Ameriška Domovina p /9cl^3v//c ^&8d x f^OoTc!2 lan ^ ,H mm yil yy pta. ‘ e * tAH®UA®€ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1968 /ir m/* c ra ■ e /if mi— m o m e SLOVCNIAN MORNING N€WSPAPei ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI lila se zmeraj grize ceškoslovaika kriza Predsednik SFRJ Josip Broz jc spoznal, da ga v Moskvi upoštevajo manj, kot je mislil. Po ruskem vdoru ČSR je svetoval Romunom zmernost in uvidevnost. CLEVELAND, O. — Nihče se ni zadnjih 12 mesecev tako veselil napredka češkega liberal nega komunizma kot Tito. Seveda ni bil zadovoljen, da je Dub čekov režim dal svojemu narodu svobodo tiska, svobodo združevanja, čeprav še močno omejeno, vendar se tega ni ustrašil. Prepričan je bil, da bo tudi Dubček pokazal zobe, kakor hitro bodo češkoslovaški komunisti začutili, da je njihova idejnopolitična vloga, t. j. proletarska diktatura v nevarnosti. Ko je Moskva začela zmeraj bolj godrnjati, je bil Tito tisti komunist, ki je bodril češke in slovaške tovariše, naj se nikar ničesar ne bojijo. Kvečjemu se jim lahko zgodi to, kar se je nje-niu pred 20 leti, da jih bo Kre-nrelj postavil na ulico. To pa ne bo tako hudo, saj bodo tudi tam našli tovariše, na primer njegove somišljenike. V Moskvi so sklenili drugače, poslali so svoje divizije na Češkoslovaško. To je Tita tudi o-sebno prizadelo, saj je vedel, da je s a m o z avest češkoslovaških komunistov v precejšnji meri temeljila tudi na njegovem vplivu v Pragi. Hitro je spoznal, da je njegova veljava v Pragi padla na ničlo, pa naj on še tako obsoja rusko politiko. Tito je tudi hitro uvidel, da se te čase nihče ne sme šaliti z Rusi, da je treba njihove grožnje in zahteve vzeti zares. Zato je takoj svetoval romunskemu Ceausescuju, naj bo zmeren in uvideven. In res je Ceausescu postal drug človek, kakor hitro je zadnjič govoril s Titom. Začel je Moskvi popuščati v zunanji politiki. Najlepše se je to videlo ta teden, ko so v Bukarešti pričakovali obisk angleškega z u n a njega ministra. Ceausescu je hitel, da še pred Prihodom angleškega gosta pove na ves glas Kremlju, da je Romunija še zmeraj trdna komunistična dežela, ki bo komunizem Postavila nad vsak drug romunski narodni interes. Tako ponižno ni Ceausescu govoril že dolgo časa. Tito ima še druge skrbi. Boji se, da bi rusko vojno brodovje v Sredozemlju lahko priplulo na tzlet ali celo na vojaške vaje v Jadran. Tito prešteva tudi glave svo-Hh vernih pristašev, pa jih med Srbi ne najde ravno preveč. Nezanesljivih pristašev pa ima na Pretek, menda v prav vseh vodilnih organih ZKJ. Le kako naj Se pri takem stanju “zaupno” Pogovarja na primer z ruskim Poslanikom, ki mu prinaša protestne note in očitke iz Moskve. Vdor čet Varšavskega pakta v oSB bit odlično organiziran in izveden PRAGA, ČSR. — Kar je bilo 20. avgusta tujih vojaških strokovnjakov v Pragi, vsi so prišli do zaključka, da je bil vdor divizij Varšavskega pakta odlično organiziran. Strokovnjaki niso mogli opaziti nikjer nobene zmede, nobenega oklevanja, vse se je odvijalo na minuto točno po programu. Pri tem je treba pomisliti, da je šlo za okoli 650 000 vojakov v polni vojni opremi, torej 100,000 več kot jih ima Amerika v Južnem Vietnamu. Vdor je tudi pokazal, da znašajo oborožene sile Varšavskega pakta dosti več kot 250,000 mož, kot so vojaški krogi NATO cenili nasprotnikovo vojno moč prve dni. Seveda je treba na drugi strani vpoštevati, da je imelo poveljstvo čet Varšavskega pakta tudi dosti časa, da vse predvidi in skrbno pripravi. Vdor je seveda opozoril organizatorje oboroženih sil NATO na pomanjkljivosti v njihovi organizaciji, ki jih verjetno ni malo, akoravno javnosti niso znane. Mislijo, da se je vdora udeležilo do 35 divizij, večina med njimi je bila opremljena s tanki in oklepnimi vozovi. Če se zgodi nesreča, vam ne ‘ftore nihče pomagati, če se ni-*te držali prometnih predpisov. CI.OUOY V rnnensk prerok pran: Delno oblačno in hladno. Naj-•višja temperatura okoli 65. Vlada ČSR podala izja-o o pravicah posameznikov PRAGA, ČSR. — Vlada je takoj po vrnitvi predsednika O. Černika iz Moskve, kjer je podpisal v imenu ČSR z ZSSR protokol o gospodarskih odnosih med obema državama, s katerim se ČSR zavezuje k sodelovanju z ZSSR, ta pa obljublja, da bo ČSR oskrbovala z industrijskimi surovinami in živežem, izdala izjavo o pravicah posameznikov. V izjavi zagotavlja tudi svobodo umetnikov, z n a n s tvenikov in drugih izobražencev v vzdrževanju stikov s tujino. Vlada poziva v izjavi tudi tisoče Čehov in Slovakov, ki so zapustili svojo domovino, naj se vrnejo domov in delajo v njeno korist. Veliko Čehov in Slovakov, ki so bili v času zasedbe izven ČSR, je enostavno ostalo zunaj in čakajo na razvoj položaja. Če se bodo razmere kolikor toliko “normalizirale”, bo večina odšla domov, nekaj pa jih bo odšlo v svet, naj postane ruska zasedba bolj človeška ali ne. Kaj pa črnski volivci! Na splošno daje javnost črnini volivcem večji pomen in večji delež, kot ga ti dejansko imajo. WASHINGTON, D.C. — Črnci predstavljajo nekako deseti del prebivalstva naše dežele. Do državljanske vojne pred sto leti so večinoma živeli na plantažah v južnih državah. Ko so prenehali biti sužnji, so živeli kot svobodni državljani, pa bili gospodarsko tako odvisni od belih lastnikov zemlje in podjetij, da je bilo dejansko njihovo stanje komaj kaj boljše, če ne ponekod celo slabše kot preje. Prva svetovna vojna, še bolj pa druga sta zvabili na sto tisoče črncev z Juga v severna mesta in industrijska središča. Tu so se naseljevali skupaj v lastnih naseljih, ki so kmalu postala zgled zanemarjenosti in nesnage. Črnci, ki so si gospodarsko o-pomogli ali se dvignili na višjo raven s šolanjem, so skoraj dosledno zapuščali črna naselja in si iskali bivališča v boljših, belih ali mešanih predelih mest. Šele v zadnjih letih je del izobražencev začel ostajati v črnih naseljih in organizirati svoje črne rojake gospodarsko in politično. Ponekod so dosegli lepe uspehe in ustvarjen je bil vtis, da bodo črni volivci igrali pomembno vlogo tudi pri zveznih volitvah. Številke govore v tem pogledu za črne manj ugodno, njihova vloga ne bp odločilna, čeprav utegne biti.važna. Na Jugu ne predstavljajo črnci več kot eno četrtino prebivalstva, na Severu je odnos med belimi in črnimi 14:1 v korist belih, v ostalih državah pa prevladujejo beli v razmerju 9:1. V glavnih državah je razmerje: v Michiganu 10:1, v Illinoisu 9:1, v Ohiu 12:1, v Kaliforniji 12:1, v New Yorku 11:1, v Pennsylvani-ji 13:1, v New Jersey 11:1. Črnci so številni v nekaterih velikih mestih. Tako pride v New Yorku na 6 belih 1 črn, v Chicagu na 4 bele 1 črn, v Los Angelesu na 5 belih 1 črn, v Phi-ladelphiji, Detroitu in v Clevelandu na 3 bele po 1 črn, v New Orleansu na 2 bela 1 črn. V Beogradu pazuo slede napadom rdeših tovarišev BEOGRAD, SFRJ. — Vsa žrela komunističnih časopisnih topov za železno zaveso so sedaj obrnjena proti Beogradu. Titov-ci dnevno zapisujejo, odkod prihajajo napadi na njihovo deželo. V napadanju prednjačita Sofija in Varšava, ne zaostaja pa dosti Vzhodni Berlin, odnosno Pankov. Napadi ne pridejo vsi na en dan, se vrstijo, kot da bi jih odrejala nevidna roka, najbrže v Kremlju. Posebno vnemo kažejo tovariši v Sofiji. Ko so bolgarski komunisti uradno praznovali 24-letnico komunistične “revolucije” v Sofiji, je bil na slavnost povabljen tudi jugoslovanski poslanik, ki se je povabilu odzval. To ni motilo glavnega govornika na slavnosti, da ne bi javno napadel Jugoslavijo, ker je Beograd označil “bolgarsko bratsko pomoč Češkoslovaški” s pravim imenom. Imenoval jo je vojaško intervencijo. Na tako žalitev je jugoslovanski poslanik odgovoril s tem, da je s slavnosti demonstrativno odšel. Taki incidenti med Sofijo in Beogradom se dogajajo dnevno. Vmes se oglaša tudi kritika iz Kremlja, ki je pa večkrat naravnost brutalna. Kaj naj to pomeni, se sprašujejo politični opazovalci v Beogradu. BDEČI SE UMAKNILI OD TAY NINHA PRI SAIGONU Sovražnikovi oddelki, ki so zavzeli del glavnega pokrajinskega mesta Tay Ninh, so se po zagrizenih bojih z južnovietnamskimi padalci in marini včeraj preko noči umaknili kake 3 milje od mesta, kjer naj bi bili zakopani močnejši rdeči oddelki. SAIGON, J. Viet. — Močne rdeče sovražne enote so v začetku tedna v kratki dobi nekaj tednov znova udarile z vsi silo na pokrajinsko glavno mesto Tay Ninh, ki leži ob glavni poti iz Kambodže proti Saigonu. Od Kambodže je oddaljeno le okoli 14 milj, od Saigona pa 45. Napad je bil izredno močan in rdečim se je posrečilo zasesti dober del mesta, predno so prišle obrambi na pomoč vladne čete in začele potiskati rdeče nazaj. Oddelki vladnih padalcev in marinov so se včeraj ves dan trdo borili z rdečimi, ki so vztrajno branili zavzete položaje. Pod varstvom noči so se rdeči umaknili iz mesta in se po nekaterih vesteh zakopali kake tri milje proti kambodžanski meji. okoli 200,000 Sihanuk se zopet bliža ZDA? Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. SAIGON, J. Viet. — Kambodžanski predsednik’ princ Norodom Sihanuk je v zunanji politiki silno previden. Dolgo se ni maral odločiti na nobeno stran. Ko je videl, da utegnejo rdeči le izvesti svoje načrte v Vietnamu, se je začel nagibati na njihovo stran in jim dovolil uporabo svojega ozemlja. Ko je izgledalo, da utegnejo ZDA le vztrajati in Južni Vietnam ohraniti neodvisen in svoboden, se je začel zopet odmikati rdečim. V zvezi s tem je lani sprejel Mrs. J. F. Kennedy in poslanika ZDA v Indiji Bowle-sa. V strahu, da je šel predaleč, je zopet nekaj krati napadel ZDA. Sedaj trdijo, da se “čudi”, da lanski ameriški obisk ni privedel do izboljšanja odnosov z ZDA. — Komaj eno petino prebivalcev Velike Britanije se ukvarja s kmetijstvom. Tay Ninh ima prebivalcev in je važno mesto samo po sebi. V 3 tednih že drugi uspešni rdeči vdor vanj dokazuje, da se vladna stran ni dovolj pobrigala za njegovo obrambo ali pa tega ne more storiti. Ameriški bombniki B52 so ponovno bombardirali ozemlje med mestom in mejo Kambodže, kjer se rdeči običajno zbirajo za svoje pohode proti Saigonu. Ta bombardiranja rdečih operacij ne morejo preprečiti, četudi jih verjetno otežujejo. Vojaški opazovalci ugibljejo, da je bil napad na Tay Ninh v zvezi s pripravami na napad na Saigon. Napad na Tay Ninh naj bi pritegnil del vladnih čet v ta predel in s tem oslabil neposredno obrambo Saigona, kamor so po podatkih policije rdeči vtihotapili že močnejše svoje oddelke, ki čakajo samo na ukaz za napad na vladne postojanke in za pomoč oddelkom, ki bodo skušali vdreti v Saigon od zunaj. Drugi mislijo, da je mesto Tay Ninh samo po sebi dovolj pomembno in so ga rdeči napadli in vdrli vanj, da pokažejo prebivalstvu, da jih vlada ne more uspešno varovati pred njimi. V včerajšnje boje med vladnimi četami in rdečimi okoli Tay Ninha so posegli ameriški oboroženi helikopterji in letala, ki so bombardirala in obstreljevala rdeče in njihove položaje. Vojaški poveljniki trdijo, da so bili včerajšnji boji v Tay Ninhu najostrejši od bojev tekom druge rdeče ofenzive v maju. Neki ujetnik, ki so ga vladne čete zajele v začetku bojev v Tay Ninhu, je dejal, da je pritisnila proti mestu cela divizija z okoli 7,500 borci iz svojih skrivališč v Kambodži. Ameriški vojaški svetovalci poročajo, da je glavna rdeča sila še vedno zakopana v bližini Tay Ninha, kvečjemu kake tri milje od mestnega roba. Demokratski senatni kandidat Gilligan zagazil v slepe ulice CLEVELAND, O. — Koali cija unijskih in črnskih politikov je spomladi napela vse sile, da prepreči senatorju Lau-schetu ponovno kandidaturo za Kongres. Za zastavonošo je izbrala bivšega demokratskega kongresnika Gilligana, ki je pri primarnih volitvah tudi res zmagal nad Lauschetom. Veliko je bilo takrat veselje v taborih unijskih in črnskih političnih voditeljev. Gilligan sam pa je že gledal v deveta nebesa; govoriti je začel o milijonih volivcev, ki jih bo nova demokratska zastava pritegnila nase. Pri tem je celo sklenil, da bo ustvaril svojo posebno politično podobo, kot jo je imel F. J. Lausche; seveda bi bila njegova bolj originalna, zato pa daleč od Lau-schetove. Pa je demokratska politika kmalu začela nagajati Gilli-ganovim načrtom. Gilligan je hotel igrati v dvoboju Humphrey - McCar- thy nevtralno vlogo. Unije imajo svoj dogovor s Hum-phreyjem in so naravnost zahtevale od Gilligana, da podpre Humphreyjevo kandidaturo. Ker Gilligan tega ni hotel storiti, so mu zagrozile, da njegove kandidature ne bodo denarno podpirale. Svojo grožnjo so tudi začele izvajati še pred demokratsko konvencijo. Gilliganov voliv-ni fond je ostal prazen, Gilligan sam pa v zadregi. Z McCarthyjevo skupino je Gilligan prišel navzkriž na demokratski konvenciji. Skupina ga je hotela pridobiti, da bi konvenciji priporočil McCarthy j a za kandidata. Gilligan je predlog odbil; rekel je, da hoče ostati nevtralen do konca. Tako se je z isto utemeljitvijo zameril unijam in pristašem senatorja McCar-thyja. Pristaši so mu baje obljubili za njegov volivni fond $250,000; Gilligan se ni dal ujeti na trnek, ker je vedel, da je McCarthyjeva blagajna prav tako prazna kot njegova. Baje ima povrhu še milijon dolarjev dolga. Pri tem Gilligan vneto zagovarja McCarthyjevo stališče v vietnamski vojni. Saj je ravno radi tega prišel v spor z unijami. Gilligan je mislil, da ima vsaj ohajske črnske volivce za seboj, pa je tudi tam naletel na težave. Ko je bilo treba voliti Stokesa za župana in postaviti županovega brata za kongresnega k a n d i data, so -črni volivci pokazali izredno rasno disciplino. Ta pa ni več v veljavi, kar se tiče Gilligana. Ko je namreč Gilligan bil proti temu, da pristaši “črne sile” cepijo demokratsko stranko, so ga pristaši pustili gladko na cedilu in šli svoja pota. To bo verjetno imelo vpliv na vse črne volivce, kadar bodo stali pred izbiro, koga naj volijo za ohajskega senatorja. Gilligan mora sedaj iskati prijatelje še med narodnimi manjšinami. Tu bo naletel vsaj na antipatije. Narodne manjšine še niso pozabile imena F. J. Lausche in zanje bo Gilligan tisti, ki ga je podrl in ne koalicija unijskih in črnskih politikov. Kako se bo Gilligan izmazal pri narodnih manjšinah, nimamo pojma. Vemo pa, da okoli njih pridno leta repubr likanski kandidat Saxbe. Ta verjetno ne bo imel nobene skrbi glede volivnega fonda, saj bodo republikanci napeli vse sile, da dobijo “nazaj“ vsaj enega senatorja v Ohiu. Gilligan ni postal pesimist, menda vneto pripravlja pro-pagadni film, ki bo vanj moral investirati skoraj pol milijona dolarjev. Podoben film pripravlja tudi Saxbe. Senatorska kampanja v naši državi ne bo torej mrtva. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — AFL-CIO Združena federacija učiteljstva je včeraj znova proglasila štrajk, ko je drhal onemogočila učiteljem v Ocean Hill-Brownsville predelu v Brooklynu vstop v učilnice, čeprav jim je uspelo pod varstvom policije priti do šolskih poslopij. Krajevni šolski odbor, ki ga sestavljajo črnci in Portorikanci je odpustil belo učiteljstvo in tega ne mara nazaj, četudi je glavni šolski odbor tako odredil. Zastopnik učiteljske unije je izjavil, da je to prelom komaj v torek odobrenega sporazuma in zato unija objavlja znova štrajk. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj končal delo na zakonskem predlogu o “resnici v pogajanjih” pri zveznih dobavah in ga poslal predsedniku v podpis. Prav tako je Senat odobril zakonski predlog o podaljšanju “odbora za ponovna pogajanja,” katerega naloga je nadzirati pogodbe za vojne dobave in zahtevati njihove spremembe, če se pokaže, da so podjetja hotela doseči prekomerne dobičke. Iz Clevelanda . in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Važna seja— Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zvečer v navadnih prostorih važno sejo zaradi združitve s št. 7 ADZ. Zadušnica— V soboto, 14. sept. ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue sv. maša za pok. gen. Leona Rupnika. Manj šolarjev— V katoliške šole se je v clevelandski škofiji vpisalo letos okoli 130,000 učencev in učenk, nekako 6,000 manj kot lani. Število je padlo samo v osnovnih šolah, delno zaradi padca rojstev, delno pa tudi zaradi spremembe odnosa staršev do katoliških šol. Prenekateri so se začeli izogibati dvojemu bremenu. Na eni strani morajo s svojimi davki vzdrževati javne šole za druge otroke na drugi pa s svoji prispevki katoliške šole za svoje otroke. Prijeten obisk— Včeraj dopoldne se je oglasil v našem uradu prof. dr. Jože Velikonja, ko se je na poti domov v Seattle, Wash., kjer je na tamkajšnji univerzi vodja zemljepisnega oddelka, ustavil v našem mestu pri svojih sorodnikih. Povedal je veliko zanimivega s svojega enoletnega študijskega bivanja in potovanja po Evropi. Hvala za obisk! Nov pristaniški direktor— Župan Stokes je včeraj imenoval na mesto odstopivšega N. C. Painchauda, zadnjega od bivše Locherjeve administracije, za pristaniškega direktorja 34 let starega odvetnika W. K. Cro-nina. Novi direktor bo zasedel svoje mesto 3. oktobra. Nigerijska mirovna pogajanja v Adis Abebi propadla ADIS ABEBA, Abes. — Organizacija afriške edinosti je poleti naprosila šest svojih članic, naj pod predsedstvom cesarja Hajle Selasija skušajo doseči mir v Nigeriji. Delegacija se je sestala 4. avgusta, zadnji ponedeljek je pa morala ugotoviti, da so pogajanja propadla. Nigerijska delegacija in zastopstvo Biafre sta sicer nekaj obetala, toda do sklepa ni prišlo. Abesinski cesar je zato sklenil, da bo predmet spravil znova na dnevni red na sedanjem sestanku OAE na vrhovih, ki se OTTAWA, Can. — Predsednik vlade P. E. Trudeau je prijel včeraj francosko vlado zaradi njenega vmešavanja v kanadske zadeve. Francoski pred- , o'-ij etiirrv c* a x~x-j xi a vxi stavnik je na svojo roko brez vrgi te dni v Alžirju. vednosti zvezne in pokrajinske vlade obiskoval francosko govoreče prebivalce Manitobe in se z njimi dogovarjal o načrtu za uveljavitev francoščine. MARSEILLES, Fr. — Včeraj se je vnelo potniško letalo Cara-velle družbe Air France Za podpiranje tujine izglasovan znesek $1.9 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Skupna kongresna komisija je določila za podpiranje tujine znesek na; $1.9 bilijonov. To je ravno za letu z Ajaccio na Korziki v j bilijon dolarjev manj, kot je Nico na Rivieri ter treščilo 25 , predlagala Johnsonova admini-milj od obale v Sredozemsko I stracija. S tem še ni rečena zad- morje. Vseh 95 oseb v letalu je bilo mrtvih. PRAGA, ČSR. — Tekom noči so se ruski tanki in druge vojaške enote umaknile iz Prage in drugih večjih mest v njihovo okolico. Vesti iz vladnih krogov trdijo, da bodo zasedbene čete z izjemo divizij na zahodnonemški meji odšle iz ČSR do konca prihodnjega meseca. nja beseda. Sedaj je bil izglasovan le pooblastilni zakon, pride pa na vrsto še nakazilni zakon, tam bodo senatorji in kongresniki predlagali še nove omejitve, ki bodo vsaj deloma prišle do veljave pri končnih glasovanjih. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, t. postanite še danes! JniEmSKA Bomomm 6117 St Clair Ave. — Hinder*on 1-C82* — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and fiditor: Mary Debevec J” NAROČNINA: Eft Združene države: i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Ea Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec* Petkova izdaja $5.00 na leto \ SUBSCRIPTION SATES: United States: P $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 176 Thursday, Sept. 12,1968 Kam je izginilo skoraj 38,000 tržaških Slovencev? Na ozemlju današnje tržaške pokrajine so leta 1910' našteli 70,032 Slovencev. Petintrideset let pozneje t. j. v letu 1945 so našteli točno isto število Slovencev. Pri ljudskem štetju v letu 1961 pa se je izjavilo za Slovence (ali slovensko govoreče) na Tržaškem samo še 25,582 prebivalcev. Naj navedemo še eno ljudsko štetje in sicer iz leta 1951. Tedaj je Zavezniška uprava v Trstu ugotovila, da je na tržaškem ozemlju 63,000 Slovencev. Če vzamemo za pravilno to zadnjo številko, potem vidimo, da se je število Slovencev od lea 1951 dol eta 1961 znižalo za 37,418 oseb. V 25-letni dobi fašizma je število Slovencev — kljub strašnim izgubam v dveh vojnah, kljub fašističnim zločinom in nasilju in kljub številnemu izseljevanju — ostalo isto in to zaradi velike narodne zavednosti in odpora proti asimilaciji. V povojni dobi pa se je v nekaj letih število Slovencev znižalo za okoli 38,000 oseb. Kdo je povzročil in kdo je kriv, da se je na tržaškem nodročju pri ljudskem štetju leta 1961 izjavilo za Slovence samo 25,582 prebivalcev? Edini krivci vsega tega so “slovenski” komunisti na Tržaškem in njihova tako imenovana fratelančna politika. Besedo “slovenski” smo dali pod narekovaje, ker so bili to sicer komunisti slovenskega rodu in jezika, toda brez vsake slovenske zavesti. Svetovna komunistična oblast je bil njihov cilj, slovenski narod pa jih ni prav nič brigal. Govorjenje o slovenstvu sp smatrali za nepotrebno in celo za nevarne meščanske nacionalistične izbruhe. Tako se je zgodilo, da je doba stalinizma, fratelance (ozkega bratenja z Italijani na škodo slovenstva) in inter-nacionalizma v kratki povojni dobi izbrisala s tržaškega področja več kot polovico Slovencev. Marsikdo bo vprašal, ali je sploh mogoče, da bi en narod mogel v tako kratkem času asimilirati ali použiti tako veliko število narodno zavednih prebivalcev drugega naroda. Znano je, da je od naselitve Slovencev na sedanjem prostoru ostala naša jezikovna meja na jugu nespremenjena. Kako je torej mogoče, da se je sedaj v nekaj letih zgodilo, česar se preje v tisoč in več letih ni moglo zgoditi? Vedno so bili in bodo ljudje, ki iz posebnih razlogov sprejemajo drugo narodnost. Toda taki primeri niso važni in tudi ne odločilni za usodo nekega naroda. Važne in usodne so masovne ali množične asimilacije. Na Tržaškem imamo opravka s tako množično asimilacijo. Kako je prišlo do te asimilacije? Berdon pravi v razpravi, da je množično poitalijančevanje posledica potujčevalnih akcij. Komunisti so proglasili internacionalizem kot edino pravilno doktrino in zato je seveda slovensko levičarsko delavstvo vpisovalo svoje o-troke v italijanske šole, da bi bili videti bolj internacionalni. Narodno zavest so komunisti proglasili za škodljiv kapitalistično meščanski pojem in so narodno zavedne Slovence zasmehovali ter jih zmerjali z “nacionalisti”, “Slovenar-ji” itd. Komunisti so razpustili Neodvisno socialistično zvezo, ki je bila slovenska levičarska politična stranka, ki je imela svoj strankin aparat, svoj časopis (edini slovenski dnevnik v Trstu), svoje predstavništvo v vseh izvoljenih oblastnih organih, svoje slovenske volivce. In kar je najhujše je to, da so komunisti istočasno z razpustom te slovenske politične stranke nasvetovali članom te stranke, da naj se vključijo bodisi v italijansko komunistično bodisi v italijansko socialistično stranko. To je slovensko, levičarsko usmerjeno delavstvo tudi res storilo in — narodno utonilo. Nasvet, da naj se slovenski delavci vključijo v italijanske politične stranke, zlasti še v italijansko komunistično stranko (KPI), je bila usodna napaka. KPI je bila vedno proti tržaškim Slovencem med vojno in v vsej povojni dobi. Vodja italijanskega komunizma Togliatti je leta 1945 zatrjeval italijanstvo Trsta ter zahteval Trst za Italijo, čeprav je ta “kapitalistična”, ter je bil proti temu, da bi bil priključen komunistični Jugoslaviji: bil je torej najpreje Italijan m nato šele komunist, dočim so bili slovenski komunisti najpreje komunisti in nato šele — ali sploh ne — Slovenci. Tudi Togliattijev naslednik L. Longo je obsodil “nacionalistične in šovinistične zahteve slovenskega ljudstva pa priključitvi Trsta Jugoslaviji.'* In v tako stranko, ki je bila sovražno razpoložena proti Slovencem, so slovenski komunisti pognali slovensko delavstvo na Tržaškem. Posledice seveda niso izostale. Poitalijančevanje Slovencev na Tržaškem se nabolj vidi v strahotnem padanju števila slovenskih otrok v slovenskih šolah na Tržaškem. Poglejmo nekaj številk. Kolonkovec (Sv. Marija Magdalena Spodnja). Leta 1946 se je za Slovence izjavilo 4045 oseb. Slovenska skup- nost pa je pri zadnjih volitvah leta 1965 prejela 206 glasov. Leta 1946 je slovensko šolo obiskovalo 350 otrok, sedaj pa zahaja v slovensko šolo pri Sv. Ani 28 otrok. skedenj. Leta 1964 je bilo v slovenskih šolah 200 u-čencev. Letos jih je samo 18. Rocol. Po ljudskem štetju iz leta 1946 je bilo v Rocolu 2182 Slovencev. Tam ni sedaj več slovenskih učencev; tudi za vrtec jih ni, čeprav se za ustanovitev slovenskega vrtca zahteva samo par otrok. Barkovlje. V letu 1964 je bilo 3017 Slovencev in je o-snovna šola štela 140 slovenskih otrok. Leta 1965 jih je bilo samo še 30. Rojan. V letu 1946 je bilo 2342 Slovencev in v rojanski šola 258 slovenskih otrok. V letu 1965 je bilo še samo 25 slovenskih učencev. Lahko si predstavljamo tiho in očito veselje Italijanov nad tem hitrim umiranjem Slovencev na Tržaškem. Gornje številke so zadosten dokaz za velik zločin, ki so ga zagrešili komunisti nad slovenskim narodom. Kar niso tujci v 1400 letih mogli storiti, to so opravili na Tržaškem komunisti v kratkih 25 letih. Na tem lepem in važnem koščku slovenske zemlje imamo danes samo še 25,000 narodno zavednih Slovencev, ki brez vsake podpore svoje matične domovine, z največjim trudom in z največjo požrtvovalnostjo ohranjajo svojo slovensko narodno zavest, molijo po slovensko, govorijo slovensko, pošiljajo otroke v slovenske šole, gojijo pravo slovensko kulturo in se borijo za politične in druge narodne pravice Slovencev na Tržaškem. Če bi slovenski komunisti ničesar drugega ne zagrešili kot ta zločin nad Slovenci na Tržaškem, bi bili vredni najhujše obsodbe vsega slovenskega naroda. Slavko Česnovar (Vestnik 1968/11.) m I BESEDA IZ NARODA Demanim jubilej župnije sv, ¥ida CLEVELAND, O. — Jernej Ponikvar, drugi župnik ameri-ško-slovenske župnije pri Sv. Vidu v Clevelandu, nosi po vsej u-pravičenosti naslov župnik go-spodar-graditelj, mož, ki je ne-glede na vse težave opremil vi-dovsko župnijo z dokončnimi cerkvenimi odnosno župnijskimi zgradbami, t. j. z novo cerkvijo, ki bo tako po svoji trdnosti kot tudi po svojem obsegu kos po zgodovini ji določeni življenjski dobi; dalje z novim župniščem, ki ustreza tako danes in bo še dolgo v prihodnosti ustrezalo tozadevnim življenjskim zahtevam, in končno z novim šolskim poslopjem, glede katerega se moramo čuditi, kako daljnoviden je bil drugi vidov-ski župnik tudi v tem pogledu. Ker ni brez značilne veljave, naj na tem prostoru ponovim izjavo, katero je župnik Ponikvar sam dal uredniku Ivanu Račiču na vprašanje, zakaj vendar ne napiše zgodovine svoje župnije, pa mu je bil ta ne da bi bil kaj pomislil, takole odgovoril: “Jaz zgodovine ne pišem, jaz zgodovino pišem!” Msgr. J. Ponikvar Župnik Jernej Ponikvar je bil rojen 21. avgusta 1877 pri Fari št. 1, župnija sv. Mihaela na Blokah na Notranjskem. V družini je bilo 9 ali celo 10 otrok, se pravi, prav toliko, kolikor jih je bilo v družini njegovega prednika (10). Eden od Jernejevih bratov lazarist Jakob Ponikvar je bil znan slovenski misijonar, dve od Jernejevih sester pa sta postali usmiljenki; ena izmed njiju je še pred ne tako davnim časom umrla v Argentini. Brat lazarist je bil leta 1935 spremljal ljubljanskega škofa dr. Rožmana, ki se je bil tistega leta mudil na obisku v tej deželi. Mali Jernej je hodil v šolo najprej v domačem kraju, pozneje pa še v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Ko je bil leta 1901 obiskal znani nam Frančišek Ks. Bajec, župnik v Fairfaxu v Minnesoti, stari kraj in tam iskal slovenskih dijakov, ki bi želeli postati duhovniki in se nato posvetiti dušnopastirske-mu delu med ameriškimi rojaki, je bil mimo še nekaterih drugih navdušil zlasti tudi mladega gimnazijca Jerneja Ponikvarja z Blok na Notranjskem. V spremstvu župnika Bajca in s še nekaterimi drugimi slovenskimi fanti-dijaki je Jernej prišel v A-meriko 5. oktobra 1901. Tu se je takoj vpisal v znano šentpavelsko škofijsko semenišče v Minnesoti. Po petih letih bogoslovnega študija je bil 12. junija 1906 po šentpavelskem škofu Johnu Irelandu, velikem prijate lju Slovencev, posvečen v duhovnika. Novo mašo je opravil 24. junija 1906 pri Sv. Lovrencu v Newburghu. Po svoji novi maši je mladi slovenski duhovnik najprej štiri mesece nadomestoval župnika na slovaški župniji v Binghamp-tonu, N.Y. Konec oktobra 1906 pa je že sam postal župnik v Lo-rainu, O., kjer so bili nekaj prej slovenski ljudje ustvarili župnijo sv. Cirila in Metoda. Niso pa še imeli svoje cerkve. Novi župnik Ponikvar jim je od Ircev kupil cerkev, šolo in župnišče. Po dobrih devetih mesecih župni-kovanja v Lorainu, je bil Ponikvar postavljen za župnika k Sv. Vidu v Cleveland, kjer je za župnikom Vitusom Hribarjem prevzel naj večjo in najbolj pomembno slovensko župnijo v A-jmeriki, župnijo sv. Vida. Bil je takrat star komaj 30 let, a poln svete gorečnosti in poln načrtov za delo na novem kraju. — Tukaj naj povem še to: v šentpavelskem semenišču se je Ponikvar pripravljal na duhovniško službo v šentklovdski škofiji, ki jo je bil vodil v tistih časih znani slovenski ameriški škof Jakob Trobec. V času Ponikvarjevega župnike van j a pri Sv. Vidu se je vi-dovska župnija razrasla v naj večjo ameriško slovensko žup ni j o. Po Omanovih besedah v knjigi ‘“Za božjim klicem” (72) župnija ne prej ne pozneje ni štela toliko doš kot jih je v tistih časih ... M nedeljo je bilo treba maševati dvakrat in pridigati tudi dvakrat in to po slovensko! Takrat smo tudi za otroke imeli svoje govore. Popoldne krščanski nauk (73) ... v šoli sv. Vida je bil° takrat nad tisoč slovenskih otrok” (74). Razumljivo je> da so se bile medtem vse obstoječe cerkvene odn. župnijske zgradbe pri Sv. Vidu postarale- Zlasti pa so po- stale vse premajhne, posebno še cerkev in šola. Kot previden človek se je župnik Ponikvar odločil najprej za zgradbo novega šolskega poslopja, saj se je zavedal, “da nimata ne narod ne cerkev bodočnosti brez šole” (Oman, 78). Leta 1912 je bila zastavljena prva lopata za novo šolo; leto pozneje je že stalo novo šolsko poslopje z 18 učilnicami, dvoranami in z vrsto drugih šoli potrebnih prostorov. Tretje nadstropje prvo leto še ni bilo dokončano, zato je bilo treba u-porabljati za pouk nekaj časa še staro leseno šolo. Po Omanovih podatkih je nova šola z vso notranjo opremo veljala stotisoč dolarjev. Prav tako po njegovih podatkih je “prva leta obiskovalo to šolo do dva tisoč slovenskih otrok” (78). Drugi spomenik, ki si ga je postavil župnik Ponikvar pri Sv. Vidu, pa je nova župnijska cerkev, ki velja še danes poleg one v Collinwoodu za eno izmed naj-lepših in naj večjih slovenskih cerkva v Ameriki. Dograjena je bila v jeseni leta 1931, ko je njen župnik Ponikvar obhajal svoj srebrnomašniški jubilej. Dne 19. oktobra 1930 je bila zasajena prva lopata, novembra je bil položen vogelni kamen za novo cerkev, katerega je slovesno blagoslovil takratni clevelandski škof Jožef Schrembs. Nato se je z delom nadaljevalo še dve leti, posvečena je bila že 20. novembra 1932 po istem clevelandskem škofu Schrerhbsu. Navzoč je bil tudi škof iz Omahe, Nebr., ki je bil nalašč za to priložnost prišel v Cleveland. Po podatkih, ki jih navaja J. Jerič (Novi svet, 239) je cerkev sama stala nad $350,000, orgle same so veljale mimo tega še $11,000, oltar, glavni (iz uvoženega marmorja) $12,500, stranska oltarja vsak po $5,000. — Cerkev je lombardsko-roman-skega tipa. Zidana je z bledoru-meno Falston opeko, dolga je 141, široka pa 100 čevljev; krasita jo dva 110 čevljev visoka cerkvena stolpa. Cerkev ima tudi dve veliki galeriji, ki sta bili prirejeni za šolsko mladino. — Orgle je izdelalo clevelandsko orgelsko podjetje Holtkamp. Po I. Račičevih besedah (Ivan Račič je znan tukajšnji pevski in glasbeni strokovnjak), se dajo primerjati z najboljšimi orglami v ljubljanskih cerkvah. Župnik Ponikvar pa si je postavil še posebno velik in lep spomenik tudi s tem, da se je na vso moč prizadeval, da je šlo kar se da veliko slovenskih fantov iz njegove župnije v bogoslovje. V tem je Bog še prav posebno blagoslovil njegove žrtve. V največje zadoščenje, kar je v tem pogledu dosegel, mu je bilo, ko so na belo nedeljo, 28. aprila 1935, kar trije njegovi fantje iz vidovske župnije opravili prvo sv. daritev. Dva, današnji vidovski župnik Baznik in današnji župnik pri Sv. Kristini v Euclidu, O., Čelešnik v njegovi cerkvi pri Sv. Vidu, tretji novo-mašnik Maks Sodja, danes na bolniškem dopustu v Floridi, pa pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, kamor so se bili od Sv. Vida preselili med njegovim študijem njegovi starši. O tem slavju je Oman v svojih spominih zapisal (158) “Splošno veselje tistega dne je presegalo vsa prejšnja slavja in ni ga bilo v Clevelandu Slovenca, ki bi ne bil tisti dan kakor eden izmed najbližjih novomašnikovih sorodnikov.” — Tozadevno Ponikvarjevo prizadevanje za duhovniške poklice po Ponikvarjevi smrti z enako gorečnostjo in tudi z uspehom nadaljuje sedanji vidovski župnik Baznik. Župnik Ponikvar pa se je bil uspešno udejstvoval tudi na drugih področjih, ki so v tesni zvezi z župnijo. Naj povem s tem v zvezi le eno. Župnik sam je bil navdušen pevec; zato je tudi z vnemo pospeševal cerkveno petje v svoji cerkvi. Oman je bil zapisal (78): “Ne prej ne pozneje ■ni imel slovenski Cleveland zbo- m iTci mn€k min BRIDGEPORT, Conn. — Pri nas smo vedno nekoliko počasni s poročili. Kadar nas kaka izredna prilika predrami iz vsakdanjosti, se najprej veselimo, dokler jo imamo. Ko je prilika minila, sedemo udobno na blazi-njak in uživamo sladke sponaine ter se o njih razgovarjamo. Šele čez nekaj časa nam pride na misel, da o našem doživetju povemo še širši javnosti. Tako doživetje je bil za nas o-bisk mariborskega škofa dr. Držečnika v dneh 24. do 26. avgusta. Pravzaprav ne smem govoriti o doživetju v preteklem času, kajti spomin na obisk in veselje zaradi njega sta še vedno živa in sveža v srcih faranov! Ko gledam preko meseca dni nazaj tja do prvega oznanila o-biska v župnijskem buletinu, se mi ves potek dogodka prikaže kakor cvetlica, ki jo posadiš, potem pa opazuješ, kako raste in se razcveta. Štajerci so vzdignili glave češ, “to je naš škof, vi drugi bodite kar tiho!” Ko smo zvedeli ,za dan prihoda in ko je župnik izrazil misel, da bi se farani najlažje po domače srečali s prevzvišenim na kakem pikniku, so podrobnosti sporeda za dneve obiska postajale hitro jasne. Nasveti in ponudbe pomoči so prihajale od župljanov vseh ra, ki bi bil prekašal takratno Liro” (vidovski cerkveni pevski zbor). Ponikvar se je kot bogoslovec udejstvoval tudi literarno (v Amerikanskem Slovencu); mimo tega pa tudi sodeloval pri sestavljanju znanega Ker novega Angleško-slovenskega besednjaka. Končno in glavno: Župnik Ponikvar je bil zvest Gospodov služabnik in vse do zadnjega svojega diha velik Slovenec in Slovan. J. S. (Dalje prihodnjič) 'tabli® m s!ov§§iski mlspn pri Sv. Kristini EUCLID, O. — Rojaki in rojakinje ste vabljeni na sveti misijon, ki bo v naši cerkvi sv. Kristine od 15. - 22. septembra. Ta misijon je namenjen vsem, ki govore slovensko. Misijon bodo vodili frančiškani iz Lemonta. NAMEN MISIJONA je, da se spomnimo in si zopet živo vtisnemo v srce misel, da je najprej in za vsako ceno treba rešiti dušo. Imamo le eno in če to pogubimo, je vse izgubljeno. Ob svetem misijonu bo zopet veliko priložnosti za dobro spoved, da bomo lahko popravili, kar nas morda že dolgo teži in vznemirja našo vest. To bo zopet čas, da si damo odgovor na vprašanje, zakaj smo na svetu. To bo čas, da si dobimo duševni mir. SPORED MISIJONA. — Začetek bo v nedeljo zvečer ob 7.30. dil”. “dežel”, ne samo od Štajercev, Eden, Primorec, je poskrbel za skupino avtomobilistov (osem avtov je napolnil), ki so šli pre-vzvišenega počakat onkraj meje v državo New York, ga spremili preko meje in ga pozdravili takoj ob vstopu v Connecticut. Drugi, štajerc, je opazil, da je na mestnem zemljišču pred cerkvijo, kjer so bile hiše že pred letom podrte, trava prevelika in jo je treba pokositi. Tretji, Kranjec, je pomislil, da bodo mnogi farani rajši na pikniku kupili jedi in pijačo, kakor da bi vse s seboj nosili, in je za te reči poskrbel. Vsak od teh je dobil potrebno pomoč, tako da je dobesedno vsa župnija sodelovala pri pripravah za obisk. Ko se je karavana avtomobilov v soboto, 24. avgusta, ob 6.45 zvečer ustavila pred cerkvijo in je iz srednjega med njimi izstopil naš visoki gost, ga je obdala množica žarečih obrazov in ljubečih src župljanov Sv. Križa. Priznati moram, da nisem popolnoma verjel, ko nam je g. župnik že prejšnje dni,dejal, da je mariborski škof izredno ljubezniv gospod, ki se mu, vsakdo lahko približa in se z njim pogovarja. Mislil sem si, da to pač ne bo držalo, ker visoka služba , nujno napravi človeka visokega in težko dostopnega. Naj mi Bog odpusti mojo nevernost! Kako prijazen je prevzvišeni gospod dr. Držečnik, kako lahko človek stopi pred njega in ga nagovori! Njegove besede, ko nam je govoril v cerkvi in potem v nedeljo popoldne na župnijskem vrtu med piknikom, so bile tako polne iskrene dobrote in ljubezni do slovenskega človeka v tujem svetu, da smo ga poslušali kot o-troci svojega očeta. Rekel bi, da po večini ne mislimo o sebi kot izseljencih v tujini, ker smo se v Ameriki že kar dobro udomačili. Pa vendar moram priznati, da so nam besede prevzvišenegf vzbudile neko domotožje in hre penenje po materi Sloveniji. Kako lepo je prevzv. g. škof dr. Držečnik še nadalje svojo ljubeznjivo dobroto izkazal tudi marsikateri družini in posameznim na pikniku prisotnim — na način, da se je skupaj z njimi slišal in jim o svojem obisku o-stavil lep in trajen spomin. Ko je na pikniku predsednik Slomškovega krožka pri Sv. Križu g. Joseph Bojnec nagovoril g. škofa in mu izročil dar župnije za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška (tisoč dolarjev), je bil pogovor usmerjen k temu predniku našega gosta na mariborski škofijski stolici. Prevzv. g. škof je povedal nekaj veselih zgodbic iz Slomškovega življenja, nato pa nas je kar sam uvedel v pesem začenši s tisto, ki nas vedno spomni na našega pok. g. župnika: “En hribček bom kupil, bom trte sa- Vsako jutro bo misijonska sv. maša ob 7.50 zjutraj s kratkim govorom. Zvečer ob 7.30 bo sv. rožni venec, misijonski govor in blagoslov. Sklep sv. misijona bo v soboto zvečer ob 7.30. Prilika za spoved bo vsako jutro med svetimi mašami od 6.30 do 7. in zvečer po misijonskem govoru. TRDNI SKLEP ZA ČAS MISIJONA — L Vsak dan bom šel k sv. maši. 2. Udeležil se bom vseh misijonskih govorov. 3. Ob času sv. misijona bom o-pravil dobro sv. spoved in prejel sv. obhajilo. 4. S seboj bom pripeljal vsaj enega; posebno se bom prizadeval, da se udeležijo sv. misijona oni, ki so daleč od cerkve. Rev. Joseph Celesnik, župnik pri Sv. Kristini Kako vezali škof! lepi spomini nas bodo z Vami, prevzvišeni g- Preden končam to poročilo, moram omeniti še naš štirideset-urno pobožnost in letni župnijski sestanek, ki se nam bližata-Pobožnost bo v soboto, nedeljo in ponedeljek, 14 -16. septembra, to se pravi ob našem župnijskem prazniku Povišanja sv. Križa. V nedeljo popoldne ob 3. uri, med tem ko bo naša mladina molila pred Najsvetejšim v cerkvi, se bomo odrasli zbrali v cerkveni dvorani k župnijskemu sestanku. Veste, kako važne zadeve pridejo na površje na takem sestanku, o katerih potem odločimo z glasovanjem. Zato je nujno, dragi svetokrižki farani, (Dalje na 3. strani) luu«! K?«H TkvrMftg for th* »-rrlHTTi Tedenska prUogai m Slovence v Wisconsin« • Aiisijiji mnm THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Addrem All CemfiMnicstteas to OBZOB PUBUSHING COMPANY Marica R. Stani, Pub Usher 3601 W. OMo At« Milwaukee 15, WU. Tel. Mitchell 6-4373 jnnrsTaxsTnraTnnrrBTjTs ! M ilwauski zapiski Milwaukee, wis. — že ne- ^aJ časa se pripravljam, da napišem nekaj novic iz naših kra-iev- Ljudje me sprašujejo: Kako Pa to, da ni več novic od nas v ^hieriški Domovini. Taka vpra-^anja mi povedo, da je le nekaj Judi, ki berejo te novice, kar mi Je v veliko zadoščenje. To pa ni Vedno lahko. Človek mora imeti dovolj časa, da se lahko mirno vsede in napiše, kar bi rad napisal. Poleg tega mora biti tudi razpoložen, da lahko premisli stvari in jih potem vrže na pa-Pih Nekatere novice so morda zastarane, pa za marsikoga _ to odkritje, zato mi ne zame-Jite, če posežem nekoliko nazaj. TEKME. — Vsako leto že ne-^a3 let se vršijo prijateljske tek-P16 med moštvi iz Chicaga in J^ihvaukeeja. Slovensko društvo riglav, ki ima primeren park v *e namene, je navadno gost tem *ekmam. Mladina iz društva Tri-^av, tako fantje kot dekleta, Ustavlja del teh moštev. Igrajo Predvsem odbojko. Da je vedno Veliko navijanja od obeh strani, Se samo po sebi razume. Slo-Vensko društvo Triglav, ki ima Puvadno na tretjo nedeljo v me-SecU avgustu svoj drugi letni Piknik, združuje ta piknik s sP°rtnim dnevom. Osebno rad tdedam take igre, letos pa mi to bilo dano. Druge nujne zade-so zahtevale mojo prisotnost. ako sem mogel biti navzoč le Pri otvoritvi igre. Kako so igre Potekle, sem zvedel pozneje. eliko ljudi bi rado videlo, da S° rezultati napisani v časopisu P tega ni bilo. Zato o tem sedaj P°ročam. Kakor sem zvedel od Porentov za fante in dekleta, s° fantje odnesli zmago, dekleta pa izgubila, mislim fante in ,ekleta iz Milwaukeeja. Veselje Je bilo veliko. Kako tudi ne! Vse, ^r nato rečemo, je: Čestitamo z ><**am»mnmnnnnmtnn»m»»«Bg> Kakšne so Vaše oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204 ^gtmrnnniHuumntmmiunmmmr* željo, da bi bil uspeh zagotovljen tudi za bodočnost. PROSLAVA DRUŠTVA TABOR. — Možje in fantje, ki so preživeli pokolje Turjaka in Grčaric, so se že dalj časa pripravljali na proslavo, oziroma na spominsko svečanost ob priliki 25-letniee, odkar se je ta žalostni del naše slovenske zgodovine odigral. Proslava se je vršila na prvo nedeljo v septembru. Spominska svečanost se je začela že v soboto, 31. avgusta. Na programu so bili slavnostni govori, recitacije, petje, molitve in baklja-da. Zbralo se je lepo število mož in fantov. Nekateri so prišli s svojimi družinami. Iz Clevelanda sta privozila dva avtobusa. ROMANJE NA SV. GORO. — Vsako leto na Delavski dan romajo Slovenci iz Milwaukeeja in okolice na Sv. Goro. Zadnja leta se to romanje vrši pod vodstvom fare sv. Janeza. Župnik fare Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu je tudi oznanil faranom to romanje. Tudi letos se je zbralo lepo število ljudi. Radi pridejo ne samo, da malo pomolijo, ampak da slišijo lepo petje, ki ga podaja vsako leto pevski zbor sv. Janeza pod vodstvom svojega organista Ernesta Majhenicha. Sv. maša je zato tiha in v latinščini, da pevski zbor pride do svoje veljave. Po sv. maši je vedno slovenska pridiga. Letos je pridigar vzel za premišljevanje besede: Zgodi se tvoja volja. Po pridigi so bile pete litanije Matere božje. To je še posebno lep del pobožnosti, ker sodeluje pri petju vsa cerkev. Tu pojejo ljudje, ki bi jih drugače zelo težko pripravil do tega. Kar je hvalevredno, je to, da pri pesmih poprime tudi mladina. Bilo je zares lepo. Včasih ljudje sprašujejo, kaj je pomen tega romanja in zakaj na Delavski dan. Vsako pravo romanje ima namen delati pokoro. Ko so pred leti naši ljudje prihajali v Ameriko, so navadno naleteli na zelo brezversko vzdušje. Ker je v skupnosti moč in da posamezniki vidijo, da niso sami v borbi za dobro, imajo več korajže, da vztrajajo v dobrem. Na Delavski dan je prost dan in so ljudje prosti in tako lažje gredo, obenem jim je pa dana priložnost, da darujejo ta prosti čas v dober namen. V tem je veliki pomen tega romanja. Kljub spremenjenim razmeram je tu še vedno misel delati pokoro in zadostiti Bogu za mnoge prestopke, ki se vršijo j istočasno je državno tajništvo prav v tistem času, ko se roma- izjavilo, da je bila zasega ladje nje vrši. DR. MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK. — Prav, ko to pišem, pričakujemo na obisk mariborskega škofa. Ostal bo med nami dva dni. Rad bi se seznanil z ljudmi in jih obenem potrdil v tem, da ostanejo dobri in verni Slovenci. O sprejemu in programu bomo poročali drugič. Izpod stolpa Sifh Križa (Nadaljevanje * 2. strani) da se vsak udeleži sestanka, če mu je do tega, da uveljavi svoje misli glede stvari, ki se tičejo župnije. Torej, župljani, vsi na župnijski sestanek v nedeljo, 15. septembra! Obenem pa počastimo našega Odrešenika v naj svetejšem zakramentu. Vsem Slovencem lepe pozdrave! A. Lagoja Rdeči Fuebla §i@ izpusta WASHINGTON, D. C. — Severnokorejski bojni čolni so 23. januarja letos zasegli na odprtem morju pred svojo obalo a-meriško ogledniško ladjo Pueblo in jo drže od tedaj z vsem moštvom v ujetništvu. Združene države so protestirale in zahtevale vrnitev ladje in moštva, pa skušale to doseči mirnim potom brez uporabe sile. Korejci so tekom razgovorov o tem stavili vsakovrstne zahteve in pogoje ter ponovno grozili, da bodo posadko stavili pred vojno sodišče kot vojne zločince. Pretekli teden so vesti iz glavnega mesta Južne Koreje Seou-la napovedovale, da bodo ladjo Pueblo in njeno posadko rdeči izpustili za svoj narodni praznik pretekli ponedeljek, potem ko se bodo Združene države javno “o-pravičile” Severni Koreji. Iz vsega tega ni bilo nič, zakaj je povedal v torek državni tajnik Dean Rusk. Severni Korejci niso zahtevali samo ‘opravičila’, zahtevali so tudi, da se v bodoče ameriške vojne in vojaške ladje držijo izven Japonskega morja. To so ZDA gladko odklonile. Pueblo nezakonita in ni zato nobenega razloga za kako “opravičilo” od strani ZDA. ZDA bo vendar nadaljevale razgovore s Severno Korejo, ker hočejo pač doseči vrnitev ladje in moštva. "When friends ask, 'Isn’t electric heat expensive?' I just show them the records,” SAYS MRS. POWERS OF KENOSHA. The Powers’ 14-year record of electric heating costs explodes ridiculous claims that you have to be “made of money’' to enjoy electric heat. The Powers heat their 1400 square foot home for about $140 a year. “After 14 years’ experience, we wouldn’t have anything but electric heat,” they say. Facts — not hearsay. But find out for yourself. Call a Recommended Electric Heating Contractor. Wisconsin electric power company' Kremelj izvaja kulturno diktaturo tudi v Moskvi MOSKVA, ZSSR. — Ako ne bi bili Čehi in Slovaki tako zaverovani v svoj napredni komunizem, bi bili lahko že spomladi ugotovili, da Kremlj ni vzel le nje na piko, ampak tudi domače kulturno življenje v Moskvi. V aprilu se je namreč glavni odbor KP ZSSR pečal ravno z domačo kulturno politiko in odredil, da tam ne sme biti nobene take svobode, ki bi utegnila škodovati komunističnemu režimu. Mestna moskovska politična organizacija je potem objavila še podrobna navodila, kaj smejo ruski kulturniki delati in česa ne. Navodila, ki so bila objavljena v Moskvi, so na las podobna zahtevam, ki jih je sedaj Kremelj poslal v Prago češkim tovarišem. To je ponoven dokaz, da so v Kremlju zaskrbljeni ne samo na tem, kar se godi na Češkoslovaškem, ampak kar se godi povsod za železno zaveso. Moskva se vrača na Stalinovo politiko, ne uporablja pa zaenkrat še Stalinovih metod, kot jih je formuliral pokojni Ždanov. Saigonski parlament sklenil v 10 mesecih 7 zakonov! SAIGON, J. Viet. — Saigonski kongres je v 10 mesecih uzakonil komaj 7 zakonov, pač pa je predstavniški dom poslal na tuje tri delegacije, senat pa štiri, in jim naročil, naj povsod na svoji poti razlagajo “pravi pomen” vojskovanja v Vietnamu. Delegacije seveda še niso končale svojih potovanj. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje, enkrat na teden, najraje v četrtek, nič kuhanja ali pranja. Plača. Kličite vsak dan razen v petek od 2 do 4 pop. EX 1-4996. (176) Gospodinjska pomočnica Gospodinjsko pomočnico iščejo v lepem domu na vzhodni strani mesta; lastna soba s kopalnico in TV, dobra hrana. (Lahko se tudi vozi 5 dni v tednu). Kličite 449-7424. —(177) Female Help Wanted Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214 (x) PAPEŽ BLAGOSLAVLJA — Papež Pavel VI. blagoslavlja skozi okno na trgu zbrane množice vernikov. Wanted Counter Girl From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x) Moški .dobijo delo Two “Pin-chaser’s” wanted Ages 16-18. Grdina Recreation, 6017 St. Clair Ave. Stop in or call after 6 p.m. Telephone: 361-9398. (x) Iščemo tovarniške delavce Obratovalce strojev z nekaj skušnje v kovinski industriji. WOOD & SPENCER CO. 1939 E. 61 St. & Chester (177) MALI OGLASI V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158. (x) Sobo išče Pravkar došlo slovensko dekle nujno išče mirno sobo za tri tedne, po možnosti s hrano, v okolici E. 185 St. ali v Collin-woodu. Plača dobro v naprej. Ponudbe na Ameriško Domovino. (176) Hiša naprodaj Zidan bungalow, pri Chardon Rd., 6 sob, polna klet, razvedril-soba, zaprt porč, dvojna na garaža. Kličite IV 1-5565. -(180) Pohištvo naprodaj Proda se dvojna postelja, pokončna omara, kuhinjska peč, miza in 4 stole, vse v dobrem stanju, ma 14704 Westropp Ave. PO 1-2475. —(176) V najem Oddamo 6 sob na E. 74 St., blizu St. Clair Ave., samo odraslim, spodaj. Kličite 432-1038. -(177) Pozor Mi imamo solidne kupce za vsakovrstne hiše — lote—prazno zemljo in farme. Ako nameravate prodati vaše posestvo pokličite nas. JOHN KNIFIC, st. REALTOR 481-S980 820 E. 185 St. (10,12 sept) Naprodaj Prodam kuhinjsko peč, mizo in 4 stole. Kličite 391-6379. —(12,13,19,20 sep) Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo, 4-4, v fari Marije Vnebovzete na 15611 School Ave. Na novo prebarvana zunaj in znotraj. Kličite 541-7011. (6,12,20 sep) Lastnik prodaja Lastnik proda hišo, 5-5, garaže, na 6607 Edna Ave. Vpraša za $11,500. Kličite RE 2-7264 ali RE 1-2317. (177) Hiša naprodaj V Euclidu, 3 spalnice, blizu trgovin, šole in cerkve. Kličite 731-2654. (177) Naprodaj Hiša 6 sob, na novo karpetirana, nova zimska okna in nadoknice, polna klet, garaža za tri avtomobile, na Ormiston Ave., blizu E. 200 St. Kličite 486-8981 ali 481-1196. (177) Naprodaj Peč, hladilnik, pohištvo za jedilno sobo, miza in stoli za kuhinjo, vse v dobrem stanju. Kličite 391-7194. —(178) V najem Moškemu se odda trisobno stanovanje opremljeno v okolici sv. Vida. Kličite 431-4747. Machine Shop For sale, small machine shop, est. 1921. Retiring. Call days 641-9214 or eves. 524-7191. (177) ^ r KNOCKABOUTS SO PERFEKTNI SPREMLJEVALCI NA POTOVANJIH Živobarvna hlačna halja in kratka halja iz 100% acetata sta perfektni za na potovanja. Dolga hlačna halja je obrobljena z zlato vezeninasto borduro, ima 3-4 dolga rokava in je na razpolago v zlati, roza, modri in oranžni barvi. P,S,M,L, 9.00. Skladna potovalna halja z borduro ob vratnem izrezu in v sprednji dolžini, v zlati, modri in roza barvi. P,S,M,L, 7.00. Loungewear, 3rd FI. Downtown Branches KUPUJTE PRI MAY DANES: V MESTU OD 10 DO 8:30; V PODRUŽNICAH OD 10 DO 9:30 DNEVNO. MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE IZUM spisala METOD JENKO in r.l VIKTOR HASSL Mislil je tudi na Erwina, ki je bil tako težko ranjen; skrbelo ga je, kaj bo z njim. Tolažil se je, da Erwin ni mrtev, da bo ozdravel in mu pomagal iz ječe. Alfred je nemirno meril ozko celico. Premišljeval je, kako bi vse sporočil mamici, da ne bi bila zanj v skrbeh. Predobro jo je poznal, zato je vedel, da bi ji le sam lahko povedal resnico o nesreči, le sam bi jo lepo pomiril. Prestrašila se bo, ko bo vse zvedela, ne bo verjela časopisom in zlobnim govoricam. O tem je bil Alfred trdno prepričan. Ui e so minevale počasi, dnevi pa so se mu zdeli neskončno dolgi.. Nemir je naraščal, Alfred je začel spoznavati, kam je zašel in debele solze sc se mu ulile. V obupu je stopil k vratom in začel razbijati. “Odprite, odprite! Moram k mamici!” je kričal. Paznik je stal pri vratih: sprva se ni hotel oglasiti in je čakal, kaj bo storil mladi jetnik. Alfred ga je milo prosil, naj mu odpre. Stražnik je začutil, da ta človek ni zločinec. Saj je bil vajen surovega vedenja pri morilcih in le redkokateri je še jokal. Zato se ga je usmilil. Stopil CHICAGO. DLL. MALE HELP MODEL MAKER TEMP PLATE MAKER EXPERIENCED IN PUNCH PRESS Manufacturer of metal, wood and laminated display items. Excellent salary and fringe benefits. Located in. Northwest suburbs. Call Ron Blass 766-5100 (181) HOUSEHOLD HELP Mature woman — Care elderly woman vie. Elston & Pulaski, Genrl. hswk. $50—$60 wk. Ref. AV 2-4648. (176) HSWK. — Lite. Gentleman comes in to do any heavy duties. Live-in. Personal laundry only. Assist with simple cooking. All auto, appls. 2 daughters, ages 14 and 11. Own rm., bath, TV. $60 wk. 2 days off. 835-4344 (176) MATURE woman to care for 3 children full time, live-in, 2 rms., pvt. entrance, salary. 379-0932 (176) CHILD CARE 3 nite. Vic. Belmont & Central. Sun., Mon., Tues. 4 p.m. —1:30 a.m. Sometimes Fri. & Sat. nites. 1 child. 283-0182 _____________________________(176) BABY SITTER 1 child. 9 mos. 3 or 4 da. wk. Willing to come in add’l. wk. days. $6.00 day. 275-3307 (178) je k okencu na vratih in mirno dejal: ‘ Počakajte še malo! Takoi bo rednik tu. Ta vam bo odprl.” “Ne, ne, ne morem čakati' mu je odgovoril Alfred. Bojim se za svojo dobro mamico, nihče ne sme govoriti z njo, nihče ji ne bo znal povedati, kaj se je zgodilo, Umrla bo! Ne sme umreti! Kako ji bo težko, če bo slišala o umoru. Ona ne ve, da sem nedolžen. Odprite že!” Nekaj minut je paznik še čakal: ko pa je videl, da sodnika ne bo, ga je šel iskat. Alfred je slišal njegovo tiho in previdno stopicanje po kamnitnem tlaku in iskrica upanja mu je vzplamtela v trpeči duši. Sodnika ni bilo več v uradu, nekaj minut prej je odšel. Prepozno! Paznik se je tiho vrnil k Alfredu in mu šepetaj e vse povedal. Medtem je Alfred iztaknil košček nepopisanega papirja. Nanj je napisal samo te besede: “Dobra moja mamica! Nedolžen sem, bodi iskreno prepričana. Alfred.” Listek je skozi linico pomolil ječarju in ga s solzami v očeh prosil, naj ga odnese k njegovi materi, da bo vedela, kaj je z njim, in da ne bo dvomila o njegovi nedolžnosti. Paznik sprva ni hotel ustreči Alfredu. Šele na presrčno prigovarjanje se ga je usmilil, si vtaknil listič v rokav, pogledal po hodniku, če ga kdo ne vidi, potem pa tiho odšel. Težak kamen se je odvalil Alfredu od srca in globoko se je oddahnil. Noč je že legla na vesele new-yorške ulice in bogastvo milijon- CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY GRILL FOR SALE DUE TO HEALTH. 2348 Mannheim Road. Melrose Park, 111. PH 455-9745 (176) FRUIT STORE GOOD BUSINESS AIR CONDITIONED PHONE DAYS 478-1141 (178) MACHINE — TOOL & DIE SHOP N.W. side Ch’go. Est. 28 yrs. Fully equipped for 10 men. Plenty parking. Bldg, lease or sell. By appt. BE 7-8678 (178) REAL ESTATE FOR SALE PROSPECT HTS. — By owner. Attractive 5 yr. bi-level 3 bed. 2 ba. mod. kit. — rec. rm. $35,900. 416 Indigo Dr. 824-7488 (176) WHEATON, well built 6 unit brk. apt. with 2nd building with 3 units. Gas ht. 6 yrs. Con.v. located, 1 blk. from college, 3 blks. from dntown Wheaton, N. side. Sound investment 9 pet. return. $79,000. MO 8-1415. (If no answer, MO 8-7450.) Ask for Dr. Free. (176) MALE HELP EXCELLENT OPPORTUNITY MAINTENANCE FOREMAN PLASTICS We are looking for a good assistant foreman, or the No. 2 man who is qualified to move into the No. 1 spot in our maintenance dept. This man should have a background in the maintenance of machinery and electro-mechanical equipment. Prior experience in the maintenance of injection molding, die casting, or molding equipment would be very helpful. This position offers an excellent opportunity for personal growth with a new and growing company. SEND RESUME IN CONFIDENCE — CALL OR VISIT DIRECTOR OF PERSONNEL i:' J. E. INDUSTRIAL MOLDING Grant Park, 111. 60940 815—465-2111 (177) skega velemesta se je kopalo v morju luči. Promet ob večernih urah oživi in velike reke ljudi se prelivajo po ulicah. Med to pisano podobo nedoumnega bogastva je hitel jetniški paznik proti Alfredovemu domu. Občutje sreče mu je popolnoma prevzelo blago dušo. Središče mesta je bilo bajno razsvetljeno, a čim dlje je hodil, tem manj luči je bilo. Bogastvo se je hitro umaknilo revščini. Prišel je že v predmestne ulice, temne in skrivnostne, kjer sta se bohotila v podzemlju zločin in greh, na ulicah pa beda in trpljenje. Srečeval je le še izmozgane in trudne obraze, le sem pa tja je kaka svetilka slabotno osvetljevala gole in puste hiše. Približal se je skupini preprostih hiš. Mir in pokoj je vladal v njih. Zgaranim ljudem, večinoma delavcem, ki so se čez dan potili po tovarnah, ni bilo do zabav, potrebni so bili počitka. Tod je hodil jetniški paznik in iskal Alfredovo mater, ki je že gotovo nestrpno pričakovala, da se ji vrne sin. Paznik je še enkrat pogledal naslov in ugotovil, da mora tu nekje v teh temnih in zapuščenih ulicah, polnih bede in gor-rja, stanovati Alfredova mati Katarina Kr&us. S svetilko V roki je potrpežljivo iskal številko 63. Ni bilo še prave in moral je še nekaj sto metrov naprej. Končno je le našel pravo številko. Ustavil se je pred nizko nadstropno hišico. Nikjer ni bilo luči, le v podstrešju se je nekaj svetlikalo. Paznik je pomislil, v kakšnem pomanjkanju živijo ti ljudje in čuden dvom ga je začel razjedati. Ne bilo bi čudno, če bi bil v pomanjkanju in lakoti Alfred storil kaj hudega. Misel na vsega solznega Alfreda pa mu je razpršila vsak dvom in pogumno je zaropotal s kljuko na vežnih vratih. Katarina Krausova je slišala ropot. Nemir in nestrpnost sta ji napolnila dušo. Vedela je, da to ni Alfred, ki je vedno tiho prihajal domov, dostikrat ga še opazila ni. Vendar je stopila k štedilniku in pristavila lonček, kjer je bila že pripravljena večerja za Alfreda. Cula je počasne in previdne korake, stopnice so glasno škripale. Kdo neki prihaja tako pozno, Alfred ni, ji je rojilo po glavi. Skozi steklena vrata je zapazila pobliskavanje žepne svetilke. Strah jo je presunil. Močno trkanje jo je vznemirilo do konca. Vrata so se počasi odprla in paznik je vstopil. Vprašal je, če se ona piše Katarina Kraus in ali je mati Alfreda Krausa. Boječe in nekam ne-zaupno mu je pritrdila. Paznik je opazil njen strah in prikrit nemir, stopil bliže k njej in ji prijazno segel v roko. To po je pomirilo in postala je do nepričakovanega nočnega gosta zaupljivejša. Paznik se je spomnil svoje enako skrbne matere in vedel, kako naj postopa z njo. Na njenem obrazu je opazil veliko skrb. Dobrohotno ji je pogledal v obraz, a stara gospa Krausova mu je prijazno ponudila stol. Zaškripal je, ko je sedel, in malce se je zazibal. Paznik ji je nato prijazno in vljudno svetoval, naj sede še ona, da se malo pomenita. Povedal ji je, da je prišel samo nekaj poizvedovat in da bosta kmalu končala, da je ne bo utrujal. Naglo je pogledal po stanovanju in zapazil skromnost, že skoraj revščino. Pri steni je stala preprosta postelja, v kotu ob oknu pa velika miza, na njej kup knjig in papirjev. Na steni nad posteljo je visela stara podoba Matere božje, pred njo pa je trepetala večna lučka. Revni, a pošteni ljudje, si je mislil paznik, zadovoljno pogledal častitljivo gospo in jo prijazno vprašal: “Vi ste torej gospa Katarina Kraus? Ali je bil vaš pokojni soprog Friderik? Ali se ni ponesrečil na parniku “Vege-ron” in utonil? Vašemu sinu je ime Alfred kajne?” Starka ga je samo nepremično Družba I sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 T Zedinjenih Državah C«,!«?. Inli’nl I]] tokorp. v dri. flllnoU Severne Amerike deUeZ. JOliei, III. l4. maj* 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address: 42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 141. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 851 N. Chicago St, Joliet IR. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 314 Larken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, lit POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 • Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje-), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdraynika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katohčanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 ^--------- ^ Minutes of the Semi-annual Meeting of the Supreme Board (Continuation) President Steve Kosar now called upon the Treasurer, Anton Smrekar, for the Financial report. Rev. Father Madic and members of the Supreme Board: This is my Financial report to you members of the Supreme Board of the Holy Family Society of U.S.A. HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. FINANCIAL STATEMENT as of June 30th, 1968 LEDGER ASSETS Petty Cash ..........................$ 300.00 Cash in Banks ....................... 176,774.90- Due from brokerage house ............ 15,253.42 $ 192,328.32 Bonds ........................ Stocks—Preferred ............. Stocks—Common ................ Real Estate (less depreciation of $10,980.00) ............ Policy Loans ................. Commissions unearned ......... in'll Total 471,565.51 83,072.47 205,306.97 129,363.92 6,491.78 59,105.00 $1,147,233.97 LEDGER LIABILITIES O A B taxes payable .................$ 216.48 Withholding taxes payable .......... 826.10 Reserve for check written off ....... 2,064.60 3,107.18 Total Net Assets .............. $1,144,126.79 INCOME FOR THE PERIOD OF JUNE 30, 1968 Premium Income: Premiums-—Life ......................$ 69,089.99 Premiums—Accident and Health ....... 1,049,036.32 gledala in že naprej slutila, da se je Alfredu nekaj zgodilo. Oči so ji zablestele in šele po dolgem odmoru je rekla: “Je. Sinoči se je vrnil zelo pozno. Davi je bil razburjen in potrt, bral je časopis. Koj po kosilu je odšel k pri- RE-ELECT EARU R. JUDGE HOOVER COMMON PLEAS COURT Stephen Rltj.y, chm. 3333 Avalon, Cleve. 20 jatelju inženirju Erwinu in ga še ni nazaj. Gotovo poznate gospoda Rollanda tam sredi mesta, kake pol ure od tod. Skrbi me, zakaj ga še ni, mogoče kaj veste o njem?” Zadnje besede so bile že polne skrbi. “Ali vam ni povedal, kaj je bral?” jo je prekinil paznik. (Dalje prihodnjič) -------o------ * Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! ^ Premiums—Sick ....................... 1,743.00 Total Net Premium Income....... $1,119,869 ^ Investment Income: Interest on Bonds $ 12,436.99 Interest on Policy Loans 111.58 Dividends—Preferred Stock 2,183.77 Dividends—-Common Stock 3,127.90 Real Estate Income 10,000.02 1 \ $ 27,860.26 27,860.25 Profit on Sale of Securities:: Net Proft on sale of bonds $ 5,362.96 Net Profit on sale of stocks, preferred 1,030.36 Net Profit on sale of stocks, common 6,402.74 Total Net Profit on Sales of securities $ 12,796.06 12,796.05 Total Net Income for the Period ending June 30, 1968 $1,160,525.63 EXPENSES FOR THE PERIOD ENDING JUNE 30, 1968 Death Claims ............................$ 8,433.00 Disability Claims ............................. 525.00 Accident and Health Claims ................ 583,495.21 Cash Surrender .............................. 2,242.23 •Sick Benefits .............................. 1,309.49 Total Paid Policyholders .............$ 596,004.93 $ 596,004.93 Commissions—Life ....................... 18,341.36 Commissions—Accident and Health ... 297,111.46 Policy Fees ............................ 13,147.50 Rent ................................... 11,518.24 Salaries ............................... 74,347.30 Inspection reports ...................... 6,266.65 I.egal .................................. 8,915.84 Printing ................................ 4,183.53 Post. Expenses, Telephone, Telepgraph 7,616.99 Actuarial Accounting .................... 3,210.37 Office Maintenance and supplies ........ 4,415.73 Office Equipment .................... 3,063.26 IBM Service ........................... 20,904.59 Depreciation Expense .................... 1,518.00 Promotional ............................. 1,550.01 Travel and Per Diem ..................... 1,377.64 Building Improvements ................... 1,582.83 Lodge Dues Health and Accident Memb. 1,675.00 Insurance ................................. 852.00 Other Miscellaneous expenses ............ 1,948.55 $ 596,004.9-> Total Paid to Policy-holders ........$ 483,546.45 483,546.45 Insurance Department License and Fees 5,295.00 OAB Expenses ........................... 3,051.44 Director of Labor ........................ 373.24 Total Taxes, Licenses and Fees ..........$ 3,719.68 8,719.99 Total Expenses for the Period Ending June 30, 1963 ............. $1,088,271.05 Income over Expenses for this Period .... 72,254.5'' Ledger Assets at December 31, 1967 ............... 1,071,872.22 LEDGER ASSETS As Of June 30, 1968 $1,144.126.79 These figures which I am about to read and give to you is 3 condensed statement for the last four years. z Our Ledger Assets as of June 30, 1964 were: $ 642,580.40 Our Ledger Assets as of June 30, 1968 are: 1,144,126.'?9 This shows that we have a net gain in the last (4) four years as 501,546.39 This represents a gain of 78% over a period of four years. This, Mr. President and members of the Supreme Board, my Financial report to you at this time. In fact this report I give to you with great enthusiasm, and I’m hoping and praying th^ my next report will also be as good and perhaps better. I thank you for your indulgence, I thank you, Anton Smrekar, Treasurer (To be continued.) ČASTITLJIVA STAROST — Na sliki vidimo šoferja, ko potiska prvi britanski dvomi avto 1900 Daimler Phaeton na razstavišče v Buckinghamski palači.