Poštnina piafsna v gotovini Leto LWI. V Uubllsnl, v soboto, dne 26. Januarla 1929 St. 22 2. Izdaja st. 2 om Naročnina Dnevna lidajn za državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 3cO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei|»ko izdala celole no vJugo-•lavill 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stoip. pem-vrsia tnali oglasi po I SO inZD.veCtl oglasi nad 43 mm v,Sine po Din Z-ao, veliki po 3 in 4 Din. v uredn Ikem delu vršilca po 10 Din ti Pr vcffiem o narocuu copust Izide on 4 zluiral razen pondeltKo in dneva po prazniku UreanMuo /e v Kopitarjevi ulici ti. G 111 Vokoplsl ae ne vrata/o, netranklrana pisma se ne aprefemajo lireanlStva telefon St. 2050, upravnlSIva SI. 2328 Političen list sza slovenski narodi Uprava fe v Kopitarjevi ul.št.h ^ Lckoml račun: Ctublfana štev. tO.OSO tn 10.349 za Insetale, Saiafeco 41.7563. Zagreb št. 39.011, Vraga ln nuna/ št. 24.797 Nevzdržen položaj Seiplove vlade (Od našega rednega dunajskega dopisnika.) Dunaj, 24. jan. Iz strahu pred socijalisti je sklenil dr. Seipel za zadnje volitve v Nationalrat nenaravno zvezo s svobodomiselno vsenemško stranico ter skupno ž njo nastopil s takozvano »Einheitsliste«. Ali drago je plačal dr. Seipel to velikonemško prijaznost, kajti le na la način je bilo mogoče, da je došlo v Nationalrat 12 vsenemcev, dočim bi bili sami na celi črti pogoreli. Poznavalci razmer so izračunali z ma-tematiško gotovostjo, da bi na samostojni vse-nemški listi bili izvoljeni največ — trije. Tako je prišlo v novi parlament 73 krščanskih socijalistov, 71 socijalistov, 12 vsenemcev in 9 landbundovcev. — Dr. Seipel je moral potem narediti zvezo z vsenemci in landbundov-c:, torej ves meščanski blok, da je imel veČino in mogel sestaviti vlado. Ko bi ne bilo tiste nenaravne zveze z vsenemci, bi imeli krščanski socijalisti in land-bundovci sami zadostno večino za vladanje v Avstriji, dasi tudi poslednji niso ravno naj-prijetnejši družabniki. Oni so namreč na deželi med kmečkim ljudstvom najnevarnejši tekmeci ravno krščanskim socijalistom. Vendar pa jim ne ostaja nič drugega nego da se vežejo s krščanskimi socijalisti, ker so jim ti po programu vendarle najbližji. V zadnjem času se tudi orijentirajo vedno bolj na desno. Ta teden je bil posebno simptomatičen, skoro kritičen, za zvezo meščanskega bloka, kajti vsenemci so v treh važnih vprašanjih načelne važnosti glasovali s socijalisti in po-mogli poslednjim do zmage nad vlado in meščanskim blokom. V Avstriji imajo okroglo 80.000 dispens-aih zakonov, ki so po krščanskem nazi ran ju samo uradno dovoljen konkubinat. Sodna praksa napram tem zakonom je jako različna. Mnogo jih je bilo odobrenih, še več razveljavljenih. Nastal je lorej nevzdržen kaos, pravna nesigurnost mnogih rodbin. Socijalisti se seveda poganjajo za najširšo prostost glede sklepanja zakonov in razvodov. Krščanski socijalisti so kajpak za neločljivost zakona, za stalnost rodbine, za krščansko moralo. Socijalisti so podali za glasovanje' proračuna za pravosodje resolucijo, ki zahteva od vlade, da lekom treh mesecev predloži zbornici načrt zakona o zakonskem pravu — Ehe-recha — po vzorcu v Rajhu. Ker je justični minister Slama, ki je vsenemec, izjavil, da v treh mesecih absolutno ni misliti na tak načrt zakona, zlasti ko tudi v Nemčiji besedilo še ni končno veljavno ugotovljeno, so vsenemci predlagali, naj se rok treh mesecev zameni z določilom »čim prej — eheslens«, in na to so gla-r.ovali s socijalisti za tako besedilo resolucije, ki je dobila večino 80 glasov proti 76. Ena stranka koalicije je torej glasovala z opozicijo. In tako se nahaja zdaj krščanska stranka vezana na sklepe parlamenta, ki so v protislovju 7. njenimi verskimi načeli. Drugi dan potem, namreč v sredo, je bila od iste strani ponovno — doslej že tretjič — postavljena resolucija, naj se državni šolski zakon uveljavi tudii za Gradišče ali Burgen-land. Tudi ta resolucija je bila sprejeta z 82 glasovi proti 78. — O tem vprašanju, ki tudi nas posebe zanima, je '-> Slovenec c svoječasno že poročal. V Gradišču velja namreč še vedno stari ogrski zakon, ki je prepustil ureditev ljudskih šol posamnim konlestijam. Tako so tudi gradiščanski Hrvatje dobili svojo dosti dobro hrvatsko šolo. Ker so Hrvatje skoro izključno katoliki, je bila pri njih katoliška šola obenem tudi hrvatska šola. V teh šolah imajo Hrvatje svojo šolsko avtonomijo, ki jim je doslej nihče ni kratil. Vsenemcem pa je taka šola na poti, ker je hrvatska, a socijalistom, ker Je verska. In tako so se lepo našli skupaj in »> že trikrat s svojim predlogom prodrli. --Praktičnega vspeha pa tak sklep doslej še ni imel, ker so vlada in Gradišfanje zmali izvršitev preprečiti. — Kako dolgo bo to mogoče zavlačevati, je seveda odprto vprašanje. Hrvatje sc močno protivijo nal ani, da bi izgubili svojo šolsko avtonomijo in bi morali poslej trpeti državno šolo v poslopjih, ki so jih sami zgradili in vzdrževali nekatera desetletja. V državni šoli vidijo z vso pravico resno nevarnost za hrvatsko Šolo, kar so jim dokazali nekateri slučaji, ko so občine privolile v spremembo konfesionalne v državno šolo. Z enako večino j« bil sprejet poziv viadi, da ne priznava akademskih naslovov, podeljenih na zasebnih zavodih, posebno na filozofskem zavodu loške fakultete v Solnogradu. Nj. Vel. kralj prevzel protektorat nad izletom jugoslovanskih Orlov v Prago Zastopstvo Orlovske zveze pri kralju - Kraljevski pozdrav Orlom in Orlicam Belgrad, 25. januarja. (Tel. :>Slov.«) Danes je Nj. Vel. kralj sprejel zastopstvo Jugoslovanske orlovske zveze dr. Zitka, dr. Ba-saja in dr. Kržana. Deputacija jc prosila Nj. Vel. kralja, da bi prevzel protektorat nad udeležbo jugoslovanskih Orlov na svetovaclav-skih dneh v Pragi. Nj. Vel. kralj je blagovolil prevzeti ta protektorat. V razgovoru z zastopniki Jugoslovanske orlovske zveze se je vladar podrobno zanimal za orlovsko organizacijo in njene mednarodne zveze in uspehe ter njeno delo. Zanimal se je tudi za orlovske pripravo za. svetovaclavsko svečanosti, zlasti za število prijavljenih udeležencev. Zagtop- orlovski tabor z mednarodnimi tekmami. Ob slovesu je Nj. Vel. kralj želel orlovski organizaciji lepe uspehe pri delu in naročil zastopnikom, naj sporoče pozdrave Orlom in Orlicam. Kraljevič Tomislav protehtor Jug. Matice Belgrad, 25. januarja. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska matica je dobila protektorat Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Stališče jugoslovanskih škofov Konkordat bodi sklenjen na novi podlagi - Izenačenje koledarja bo izvedeno Belgrad, 25. jan. (Tel. ./Slov. g) O pogajanjih jugoslovanskih škofov z ministrom za ve-le smo naknadno zvedeli, da je dr. Alau-p o v i č na stališču, da naj bi se kot podlaga za nova pogajanja z Vatikanom radi sklenitve konkordata služil srbski konkordat iz I. 1914. Jugoslovanski škofje pa so se postavili na stališče, da se morajo za pogajanja vzeti povsem novi temelji, in sicer radi tega, ker je bilo prej v Srbiji, ko se je sklepal konkordat, le nekaj stotin katoličanov, danes pa jih je v Jugoslaviji več milijonov in v odstotkih le malo zaostajajo za pravoslavnimi. Kar se tiče izenačenja koledarja, smo zvedeli iz dr. Alaupovičeve bližine, da je mini- | ster, zlasti na pritisk gospodarskih krogov, na j stališču, du se mora koledar čimpreje izena- j čiti, četudi bi pravoslavni cerkveni krogi te- ; mu nasprotovali. Nadalje smo zvedeli, da se je minister Alaupovič postavil na stališče, da se, ker mora država varčevati, ukinejo kapitljl, kjer ni škofije. Na Hrvatskem in v Slavoniji jo več takih kapitljov, v Sloveniji pa pride v poštev le kolegialni kapitelj v Novem mestu. Trgovska pogodba s Francijo in posojilo Poljedelski minister odpotoval v Pariz - Pripravljalna dela za najetje inozemskega posojila Belgrad, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Zvečer je odpotoval trgovinski minister dr. Želimir Mažuranič v Pariz. Ob priliki odhoda na podpis trgovinske pogodbe s Frarcijo je dal izjavo: »-Danes sc odpeljem v Pariz, da podpišem trgovinsko pogodbo s Francijo. Srečen sem, da jc ravno mene doletela čast, da v imenu naše vlade in pooblaščen od Nj. V. kralja podpišem nov dokument prijateljstva med Francijo in našo državo. Naravno jc, da se bom v Parizu razgovarjal tudi o drugih stvareh, ki se tičejo mojega resora. Vesti, da bom potoval tudi v London, niso resnične. Te namere ni bilo.* Radi vesti, da pri njegovem potovanju ne gre samo za pot v Pariz, ampak tudi v London in da se dela na pripravah za najetje novega posojila, so sc časnikarji obrnili na ministra Intenzivno zakonodajno delo Belgrad. 25. jan. (Tel. »Slov.«) V pravosodnem ministrstvu so izdelali načrt kazenskega zakonika. Cujemo, da se bo ta zakon v najkrajšem času razglasil. Nato bo komisija kmalu izdelala zakon o kazenskem pravdnem postopanju. V pravosodnem ministrstvu je izdelan zakon o poslovnem redu v državnem svetu in o upravnih sodiščih. Državni svet zastopa predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V državnem svetu se je ukinilo ustmeno postopanje, ker je preobremenjen in ker smatra pravosodno ministrstvo, da se bo moglo delo na podlagi pismenega postopanja hitrejši vršiti. Na prihodnji seji Društva jugo- — S tem je bil v Avstriji, kjer vlada dr. Seipel, v parlamentu sprejet v enem tednu že tretji docela svobodomiselni sklep, dijamelralno nasproten z glavnimi načeli vladajoče stranke. Marsikje bi pomenilo to vladno krizo. Tega pa tu ne bo, kajti krize ne marajo niti vsenemci, ki so tak položaj zakrivili. Ako bi prišlo do novih volitev in bi jih Seipel ne hotel več v zvezo, tedaj bi morali nastopiti samostojno, kar bi značilo za nje politično smrt, ki jo že davno zaslužijo. Mnogi krogi so Seiplu že zadnjič zamer jali, da jih ni prepustil neizogibni usodi. Položaj Seiplove vlade torej ni rožnat. Samo dva mandata ima v svoji stranki več nego socijalisti, zato je navezan na vsenemce in landbuitdovce, ki so na vse drugo prei nogo niki so pri tej priliki sporočili Nj Vel kralju, OkrOŽmCO kmet. ministra da se bo 1931 v Ljubljani vršil slovanski T Belgrad, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Kmetijski minister Frangeš je danes izdal na vse uradništvo ta-le proglas: jS kraljevim manifestom se nam je nalo* žilo, da nadomestimo nezadovoljivo upravo v državi z boljšo in primernejšo. To pa se more doseči samo na ta način, da vsak uradnik v službi državne uprave pravilno pojmuje vs« težko odgovornost svojega poklica nasproti državi in ljudstvu. Vsi organi državne uprave se morajo zavedati, da so radi ljudstva in da ga morajo podpirati in mu svelovati ter mu biti najljubeznivejši prijatelji, posebno pa organi tega ministrstva, ki vrši strokovno službo.« Minister nadalje našteva splošne zahteva ki jih stavlja na uradništvo ter odreja: ; Vsi uradniki morajo zaupano jim služba vršiti kar najvestneje in najmarljivejše. Pri tem so morajo držati obstoječih zakonov in naredb. Pred očmi morajo imeti samo interese države in službe, v svoji službi morajo služiti ljudstvu. V zasebnem življenju morajo ohraniti doslojanstvenost in ugled uradniškega stanu ter si pridobiti spoštovanje in ljubezen ljudstva. Predstojnikom se nalaga, da naj-strožjo nadzirajo delo in obnašanje podrejenih uslužbencev in uradnikov ter da ministrstvu sporoče vsak slučaj nevestnega dela iu slabega obnašanja. Vsak tak uradnik se bo poklical na odgovor, se bo kaznoval, po potrebi pa tudi odpustil iz državne službe.« Minister prepoveduje kvarianje, pijnnčo-•vanje, z eno besedo, obnašanje, ki jc ksar ugledu državnih uradnikov. Okoli novega lovske zakona Belgrad, 25. jan. (Tel. »Slcv.«) Novi načrt lovskega zakona ima za podlago bivši načrt obeh Slovencev, inšpektorja Kcprivnika in oblastnega referenta Šivica. Včeraj popoldne sc lovska društva ta načrt spcpolnila. Danes pa ga je Zorčič odnesel v Zagreb, da mu tam dajo končnoveljavno besedilo Načrtu tvori podlago stališče, da tam, kjer je zakupni sistem, ta ostane, kjer pa je državni regalni sistem, se pa da občinam na prosto, da z večino glasov uvedejo zakupni sistem. Če bodo začele srbske in bosanske občine dobivati dohodke od lova, se bodo brez dvoma toplo zavzele za fakultativni sistem. Na drugi strani pa tudi srbski in bosanski lovci uvidevajo, dn je samo pri zakupnem sistemu mogoče sistematično gojiti divjačino. Zveza zemljoradni-ških zadrug je bila o lovskem zakenu že zaslišana. Zaslišale pa se bodo tudi tiste organizacije, ki se za lov zanimajo, zlasti zastopniki našega kmetskega prebivalstva. Cujemo, da bo zakon samo okvir, ostalo pa se bo prepustilo samoupravam. Zborovanje lovcev v Belgradu je imelo zlasti ta namen, da se poravnajo nesoglasja med lovci samimi. Deputacija žet. uradnikov pri dr. Korošcu Belgrad, 25. jan. Zastopniki Društva železniških uradnikov I. in II. kategorije so bili pri prometnem ministru dr. Korošcu. Predložili so niu želje in zahteve osebja, ki jo organizirano v druš.vu, zlasti radi tega, ker r.e pripravlja nov zakon o prometnem osebju in o socialnem položaju železniškega uradni-štva sploh. Minister je obljubil svojo pomod in naročil delegaciji, da mu podrobno izdelane zahteve predloži, pismeno. Iz prosvetnega ministrstva Belgrad, 25. jan. (Tel. >Slov.<) Novi šoli se ustanovita v Domu in v Zgornji dolni pri Tržiču. Dvorazrednica v Mekinjah pri Kamniku se spremeni v trorazrednico. Trorazrednica v Št. Jurju, okraj Murska Sobota, se razširi v štirirazrednico. Na ljudski šoli v CezanJevciD pri Ljutomeru se otvori nov razreu. Stalnost v ljudskošolski službi se je priznala tistim učiteljem, ki so napravili pre.eklo jesen praktični izpit in prosili za stalnost. Podpisanih jc večje število prošenj. Nadalje je podpisan odlok o napredovanju številnega učiteljstva v Sloveniji v pomožni skupini. Za nastavljanje novih učiteljev kredit se ni do-voljen. Mažuraniča, ki jim je dal sledeče uradno obvestilo: »Z ozirom na vest o namenu dr. Mažuraniča, ministra za trgovino, v Pariz, smo sc obrnili na finančnega ministra dr. Šverljugo, i ki jc bil tako ljubezniv in dal sledeče obvestilo: ! Glasovi, ki so prišli v naš in inozemski tisk, i kot da je potovanje ministra dr. Mažuraniča v j zvezi s pogajanji za najetje novega državnega posojila, niso resnične. Minister dr. Mažuranič potuje samo v Pariz in samo zato, da podpiše trgovinsko pogodbo s Francijo. Pogajanja za najetje posojila zasedaj še niso aktualna. Dodati moramo, da ta čas niso potrebna, ker so za vse redne potrebe nujna pokritja že zagotovljena. Priprave, ki so za pogajanja o najetju posojila potrebne, so v polnem teku. Zato je nujno, da se tudi dokončajo in da se v danem trenutku začne s pogajanji.« slovanskih inžeuerjev in tehnikov v Zagrebu se bo sestavilo končnoveljavno besedilo stavbenega zakona. „Obzor44 proti »Jutru" Zagreb, 25. jan. (Tel. »Slov.«) »Obzor« razpravlja v uvodniku o razpustu vseh strank in pravi, da se jc s tem pokazalo, da se jc enako postopalo nasproti vsem državljanom v državi ter da so bile prazne nadc ljubljanskega Jutra«, ki se jc nekako po tihem veselilo razpusta hrvatskih in slovenskih strank, nadejajoč se, da se bo njihova stranka na račun razpu-ščenih strank razširila. Prav tako je bila zlobna vest ljubljanskega »Jutra«, da se bodo raz-j pustila hrvatska in slovenska kulturna in do-! brodelna društva. prijetni zavezniki. Položaj socijalistov se ni prav nič poslabšal kljub usodepolnim pogreš-kom, zlasti s 15. julijem predlanskega leta, ko so požgali justično palačo. Dr. Seipel jih je zopet učvrstil v glavnem z nespretnim manevriranjem v vprašanju zaščite najemnikov. Na tisoče je volivcev, ki bi bili vsled strahot 15 julija definitivno obrnili socijalistom hrbet, pa so se vsled nevarnosti, da jih gospodarji ne postavijo na cesto, zopet strnili okrog svojih varuhov-socialietov. Varna streha nad glavo jim je več nego vse deklamacije o socijalistični nevarnosti v vsem družabnem življenju. — Ce bi Seipel ne imel nad seboj hišnih gospodarjev, zlasti njihovega glavnega matadorja Pi-storja, ki je poslanec landbunda, bi bila njegova pozicija bolj trdna in bolj varna. A. G. Nevarne zahteve Gospodarski krogi so te dni objavili svoje zahteve in gospodarska načela, od katerih upajo, da bodo našo industrijo dvignila in pospešila. V teh načelih in praktičnih zahtevah je mnogo točk, ki jih mora odobravati brezpogojno vsakdo. Ideja gospodarskega sveta n. pr. je tako splošna last vseli slojev, da tu o kakem posebnem stališču gospodarskih krogov ni niti govora. Zato bodo v tem vprašanju gospodarski krogi našli enodušno podporo vseh stanov, v kolikor seveda mislijo, da jim je ta podpora potrebna. Jasno pa je, in to smo že večkrat poudarjali, da mora gospodarski svet biti organ vseh produkcijskih faktorjev in kon-sumentov, torej tudi kmelov in delavcev. Samo tale gospodarski svet more biti resnično dobro sredstvo za povzdigo gospodarstva celote v državi. Previsoka obrestna mera je tepla tudi jemete, ter posredno in neposredno tudi delavce — ni bila samo ovira razvoju industrije. Ravno tako je potrebno preurediti naše železniške tarife v korist nase državne skupnosti. Do tu se z gospodarskimi krogi strinjamo. Ne moremo se pa strinjati z vsemi njihovimi zahtevami o carinah in socialni zakonodaji. Tu pa prav z ozirom na državne interese, na interese skupnosti gremo narazen. Ta del njihovih zahtev je nevaren! Carinska zaščita. Do neke mere je upravičena, dokler ni škodljiva večini ostalih produkcijskih faktorjev in konsumentov. Struktura naše države je še vedno in bo še dolgo pretežno poljedelska. Zato ne gre, obremenjevati z visokimi carinami vse naše kmeiijstvo, na katerem temelji skoro vse dosedanje naše gospodarstvo, v najbolj važnih predmetih, kakor so gnojila, stroji, orodje itd. Gospodje bi iz narodnega gospodarstva morali vedeti, da so industrijske panoge, ki se protežirajo s podobnimi sredstvi na škodo vseh ostalih producen-tdv in vseh konsuinentov, vedno bolehave in se iz njih nikdar ne more razviti zdrava, krepka in močna industrija. S svojo carinsko politiko, kakršno gospoda želi, bi pač morda za silo pomagala malemu krogu, upropastila pa bi gospodarstvo našega kmetijstva. Isto velja z zahtevami gospodarskih krogov glede socialne zakonodaje. Tu hočejo gospodje protekciie od strani države na račun svojih delavcev. Dosedanji zakoni v delavsko varstvo naj bi se spremenili, da bi industriji ne bilo treba plačevati preveč bremen za delavstvo. Ta zahteva je dvakrat nevarna! Če delodajalec plačuje za svojega delavca del prispevkov za slučaj bolezni in onemoglosti, je to njegova socialna dolžnost. Vesten delavec nikdar za svoje delo ne more dobiti tistega plačila, kakršno bi za svoje osebno delo zaslužil. Za'!o pa je dolžnost družbe, da delavcu omogoči eksistenco ter ga zavaruje za slučaj bolezni in onemoglosti. Sedaj pa priti in ho-teti vzeti delavcu skromne pravice, ki mu jih daje zakon, se pravi grešiti nad človeškim dostojanstvom delavca, se pravi vzbujati v njem odpor. In to je danes, ko država potrebuje vseh moči, da se konsolidira v miru. skrajno nevarno. Nevarno pa je tudi z državnega stališča danes razburjati mirno delavstvo, ki je z redko lojalnostjo sprejelo novi red ter se doslej v ničemur ni sililo v ospredje. To delavstvo sedaj, ko se rešujejo važna državna in gospodarska Vprašanja, mirno in veslno vrši svojo dolžnost, zavedajoč se, da s tem najbolj služi ciljem svojega kralja. Zato se nam zdi dvakrat pomisleka vredno postopanje gospodarskih krogov, ki bi s svojimi zahtevami mogli motiti to mirno razpoloženje. Zato pravimo: Pustite delavske pravice v miru! Treba je nam vsem, da sodelujemo pri obnovi našega gospodarstva. Kdor pa meni, da bo to vršil tako, da bo pomagal le sebi in svojemu gospodarstvu na tuj račun — ta le Špekulira s patriotizmom! Načela, ki so jih postavili gospodarski krogi, so precej slična naukom zastarelega manšesterskega liberalizma, o katerem je zapisal dr. Krek, da je postavil v gospodarskem življenju na prestol sebičnost. In ta sebičnost je dala povod strašnim bojem, ki so pretresali Anglijo in kontinent dolgo vrsto desetletij. Takih bojev in pretresljajev obvarovati našo državo, je dolžnost vsakega patriota — zalo tudi dolžnost gospodarskih krogov. Načela razredne sebičnosti pa niso patriotizem! Imenovanja v gozdarskem ministrstvu Belgrad. 25. jan. (Tel. »Slo".«) Gozdarski minister je imenoval za zastopnika sarajevskega gozdarskega ravnatelja ing. Miljuša. Dosedanji zastopnik ing. Vojko Koprivnik je poklican na svoje mesto v oddelek za lovstvo in oddelek za Slovenijo. Redukcije v grad b. ministrstvu Belgrad, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Minister za javna dela jc izdal tole obvestilo: »V resoru ministrstva za javna dela se je izvršila redukcija nepotrebnega osebja, in sicer v ministrstvu v Belgradu, kakor tudi pri vseh ravnateljstvih in odsekih Reducirana sta dva upravna uradnika, 82 zvaničnikov, 35 cestnih nadzornikov, 202 cestarja (putarja)-sluge, dva strokovna uradnika, skupno 323 nameščencev. Od teh je bilo 306 dnevničarjev. Od 2846 uradnikov, koiikor jih ima io manistrsivo, znaša to 11.35%. Z izvršeno redukcijo bo država ori-hranila 3,580.848 Din.« Amerika se oborožuje . New Vork, 25, jani (Tel. »Slov.«) Senat jc danes pričel z razpravo o predlog«, da se zgradi v teku treh let 15 križark ter velika ladja za letala. — Senator Borah je zahteval, da se Črta dostavek, da ss zgrade te križarke v treh letih, da bi se mogla vlada poprej se posvetovati z drugimi državami. Predlaga, naj Hoover po želji senata skliče mednarodno konferenco še pred razorožitveno konferenco, ki se ima vršiti 1. 1931. Ta mednarodna konferenca naj razpravlja o svobodi merja, o pravicah nevtralne plovbe, o kodifikaciji pomorskih zakonov ia o definiciji pojmov morske kontia-bande, blokade itcl. Od uspeha te konference bo odvisno, ali bodo zaupale Združene države varstvo svoje trgovine mednarodnim pogodbam ali pa mogočnemu brodovju. Borah je Pretirane zahteve Grkov Atene, 25. jan. (Tel. »Slov.«) List Ethnos izve iz Belgrada, da je prišla komisija strokovnjakov za pogajanja z Grško in Jugoslavijo do zaključka, da je le malo upanja, %da bi sc mogla pogajanja v bližnji bodočnosti zadovoljivo končati, jugoslovanski zastopniki trdijo, da so protipredlogi, ki jih stavi Grška, pretirani, in da Grki zahtevajo sedaj mnogo več, kakor so prvotno zahtevali. Bethten za revizijo mirovnih pogodb Budimpešta, 25. jan. V parlamentu se je vršila razprava o stroških za vzdrževanje armade. Več poslancev je naglašalo, da zahteva vzdrževanje najemniške vojske preveč izdatkov. Radi tega naj uvede vlada na pristojnem mestu korake, da se revidirajo določbe glede madjarske armade v mirovni pogodbi. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil, da vlada vsekakor smatra za svojo dolžnost, da dela za revizijo mirovnih pogodb. Toda treba je čakati primernega ča&a. Položaj še ni dozorel in če bi že sedaj storila vlada kake tozadevne korake, bi se s tem samo škodovalo stvari revizije Same. Revizija mirovnih pogodb bo postala takrat aktualna, kadar bo javno mnenje vsega sveta v tem soglašalo, da ne bodo vse razorožitvene konference, ki se ponavljajo leto za letom privedle do nobenega uspeha, ker se nekatere države nočejo ali ne morejo razorožiti. Treba se bo tudi poprej tozadevno spora- I umeti z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarsko, ki se nahajajo v sličnem položaju. Slovaška ljudska stranka zapušča Tuko Praga, 25. jan. (Tel. »Slov.«) »Slovenski Ludove Noviny« in »Slovak«,, glasili slovaške ljudske stranke, se bavi ta danes s Tukovo afero v članku, ki je zbudil zelo mnogo zanimanja in čegar est je očividno obrnjena proti strankinemu vedji Hlinki. Članek pravi, da zadene znana obdolžitev samo Tuko samegd in da stranka nima z njim, oziroma s temi obdolžit-vami ničesar skupnega. Nevarnost je, da bo stranka pri ljudstvu zgubila svoj prestiž. Danes ne more biti nikdo več prepričan o tem — tako piše članek — da je Tuka nedolžen. Radi tega ni nihče opravičen, da bi Tuko branil v imenu stranke ali da bi se z njim identificiral. Kajti to bi lahko imelo za Slovaško ljudsko stranko zelo nevarne posledice. Izmenjava polit, jetnikov med ČSR in Madjarsko Praga, 25. jan. (Tel. »Slov.«) češkoslovaška in Madjarska sta se dogovorili, da si bosta medsebejno izmenjali politične jetnike. Danes sta se sestali v Bratislavi obe, komisiji, ki imata nalogo, da ugotovita identičnost teh jetnikov. Jutri se bo zamenjalo 15 madjarskih jetnikov za 15 češkoslovaških jetnikov. Proti uzurpatarju London, 25. jau. (Tel. >Slov.< ) (Daily Ex-press; poroča, da je kraljica Suraja porodila v pregnanstvu dečka. Proti uzurpatorju Baki i Saquao vlada med narodom veliko ncrazpolo-ženje zaradi njegove preteklosti. Pravijo, da je Čisto navaden ropar, in vse province čakajo s svojimi voditelji in svojimi armadami samo pomladi, ko skopni sneg, da bodo korakale proti Kabulu in zopet posadile na prestol kakega člana kraljeve rodbine. Razmišljanja eks~cesarja Pariz, 25. jan. (Tel. Slov.«) »Journal« prinaša intervievv mlade Francozinje s cesarjem Viljemom. Francozinjo je stalo dosti truda, da je bila sprejeta od eks-cesarja. Rekla mu je, da je njen poklic obiskovati slavne može. Viljem pa je skromno pripomnil: »Jaz sem samo še star mož, ki želi preživeti poslednje dneve svojega življenja v miru«. S politiko, da se ne bavi več. Zanima ga Nemčija, ker žive tam njegovi bratje. Zaupa v državo, da bo prej ali slej popravila svojo zmoto. Na vprašanje ali sodi cesar, da bo. še kdaj vojna, je odgovoril Viljem: »Vrjna je zakon življenja narodov, proti kateremu more pomagati le božja moč.« ostro napadel Angleže, češ da zlorabljajo prostost morja. Nevtralne države imajo pravico, da tudi v vojnem času uporabljajo morje brez vsake omejitve, razen seveda, da ne smejo pristati njih ladje v fizičnb blokiranih pristaniščih in ne smefo uganjati tihotapstva z municljo. Trdil je, da je v zadnji vojni proglasila Anglija skoro vsako trgovsko blago za tihotapstvo. Dasi je minulo že deset let od svetovne vojne, so velike mednarodne morske ceste še vedno brez zakonitega varstva. Naloga Združenih držav je, da zopet u postavijo svobodo morja. Če bi se Anglija branila, bi morale zgraditi Združene države tako brodovje, da bi ne bilo samo večje kot angleško brodovje, ampak tudi večje kot vsaka kombinacija tujega brodovja. Krvav zaključek kongresa makedonstvujuščih V nedeljo se je pričel v Sofiji kongres macedonsklh bratstev, ki naj bi po želji in vnetem prizadevanju bolgarske vlade dokazal, da vlada med makedonstvujnščimi zopet popolno soglasje. Ta želja bolgarskih nacionalistov pa se ni uresničila in je nasprotno dokazal kongres, da vlada med pristaši Vanče Mihajlova in med protogeristi nepremostljivo nasprotje. Vendar pa sta prva dva dneva še minula v miru, tretji dan pa so udarila z vso silo na dan za kratek čas udušena nasprotja. Zgodilo se je to ob govoru narodnega poslanca in zastopnika ohridskega bratstva Angela Uzunova. Uzunov je bil najprej učitelj, nato pa je dokončal juridično fakulteto ln postal sodnik okrožnega sodišča v Čustendilu. Bil je tu tudi glavni zaupnik vlade, ki je njemu pošiljala orožje in denar m komitske čete. Uzunov je bil vedno odločen pristaš Proto-gerova in je postal zlasti strasten nasprotnik Vanče Mihajlova po umoru Nauma Bjelova. V svojem govoru na kongresu je zaradi tega umora tudi vehementao napadel Mihajlova, kar je vzbudilo vihar ogorčenja. Okoli Uzunova so se zbrali protogeristi in z napetimi revolverji preprečili, da niso pristaši Vančeva iakoj krvavo obračunali z Uzunovim. Da bi preprečil krvoprelitje, je predsednik kongresa vzel Uzunovu besedo. Nato je dobil besedo bivši urednik »Makedonije« Kulišev, ki je enako ostro napadal Vančeva. Posledica tega je bila, da sta morala Kulišev in Uzunov s kongresa pobegniti. Nato je ltongTes izglasoval zaupnico sedanjemu vodstvu. Pozornost je vzbudilo, da se je velik del delegatov glasovanja odtegnil. Po kongresu je bila pripravljena od strani večine Uzunovu iii Kulisevu zaseda, a se napad ni posrečil. Ko pa se je okoli ene ure ponoči vračal protogerist Ni-: kola Dinev-Grislev domov, je bil v ulici Marije Luize izvršen nanj atentat. Dinev je bil ranjen v nogo in je svoje napadalce spoznal. Bila sta to Marin Vanšev in Gešo Pop-Janjev, ki je znan atentator in Id je bil svoje dni tudi poslan v Prago, da ubije bivšega ministra Obcva. S tem krvavim atentatom je bil zaključen kongres makedonstvujuščih in brez vsakega dvoma je, da bodo v kratkem sledili drusri atentati. Sloga v vrstah makedonstvujuščih je menda propadla za vedno. Bprba za koledar Bukarešt, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Sveti sinod rumunske cerkve je imel viharno sejo, na kateri se je posvetoval o datumu kdaj naj bodo velikonočni prazniki. Po novem koledarju so tudi pravoslavni velikonočni prazniki določeni na isti dan, kakor katoliški, tako da bi bila letos pravoslavna in katoliška Velika noč dne 31. marca. Temu pa se proti vi prebivalstvo in nekateri škofje Besarabije in Severne Moldavije. Vendar pa ie bila večina v Sv. Sinodu za novi koledar. Škofom v opoziciji se je namignilo, da lahko demisionirajo. Končno pa so vsi škofje podpisali izjavo, da naj se praznuje Velika noč po novem koledarju. Drobne vesti Rim, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Kot prvi odgovor na francoski mornariški program je sklenil ministrski svet, zgraditi večje število vojniii ladij vseh vrst. Rim, 25. jan. (Tel. »Slov.«) V Benetkah je danes umrl general Graziani, ki je vodil 16. novembra 1918 prva pogajanja z avstrijskimi mirovnimi posredovalci. Milan, 25. jan. V kerporativno zastopstvo je predlaganih 25 prejšnjih poslancev in senatorjev. Koncem februarja bodo imenovani za senatorje literati, učenjaki, umetniki in indu-strialci. London, 25. jan. Zdravstveno stanje angleškega kralja je ugodno. Bakteriološka preiskava je dognala, da je desni del pljuč brez bakterij. Kovno, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Radi slabe letine vlada med kmeti v Litvi huda lakota. Časopisi poročajo o nemirih radi lakote. Newyork, 25. jan. Med brazilijanskimi in paragvajskimi obmejnimi četami jc prišlo do streljanja. Ubit je en Braziljanec. Bukarešt, 25. jan. V oddelek orožništva, ki je korakal po cesti, je zavozii s silno naglico avto. 10 orožnikov je bilo ranjenih, med njimi 4 težko. Hitro je prišla resnica na dan Dne 28. januarja smo napisali v »Sloven-i-le: »Kakor hitro je kralj v svojem ma-i izjavil, da je prišel ko med n,a-in vladarjem ne more in ne sme biti redovalca, je bilo jasno, da so politične v naši državi zaenkrat d o igrale svojo vlogo. Vse politične stranko v Jugoslaviji brea izjeme so osnovane na demokratičnem parlamentarizmu; ker se je ta za gotovo dobo ukinil, je vsem demokratičnim strankam zmanjkalo, njihovega temelja. Zato je njihov razpust neizogibna posledica, potekajoča iz novega položaja kot takega...« cJutroc reagira dan kesneje, ko jo bila razpuščenia samo šr SLS in ne tudi SDS., tako-le: »Mislimo, da je napačno, ako se poskuša, kakor je to storilo dosedanje glasilo SLS v svojem komentarju prikrivati pravo stanje stvari. SLS ni bila razpuščena, ker je »vsem demokratičnim strankam zmanjkalo njihovega temelja«, temveč je razpuščeha iz razlogov, ki jih navaja bivši njen predsednik-, (kar je mimogrede povedano le »Jutrova« fantazija. Op. ured.) Samo 24 ur kasnejo pa je moralo »Jutro« po razpustu SDS gladko jporioviii uaša izvajanja. Iu to je tudi storilo, ko piše v svojem včerajšnjem uvodniku: ... »Današnji red je osnovan na suspenzlji ustave. Vse v državi obstoječe stranke pa imajo svojo programe osnovane baš na principih parlamentarizma in demokracijo ter sc nahajajo torej v praktičnem nasprotstvu z današnjim stanjem v državi.« Vsled tega je tudi vlada razpustila vse stranke, kar je storila tem lažje, ker so stranke predložile svoje stare nespremenjene programe. Argumentacije »Jutra« ni torej držala niti 24 ur in »Jutro« je moralo hočeš nočeš lepo priznati naša izvajanja kot pravilna. Prezgodnjo veselje. Silno veselje je vladalo v vrstah bivše m Maksimovičem pa se je vprašanje znova o-krenilo. Zvedeli smo, da je na naknadne e-dite pristal tudi finančni minister. Razpust vseh odborov razpuščenih strank Split, 25. jan. (Tel. »Slov.«) Danes so bile razpuščeni krajeni in okrožni odbori NRS, DS, SDS in zemljoradnikov. Prav tako je bila raz-puščena strar.ka »Ženskega pokreta«. Prostori teh organizacij so se zapečatili, imovina in arhivi pa so se shranili na velikem županstvu. Belgrajske vesti Nj. Vel. Kralj je sprejel v avdijenco dr. Drinkoviča ter mostarskega škofa Mišiča ter delegata zdravniške delegacije iz Zagreba. Seja ministrskega sveta se je vršila danes na Topčideru v- »Gardijskem domu«. Pričela se je ob pol 6 zvečer. V glavnem se je bavila s proračunom. Finančni minister je podpisal pravilnik o tranzitnem skladišču v Solunu. Prosvobii minister Božidar Maksimovič bo zamenjal, kakor čujemo, svoj reso i- z drugim. Med njegovimi nasledniki je najresuejši kandidat za ministra p ros vete dr. Ninko Perič. Ukinilo se bo osem poštnih uradov. Predvsem pridejo v poštev sezonske pošte. Slovenija s tem ni prizadela. »Vojni list« objavlja več ukazov, s katerimi se prevajajo častniki v aktivno službo. Zagrebške vesti Zagreb, 25. januarja. (Tel. »Slov.«) Za-grebSka policija je od bjelovarske policije prejela tiralico za bivšim poštnini uradnikom Ivanom Salopekom. Novembra je nastopil dopust, pozneje pa se ni več vrnii v službo. Pri pregledovanju knjig so ugotovili, da je odnesel nad 70.000 Din. Zagreb, 25. januarja. (Tel. »Slov.«) Danes so se vrnil} v Zagreb katoliški Šlufje, 'ki so se več dni mudili v Belgradu. Splitski škof Ronefačič bo več dni ostal v Zagrebu. Zagreb, 25. januarja. (Tel. »Slov.«) Zagrebška policija je prejela iz Belgrada nalog, da razpusti vse politične stranke. Danes so bile razpuščene vse tiste stranke, ki 9o "še obstojale: RS, DS, SDS in JSS.