta naša mesta. Druga posledica leži v slabem stanju naše mlade živine, ki je ne more vzrejevatl tako umno, kakor bi bilo potrebno za izboljšanje živinoreje. Posebno veliko potrebo občutimo na oljnatih tropinah, in glede teh posebno lanenih, ki so za vzrejevanje telet in za krave molznice posebne velike važnosti. Dobre lanene tropine imajo povprečno 2 in pol krat toliko beljakovin In tolščobe v sebi kolikor jo imata oves in koruza, dvakrat toliko kakor pšenični in pa rženi otrobi, trikrat toliko kakor dobro seno. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej ovlaži rezanipa, nanjo se p v-trosijo lanene tropine in morebiti nekaj otrobov ter se vse skupaj dobro pomeša. Z ozirom na starost in velikost telet se pokiada na glavo po i/4 do »/z k?» enoletni «/2 do 1 kg lanenih tropih na din Kravam dajemo po 1 kg 1 >/2 kg Posebno hvaležne za to krmo so molzne krave, če jih dobivajo v pijači 14 dni pred oteiitvijo in 14 dni po nji. Ta zeio okusna in lehko prebavna pijača tako okrepi živali, da navadno lehko prestanejo otelitev, pa tudi pozneje ne obole tak j lahko. Krave moLnics pa se sploh izkažejo hvaležne za vsak dodatek lanenih tropin s povečano množino mleka, ki se ga od njih namolze. Slovenski kmetijski družbi se je posrečilo dobiti nekaj vagonov lanenih tropin, ki jih bo oddalala v pr^i vrsti svojim udom po K 170 za 100 kg franko Ljubljana. Vreče se mora plačati posebej, ako jih ne prinese odjemalec sam s seboj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Petek. Tiska „Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Pevci in pevska društva — pozor! na prizme, Zeus, velik, posebno svetloben, brez torbe, se proda. Cena 500 K Ogleda se v upravi »Jugoslavije*. MALA PESMARICA (2epna izdaja 11X11 cm) št 1. Davorin Jenko: Što čutiš, SrbJne tužni? Moški zbor 1.11. rpjL b-T«—^ j .■ 1 -------—— Učenca poštenih starišev, povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo in kateri ima veselje do trgovine, sprejme takoj in pod ugodnimi pogoji trgovska tirma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. - Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8 se dobi v vsaki množini po naiiitžji ceni Jeranova ulica št 11, Ljubljana. Razpošiljamo po poštnem povzetju, sort. zavitke z fotogmfičnimi potrebščinami in sicer, papir in kartone v velikosti 6/9, 9/12, ter večje, p i tovar. ceni. Poštni sortir. zavitek ca. K 50-— Rudolf Zore&Kamp. Ljubljana. Dobro iduSa gostilna se išče za takoj v najem v lepem kraju v Sloveniji. Ponudbe prosim pod ,Lep kraj poštno ležeče, Trušnjo-Ve-likovec. 1335 Mesečno sobo za dobo 6 mesecev s hrano ali pa tudi brez nje išče ralad gospod. Ponudbo z navedbo zahtevka prosim pod št. 100/IV na upravo lista. 1339 Danes, 10. septembra ob 5. uri popoldne se proda 70 hi bizeljskega vina letnik 1917 v skladišču pri Ranzingerju, Cesta na južno železnico. J1©ue$t! Vse vrste pisarniške potrebščine _ Vse vrste šolske zvezke. Vse vrste cigaretni papir. Vse vrste cigaretne stročnice. ■ Vse vrste trakove za pis. stroje. Vse vrste razglednice. L ; Vse vrste barvaste in druge papirje 2 Vse vrste knjig. Na debelo in drobno. J OS O triprst trgovina z vsemi pisarniškimi ua. VlllCIbd, . in a„l8klmi potrebščinami i Ljubljana, Dunajska cesta 6, I. nadstr. Pozabila se je ročna torbica v nedeljo v vlaku št. 39 z važnimi dokumenti. Ker papirji za najditelja nimajo nikake vrednosti, za stranko so pa velike važnosti, se prosi pošten najditelj naj pošlje papirje po pošti v drožarni Košmerlj v Frančiškanski ul. št. 6, denar si pa za nagrado lahko obdrži. Itanderer motorno kolo 4 HP. 2 Cylindra dobro ohranjeno se proda. A. Goreč, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. 1342 5 delnic ijubjlanske kreditne banke (emisija december 1918) prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi. 1340 Frva krojaška dclnvnica za popravila, čiščenje in likanje vseh vrst moških oblek Fr. Ahčin Gajevi ulici št. 2 (nasproti glavne pošte.. iz suhega, mehkega lesa za podkuriti, v vsaki množini dobavlja Francoski tečaj otvori diplomirana učiteljica. Mesečni bonorar 24 K. Prašakova ul. 10/111 desno. 1343 „GA2>J£ GAE230". Spisal Vlad. levstik- Jjdala Spojna tiskarna v JJubUtml, Canabroi. O Ji, vajano 10 J( GJIČJS GJT2DD !• nalltpia popast, ko* /thfe Izšlo zadnja lota' P. n. trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča kot posredovalec v kup-čijskih zadevah vseh vrst tudi posestev in hiš trgovska posredovalnica ŠTERN A. Benjamin IpaiSeia c. št. 12. Celje. Kolinska cikorija v zavitkih po V2 kg Še dobi na debelo. Rudolf Zore & Ko. Ljubija??«. Pisarna: Šeienburg. nl.4. Skladišče: Slomškove ul. 12. starejše, dobro izvežbane za železokonstrukcije in izvežbanega strugarja za orodje se išče. Elettrarna FALA ob Dravi. s 3 stanovanji in obširnim vrtom se takoj ceno proda. Naslov poye: Anončni zavod Drago Beseljak, Cankarjevo nabrežje 5 starejši izvežban v autogeničnem rezanju in varjenju se išče. Elektrarna Fala ob Dravi. Učenca, poštenih stari-šev, ki je dovršil vsaj jedao gimnazijo ali realko sprejme tvrdka z železnino in špecerijo, Kastelic Franc, Kan-dlja, Novo mesto. 1319 Svarilo! Brož z več briljanti, v sredi velik modri kamen, na potu od Židovske ulice do južnega kolodvora in v vozu do Št Vida, v soboto popoldne od 2.-4. zgubljena. Drag spomin. — Pošten najditelj dobi lepo nagrado. Vrne se Z:dovska ulica št. 6. I. nadstropje. Pred nakupom se svari. Ponudim samo gostilničarjem in trgovcem slivovko, rum, brinjevec, pristni konjak v najboljši kakovosti. 1306 Spitzer, Ljubljana, Kolizej. Mizarska delavnica za 8 delavcev se z orodjem vred v najem, kje pove u-H 1331 vsake vrste In v vsaki množini kupuje vedno i" plačuje najbolje trg. firm* J. Kušlan* Kranj, (Gorenjsko) Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice,devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogojih Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000.000-— Podružnice: Dubrovnik, Dui\aj, Kotor, Ljubljana, MetkoviČ, Opatija Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Odvetnik Dr. Ferdo miiller prej odvetnik; v Celovcu naznanja, ka«>>.^Dk^Dk.^Dki Brez vsakega posebnega obvestila. Frido lienard Malči Lenard roj. Yidmar poročena 8. septembra 1919. Mokronog Glinek pri Mokronogu Jmport. Najboljši uspeh t&2S&r \«r jv selo razširjena in jo vsakdo rad čila f £xport. Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 25. Vr. XII 3/17-91. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako: Franc Rozman, rojen 30. septembra 1872 v Št. Rupertu, pristojen v Trst, kat., oženjen, trgovec v Trstu, Škedenj št. 1034, sedaj v preiskovalnem zaporu pri deželnem sodišču v Ljubljani, nekaznovan, je kriv, da je v Trstu in Ljubljani L v juliju in septembru I. 1915 pokupil večje množine olja in masti, tedaj neutrpne potrebščine v to svrho, da bi njih ceno neprimerno navijal, II. v času od konca 1. 1914 do srede 1. 1916 izrabljajoč po vojnem stanju povzročene izvanredne razmere za neutrpne potrebščine kot za različna olja in krmila kakor tropine iz araluda, sezama, solnčničnega olja, lana, maka in rapsa, zahteval dobičke od 20 do 366%, tedaj očividno pretirane cene in je s tem zakrivit ad 1. pregrešek draženja po § 17/2, ad II. prestopek draženja po § 14/1 naredbe od 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. in se obsoja po § 17 naredbe od 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. z ozirom na § 267 kaz. zak. in 260 b kaz. zak, na 3 (tri tedne strogega zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem na vsak teden, poleg tega na plačilo globe v znesku 10.000 K oziroma za slučaj neizterljivosti na 2 (dva) meseca zapora ter po § 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. n Jugoslovanski kreditni zavod r.z.zo.z. v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 Sto in stoletja smo bili zasužjeni in hlapci na lastni zemlji, končno smo dosegli svojo svobodno neodvisno državo S tem pa še ni doseženo vse, kajti s tem je vstvarjena šele podlega, so dani šele pogoji za razvoj in napredek in baš sedaj je treba intenzivnega dela na gospodarskem polju. Slovenska zemlja je vsled svoje ugodne lege in obilice prirod-nih zakladov tako popravna za mdustrijalno delo, da nas bodo tujci zopet zasužnjili vkljub naši lastni državi, če se ne bomo gospodarsko ojačili in osamosvojili. Kakor hitro dobi moč tuji kapital, smo uničeni in gospodarsko zasužnjeni. Rešiti nas more le intenzivno gospodarsko delo med kmetskim in meščanskim prebivalstvom. To se bo pa dalo doseči s pospeševanjem slovenske trgovine, industrije ter obrti. Naši trgovini, industriji in obrti se odpira velikansko polje. Delajmo, da nas tujci ne prehitel Ker je pa za gospodarsko delo treba denarja, denarja in zopet denarja, mobilizirajmo o pravem času svoj kapital, da nas ne prehite tujci, osobito Židi, ki rinejo v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo, ker vedo, da je pri nas — bodočnost. Če smo tudi majhen reven narod, a v združenju je moč, ki je ne premagajo possmezmki, bogatim tujci. Kadi-tega so se združili slov. in hrv. trgovci in obrtniki ter osnovali „ Jugoslovanski kreditni zavodu, registrovano zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo iz majhnih pcčetkov razvila v velik zavod, ki bo ščitil in podpiral jugoslovansko trgovino, mdustrgo^in ^r*'odejovanje vse> kj jim je razv0j jn napredek slovenske trgovine, industrije in obrti pri srcu. Po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1.1. razpisujemo I. subskribcijo en milijcn kron deležev in sicer 10 000 deležev po 100 K (sto kron) da se tudi mali trgovec in obrtnik lahko udeleži. Vsakdo lahko podpiše poljubno število deležev. Vsak delež ima na občnem zboru en glas. Priglašeni deleži se imajo vplačati takoj ali najkasneje do konca tega leta. Deleži se glasijo na vplačitelja in imajo pravico do dividende od 1. januarja 1920 naprej. Pred 1. januarje^ 1920 vplačani deleži se bodo od dneva vplačila do konca leta obrestovali po sklepu občnega zbora. Pri nadaljnih emisijah deležev bodo imeli vedno prednost priglašenci te prve emisije. Pojasnila daje in prijave ter vplačila sprejema Jugoslovanski kreditni zavod r. z. o z. v Ljubljani, Marijin trg 8 in Wolfova ulica 1. Velika je postala naša domovina in čaka nas mnogo gospodarskega dela. Osvobodili smo se narodno — osvoboditi se moramo pa tudi gospodarsko, ker le neodvisno in pozitivno gospodarstvo je in bo podlaga zdravi in močni državi, kakršno si pač želimo. Mobilizirajmo torej svoj kapital . . . Kamen do kamena, zrno do zrna ... in če smo tudi majhen narod, združeni bomo zmagali tudi gospodarski. Upravni svet. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. j v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po ur- 4°|0 čistih brez odbitka. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. = Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.