Año (Leto) XVm (13) No. (štev.) 46 ESLOVENIA LIBRE) BUENOS AIRES. 23. novembra (noviembre) 1961 ---'—fi ^ -ivi -■ -l-'' - . . 11 i Titovo kolebanje med 5KDA in KÍS§!1 v Oh koncu sole Z nastopom poletja se bodo- v državah južne poloble končale ljudske šole, končale pa tudi slovenske tedenske ure po državah, kjer jih imajo. Začenjajo se počitnice. Odpira se cesta za ves dan, na bližnjem nezazidalnem lotu bo ves dan letala žoga iz kota v kot in živ žav bo ves dan v zraku in v naših ušesih, d'a se Bog usmili. Nekatere otroke bo odpeljal avto, druge vlak, vse pa daleč od šole, šolskih predmetov, pa tudi daleč od — knjig, pisanih v španskem in angleškem jeziku, p'a tudi slovenskih. In tu smo pri jedru. Ena ura slovenske šole na teden nikakor ni dovolj, da vpeljemo svoje otroke v slovenski duhovni svet. Po-d tem razumevamo predvsem slovenski jezik, ne samo, kolikor ga potrebujejo za pomenek med domačimi, temveč predvsem, slovensko tiskano besedo. Mora se naučiti otrok brati literarni jezik, kajti s tem si ustvarja podlago za plemenitenje in bogatenje svojega materinega jezika. Kljub vsem požrtvovalnim naporom slovenskega učiteljskega zbora, ki mu ga morda mi para med drugimi vseljen-sfeimi skupinami — Srbi na pr. nimajo niti ene svoje šole! —, pia je vendarle le premalo ena s.alma ura na teden, dasi vemo, da te naše učiteljice delajo „čudeže“ ! Toda / tudi taki „čudeži“ se izgube v počitnicah, če ni sodelovanja staršev, ki1 bi delo učiteljev v počitnicah nadaljevali s tako vnemo, kot učitelji v šolskem letu nadaljujejo delo staršev. Sodelovainje staršev in učiteljstva je v neprenehni medsebojni zvezi tako med šolskim letom kakor tudi v počitnicah. Zato: pojdite, otroci, na počitnice, toda z vami naj gre slovenska pesem! Pojdite na počitnice, toda s sabo vzemite slovensko knjigo! če p.a ostanete doma, uživajte počitnice, toda — uživajte jih s slovensko knjigo, ki naj vam bo najveselejši oddih od dnevnega „brezdelja“, uličnega vpitja in zakotnega brcanja žog! Mislim, da otroci sami čutijo potrebo po slovenskem branju, kajti ni jih bilo malo takih med letom, ki bi se čutili kaznovane, če ne bi mogli k slovenski uri. Ti bodo sami težili za novimi številkami naših tukajšnjih časopisov in revij, p,a) za knjigami v domači knjižnici, kajti predpostavljamo- si, da je malo naših ognjišč brez kotička knjig. Toda če bi pa vendarle kazali težnjo, odpočiti se tudi od slovenskega branja in zasledovanja našega slovenskega življenja v naši skupnosti, tedaj pa je dolžnost staršev, da jih opozore na to in d'a jim dajo v roke slovensko tiskano besedo in jo berejo glasno z njimi. Hvalai Bogu, imamo časopisov že kar precej, od' nabožnih, literarnih, otroških pa do političnih in novičarskih, ki naj doraščajočo mladino pritegnejo čim-prej, da jo uvedejo v našo domačnost. Imamo pa tudi knjige, pa zbornike in mladinske povesti in pravljice najrazličnejših izdanj, ki vse čakajo prav teh mladih bralcev med počitnicami, v katerih se nahaja sv. Miklavž, pa božič, pa novo leto in sveti trije kralji... sami dnevi, pri katerih naj starši1 med darili ne pozabijo ¡na knjižni dar. Verje-mo, da bo otrokom to najljubši in naj- Srajnejši spomin na tisti dan. Prav letos o čutle naše založbe potrebo po mladinskem branju, zato so poslale na knjižni trg nekaj tega blaga, ki naj se ne smatra zb „vsiljeno“ blago, temveč za „dobrodošlo“ našim staršem, ki jim bo tako pomagano pri njihovem nadaljevanju slovenske šole med počitnicami. In ali Zbornik ni neke vrste Mohorski koledar, ki je bil vedno' slovenskim družinam vse, pa naj jim tudi zdaj bo — nedeljska šola našim Blažetom in Nežicam. Končale so se državne šole, začele so se počitnice— toda slovenske tedenske šole naj se .ne ustavijo: namesto učiteljev, ki predvsem zaslužijo prave počitnice, naj stopijo starši, in ¡namesto šolskih knjig dobro slovensko- branje. Tako naša mladina ne bo pozabila tiskane slovenščine, ki se je je naučila v šoli, ter si b0 ohranila sna ta način živo podlago za vstop v slovenski duhovni svet. In to kljub odprti cesti in utrujajočem brezdelju žoganja. td. ®**BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB«BBB«BBBBBI V ZBORNIKU-KOLEDARJU SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1962 sodelujejo nauglednejši slovenski' znanstveniki, publicisti, pisatelji, pesniki in javni delavci v izseljenstvu. Z ozirom na spreminjanje severnoameriške politike do Tita in njegovega komunističnega režima, zlasti po konferenci tkzv. nevtralnih držav v Beogradu, je imel Tito pretekli ponedeljek v Skopi ju govor, v katerem je napadal Amerikance in jih v komunističnem stilu ozmerjal z „imperialisti' in kapitalisti, ki hočejo pomoč z žitom navezati na politične pogoje“. Navajal je, da je Jugoslavijo znova letos prizadela huda suša. in da bo primanjkovalo kruha, če ne -bo dobil žita iz Amerike. Ob tem govoru je ameriška tiskovna agencija AP objavila naslednje: „Severnoameriški1 varnostni -svet bo verjetno odobril prodajo previškov ameriškega žita, komunistični Jugoslaviji. Toda, maršal Tito za to nima prav nobene zasluge. V Skoplju je v ponedeljek kritiziral ameriške „reakcionarje im kapitaliste" in jih obtoževal, da hočejo prodati žito njegovi od suše prizadeti deželi pod gotovimi političnimi pogoji. Titov govor ni presenetil tukajšnjih jugoslovanskih strokovnjakov. Jugoslovanski predsednik, p-ravijo ti strokovnjaki, -ni človek, ki bi mogel mirno prenašati naraščajočo severnoameriško kritiko mnogih ameriško-jugoslovanskih trgovskih -sporazumov, kakor sta n. pr. pogodba o prodaji za-starelih reakcijskih letal in atomskih reaktorjev. Predsednik Kennedy je ukazal zaradi beograjske konference tkzv. nevtralnih -držav ponovno proučiti severnoameriško politiko do Jugoslavije. Washington ugotavlja, da Tito kljub temu, da trdi, da je neodvisen, podpira sovjetsko politiko. -Severnoameriški varnostni -svet bo do konca tega meseca končal svoje proučevanje severnoameriške politike- do Jugoslavije.“ Tako prvo poročilo AP. Drugo nadaljuje: „Blagostanje v Jugoslaviji je važno za ZDA, ke,r more tako ta država dokazati sovjetskim 'satelitom in tkzv. nevtralnim državam, da za gospodarske uspehe ni potrebna isužn-ost Moskvi. Na tem temelju proučujejo ¡severnoameriško politiko do Tita.“ Nekaj mnenj: Jugoslavija je dosegla velik napredek, kakor druge evropske države, toda z mnogo večjo načrtnostjo svojega komunizma, kakor pa ga prakticirajo- v ZSSR. Zaradi tega napredka ¡se je zmang šala potreba po zunanji pomoči ter so- zato v Washingto-nu gotove vrste pomoči, zlasti tehnično, črtali s programa že pred beograjsko konferenco, na kateri je bil Tito' odločno na sovjetski strani, in je .zagovarjal ¡sovjetsko politiko1 o delitvi Nemčije. Zaradi takega Titovega stališča vztrajajo trdno na sovjetski strani tudi vsi ostali ¡sateliti in se k sovjetski politiki zlasti glede Nemčije nagibajo- tudi m-n-ogi prebivalci zahodne Evrope, prav kakor je bil Titov molk pri zahodni obsodbi sovjetov zaradi atomskih poskusov tudi voda na -njihov mlin'. že pred beograjsko konferenco in pred najnovejšim sp-orom glede žita, sporo-m, ki ga Tito tako* napihuje, is-o se že začela pogajanja med Washingto-nom in Beogradom za spremebo oboje- Takozvana -destalinizacija, obsodba vsega, ¡kar ima zvezo s 'Stalinom in njegovim -delovanjem, bodisi v ZSSR ali v satelitih ali v komunističnih ¡strankah svobodnih državah, ki jo je do- zadnjih meja izpeljal Hruščev na letošnjem zasedanju sovjetske KP v Moskvi — celo zgodovinsko mesto Stalingrad, ki ga je že Stalin pred 40 leti prekrstil iz Ca-iricin sebi v čast, so sedaj preimenovali v Volgograd — je povzročila novo zmešnjavo v komunističnih vodstvih v satelitih in svobodnih državah. Kakor je razumljivo, se- je zmešnjava pokazala najprej v komunističnih strankah v latinskih deželah. Tako -so ©e na zasedanju italijanskega OKKP pojavile zahteve, naj hi italijanska KP preiskala ih proučila slučaje italijanskih komunistov, ki so v ¡Stalinovi dobi izginili v ZSSR. Prav tako so člani italijanske OKKP ’zahteMali ’od Togliattija, ki se je udeležil sovjetskega kongresa KP v ¡Moskvi, maj hi italijanska KP d-o- stranske trgovske politike od plačevanja za ameriške dobrine jugoslovanski valuti' na dolgoročna -dolarska posojila. Ameriški strokovnjaki so mnenja, da Tito še dovolj -dobro uporablja ameriško- pomoč. V svoje sedanje proučevanje ameriške politike pa niso vključili tudi problema vojaške pomoči' Titu. To je, kar Tita, pri v-sem tem najbolj -skrbi. Ker je vsa leta po svojem ideološkem ¡sporu s Stalinom leta 1948 dobival isfcoro vso ¡opremo z¡a svo-jo vojsko* iz ZDA, je tako postal ¡skoro povsem odvisen v tem oziru od Washingtoma. Istočasno pa se je Tito gospodarsko ujel v sredino med napol sovražni komunistični blok in gospodarsko- ¡skupnost Zah-odne Evrope. Zato- se sedaj poskuša izmotati iz -te zagate z večjo gospodarsko povezavo -na neopredeljene države Azije in Afrike, nia¡ katere je poskušal vplivati na beograjski konferenci. ZDA .niso pričakovale zahvale od Jugoslavije za pomoč, ki -so ji jo dale. V ponedeljek so v Skoplju dobile prav nasprotno. Želijo si pa v Washigtonu, da bi Jugoslavija še naprej ¡obstajala kot dokaz, da bi bil lahko- vsak sovjetski satelit vsaj deloma neodvisen od Moskve. Tako poročila ameriške tiskovne agencije AP. Taka poročila in drugi ¡napadi na Titovo prosovjetsko politiko i v ameriškem kongresu i v ameriškem tisku pa SO' Tita tako vznemirila, da je skoro nasilno na hitoo spravil skupaj ¡kratko: konferenco ¡med „veliki tremi neopredeljenimi“: v Kairu se je -sestal z Nehrujem in Na-sis-erjem. Sestanek se mu je zdel tako- nujen, da je premagal strah pred letanjem in je z letalom odbrzel iz Beograda v Kairo, da je mogel ujeti Nehruja, ki se je vračal iz W-a.shi.ng-tona z obiska pri Ktnnedyju nazaj v Indijo. Nehru se je -sestanka najprej branil, ni se mu pa mogel izogniti, ker je moralo- njegovo letalo v Kairu ¡natovoriti 'novo zlailogo goriva za, zadnji skok v Indijo. Tito je hotel od Nehruja izvedeti, če je mogel vplivati na Kenne-dyja, da ne bi ta iznenada pustil njegovega komunističnega režima na cedilu, ker od' ZSiSR, čeprav je- njegovo najbolj varno zaledje, ve, d¡a¡ ne more pričakovati tvarhih dobrin. Od Nehruja je dobil negativen, ¡odgovor. Nasser je prisostvoval ¡temu -sestanku kot Titu dobrodošel gostitelj, ¡da je tako zakril videz o ¡svoji zaskrbljenosti zaradi spreminjar joče se ameriške p-olitike do jugoslovanskega .komunističnega režima. Na tej konferenci -so Tito, Nehru in Nasser, tako so izjavili njihovi govorniki, .razpravljali » treh zadevah: 1. Proti nevtralis ti čni m državam danes premišljeno delujejo- sile, da bi razdrle ¡njihovo' povezanost, zlasti ZDA; 2. Razvoj mednarodnega položaja od beograjske konference dalje je negativen in 3. nevtrali-Sitične države morajo bolj sodelovati, -da bode mogle igrati svojo vlogo v službi miru. Vsi trije, zlasti pa Tito, so bili zaskrbljeni tudi zaradi nedavne Kennedy-jeve izjave, v kateri je -dejal: „ZDA so trdno ¡odločene preprečiti gotovim državam, da bi postale nevtralne in spet drugim, da bi ¡opustile nevtralnost.“ bila „v-eč avtonomije“ v /svojem delovanju. Isto ¡naj velja tudi za komunističai© stranke v drugih deželah. Podobne zahteve so začeli postav-ljti komunistični funkcionarji tudi po drugih svobodnih državah, tako v Franciji .in po latinski Ameriki. Komunistični vodje v satelitskih deželah molčijo, kar je razumljivo zaradi neposredne bližine sovjetskih čet. Nepreračunljivi Castro tudi ni dal glede destalinizacije še nobene izjave, predvsem zato, ker še vedno skuša nihati med obema komunističnima; ideologijama: sovjetsko in kitajsko. Sovjetska, ki trenutno- zagovarja sožitje s kapitalizmom, mu ugaja, iker še ve-dn-o upa na morebitne ameriške dolarje, kitajska, ki zahteva takojšnjo in odločno vojaško akcijo proti zahodnjakom, pai mu ni odvratna, ker bi se rad znebil neprestanega strahu pred ogromno vojaško močjo svojega ¡severnega soseda ZDA. V Vzhodni Nemčiji je Hruščev sklenil obdržati -svojega zvestega oprodo Ulbrichta na vodstvu tega satelita, kar je izrecno objavilo glasilo vzhodnonemške mladinske KP Junge Welt v uvodniku s podpisom glavnega ' urednina Dieterja Kerscheka.. Hruščev je nadalje dal preko- poljske KP razšriti novo verzijo- o- likvidaciji bivšega šefa sovjetske -tajne policije Berije. Po tej verziji je Beria hotel Hruščeva 'lastnoročno ustreliti, pa je Hruščev prelisičil Beri jo in ga dal likvidirati na -nekem sestanku v Kremlju. ¡Svojemu italijanskemu opredli' Togliattiju pa je naročil, 'da naj na sestanku italijanske KP, na katerem je poročal O' kongresu sovjetske KP v Moskvi, pove tudi tole: „Albaniji ni1 mogoče odpustiti ne ¡kršitve komunističnega centralizma ne kršitve odnosov z ZSSR in drugimi -socialističnimi deželami. Smatramo za zgrešeno in nepravilno vse, kar delajo albanski komunisti, ki j-ih deloma podpirajo Kitajci.“ Nato pa je, kakor mu je naročil Hruščev še ,izjavil:„Na drugi strani pa bi bilo napačno postopati z Jugoslavijo in -njenim režimom, kakor da bi bil sovražnik.“ Vse te Togliattijeve izjave je dal Hruščev nato natisniti v mo-skovski ¡Pravdi, da ¡so zadobile še sovjetski u-radni pou-dairek. Strokovnjaki, iki zai-sledujejo razvoj .ideoloških trenj med ZSSR, Jugoslavijo, rdečo Kitajsko in Albanijo, prihajajo, zlasti po zgoraj Kolumbija zahteva sestanek zun. ministrov ameriških držav zaradi razprave o vprašanju komunistične propagande po ameriških državah. Pri tem j-o podpirajo naslednje ameriške republike: Venezuela, Perú, Paraguay, Uruguay, Costa Rica, Guatemala, El Salvador, Honduras, Panama, Haiti, Dominikanska republika, Nicar-aigua in ZDA. Proti sestanku -sta Brazil in Me-ksiko, -neodločene so pa Argentina, čile, Bolivia in Ekvador. Za ¡sklicanje- sestanka zunanjih mini-strov ameriških držav zadostuje 11 držav, za izvajanje ¡Sankcij proti kaki državi, članici Organizacije ameriških držav, pa mora biti 14 držav. V Venezueli so levičarski elementi priredili prejšnji teden hude izgrede proti vladi zaradi ¡njene -odločitve o- prekinitvi stikov s Castrovo Kubo. Večji nemiri so bili zlasti v mestu Barqui-smeto. V spopadu s policijo je bilo več mrtvih in ranjenih, Ing. Carlos Moreyra y Paz Soldán je novi predsednik vlade v Perujii. V vladi dose;d'. predsednika Beltrama je bil II. podpredsednik. V Meksiku je prejšnji teden ¡ob pacifiški obali divj-al tajfun Tara, Napravil je veliko škodo, zahteval pa tudi več sto človeških žrtev. Prio Socarras, biv. kubanski predsednik, je v Meksiku izjavil, -da nikdar ni mislil na to, da bi' pri napadu na Kubo mo-rale sodelovati ZDA. To je stvar Kubancev samih. Naglasil pa je, da se je za zrušenje ¡Castra boriti že sedaj, ne pa te borbe ¡odlašati na pozneje. Kajti Castrov režim i-n vse komunistične režime je mogoče odstraniti samo ¡s- silo. O tem hoče prepričati tako- vse Kubance, kakor tudi vodilne politične osebnosti v posameznih ameriških državah. Castro živi' v neprestanem strahu za svojo- -oblast. Zaradi strahu pred ¡novim napadom njegovih političnih nasprotnikov ¡na Kubo je odredil tajno mobilizacijo vseh -svojih miličnikov i-n ¡ostalih oboroženih sil. V Dominikanski republiki sta brata p-red mesteci umorjenega Trujilla hotela c-bnoviti diktaturo družine Trujillo. Večine vojske Se. je postavila na stran sed', predsednika Balaguerja ter mu zagotovila vso pomoč z® vzpostavitev pravega demokratskega življenja v državi. V ZDA je umrl v 79. -letu -starosti Sam Rayburn, predsedni-k 'ameriške poslanske zbornice. Pri -njegovem pogrebu so bili kar trije predsedniki, dva bivša Harry Truman in Dwight Eisenhower ter sedanji- John Kennedy. Rayburn je bil 48 ¡let ¡neprestano poslanec demokratske stranke. Užival je velik ugled. Zahodno nemški kancler dr. Adenauer je -s svojim zunanjim ministrom Schroederjem in ministrom za obrambo Francom. ¡Štrausom -na večdnevnih razgo 'tm omenjeni objavi Togliatti jevih izjav v moskovski Pravdi, d o- -naslednjih zaključkov: -Spor med rdečo Kitajsko i-n ZSSR je resničen in -sicer iz dveh razlogov: 1. trdeča Kitajska v -svoji ekspanzivno-sti sega i v Aziji i -v latinski Ameriki na. področja, ki jih tudi ZSSR smatra za svoja vplivnostma področja; 2. -Peking upira svoj pogled tudi na ogromno -neobljudeno planjavo Sibirije, ki bi mogla uspešneje preživljati milijonske množice Kitajcev, kakor pa peščene planjave Kitajske, na katerih leto za letom umirajo v milijonih. Spor Ti-tove Jugoslavije je ¡nastal v Stalinovi -dobi. Ker je bil takrat Hruščev eden najzvestejših pristašev, je je tudi sam podpihoval ta -spor, ker je z njim odprl takratni, za nepro-dušno železno zaveso zaprti S-ovjetiji, na ste-žaj odprto ¡okno v zahodni svet, skozi katerega j-e bilo varno vohuniti. Sedaj, ko je Hruščevu uspelo pridobiti si na Zahodu, zlasti p-o-d Eisenhowerjevo vlado-, vsaj delno zaupanje in -s tem močno utrditi položaje -svojim pristašem v svobodnem -svetu in tako minirati položaje protikomunističnim gibanjem, pa okna skozi Titovo' Jugoslavijo' ne potrebuje- več tako nujno im ga lahko zopet zapre. Skozi Togliatti jeva usta zato sedaj ,odpušča“ Titu njegov ,upori proti Stalin-u, ki ga je že sam mrtvega prej vrgel iz bleska mavzoleja na Rdečem trgu v Mokvi pod z mahom -obraslo obzidje- Kremlja. vorih s predsednikom Kennedyjem, zunanjim mimis-trom Ru-skom in ostalimi ameriškimi odločilnimi osebnostmi v ZDA. Razgovori se nanašajo na vs'a vprašanja, ki so v zvezi z -odnosi zahodnih demokratskih zaveznikov do Sovjetske zveze. V Angliji so komunisti doživeli- hud poraz. V električarskem .-sindikatu so pri volitvah novega vodstva izgubili večino ter imajo v 11 članskem ¡odboru samo 2 zastopnika. Sindikat šteje 250 tisoč članov. Predstavniki evropskih držav, ki sestavljajo zahod-no-evropsko -obrambno ¡skupnost, so na zadnjem sestanku v Parizu sklenili, d'a mora ta skupnost obstajati tako dolgo, -dokler bo svetu grozila komunistična nevarnost. Sklenili so tudi še bolj spopolniti -obrambne priprave, da bi se zavarovali pred vsakim presenečenjem. Te države so namreč trdn-o ¡odločene, da bodo z orožjem branile svobodo -i-n demokracijo- v Evropi. Norveški predstavnik je to kar odkrito povedal z izjavo, da bo čisto gotovo prišlo do „vojne zaradi napake“, če ¡bodo sovjeti podcenjevali odločitev zahodnih zaveznikov, -da s-o pripravljeni z orožjem braniti Berlin“. Sovjetska vlada je pod pretvezo, da ji „grozi .nevarnost z nemške strani“ začela pritiskati na Finsko ter si jo hoče politično- povsem podrediti. V Moskvi so odstavili šefa varnostne službe Aleksandra Nikolajeviča šelepi- n.a. Nič mu ni pomagalo, da je na zadnjem kongresu sovjetske stranke Voro-šil-ova, Malenkova, Kagan-oviča in Molotova napadal huje kot ¡sam. Hruščev in jih prikazoval kot sovražnike kom. partije. V Siriji bodo imeli 1. decembra volitve v ustavodajno ¡skupščino. Nova skupščina bo morala) izvoliti tudi predsednika sirijske republike. Predsednik japonske vlade Haj-ato Ikeda je v posebni -noti obvestil sovjetsko vlado, da ZSSR -nima nobene pravne osn-ove za posest Kurilskib otokov, ki s-o pred voj-no pripadali japonskemu državnemu področju. Od nje zahteva vrnitev teh ¡otokov Japonski, kar bi samo koristilo miru v svetu. Med kitaj sidrni in ¡sovjetskimi komunisti ideološki -spor še ni poravnan. Kot posrednik med Moskvo in Pekingom je nastopal vietnamski Ho Či Minh, ki- pa očividno ni nič dosegel, kajti prav te dni je prišla v Peking albanska -delegacija zaradi sklenitve posebnegia dogovora med Albanijo in kom. Kitajsko o kitajski pomoči Albaniji. Kitajski komunistični listi so te dni tudi objavili zadnji- napad albanskega kom. diktatorja E.nver HodSe na Hruščeva. PORAVNAJTE NAROČNINO! WEESBBBDBBBBBBBBBflBSBUBBOBBBBBBBBBLÏSBBBBBSI V OcstnMnizuci^a powzwoem skwhi IZ TEDNA V TEDEN v v Ob 2. obletnici smrti škofa Rozmana Dne .16. novembra t. 1. sta mnili dve leti od tistega žalostnega, dne, ko je v Clevelandu v Severni Ameriki prenehalo biti plemenito isrce škofa dr. Gregorija Rožmana. Ob tej novici se je zgrozilo sleherno slovensko srce, ki čuti 'še slovensko, ki veruje še v krščanska' in demokratska načela in je zato ostalo zvesto slovenskemu narodu v njegovi borbi proti komunističnemu nasilju. Globoka žalost ga je zalila. V silni bolečini se je stisnilo, kajti izguba škofa dr. Rožmana je bila največji udarec, ki nas je zadel na dosedanji poti v begunstvo in nato v emigracijo, škof dr. Rožman ni bil samo naš najvišji duhovni pastir, ampak tudi naš vodnik, ki je visoko dvigal bakljo resnice in vere pred nami ter nam kazal pravo in varno .pot sredi sveta, polnem zmed in idejnih zablod. Pa ne samo to! Bil je tudi naš najzvestejši tovariš. Z nami. Vedno z nami. V veselju, žalosti in trpljenju. Bil nam je tolažnik, ko so se grmadile krivice nad nas, bil nam v vzpodbudo, ko se nas je lotevalo malodušje, bil glasrtik vere, optimizma v lepšo in srečnejšo bodočnost poedincev in vsega naroda. že dive leti ga ni več med nami. Toda samo telesno ga nimamo med seboj. V duhu je vedno z nami. Vedno bdi s svojo ljubeznijo in očetovsko ter nadpa-stirsko .skrbjo nad mami, da ne bi zašli, da bi ostali zvesti idealom, zaradi katerih smo nastopili v domovini proti nasilnemu in brezbožnemu komunizmu in zaradi katerega smo odšli tudi v emigracijo, da od tam nadaljujemo boj za •pravo svobodo slovenskega naroda. Da bi ta boj mogli izbojevati in srečno zaključiti, pa moramo biti predvsem vedno idejno zdravi, med seboj tesno povezani v ljubezni, edinosti in v bratski skupnosti1. Na to nas je vedno opozarjal škof dr. Rožman. O tem nam je vedno govoril. Zdaj vemo, da nam je govoril zlasti za tedaj, ko ga ne bo več med nami na obiskih. Vsak njegov govor ali vsaka pisana poslanica v Zbomlku-Kioledarju je bogata zakladnica njegovih zlatih naukov. Prebirajmo jih pogosto in se po njih ravnajmo! Vsi' so lepi. Med najlepše pa gotovo spada njegova, očetovska beseda, ki j0 je spregovoril 'Slovencem v Argentini ob njegovem prvem prihodu v deželo. Bilo je to na slavnostni akademiji dne 16. oktobra 1949. Tedaj je skoro dva-tfsoč glavi slovenski množici govoril takole: „Od Kanade na severu do konca Južne Amerike, povsod se je naselil naš narod. Sedaj smo tu. Kaj naj naredimo? Smo kakor v deroči reki. Kam nas bo zanesla, kje naplavila? Ali bomo prišli iz nje živi in zdravi, ali pa popolnoma utonili? Držite glave nad vodo! Ne da bi vais voda odnesla. To je glavno! Da se vzdržite, je najglavnej-še! Ne ločimo se, ne bodimo sami! Povežimo se med seboj! Zedinite se v vseh vprašanjih narodne eksistence.“ „Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti.. Ohranite jih! Če bi te izgubili, če bi se obrnili na razne tuje zunanjepolitične opazovalce in dopisnike z vprašanjem, kaj mislijo o jugoslovanski politični emigraciji, bi nam gotovo odgovorili, da ta ne predstavlja za Titov režim nobenega problema in nevarnosti. Svoje trditve bi podprli s sklicevanjem na dejstvo, da sedanja komunistična oblast obstaja že dobrih petnajst let, da je uspešno pometla z vsako notranjo opozicijo, najprej z nekomunistično, nato pa še s kominformistično. Končno pa bi še dodali, da stopajo na oder jugoslovanskega javnega življenja že nove generacije, ki so vzgojene v novem duhu in ne poznajo preteklosti. Žive za bodočnost, ki izhaja iz sedanje jugoslovanske stvarnosti, za katero naj bi te nove generacije ne čutile potrebe, da bi jo bistveno spremenile. Taki odgovori nas ne smejo presenečati. Podobne trditve lahko najdemo zapisane v knjigah, ki obravnavajo fašistično in nacistično dobo. Tudi takrat je bilo mednarodno mnenje o vlogi in pomenu italijanske in nemške emigracije izrazito negativno, morda še bolj, kot je to danes glede na emigracije raznih ljudskih demokracij. Leta med vojno in po njej pa so dokazala zgreše-nost tega naziranja. Jugoslovanski komunisti, katerim lahko očitamo marsikatero napako, vendar pa ne smisla za politično realnost, posebno ko gre za njihove lastne interese in ohranitev oblasti, niso pozabili tega nauka iz preteklosti. Njihova oce- bi bila to popolna tragika naša in našega naroda, če se svobodna misel v nas budi, če ise nam zdi, da imamo boljše načrte, bi se morali pogovoriti kot zreli ljudje, bi morali najti način, da se med seboj moško in odkrito pogovorimo in, napravimo dogovor na temeljih, ki so potrebni, če hočemo ostati takšni, kakršni smo prišli v svet. To vas prosim in želim: povežite e med' seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo močni in lahko kaj dosežemo. če smo med seboj edini in če grem0 na istim ciljem, če ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se bo naš glas daleč slišal.“ Ali te škofove besede niso aktualne danes prav tako, kakor so bile leta 1949. So in bodo vedno! Tako dolgo, dokler bo živel slovenski narod pod komunističnim nasilnikom in bodo njegovi politični in idejni nasprotniki morali živeti v emigraciji, pa tudi potem, ko bo slovenski narod znova lahko zaživel ljudsko štetje. 70.000 popisovalcev je do '15. oktobra razdelilo med ljudi vprašalne pole, pobirali ter kontrolirali resničnost vpisanih podatkov- Letošnje ljudsko štetje je v 100-letnem obstoju Italije deseto. Prvo je bilo leta 1861. Tedaj so v združeni Italiji našteli 22 milijonov prebivalcev. Od tedaj naprej je število prebivalstva stalno naraščalo in so leta 1951 imeli v Italiji že 47.5 milijona ljudi. Za Slovence, ki žive v Italiji, je bilo to štetje važno, kajti na vprašanje v 11. istolpcu popisne pole je bilo navesti občevalni jezik prizadete osebe. V zvezi z zadnjim popisom prebivalstva so slovenske politične in kulturne organizacije na tržaškem ozemlju kot predstavnice slov. narodne manjšine poslale predsedniku republike, predsedniku vlade, min. za notnanje zadeve, min. za pravosodje, vladnemu gen. komisarju v Trstu spomenico, v kateri med! drugim ugotavljajo, „da je bil ob bližnjem ljudskem štetju uveden za Tržaško ozemlje poseben stolpec, ki zadeva občevalni jezik prebivalcev v družini. To se je zgodilo kljub nasprotnemu stališču, ki so ga zavzeli vsi' predstavniki manjšine v trdnem prepričanju, da danes še niso dozoreli pogoji, ki dajejo učinkovito jamstvo, da bi bili izidi popisa odraz dejanskega številčnega stanja pripadnikov slovenske etnične skupnosti. Oblastva niso smatrala za potrebno, da bi se posvetovala is predstavniki' manjšine o načinu izvedbe popisa po narodnosti in tako omogočila, da bi se to važno vprašanje zadovoljivo rešilo na Tržaškem ozemlju. Predstavniki slovenske manjšine so že izjavili, da ne morejo sprejeti popisa prebivalstva po narodnosti, ker so posledice nasilne raznarodovalne politike fašizma, kratenja naših pravic v povojni dobi in končno posledice neizvajanja na jugoslovanske politične emigracije se bistveno loči od one, ki jo sicer sicer sami sugerirajo tujim opazovalcem in dopisnikom, preko teh pa svetovnemu javnemu mnenju. Druge prepričujejo, da v lastno škodo jugoslovansko emigracijo podcenjujejo, sami pa jo v lastnem interesu raje precenjujejo. Zato posveča jugoslovanski režim emigraciji še vedno veliko pozornosti, ki pa je ne obeša na veliki zvon. Tako ne opušča nobene priložnosti, da bi emigracijo uspaval, pripravil njene pripadnike, da se utrujeni umaknejo iz svojega poslanstva. Nobeno sredstvo mu ni preveč grobo, da le s tem doseže cilj, to je razdor v vrstah emigracije. Prvemu namenu služijo razna vabila za povratek v domovino, ponudbe za ureditev državljanskega statusa z registracijo pri jugoslovanskih predstavništvih in izdaja jugoslovanskega potnega lista. Vsekakor so to ukrepi, ki jih je treba s slovenskega stališča pozdraviti, čeprav bi bilo napačno, če bi istočasno ne podčrtali tudi njihovega političnega, za režim očitno koristnega pomena. Kupčija je enostavna: kdor sprejme ponujene ugodnosti, ta si politično zveže roke ter je politično omrtvičen. Za emigrante, ki so in hočejo v tujini ostati nosilci svobodoljubnih in demokratskih izročil, pa je režim uveljavil drugačen postopek. Danes ni več nobena tajnost, da obstajajo v Jugoslaviji posebni tajni tečaji za ljudi, ki jih politična policija svobodno življenje, .kajti moralno opustošenje ter idejna zmeda, ki jo ustvarja komunizem s svojim materialističnim naukom po slovenskem svetu, je veliko že sedaj. Pa bo še vedno večje, čim dalj bo vladal ta sistem nad slovenskim narodom. 'Slovenske ljudi, zlasti pa slovensko mladino bodo mogli voditi znova v krčanski idejni svet samo tisti, ki si bodo te ideje ohranili čiste in trdnje kljub vsem preizkušnjam, nasiljem in vabam za zamenjavo bogastva duhovnega sveta za uživanje minljivih materialnih dobrin. Zato se na nauke škofa dr. Rožmana spominjajimo ob vsaki priložnosti. Nanje opozarjajmo 'odrasle im mladino, zlasti pa otroke, da bodo spoznali vso veličino moža, ki smo ga imeli med sabo v emigraciji. 'Na škofove nauke pa se nikar satno ne spominjajmo, po njih tudi živim0 in delajmo! Posameznik in vsa slovenska skupnost. Tako se bomo najlepše oddolžili spominu velikega slovenskega škofa, on nas bo pa pri nebeškem Očetu najbolj vesel, ko bo videl, da smo ohranili zvestobo Bogu in svojemu narodu. To, česar nas je vedno učil. mednarodnih obveznosti ter 3. in 6. člena republiške ustave še vedno take, da popis ne more nuditi objektivnih rezultatov glede .števila! Slovencev na Tržaškem ozemlju. Podpisane politične in kulturne organizacije ugotavljajo, da so oblasti izbrale najmanj primeren in najbolj neugoden način popisa prebivalstva po •narodnosti, kajti prebivalci se bodo morali izjaviti o občevalnem jeziku v družini. Jasno je namreč, da bo tak način popisa nujno izkrivil izide v narodnostno mešanih krajih, kjer je veliko število mešanih zakonov, optantov in Slovencev, zaposlenih v italijanskih družinah ali živečih v skupnostih. Poleg tega je tak način popisa v kričečem nasprotju z načeli UNESCO. Sprič0 navedenih dejstev podpisane politične in kulturne organizacije protestirajo in že danes poudarjajo, da ne bodo izidom popisa po narodnosti priznale nobene veljave. Zato vnaprej odločno odklanjajo vsako sklicevanje na tako pridobljene rezultate, zlasti' pa še njihovo morebitno izkoriščanje v škodo tukajšnjih 'Slovencev.“ Gornjo spomenico so slovenske politične in kult. organizacije poslale v vednost še UNESCO v Pariz, predsedniku pokrajinskega sveta v Trstu, Ita-lijansko-jugoslovanski mešani komisiji v Rimu, centralnemu uradu za statistiko v Rimu in uradu za statistiko, štetje in študij v Trstu. V zvezi z zadnjim ljudskim štetjem v Italiji so zanimivi podatki o dosedanjih štetjih Slovencev v Beneški Sloveniji. Zadnje ljudsko popisovanje pod Avstrijo je bilo leta. 1857. Takrat so samo v šempeterski občini našteli 13.892 Slovencev. Slov. Benečija je bila nato leta 1871 priključena združeni Italiji in ljudska štetja so se nadaljevala vsakih deset let.Leta 1901 so v Slov. Benečiji (UDBA) nato pošilja v tujino kot politične emigrante-provokaterje. V tečajih se ti ljudje podrobno seznanijo s politično preteklostjo raznih gibanj in ljudi. o katerih bi sicer po svojih letih ne imeli nobenega pojma. Zanimivo je nadalje, da se nato v tujini prikazujejo kot največji nasprotniki režima, da jim nihče ni dovolj odločen protikomunist. Ti provokatorji se nadalje, v vrstah vsake emigracije, večinoma opredelijo za najbolj radikalne struje: med Slovenci za odcepitev od Jugoslavije, med Hrvati za ustaštvo, med Srbi za. tako-imenovano „amputacijo“, t0 je za Veliko Srbijo. Tisti, ki so poslani v zmernejše tabore, imajo nalogo, da podpihujejo nestrpnost do ostalih struj in še posebej, da ob vsaki priložnosti spodkopavajo ugled ljudi, ki so znani doma in po svetu, na primer dr. Kreka med Slovenci, dr. Mačka med Hrvati in tako dalje. V sprejemnih taboriščih, v katerih zbirajo jugoslovanske begunce po prekoračenju meje, pa je dolžnost provokatorja v tem, da begunce čim bolj onemogoči. To doseže z izzivanjem prepirov, pretepov in podobnih incidentov. Ugotovili so, da se prikriti agenti UDBE v zadnjem času udeležujejo sej raznih emigrantskih skupin opremljeni nič manj kot z registratorji, na katere snemajo ves potek. Tako so nedavno na sestanku somišljenikov Hrvatske kmečke stranke v Parizu povedali, da vedo, da so prisotni provokatorji. Pustili so jih snemati ves javnosti namenjeni del zborovanja, ko pa je prišla na vrsto sejni je predstavnik odbora povabil neza- TITO BETWEEN EAST AND WEST (Tito med Vzhodom in Zahodom) je naslov 99 strani obsegajoči brošuri, ki jo je napisal Ilija Jukič, izdala pa založba Demos v Londonu. Dr. Ilija Jukič je med emigrantskimi skupinami narodov Jugoslavije znana osebnost. Je Hrvat, pristaš Hrvatske seljačke stranke, po poklicu diplomat. Pred vojno, zlasti po sklenitvi sporazuma med 'Cvetkovičem in dr. Mačkom za rešitev hrvatsko-srbskega vprašanja, in med vojno je v jugoslov. zunanjem ministrstvu zavzemal visoke položaje. V emigraciji je znan po svojih zunanjepolitičnih člankih, ki jih objavlja v kanadskem Hrvatskem 'glasu. V notranji politiki brani in zagovarja politični program predsednika HSS dr. Vladka Mačka in vedno nastopa proti ustašem. Vsebina brošure je razdeljena na naslednja poglavja: Začetek in razlogi za 'Stalinov prelom s Titom, Tito se leta 1948 pod Stalinovim pritiskom in pritiskom zahodnih držav odloči za upor proti Stalinu, Zahodne sile s svojo pomočjo rešujejo Tita. Pomiritev Hruščeva s Titom, Spor z Moskvo po madžarski vstaji, Druga pomiritev med Hruščevom in Titom. Nov razkol med Hruščevom in Titom, Ideološke razlike med Hruščevom in Titom, Položaj Jugoslavije danes v svetu, Mednarodna nestabilnost, Svarilo zahodu, Zaključek in Zaključna beseda- Naslovi poglavij že sam povedo, o čem razpravlja pisec. Svoja izvajanja in zaključke opira na citate iz raznih virov. Knjigo bo z zanimanjem bral vsakdo, ki se zanima za politična vprašanja. Za zunanji' svet) je pa bila naravnost nujno potrebna, da se bo točneje seznanil z vprašanjem Titovega komunizma ter da bo spoznal, da je Tito prav tak komunist kot Hruščev, odnosno še nevarnejši, ker lahko nastopa tam, kjer moskovski tako neovirano ne more in ne bo tako naivno nasedal titovski propagandi. našteli 31-768 Slovencev v 5776 družinah. Vendar so pri tem štetju izpustili marsikatero vas. Leta 1914 so našteli’ 36.171, leta 1921, ko je že vladal fašizem, pa 33.932 Slovencev. Pri naslednjih štetjih leta 1931 in 1936 ter leta 1951 niso navedli nobenih podatkov o Slovencih. Vendar so občinski uradi v sodelovanju s prefekturo zbirali podatke o številu prebivalcev, ki še govorijo slovenski. Čeravno je bila to najhujša doba fašizma je 37.560 prebivalcev odločno izpovedalo, da je njih občevalni jezik slovenski. Ko bi pri letošnjem ljudskem štetju prišel v poštev občevalni jezik, bi prav gotovo ne našteli manj kot 35.000 Slovencev vpisanih v občine Slov. Benečije. Ali kljub temu tam v šolah ne učijo slovenščine niti' kot predmeta. V Benetkah je bilo od 24. septembra do 7. oktobra mednarodno tekmovanje pevcev. Tekmovanja se je udeležilo 200 pevcev. Med 51 pevkami je dosegla prvo mesto in dobila drugo nagrado 'Slovenka Ileana Bratuž-Kacja-nova. Njem nastop so prenašali po televiziji, po tekmovanju je pa nagrajenka dobila ponudbe za gostovanje v Zueri-chu, Baslu, Bernu in v raznih francoskih mestih. želene goste, naj dvorano zapuste. Pri tem ni navedel nobenega imena in kljub temu so osumljenci prostovoljno pobrali šila in kopita. Primerilo se je tudi, da so provokatorji ■ na vabilo za emigrantsko proslavo v Parizu dotiskali stavek, zaradi katerega je nato prišlo do dejanskega spopada. ¡Seveda so to že skrajni primeri. Dejstvo pa je, da so se razne, čeprav v ostalem nasprotne si jugoslovanske emigracijske skupine dogovorile, da se bodo v bodoče medsebojno obveščale o takih, posebno novih beguncih, ki sumljivo silijo v ospredje in s tem očitno sejejo razdor in nerazumevanje. Precej imen je tako prišlo na dan, katerih spisek kroži sedaj po raznih emigracijskih odborih. Titovemu režimu je torej politična emigracija še vedno trn v peti. Nobenega dvoma ni, da so mu enako neljuba tudi vsa tista nekomunistična gibanja, ki de. lujejo v okviru slovenskih narodnih manjšin v Italiji in Avstriji. Tudi ona namreč pred svetom dokazujejo, da sedanji komunistični režim v Jugoslaviji ne uživa podpore vseh pripadnikov emigracije in manjšin. Zato bi se ne smeli prav nič čuditi, če bi se režimske oblasti za slabljenje njim neprijetnih manjšinjskih gibanj in organizacij na Tržaškem, Goriškem in Koroškem posluževale iste taktike in istih sredstev kot se jih poslužujejo proti jugoslovanski politični emigraciji. Dolžnost zavednih ljudi je, da njihovim potezam ne nasedejo. (Demokracija) ARGENTINA Predsednik dr. Frondizi bo 26. t. m. odšel na enomesečno potovanje v inozemstvo. Iz Bs. Airesa bo potoval v Ottavo v Kanado, kjer bo obiskal še mesti Toronto in Montreal. Dne 1. decembra bo odpotoval v Atene, kamor bo prišel 2. decembra. Tu bo ostal 2 dni. 4. dec. bo v Teheranu, istega dne pa tudi že v New Delhiju. V Indiji bo na obisku 3 dni. Od tega bo 1 dan v Kalkuti. Od 8. do 11. decembra bo v Bangkoku, 11. dec. bo prišel v Manilo. Po dvodnevnem bivanju na Filipinih bo 13. dec. prispel v Tokio, kjer bo ostal 4 dni, 2 sta določena za obisk Osake, odkoder se bo vrnil v Tokio in tam prebil 19. in 20. december. Naslednjega dne bo odpotoval proti Honolulu, kjer bo ostal do 23. dec., nato pa nadaljeval potovanje proti San Franciscu. Božične praznike bo preživel v Miami. Na Štefanovo bo nadaljeval potovanje proti mestu Trinidad, nato pa dalje proti brazilski prestolnici Brasilia, kjer se bo 27. dec. ustavil samo za 3 ure, nato pa odpotoval takoj proti Argentini. Na letališče EzeiZa bo prišel še istega dne. Senat je sprejel zakonski osnutek o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema za volitve leta 1962 in pri volitvah leta 1964. Med obiskom brazilskega zunanjega ministra dr. Francisca de San Tiaga Dantasa v Argentini ista bili med Am gentino in Brazilom podpisani dve konvenciji in sicer o izročanju tistih oseb, ki so v procesu ali pa že obsojene in o brezplačni sodni pomoči za državljane obeh držav. O svojih razgovorih sta argentinski in brazilski minister izdala tudi skupno izj’avo, v kateri ugotavljata prisrčno prijateljstvo, ki obstaja med Argentino in Brazilom, obsojata obnovitev atomskih poizkusov, se zavzemata za mimo rešitev spornih vprašanj v svetu, sta proti vmešavanju tujih sil v notranje zadeve ameriških držav, poudarjata skupnost ameriških držav v prizadevanja za ohranitev -demokratskega sistema, ki pa prihaja do izraza samo s svobodnimi volitvami. Končno ' naglašata, da sta obe državi na strani tistih držav na zahodu, ki branijo demokratske in krščanske principe. V železničarski stavki, ki traja že tri tedne, ni nobenih znakov, ki bi kazali, da bo kmalu prišlo do rešitve spora med vlado in žel. sindikatoma. Med obema ni nobenih uradnih razgovorov, ker je vlada objavila svojo odločno besedo, da od svojega načrta za modemi-zacijo prometne službe in za ureditev gospodarstva pri železnicah ne odstopi niti za korak in da se z železničarji, dokler bodo stavkali, ne bo pogajala. Je pa kljub temu za rešitev spora na delu več posrednikov, čutiti pa je, da se iz dneva v dan vrača vedno več železničarjev v službo, da je vsak dan več vlakov in da so ljudje, ki se morajo voziti v službe, vedno bolj proti železničarjem. Stavkujoči železničarji so na nekaterih mestih v notranjosti države skušali preprečiti obnavljanje žel. prometa z raznimi sabotažnimi delanji, pa niso uspeli, ker je oblast povsod nastopala hitro in učinkovito. Predstavniki CGT — Glavne delavske konfederacije so v zvezi s stavko obiskali notranjega ministra dr. Vitola. Zaprosili so za sprejem tudi pri predsedniku republike dr. Frondizi ju, ki jih pa ni sprejel. V Moronu, mestu na področju Vel. Buenos Airesa, kjer živi tudi precej Slovencev, je bila v nedeljo, 19. t. m. velika cerkvena slavnost. Buenosaireški nadškof kardinal Anton Caggiano je kot papeški legat kronal kip Brezmav-dežne Marije srečne poti. Obenem je bila Brezmadežna Marija srečne poti proglašena za patrono moronskega mesta, njej se je pa posvetila tudi vsa moronska škofija. Pri slavnosti je bil navzoč tudi predsednik republike dr. Frondizi, zvezni minister za pravosodje in pouk dr. Mac Kay, buenosaireški župan Giralt, viceguverner prov. Bs. Aires dr. Grossetti ter številne druge civilne, vojaške in cerkvene osebnosti. Slovesnosti se se udeležile tudi razne narodnostne emigrantske skupine, ki žive na področju moronske škofije. Med temi je bila tudi slovenska, ki je v množici ljudstva vzbujala posebno pozornost. Saj je bilo kar 30 deklet in fantov v narodnih nošah- Po cerkveni slovesnosti je bil v parku pred katedralo tudi javni nastop argent, folklorne skupine ter folklornih skupin posameznih emigrantskih narodnosti. .Slovenci so nastopili s tremi točkami ter želi splošno priznanje in odobravanje. Naraščajniki so ljubko izvajali prosto vaijo, na-raščajnice nastopile s svojo točko po napevu pesmi Venček na glavi se, dekleta v narodnih nošah pa z rajalnim nastopom, ki so ga izvajale na zadnjem mladinskem dnevu- Æa kulisami jugoslovanske politike GORIŠKA IN PRIMORSKA SPLOŠNO LJUDSKO ŠTETJE Italijanska vlada je odredila splošno Qlctice vz Mùfjettik^ V Ljubljani je praznoval 25-letni-co umetniškega delovanja član drame Stane Sever. Z dramsko umetnostjo se je začel baviti že kot učiteljiščnik in se se uveljavil zlasti z režijo Cankarjeve Lepe Vide. O njej je napisal ugodno kritiko takratni vodilni gledališki kritik France Koblar v Slovencu. In ta ocena je odločila Severjevo' pot. Postal je pio-klicni igralec. Zlasti so mu pri srcu vloge iz Cankarjevih del. Odigral je pa tudi' že 20 večjih in manjših vlog v filmu. Igor Stravinski, eden največ jih sodobnih glasbenikov na svetu je s svojo ameriško operno skupino Santa Fe 3, 4. in 5. oktobra gostoval v beograjski operi. V Jugoslaviji je bil prvič pred 30 leti, ko je dirigiral simfonični koncert v Zagrebu. Ing. arh. Vinko Glanz je dobil od Tita odlikovanje Keda dela z rdečo za-saivo „za prizadevanje in požrtvovalnost pri -gradnji poslovnih ter stanovanjskih poslopij“. Umrli so. V Ljubljani: Marija Cizelj, Julijama Poberaj, roj. Rigler, ing. Franek Župec, glavni projektant Splošnega projektivnega biroja, Franjo Gerkman, ustanovitelj in -direktor podjetja Tekstilka, Lojzka Dostal, učit. v pok., Franc Soja-r, upok. tob. tovarne, Pepca Gašperšič, upok., Antonija Mazi, roj. Japelj, Celestina Koselj, roj. Roz mam, Fra-nc Z-orman, upravitelj na. Žalah v p., Vladimir Pušenjak, uslužbenec podjetja Kovinokome-rc, Ivan Gudelj, Andrej Vodopivec, Janez -Strle, Marija Kamnikar, ing. Zoltan Szekely, Valentin Pikuš, Ivan Volčanšek, Bert0 Vidmar, Bosiljka Kolar, vdova po vojaškem sodniku, in Marjana Jenk-o, roj. Kosmač na Brodu pri- št. Vidu, Adolf Čop, upok. na Brezjah, Ivanka' Balantič, upok. v Kranju, Gabriela Jelu-šič v Hrpeljah, Anton Istenič v Duplicah, Ivama Čolnar v Trzinu, Rihard Mastnak, upok. v Celju, Andrej Vpgajai v Beričevem, Franja Zorzut v Strugah, SLOVENCI VARGENTINI RAMOS MEJIA Tombola- Slomškovega doma Bila je v nedeljo, 19. t. m., popoldne na prostranem -vrtu -Slomškovega doma v ulici Castelli 128 v Ramos Mejii. Prireditelji -skoro do zadnjega niso bili go-tovi, če jo bodo sploh mogli imeti, kajti -še v nedeljo dopoldne je bilo vreme zelo nestalno in oblačno nebo tudi za popoldne ni obetalo nič dobrega. P-a so se le odločili aa izvedbo tombole. In so prav napravili, kajti popoldan je bil lep in prireditev je nemoteno potekala. Druga okoln-ost, ki prirediteljem tudi ni bila naklonjena, je še vedno trajajoča železničarska stavka. Zaradi nje je potovanje iz kraja v 'kraj združeno z večjimi težavami i-n človek ne hodi na pot, če mu res ni treba. In še tretja okoln-ost je, ki je gotovo vplivala na obisk prireditve Slomškovega doma. Ob isti uri je bilo v sosednjem mestu M-o-ron kronanje kipa Brezmadežne Marije s-rečne poti in tej slovesnosti je tudi prisostvovalo veliko rojakov, ki žive v moronski škofiji. Toda kljub vsem tem okolnostim, ki so spremljale nedeljsko tombolo Slomškovega doma, -so prireditelji tombole z -obiskom lahko zadovoljni, kajti nia- tomboli je bilo nad tisoč rojakov. Kar lepo število! Tombolsko prireditev je z-ačel predsednik Slomškovega doma Janez Brula Osebne novice Družinska sreča. V družini Janeza Ma-rinčiča in njegove žene ge. Filice, roj. Boršt-nar se je rodil sin Janez. V Floridi ga je krstil stric gv Matija Borštnar, botrovala sta pa ga. Francka in Vink-o Aljančič. -Srečni družini' naše čestike. s pio-zdravnm nagovorom. V-sem, ki so -se odzvali vabilu Slomškovega doma in prihiteli- v društvene prostore, se je toplo zahvalil za razumevanje prizade--vain-j društvenega- -odbora, da bi z ureditvijo Slomškovega doma in vrta slovenskim rojakom v tem kraju ustvaril lep skupen dom, krajevno kulturno žarišče ter -družabno središče. Nato je pa vsem želel veliko sreče- pri tomboli. Tonček Dežman, sodavičar na Bledu, Pavel Jerman na Homcu, Anton Vicozi v Iški- vasi, Franc Peterca, pos. in mesar v Dobru-n-jah, Nada Praprotnik v Lokvah, Antonija Saj-ovic, roj. Obersnel na Jesenicah, Frane Hafner, -skladiščnik v Križišču pri Hujah. ! Mladinski izlel ■ ■ ■ \ ■ ■ KAM? V Parque Pereyra ■ 3 KDAJ? 3. decembra ■ ■ ! KDO? Slovenska mladina ■ ■ ■ ■ ■ 5 Prijavite se lahko v nedeljo- na Ramón Falconu ob priliki žegnanja Žreba-nje tombol je trajalo do večerne ure. Izvedbo -tombole je kontrolirala posebna komisija, v kateri so bili predsednik d'r. Julij Savelli, člani pia- dr. Jože Krivec, Herm-a-n Zupan -st., Gabriel Prešeren, Aleksander Majhera lin Martin Maček, številke je vlekla Jeloč-nikova, napovedovalca sta pa bila Lojze Rezelj i-n Jože Poznič. P-o končani tomboli je bila v Slomškovem d-omu prijetna družabna, prireditev. Za postrežbo gostov z jedili in pijačami je bilo zelo dobro poskrbljeno. Izvedba prireditve je zahtevala iž-redn-d'o veliko truda, naporov im žrtev. Ne sam-o odbornikov in prijateljev Slomškovega -doma, ampak tudi -sloven,- T-omb-ola je bila na dobitkih res ze- I skih podjetij, ki -so zanjo- prispevala tako lo boga-tia. Saj je bilo' na njej 99 kva-tem, 112 činkvinov, tombol pa kar 58. Vrednost teh je presegla 250.000 pesov. Vse .dobitke so dobavila slovenska podjetja, kar ao m prireditvi posebno poudarjali. Glavni dobitek — kompletno jedilni-nico ali hladilnik Bled — je z-a-dela ga. Dita Pipp. Ker je lahko izbirala med dvema dobitkoma, se je odločila za jedilnico, ki jo je dobavilo novo slovensko podjetje Emona (Lojze Erjavec?— Luka. Milharčič), hladilnik Bled je pa podaril Slomškovemu domu izdelova-telj teh hladilnikov Pavle N-ovak. Drugi dobitek — televisor je za tombolo daroval neimenovani dobrotnik Slomškovega doma; tretji — šivalni stroj — pa podjetje šeme-Bidovec. Dobitka sta z-adeli gospe Milka Rupnikova in Amltoniija Koritnik. Sporazumeli sta se tako, da je ga. Koritni-kova -dobila televisor, ga. 'Rupnikova pa šivalni stroj. Janez Hiab-at je zadel Jep-o posteljo, darilo- podjetja Babnik,, moško kolo, darilo g. župnika Lamovška Janko Žnidaršič, tehtnico, -darilo g. Franca Ve-stra Ti-ne Javoršek, Jožica Kržišnik pa potovalni kovček, darilo bratov Kro-želj. lepe in uporabne dobitke, pa tudi roja. kov, ki so jo gmotno podprli -s tem, da s0 kupovali tomb-olske tablice ter se prireditve tu-dl udeležili in pripomogli k njenemu uspehu.' Ta je bil gotovo vsem v največje zadoščenje, ki jim ga iz srca privoščimo. SAN MARTIN Malo mladinsko slavje smo imeli preteklo nedeljo v -San M-ar-tinu. Zjutraj je bila v farni cerkvi -mladinska sv. maša,, ki jo je daroval katehet naše mladine -dr. Alojzij Starc. Me-d mašo je ubrano prepevala mladina. Po sv. maši je odbor slovenskega doma vsem otrokom, ki hodijo v -slovenski šolski tečaj, pripravil okusen zajtrk. Po zajtrku -so se otroci1 igrali na športnem pro-storu, starši pa so napolnili malo dvorano i-n imeli roditeljski -sestanek, ki ga je vodil prof. Stanko Hafner, -pred-se-dnik krajevnega šolskega odbora. O pomenu narodne vzgoje je govoril Rudolf Smersu, nato pa se je razvil živahen razgovor, v katerega »o- posegli poleg g. ka-teheta im učiteljic tudi1 ostali udeleženci sestanka. SLOVENSKA VAS t Rudolf Rozina V četrtek 9. novembra-1.1. je bil ranjen s kroglo prvi našel jenac Sloven- ske vasi v Lamusu g. Rudolf Rozina. 'Zločin sta ^agro|šila dva preobjestna mladiča, ki sta -s -strelnim orožjem plašila vaško mladež, ki je igrala žogo na bližnjem travniku. Kljub rani se je pokojni Rudolf Rozina sam zapotil do 600 metrov oddaljenega zdravnika. Od tam dalje so ga sosedje spremljali v Polikliniko Lanus, kjer je bil takoj -operiran. Več dni je nihal med življenjem iin smrtjo, dokler v isre-do 15. n-ovembra, okrepčan za zadnjo pot s sveto pototnico, ni izročil -svoje duše Gospodarju nad življenjem in smrtjo. V žalost se je zavila njegova družina, soproga- Veronika, roj. Mlinar s petimi mladoletnimi otroci: Bogom, Majdo, Boris-om, Marto in Lojzkom.- Z njo je zaplakala vsa vas. Sam sem videl može -gospodarje, prekaljene kot jeklo, ki sio- si brisali gronke solze. Dogodek je presunil tudi -okoliške pre-biva-lce-domačine, ki so s Slovenci dokazano is-očustvova-li. V četrtek 16. novembra so truplo pokojnika ob premstvu vso vasi prenesli najprej v cerkov Marije Kraljice, -kjer je vikar rev. Janez Petek CM ob asistenci rev. Jožeta M-oj-ača C.M. in Ivana Jana CM opravil pogrebne molitve. Vikar je bil ob odprtem grobu tudi prvi govornik. V zgoščeni obliki je orisal z-načaj in -in živjonsko pot pokojnika. Povsod je bil pripravljen pomagati. Tudi pri z-idavi Baragovega misijonišča- in cerkve je krepko priskočil na pomoč. V imemu društva Slovenska vas in S-ocie-da-d de Fomento- ter drugih vaških društov so je poslovil od Rudolfa Rozina g. Ignacij Glinšek. Zadnje pozdrave Društva slovenskih protikomunističnih borcev pa je pokojnemu prinesel član načelstva- g. Bogo Pregelj. Pokojni Rozina; se je rodil 4.. marca 1924. na Prim-skovem pri Litiji. Že 12. let star je zapustil -rodno vas s -svojimi starši, ki -so -se preselili v črnomolj. Tam se je izučil mesarske obrti. Ob izbruhu partizanskih nasilstev je takoj -vedel, da je njegovo mesto v Vaških stražah. Kot Via-ški -stražar i-n- domobranec se je- udejstvoval v glavnem v Tomenici, 'Stični in Borovnici. Svojo begustvo je začel v Vetrinju i-n, -ga nadaljeval v Italiji. V Argentno je pri- Vsak teden ena DOLI V KRAJU... Doli v kraju sama zase, med grmovjem roža rase. Naj le rase, naj le rase, o 'presrečna rožica. Ko bi rožca modra bila, slanca bi je ne umorila. O, zakaj se nisi skrila, ti nesrečna rožica. šel marca 1948. Najprej je orno leto in pol živel na Ezeizi. Kmalu potom, ko je kupil seliščo *v sedanji Slovenski vasi, se je odločil, da -se preseli tja in je tako postal njen pionir in -prvi pre-bivalec-družinski glavar. V več poslovnih diobah je bil odbornik društva Slovenska vas in Sociedad de Fomento. Več let je bil krajevni poverjenik Društva- -Slovenskih protikomunističnih borcev in Vestnika. Vedno p-a je bil pri-pramljen pomagati pri -skupnih vaških akcijah in vedno je bil vs-om najboljši -sosed in savaščan,. Naj počiva v miru. Težko prizodieti družini pa izrekamo globoko saža-lje. PRVA SEJA NOVEGA UPRAVNEGA SVETA D. S. O V E N C I PO SVETU Nov slovenski doktor v ZDA N-a čikaški univerzi je dobil 1. septembra t. 1. doktorski' na-slov Bogdan Novak in sicer potem ko je uspešno branil svojo disertacijo iz najn-ovejše zgodovine „O etični in politični borbi v Trstu v letih 1943 d-o- 1954“. Dr. Bogdan Novak je pravne študije končal že med vojno v Ljubljani. Prva leta p-o vojni je -služboval kot učitelj nia Goriškem in Tržaškem. P0 prihodu v -Severno Ameriko je začel študirati znova im sicer zgodovino na univerzi LoyoJa v Čikagu. študije je končal z diplomskim delom „ Av,stri jsko-slo vensko mejno vprašanje na pariški mirovni konferenci leta 1919“. Po dVeh letih službovanja v Kaliforniji se je vrnil v Čikago te-i' je na- tamoš-nj-i univerzi do-konča.val svoje znanstveno delo -o- Trstu. Med tem je lansko-leto že tudi začel predavati na Rooseveltovi univerzi v čikagu -ter na univerzi Indiana v Garyu. K novemu uspehu m-a dr. Novakovi znanstveni in življenjski poti iskreno čestitamo ter mu želim-o, da bi se do---sedanjim pridružili še novi. AVSTRALIJA Novo slovensko ognjišče. P. Bazilij, ki vedi dušno pastirstvo med slovenskimi rojaki v Melbournu in okoliških mestih ter v tem delu Avstralije, je slovenskim rojakom v Melbournu uredil prijetno slovensko domačijo. Njegovi S L ZDA Velik uspeh Glasbene matice v Clevelandu Clevelandska Glasbena matica je v Z. D. A. -slovenska kulturna ustar nova, ki rojakom vsako leto pripravi umetniško visoko stoječe- koncertne prireditve, razen tega pa naštudira tudi kako klasično operno delo. Letos je pripravila znano Offenbach-ovo glasbeno umetnino Hoffmanove pripovedke, ki jih operna gledališča iz leta v leto stav-Ijajo v -svoje repertoarje. V Ljubljani so jih doslej igrali že 130 krat. Uprizoritev te Offe-nbacbove opere dne 5. novembra t. -1. popoldne v Slov. narodne -domu na St. Clair Ave so tudi iSlovend v Clevelandu -sprejeli z velikim navdušenjem. Bilo je tolikšno, da so n. pr. kar 18-krat prekinili izvajanje s ploskanjem. Ponovno So izrazili svoje odobravanje s ploskanjem tudi orkestru, štirikrat zboru, 13-krat pa solistom. Za tak-o velik uspeh uprizoritve Hoffmanovih pripovedk ima največ zaslug dirigent Glasbene matice Anton Šubelj, ki je preskrbel celotno slovensko besedilo opere in vodil celotno izvedbo opere s clevelandskim -orkestrom. Orkester sestavljajo poklicni -glasbeniki, vodi ga pa komponist Guy Boswell, ki je tudi za to priloan-ost napisal note za orkester za pesem „Hej Slovenci“. Orkester jo je zaigral za ameriško himno „Star spangeled Banner' Ob izvedbi Hoffmanovih pripovedk, frančiškanski predstojniki so mu pred v Clevelandu je treba poudariti, da so } letom prepustili zapušč. poslopje- stare Slovenci v Severni Ameriki -še edina i poboljševalnice Padua rial. P. Bazilij jo narodnostna skupina, ki svetovna operna dela -še vedno uprizarja v lastnem narodnem jeziku. Vse ostale izseljenske skupine -so 'pri tem že omagale. Da Slo-vnci še niso, je glavna zasluga dirigenta Antona Šublja in članov Glasbene matice, za kar jim morajo biti vsi Slovenci globoko hvaležni. je s pomočjo zavednih slovenskih fantov v enem letu preuredil v čeden slovenski dom, ki je sedaj toplo zbirališče rojakov v tem mestu. V hišo p. Bazilij tudi lahko sedaj sprav-lja novo prihajajoče rojake v Av-stralijo, dokler si ne poiščejo zaposlitve in stanovanja. V domu so tudi prosvetni sestanki. Prav ta- ko so se začeli zbirati v njem že pevci, odrasli in otroci. Obletnico obstoja slovenskega „hostela“ so slovenski rojaki v Melbournu proslavili septembra meseca s prijetno -domačo zabavo, pri kateri je odlično igral domači orkestar. Nova smrtna nesreča. V. Mt. Gam- bierju se je 6. septembra zgodila železniška nesreča. Slovenski rojak Janez Sluga je vozil tovorni avtomobil, naložen s hlodi na državno -žago. Med potjo bi moral prečkati železniško progo. Verjetno pri tem ni opazil, da je iz Mt. Gambierja vozil tovorni vlak proti Tai-lem Bendu. Hotel je preprečiti udar, a teža tovora je pognala avto s ceste s tako silo, da je treščil v nasip ob železniški progi. Hlodi so pritisnili na voznikovo kabino s tako silo, da so jo povsem zmečkali. Pok. Janez Sluga je bil doma iz Kriškega. V Avstralijo je prišel pred' dobrimi 10 leti. Pokopali so ga 8. septembra na- pokopališču v Mt. Gambier-ju- Tudi v Avstraliji je med slovenskimi novimi izseljenci več dijakov in dijakinj, ki študirajo na srednjih šolah, nekateri pa obiskujejo predavanja že tudi na univerzah. Dosedaj med seboj niso bili organizacijsko povezani. Sedaj si je to nalogo nadel Tomaž Možina. Urednik avstralskega slovenskega lista Misli p. Bernard Ambrožič ga v listu podpira tar zagotavlja-, da bo list vedno na rapolago „vsem študentovskim zadevam“. - t Poroke, Poročili so se: V East Brin-swicku Ivan šankov-ič in Frančiška Tone, v North Fitzroy Lilijana Hlede in- Frank Petrueci, v Carltonu Ivan Sluga in Janja Hvala, v Adelaidi Marijan Jenko in Ivanka Ivančič, v East Melbournu Jurij Radič ib Marija Matjašec, v Melbournu pa E-lio Petrusio in Zora Bole- PRAVNA POSVETOVALNICA „SVOBODNE SLOVENIJE“ Vprašanje: Ali pripada po zakonu štev. 14.499 zavarovancu, ki je delal dvanajst let in je star nad 60 let, polna t.j. 82% pokojnina ali samo zmanjšana oz. minimalna pokojnina 2 Odgovor: Zavarovalec ki dela 12 let v državni službi, ne pripada nobena pokojnina. Prostovoljno se more upokojiti šele pa 20 letih službe. Polno po-kojnino pa dobi šele po 30 letih službe. Pač pa se more po 10 letih službe in ako je star nad 55 let prostovoljno upokojiti (-retiro voluntario) oseba, ki je v privatni službi. Kdor se prostovoljno upokoji, seveda ne dobi polne t.j. 82% pokojnine, ampak dobi samo zmajšan0 pokojnino, ki zavisi od števila službenih let in višine plače. V veičihi primero-v taki zavarovanci ne prejmejo več kot minimalno pokojnino, ki znaša sedaj 2900 pesov na mesec. PO ŠPORTNEM SVETU Ljubljančan Rojko je postavil nov slovenski in jugoslovanski rekord v skoku s palico s 4,51 m. Nemška lahkoatletska reprezentanca je- premagala argentinsko zll7:90. Argentinec Dyrzka je premagal na 400 m. z ovirami nemškega in evropskega prvaka čanza s časom 51”2. Steni je tudi postavil nov argentinski in južnoameriški rekord. Nov slovenski rekord v skoku v višino je postavil Franc Rojko, član AK Ljubljana s 190 cm. Predvojni rekord je držal Martin; (Primorje Lj.) s 187. Celjan Brodnik je postavil nov jugoslovanski rekord v deseteroboju. Dosegel je 7448 točk in se s tem uvrstil na peto mesto med evropskimi in 12. mesto med svetovnimi lahkoatle,ti. Nogometni klub Maribor si je priboril vstop v II. zvezno ligo Jugoslavije. Po začetnih precej povprečnih '■ekmah za vstop v II. ligo je le odpravil ostale tri ■ nasprotnike. Zadnjo -tekmo v Pulju z Ugljanikom je sicer izgubil z 0:1, ker pa je doma premagal istega nasprotnika z dVema goloma razlike, je to zadostovalo za vstop. Tako bodo letos gledali v Mariboru tekme II. lige, kajti ljubljanski Triglav je lani ostal na zadnjem mestu i-n izpadel iz te lige. Ljubljanski akademski športni klub Olim-pijj-ai je ponovno osvojil državno jugoslovansko prvenstvo v košarki. Že v predzadnjem kolu je bilo doseženo prvenstvo, ker je moštvo premagalo beograjskega Partizana -s 122:82 in si nabralo razliko v ko-ših, tako da tudi po-ra-z Olimpije v zadnjem kolu ne more pomagati zagrebški Lokomotivi. Ob novem jugoslovanskem rekordu Ljubljančana Rojka v skoku s palico-4,51 is-o se pojavili -dvomi, ker so menda ugotovili, da se stojal -na Stadionu ne more po-staviti više bot 4,45. Kot smo že poročali, je v oktobru bilo izvoljeno novo v-odstvo Društva Slovencev, ki ima po novih pravilih ime „Zedinjena Slovenija“ (Eslovenia Unida). Dn-e 4. t. m. pa je novi upravni svet imel svojo prvo sejo v prostorih Slovenske hiše z udeležbo devetnajstih odbornikov. ¡Sejo je vodil društveni predsednik Lojze- Horvat, ki je najprej dal na dnevni red konstituiranje izvršnega odbora društva. Pred izvolitvijo od-db-ormikov in referentov je upravni svet sklenil, da se razen že do sedaj obstoječih referatov ustanovi še nov za pošolsko in d-o-ra-šč-aj-očo mladin-o, ki naj bo ločen od mladinskega referata, ker ta skrbi za delo šolskih tečajev in sploh vzgojo ljud-skošolske mladine. Svet je nato izvolil izmed sebe -odbornike in referente, tako da je izvršni: svet sestavljen takole: Predsednik (izvoljen na 'občnem zboru) Lojze Horvat, 1. podpredsednik France Pemišek, 2. podpredsednik Robert Petriček, tajnik Vilko Cuderman, blagajnik Janez Kralj, gospodar Nace Grohar, 'organizacijski referent Božidar Fink, kulturni referent dr., Tine Debeljak, mladinski referent Aleksander Majhen, referentka za pošolsko mladino Iva Vivod in socialni referent Albin Magister. PROMET S. R. I/. -sporoča, d'a je Ministrstvo ža vzgojo in pravosodje dne 19. septembra 1961 z odlokom št. 1820 odobrilo ustanovitev in delovanje Tehneini in Finančne d-elniške družbe KORENINA S. A. T. y F. s sedežem v Buenos Airesu. Odobrena -glavnica nove družbe znaša m$n. 40.000.000,—, vpisana glavnica pa m$n 10.000.000,—. Vpisana glavnica sestoji iz m$-n-. 1.000-000,— glavnice v delnicah „A“ po 5 glasov vsaka, m$n, 4.000.000,— glavnice v delnicah „B“ po 1 glas vsaka, in m$n-. 5.000.000,— glavnice v prednostnih del-nicah 12% z dodatno- soudeležbo aiia- dobičku. GpzasExhsoa p: ?jb:x R x,gosg xupau Upravo KORENINE S.A