Mladi gasilci z Gomilskega bronasti Zadnje dni julija so bile na Finskem 12. gasilske olimpijske igre članov in članic ter 13. olimpijske igre mladincev in mladink. Na njih se je zbralo skupaj 2600 udeležencev iz 27 evroskih držav. Med njimi je bilo tudi slovensko zastopstvo, olimpijskih prvakov, eno drugo in tri tretja, pa še 18. in 23. mesto - to so uvrstitve slovenskih predstavnikov. Bronasto medaljo so osvojili tudi gasilci - mladinci PGD Gomilsko. Mladinci Gomilskega so v nepo- Bronasta ekipa mladincev PGD Gomilsko. v katerem je bilo deset tekmovalnih enot z mentorji, prav toliko sodnikov in vodstvo reprezentance. Trije naslovi srednem dvoboju v štafeti za dobro sekundo premagali tekmovalce iz Avstrije, žal pa se je v vaji razmerje sil obrnilo v prid avstrijskim mladin- cem, ki pa so, resnici na ljubo, nastopih na progi, kjer so zaradi bolj utečenih brentač tekmovalci dosegali boljše čase. Nihče pa ni pričakoval, da so mladinci Rusije še bolje pripravljeni, saj so na koncu osvojili zlato, Avstrijci srebro, desetina mladincev Gomilskega pa bron. Kljub tretjemu mestu je bilo veselje nepopisno. Ekipo PGD Gomilskega so sestavljali: desetarja Franc Rančigaj in Borut Beloglavec ter tekmovalci: Blaž Strožer, Žiga Košenina, Matija Zupančič, Boris Brus, Vasja Povše, Matej Jerman, Sandi Vitanc, Jure Orožim, Luka Kavčič in Žiga Pižom. Ob vrnitvi domov so udeležencem olimpiade na Gomilskem pripravili lep in nepozaben sprejem: Predstavnik GZ Žalec, Franc Skok, je dejal: “To je dosedaj največji uspeh na gasilski olimpadi v naši zvezi. Čestitke vsem, ki so pripomogli k tako velikemu uspehu.” Slovenske olimpijske gasilce je sprejel tudi minister. Za konec pa še to: nagrada za tretje mesto je znašala 1.300 nemških mark. T. Tavčar Lekarna v Petrovčah odprta Kdo ve, zakaj se ljudje v mislih tako radi vračamo v preteklost. Resje bilo življenje bolj skromno in naporno, a hkrati lepše in manj odtujeno, radi rečejo starejši. Še pred nekaj desetletji je proti koncu avgusta Savinjska dolina zaživela čisto posebno življenje. Prišli so obiralci in obiralke in bojda je bilo po še tako napornem dnevu vedno slišati pesem. Danes ta košček savinjskega utripa živi le še kot turistično-etnografska prireditev, kakršno so pripravile kmečke žene na Ponikvi (na posnetku). Po hmeljiščih in cestah pa te dni hrumijo traktorji, obiralni stroji so nadomestili pridne roke, a namesto da bi šlo hmeljarjem bolje, so nezadovoljni, da bolj skoraj ne bi mogli biti. Ko se hmeljišča slečejo, se prične poslavljati poletje, velja v naših krajih. Letos smo imeli čisto pravo j vroče in žal tudi sušno poletje. Otroci prav gotovo žalujejo za njim, kajti novo šolsko leto z mnogimi obveznostmi je že tu. Naj ne bo odveč opozorilo: prve dni septembra bodite pozorni na šolaije, vozite še posebej previdno in strpno. Otroci so naša prihodnost. Foto: D. N. Celje - skladišče SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./fax: 03/ 571 76 36 J* mobitel: 041/ 646-091 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • ' INOX Branko ZOTTEL, s.p. «nini*• grozdi« Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC inox tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 milni za Jabolka mobitel: 041 635 868 Obiščite nas na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, od 14.9. do 22. 9. 2001, v hali F. Savinjčan Simon Jan v samem svetovnem vrhu TAE KWON-DO PO DOLINI Lucija premagala gozd in temo str. 16 Kultura Komenda naj zaživi v renesansi str. 19 D-Per 28/2001 '0009460,8 COBISS © TEH................... SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35, tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis tel.: 703 84 53 daa RobelGRAD 3000 CELJE, KOTNA UUCA1 TEL: 03 42 84 122, Gsm: 041 416 WO STROJNI ESTRIHI kvaliteto za ugodno ceno ITF-a. Več na strani 21, vinjske^ doline OSREDNJA KNJIŽNICA CCUE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZUE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 03/ 703 31 30 STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 03/ 714 80 60 VABUENI V GOSTILNO IN TRGOVINO CIZEJ ÉLM ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 Težko pričakovana lekarna v Petrovčah je včeraj odprla svoja vrata. Javni zavod Žalske lekarne je o njenem odprtju pričel razmišljati že pred petimi leti, ko je nastala ideja o gradnji novega poslovnega objekta v središču Petrovč, kamor se je preselila tudi zasebna ambulanta splošnega zdravnika. Žalske lekarne so s svojimi sredstvi kupile lokal in ga opremile, glede na izredno zahtevnost investicije pa je bilo veselje ob njenem zaključku še toliko večje. Kot je povedala direktorica JZ Žalske lekarne mag. Lidija Pavlovič, je približno 85 kvadratnih metrov velik lokal urejen po normativih, ki veljajo za lekarniško dejavnost. V njej bo zaposlena ena farmacevtka, delovni čas lekarne pa se prilagaja delavnemu času zasebne ambulante. Zaenkrat je lekarna v Petrovčah odprta ob delavnikih od 7. do 15. ure, razen ob četrtkih, ko je odprta od 11. do 19- ure. Iv. K. marginalija Komix io KOTfllX M KOTfllK OnHDNJ« IN SUKOPlESKflASTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Tesla 6, 3310 Žalec O GSM 041/612-283 Telefon/fai 03/710-30-97 Telefon 03/710-30-96 €-mail igor.kotnik@siol.net - SUKOP16SKRRSKR IN ZIDRRSKR DClfl IZDčLRVR VS6H VRST FRSflD (TOPLOTNC FRSRDC, KIRSIČN6 ffiSRDC) - RDRFTRCUC, OMCTI IN ZUNRMkT UREDITVE - DElfl NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO jAAoh/eiJcci/rólvo že oci Ata '1.96'5 GOONflPONUDaftTOPLOTNOiiEOlfttiVNIWaSRß- CRing d.0.0. Latkova vas 212, Preboid, 5701 953 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA Pl INA d.n.o. PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 03 Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00- 12.00 in 16.00-17.00 Pražama in kavni butik! • - -• - ' ' ; - . . ••' v. ur: SS. / :;*S ■- ?rt-, .uos Štorman Vaš najboljši gostitelj Šempeter« Vransko Vojnik • Žalec • Parižlje Velenje «Šmarje pri Jelšah Veniše« Celje Šlorman Gostilne, Restavracije, Hotela. Staičtfarska delavnica Tel.:* 386(0)3 70 38 300 Fa*:+386<0>3 70 33 320 www.g05-storrnan.ii OGLAŠUJTE V 9 771580 096004 Leto III • številka 8 • cena 250 SIT • 29. avgust 2001 OSREDNJO KNJ. CELJE Praznični žalski september Mladi ustvarjali v Novem Celju Novorojenčkom hranilne knjižice Občinski svet občine Žalec je na eni svojih letošnjih sej sprejel sklep, da vsakemu novorojenčku, ki ima prebivališče na območju občine, podari 20.000 tolarjev. Sklep velja za vse. otroke, rojene v letu 2001, in tiste, ki se bodo rodili v prihodnje. Oddelek za gospodarstvo in negospodarstvo občine je starše letos že rojenih otrok pozval, da pri njih dvignejo vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka. Tisti, ki srečni dogodek še pričakujejo, pa bodo vloge dobili na žalskem centru za socialno delo, ko bodo urejali vse potrebno za pridobitev paketa za novorojenčka. Občina bo vsakemu novorojenčku oziroma njegovemu zastopniku prispevek nakazala na hranilno knjižico. Po pričakovanjih se na leto v občini rodi približno sto otrok, denar pa naj bi se iz proračuna nakazoval vsak mesec sproti na s strani občine določeno banko. K. R. Župan občine Žalec, Lojze Posedel: Spoštovane občanke in občani občine Žalec Leto je zopet naokoli in pred nami je praznik Občine Žalec, ki ga praznujemo kot spomin na II. slovenski tabor, ki je bil 6. septembra 1868 v Žalcu. Praznik občine, je praznik vseh občank in občanov naše občine in ponosni moramo biti na dogodke, ki so se dogodili davnega leta 1868, lahko pa smo ponosni tudi na dogodke, ki obeležujejo sedanje obdobje. V vsakodnevnih srečanjih in pogovorih skoraj vedno človek sliši ugotovitev: “Kako čas hitro teče!” To ugotavljajo mladi in tudi starejši in res se zdi, kot da smo lanski občinski praznik praznovali včeraj. Vendar ni tako. Če pogledamo, koliko zadev smo uredili s skupnimi močmi, .koliko problemov rešili, koliko je novih pridobitev in koliko je novih načrtov za nadaljnje reševanje problemov občank in občanov, vidimo, da čas ne teče nič hitreje, vendar smo tempo življenja in dela vsi prignali tako daleč, da je vprašanje, če je to še dobro za posameznika in za družbo kot celoto. V naši občini smo v tem lem opravili res veliko dela in ni možno vsega na tem mestu niti našteti. Nekatere zadeve pa bi vseeno želel izpostaviti. Ker smo ob koncu že skoraj katastrofalnega sušnega obdobja, se je zagotovo za pravilno in nujno pokazala odločitev za večja vlaganja v vodooskrbo. Nova vrtina za vodo v Podlogu in nova vodna rezervoarja na Plevnem sta pripomogla k temu, da ni bilo večjih problemov z vodo. Uspešno se izvaja tudi investicija v vodooskrbo v Stebovniku. Pomembna pa so tudi druga vlaganja na področju komunalnega urejanja okolja in prostora, tako na področju cestne infrastrukture, kanalizacije v Petrovčah in Gotovljah ter čistilne naprave. Zelo pomembna je priprava kvalitetnih prostorskih planskih aktov in zazidalnih načrtov Godomlja in Škafarjev hrib. Vsako leto se v času praznovanja našega občinskega praznika pričenja tudi novo šolsko leto. Letos je na tem področju kar nekaj pridobitev: nova telovadnica v Petrovčah, nova streha na podružnični šoli v Iibojah, zagotovljena so sredstva za rekonstrukcijo atletske steze na stadionu v Žalcu in izbran je izvajalec za pričetek del pri izgradnji nove podružnične šole v Trju. Poleg tega so na vseh šolah in vrtcih opravljena manjša ali večja inve-sticijsko-vzdrževalna dela. Po sprejetem programu bodo vse šole izpolnjevale prostorske pogoje za ureditev devetletke. Velika pridobitev za našo občino je zagotovo začetek izgradnje Varstveno-delovnega centra v Žalcu,- katerega temeljni kamen bo položen na sam praznik, to je 6. septembra. Prav tako je bila pomembna otvoritev prostorov za delovanje dnevnega centra “Želva" in “Eureka” in seveda prostorov Mladinskega centra Žalec. S sofinanciranjem kvalitetnih programov mladih bomo nadaljevali tudi v bodoče. Na področju dejavnosti starejše generacije (društva upokojencev, Zveza društev upokojencev ter Univerza za tretje življenjsko obdobje), je dejavnost s skupnimi uspehi tako velika, da je Občina Žalec letos prejemnik državnega priznanja Andragoškega centra Slovenije. Zaradi omejenosti prostora ni mogoče zapisati vsega in pohvaliti vse, ki so s svojini delovanjem v letošnjem letu pripomogli k temu, da lahko naš občinski praznik pričakujemo tako zadovoljni. Osebno sem zadovoljen zato, ker vidim, da zelo velika večina želi delati, ima voljo in znanje. Takšni imajo in bodo vedno imeli podporo v občini in pri županu. Posamezniki, ki bi na lokalnem nivoju rajši “delali” politiko, kot resnično delali in posamezniki, ki želijo stvari spreminjati z letaki, žaljivimi članki v medijih in podobno, pa se naj raje vprašajo, če ne bi svojo energijo, znanje in finančna sredstva usmerili v kaj bolj koristnega. Ob prazniku občine Žalec se zahvaljujem članicam in članom Občinskega sveta Občine Žalec, podžupanoma in vsem sodelavcem v občinski upravi, saj smo za vse opravljeno delo zaslužni vsi, seveda skupaj z zaposlenimi v javnih zavodih in ostalimi proračunskimi porabniki. Na takšen način opravljamo poslanstvo in pristojnosti lokalne skupnosti ter smo v podporo in pomoč vsem, ki z delom na gospodarskem področju bijejo težko bitko za prepotrebna finančna sredstva. Čestitam vsem občankam in občanom Občine Žalec, še posebej pa seveda letošnjim nagrajencem. Vse pa vljudno vabim, da se udeležite prireditev ob našem prazniku.” Študentski klub Žalec je v začetku julija v mestu pripravil predstavitev ustvarjalnih del in razstavo izdelkov, nastalih na ustvarjalni delavnici mladih z naslovom Kdo sem, ali vem. Klub je organiziral tudi koncert večih skupin v Športnem parku Žalec in prireditev poimenoval Žalska noč. Tradicionalne Žalske noči letos namreč ni bilo, v skromnejši obliki je Noč v Žalcu potekala pri žalskem hotelu, za veselico pa so poskrbeli tudi žalski gasilci. Ustvarjalna delavnica mladih je potekala v graščini Novo Celje, kjer so mladi slikali, kiparili, fotografirali se ukvarjali s poezijo, plesom, glasbo in računalniško umetnostjo. Del te ustvarjalnosti so predstavili na parkirišču pred blagovnico Savinjka. K. R. Ker telovadnica osnovne šole Petrovče ni bila dograjena v roku, bo njeno uradno odprtje namesto junija v septembru, (foto: T.T.) Občina Žalec praznuje občinski praznik v spomin na 6. september 1868, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. V okviru praznika se bodo od 2. do 16. septembra zvrstile številne kulturne, gospodarske, športne in druge prireditve. V četrtek, 6. septembra, bo ob 19. 30 uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. V umetniškem programu bo na slavnostni seji sodelovala mešana vokalna skupina Cantemus. Občinska priznanja bo podelil župan Lojze Posedel. Grbe občine Žalec bodo prejeli: Novem car design, d.o.o., z Ložnice - za uspešno poslovanje, Turistično društvo Šempeter - za 40-letno uspešno delovanje in prispevek k razvoju turizma v občini, Ženski rokometni klub Žalec - za tekmovalne dosežke v državnem in mednarodnem merilu, Nada Jelen iz Podkraja - za dolgoletno delo na kulturnem področju v KS Ponikva in Silvester Marič iz Žalca - za delo na področju športa in trenerske uspehe. Dobitniki plaket so: Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva - ob 70-letnici obstoja in za dosežene uspehe na področju gasilstva, podjetje Zagožen, d.o.o., - za uspešno poslovanje, Maks Korošec iz Willicha - za pomoč prostovoljnim gasilskim društvom v občim, Franc Matek z Ložnice - Za prizadevno delo v kraju in Peter Žnidaršič iz Šempetra za aktivno delo v gasilskem društvu. Program prireditev ob prazniku občine Žalec Nedelja, 2. 9. 2001 ob 9-30 uri - posvetitev zvonov v cerkvi sv. Neže v Libojah. Ponedeljek, 3. 9. 2001 ob 18. uri - odprtje razstave ročnih del skupine Deteljica v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Sreda, 5. 9. 2001 ob 13- uri - okrogla miza o rezultatih dela na področju sociale, zdravstva, šolstva, kulture, športa in varstva okolja v sejni sobi občine Žalec. Četrtek, 6. 9- 2001 ob 18. uri - položitev temeljnega kamna za Varstveno-delovni center Žalec, za občinsko stavbo; ob 19r30 uri - slavnostna seja občinskega sveta v dvorani Doma n. slovenskega tabora Žalec. Petek, 7. 9. 2001 ob 11. uri - otvoritev nove telovadnice Osnovne šole Petrovče; ob 19- uri - odprtje razstave likovnih del Vlada Novaka, Savinov likovni salon Žalec. Sobota, 8. 9. 2001 ob 8.3O uri - Vebrov memorial v tenisu, Športni center Žalec; ob 10. uri - srečanje veteranov vojne za Slovenijo, območnega združenja za Spodnjo Savinjsko dolino s podelitvijo spominskih medalj v letnem gledališču Limberk v Grižah; ob 15. uri - športne igre Zveze društev upokojencev občine Žalec v parku dvorca Novo Celje; ob 17. uri - tek po ulicah Žalca, štart na Šlandrovem trgu; ob 18. uri - družabno srečanje občank in občanov občine Žalec v parku dvorca Novo Celje. Torek, 11. 9- 2001 ob 19-30 uri -, koncert Celjskega godalnega orkestra v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu. Sreda, 12. 9. 2001 ves dan - Dan podjetništva občine Žalec v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec; ob 19. uri - Potopis iz Zambije, Katja Semprimožnik, dvorana Doma II. slovenskega tabora. Četrtek, 13. 9. 2001 ob 19. uri - spominski večer ob 110-letnici rojstva Janka Kača v Občinski matični knjižnici Žalec. Petek, 14. 9- 2001 ob 16. uri - tekmovanje krajevnih skupnòsti za pokal Občine Žalec v košarki, Športni center Žalec. Sobota, 15. 9. 2001 ob 8.30 uri - tekmovanje krajevnih skupnosti za pokal Občine Žalec v tenisu, Športni center Žalec; ob 11. uri - grajski vrtnarski sejem s spremljevalnim kulturnim programom, predstavitvami in predavanji v dvorcu Novo Celje; ob 16. uri - Hmeljarski likof pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. Nedelja, 16. 9. 2001 ob 9- uri - tekmovanje krajevnih skupnosti za pokal Občine Žalec v malem nogometu, Športni center Žalec; ob 10. uri - grajski vrtnarski sejem s spremljevalnim kulturnim programom, predstavitvami in predavanji v dvorcu Novo Celje. avgust2001 Občina Žalec avgust2001 Grižani praznovali krajevni praznik V soboto je bila v letnem gledališču Limberk osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Griže. Tega praznujejo v spomin na 24. avgust pred 60 leti, ko so savinjski in revirski partizani napadli rudnik Zabukovica. Osrednji govornik na proslavi je bil mag. Vlado Gorišek. Letošnje praznovanje krajevnega praznika so z organizacijo hitrostnega tekmovanja pričeli gasilci PGD Zabukovica. Ekipe zaselkov so se pomerile v malem nogometu, v programu pa sta bila tudi trim kolesarjenje in teniški turnir dvojic. V Limberku so preteklo sredo tekmovali upokojenci društev iz občine Žalec. Pomerili so se v pikadu, metanju krogov, ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško. V petek je bil tradicionalni rokometni turnir generacij, šahovski klub Griže pa je pripravil prav tako tradicionalen mednarodni turnir v pospešnem šahu. V soboto in nedeljo je bila v dvorani društva upokojencev na ogled razstava ročnih del, ki so jo pripravile upokojenke, članice sekcije pletilj. V soboto popoldne je bilo pri šob še eno hitrostno tekmovanje gasilcev, ki so ga pripravih člani PGD Griže. V letnem gledahšču Limberk je bila osrednja proslava, na kateri je igrala godba Zabukovica pod vodstvom Tomaža Gučka, mladi so predstavih nekaj recitacij in pesmi, nastopila je tudi domača glasbena skupina Ubrane strune, z recitacijo pa je sokrajanom čestital za praznik tudi Marjan Hlastec. Program je povezovala Danica Dobnšek. V imenu sveta KS in borčevske organizacije je imel slavnostni govor mag. Vlado Gorišek. Med drugim je Mag. Vlado Gorišek Grižanom čestital za pokončno držo, da so v spremenjenih pobbčnih razmerah, ko so večinoma povsod za praznike iskah nove datume, za svoj praznik obdržak dan, ko so partizani napadk rudnik v Zabukovici. Orisal je življenje na tem območju v usodnih dneh pred 60 lek in poudaril pomen NOB, ki ga žekjo nekateri v zadnjih letih povsem razvrednokk. Zbranim je za praznik česktal tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Ob tej priložnosk je podaril grakko Rudija Španzla skupini Deteljica, ki letos praznuje svojo 15-letnico. Darilo je prevzela Zinka Okorn. V imenu sveta KS Griže je sokrajanom spregovoril Ivi Krašovec, v imenu planinskega društva Zabukovica pa Radivoj Kot. K. R. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Spoštovani upokojenci! Univerza za tretje življenjsko obdobje v Žalcu bo v oktobru pričela z novim študijskim letom, že tretjim po vrsti, kar ne pomeni veliko, vendar smo si nekaj izkušenj že pridobili. Vsako leto želimo dodati nove programe ali pa programe, ki jih že izvajamo, razširiti in popestriti. Žekmo si tudi vaših pobud. V letošnjem letu je potekalo 13 krožkov, ki so bik odkčno obiskovani. Univerza ima že 218 članov. Vabimo vse starejše osebe, ki si žekjo ne le novih znanj, ampak tudi koristno preživljanje prostega časa v novih socialnih sredinah, da se nam pridružijo. Vzemite si čas zase! Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec razpisuje v študijskem lem 2001/2002 naslednje programe: • Slovenski jezik in govorništvo (komunikacija v družini in družbi); • Računalništvo - začetni in nadaljevalni; • Angleški jezik - začetni in nadaljevalni; • Nemški jezik (Nemški jezik 1, Nemški jezik 2, Nemški jezik 3); • Likovna dejavnost; • Zgodovina Spodnje Savinjske doline in vpkv hmeljarstva na življenje v njej; • Ročna dela; • Krojenje in šivanje; • Sadjarsko, vrtnarski krožek in zdravilna zekšča; • Družabni plesi; • Energija in zdravje; • Zgodovina Novega Celja. Ob rednem študijskem programu bodo potekala za vse člane Univerze še razna predavanja, študijski izleti, učne delavnice, razstave, sodelovanje z mediji- Prijave bomo sprejemali na sedežu Univerze v Žalcu, Ulica Savinjske čete 4 (bivši stari vrtec ali Bergmannova vila), do 15. septembra 2001. Društvena članarina za leto 2002 znaša 1.000,00 SIT, prispevek za krožek pa 3.000,00 SIT. Krožki bodo priček z delom v oktobru. Vljudno vabljeni! Predsednik Janez Meglič Vračanje v naravi je dejstvo Julija je bil na obisku v Žalcu minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But. V občinski sejni sobi se je pogovarjal z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom, občinskimi strokovnimi delavci, predstavniki upravne enote Žalec ter predstavniki kmetijskih podjetij, zadrug, hmeljarskega inštituta in kmetov hmeljarjev. Ministra so seznanili s številnimi problemi, s katerimi se ubada savinjsko kmetijstvo, predvsem pa hmeljarstvo, največ pa so govorili o denacionalizaciji in odkupu Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju. O težavah pri reševanju denacionalizacijskih zahtevka sta najprej spregovorila načelnik žalske upravne enote Marjan Žohar in vodja oddelka za kmetijstvo in denacionakzacijo UE Božka Žolnir. Najbolj se zatika pri primerih, povezanih z arondacijami. Upravičenci in zavezanci se nikakor ne morejo sporazumek, zato skoraj vsakemu rešenemu zahtevku sledi pritožba. Razlaščenci in Hmezad Kmetijstvo d.d., ki spet posluje potem, ko ga je v imenu kmetov odkupil konzorcij zadrug, nikakor ne najdejo skupnega jezika. Po mnenju hmeljarjev država ne bi smela vračati zemljišč sredi kompleksov v naravi. Žičnice bi morale bik po njihovem mnenju obravnavane kot gradbeni objekt. Ob vsem tem hmeljarji, ki so odkupili Hmezad Kmekjstvo v stečaju, večinoma s pomočjo posojila, še vedno niso dejansld lastniki žičnic, zaradi česar ne morejo inveskrak v njihovo obnovo. Ministru so potožili tudi o nesporazumih z novimi lastniki zemljišč. Minister Franci But je poudaril, da je zakon o denacionalizaciji, ki omogoča vračanje v naravi, dejstvo, s katerim se je treba sprijaznik. Z denacionalizacijo mora Slovenija zaključik do konca leta 2002, kar pomeni, da je treba tudi v primerih, povezanih z arondacijo, najk dokončne rešitve. Te pa so mogoče le s sporazumi med vsemi strankami v postopku. Možnosk je več, v reševanje pa naj bi se bolj akkvno vključil tudi sklad kmekjskih zemljišč. Minister je predlagal sestanek z državnim sekretarjem, pristojnim za denacionalizacijo, ter vsemi, ki so pristojni za reševanje tega problema v Savinjski dolini. Na srečanju s kmekjskim ministrom so se dotaknili še mnogih tem, med drugim financiranja kmekjstva s strani lokalnih skupnosk in potrebe po povezovanju kmekjskih zadrug. Minister je povedal, da je po obdobju razdruževanja kmekjskih zadrug, ki je bilo po njegovem mnenju prav tako nujno, spet čas za njihovo povezovanje, kar je v skladu s trendi v državah Evropske unije. To pa ne pomeni, da bi nekatere sedanje zadruge prenehale delovak, pač pa da bi se tako kot na drugih področjih, na primer v živilski industriji, povezovale kapitalsko. K. R. Ob prazniku tudi nov asfalt Plaketo je Ivan Jelen izročil tudi Ivici Kos. Ob prazniku krajevne skupnosti Ponikva se je letos zvrstilo veliko prireditev, med katere lahko Štejemo tudi otvoritev asfaltiranega odseka ceste v Srednji Ponikvi in slavnostno sejo sveta KS. Ob odprtju ceste je novo pridobitev predstavil predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Franc Dušak, ki je med drugim povedal, da je asfaltni odsek ceste dolg 500 metrov, in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji. Poudaril je, da so krajani zbrali okoli dva milijona tolarjev in opravili več sto prostovoljnih delovnih ur. 0 novi delovni zmagi sta govorila tudi predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen in podžupan občine Žalec Ferdinand Haler. Cesto so s prerezom traku odprli Ivan Jelen, Franc Dušak in Marjeta Jezernik, blagoslovil pa jo je domači župnik Tone Krašovec. Slavnostna seja sveta KS Ponikva se je tudi letos pričela s položitvijo venca žrtvam narodnoosvobodilne vojne. O delu in načrtih je govoril predsednik sveta Ivan Jelen, ki je med drugim poudaril, da so v teku dela na primarnem vodovodu za Podkraj in Stebovnik, s katerim bo dobilo vodo 80 gospodinjstev. Druga največja investicija je prav tako na omenjenem območju, in sicer rekonstrukcija lokalne ceste v dolžini 1,5 km. Na seji sveta so bila podeljena tudi letošnja priznanja krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli: Jože Jelen, Janko Banovšek in Ljudske pevke s Ponikve, plakete pa Slavko Drofelnik, Janko Kos in Ivica Kos. T. Tavčar Novo vodstvo Tik pred poletnimi počitnicami je bila v občinski dvorani v Žalcu redna skupščina Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec, na kateri je svoj štiriletni mandat zaključilo dotedanje vodstvo. Občinska zveza je prostovoljno, samostojno in humanitarno združenje, ki deluje v dobro otrok, mladostnikov, staršev in družin. Do leta 1997 je povezovala 22 krajevnih društev DPM, od leta 1999, po delitvi nekdanje žalske občine pa pet: Žalec, Gotovlje, Griže, Petrovče in Šempeter. Kjub tej spremembi je leta 1997 imenovani upravni odbor do konca opravil svoj mandat. Predsednica Vida Stìngi je podala poročilo o delu v preteklem mandatu in med drugim povedala, da so uspešno delovali vsi odbori zveze: odbor za bralno značko, komisija za letovanje, odbor za Veseli december, odbor za otrokove pravice, aktivni pa so bili tudi pri delovanju TOM telefona, Knjižnega kviza in otroškega par- lamenta. Skupščina je po sprejetih poročilih potrdila razrešitev starega upravnega odbora in za novo predsednico izvolila Danijelo Puncer, za tajnico pa Metko Čede Ciglar. Novi člani upravnega odbora so poleg predsednice in tajnice: Breda Veber, Zora Gajšek, Tanja Janič, Irena Verbič, Uroš Vidmajer, Natalija Starič Žikič, Rok Žagar in Marjana Jager. Predsednik nadzornega odbora je Jože Kruleč, člana pa Danica Dolinšek Veligošek in Janez Meglič. Skupščina je sprejela tudi program dela in finančni plan za leto 2001. Ob koncu se je dosedanji predsednici Vidi Stingi za uspešno delo s priložnostnim darilom zahvalil podžupan občine Žalec Janko Kos in med drugim zagotovil, da bo imela Občina Žalec tako kot doslej posluh za delo občinske zveze DPM, za kar bo tudi zagotovila sredstva v proračunu. Zahvali in dobrim željam v prihodnje se je pridružil tudi predstavnik Mestne skupnosti Žalec Peter Gominšek. K. R. Hmeljarji v Ljubljani Kot so se dogovorili z ministrom za kmetijstvo Francijem Butom, so se hmeljarji, denacionalizacijski upravičenci in predstavniki žalske upravne enote sestali na ministrstvu. Franci But se sestanka ni udeležil, zato ga je vodil državni sekretar Franc Potočnik. Na sestanku so se dogovorili, da bo žalska upravna enota prihodnje leto zaključila z denacionalizacijo na prvi stopnji. Hmezad Kmetijstvo Žalec d.d. po tem dogovoru ne bo več vlagal pritožbe na vse odločbe, ampak samo na res upravičene. Vse pritožbe bodo na ministrstvu reševali sproti, posredovah pa bodo tudi pri odločbah, ki so na upravnem sodišču. K. R. 9 Svet Mestne skupnosti Žalec ob 6. septembru, prazniku v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu, občanom iskreno čestita in vabi na razširjeno sejo sveta MS Žalec, ki bo 5. septembra 2001 ob 19- uri v Savinovi hiši v Žalcu! Predsednik Janez Meglič Dan otvoritve je bil vroč in soparen, zato je studenčnica, ki so jo poimenovali Ločanka, kar prijala. Požirek čiste studenčnice S pesmijo Dekle je po vodo šlo so domači pevci pričeli slovesnost ob odprtju pitnice -vode v Lokah nad Peklom v KS Šempeter. Milan Cokan je v nagovoru opisal, kako so že nekoč, predvsem otroci, hodili k studencu v gozd po vodo za tiste, ki so delali na polju. Potihoma so si želeli, da bi bila pot krajša, ko pa je razvoj v te predele pripeljal vodovod, se je želja skrila v podzavest. Danes, ko veliko govorimo o turizmu in o tem, kako je zdrava pitna voda dragocena, je želja prišla ponovno na dan. Zato so Ločani izvir približali za 600 metrov. Položiti je bilo potrebno cevi, kar so opravili v 450-ih urah prostovoljnega dela. Pomagali so tudi vaščani sosednjih zaselkov, finančno pa so jih podprli Občina Žalec, KS Šempeter in Ponikva ter Zavod za gozdove Žalec in drugi. Pitnica, ki so jo poimenovali Ločanka, iz katere voda nenehno teče, je namenjena vsem žejnim mimoidočim in tistim, ki imajo radi hladno studenčnico. Mimo vodi gozdna učna pot. Pitnico sta s prerezom traku vsem žejnim vode izročila najstarejša krajanka Lok Fanika Štorman in žalski župan'Lojze Posedel. T. Tavčar avgust2001 Občine Priprava zgodovinske zbirke V občini Prebold že nekaj časa deluje odbor za pripravo zgodovinske zbirke, ki bo poskrbel za prikaz starih predmetov, pisnega in fotografskega ter raznega drugega gradiva. Na ta način bo mogoče pobliže spoznati zgodovino Prebolda in njegovo okolico, nekdanje življenje, kulturni utrip, industrializacijo kraja, ki mu daje pečat TT Prebold, in še veliko drugega. Zbirka bo na ogled v graščini, ki že sama po sebi daje zgodovinski pečat in prepoznavnost kraja. Člani odbora, ki jih vodi Vladimir Skok, so doslej opravili že veliko dela in če bo vse, kot želijo, bodo tisto, kar so zbrali in uredili, kmalu pokazali širši javnosti. Vsekakor pa s tem zbirka ne bo zaključena, saj jo želijo sproti dopolnjevati. V ta namen vabijo vse, ki imajo zanimive predmete ter pisno in fotografsko gradivo, da pomagajo dopolnjevati zgodovinsko zbirko. Na fotografiji so člani zgodovinske zbirke, ki teritorialno pokrivajo celotno občino. Prvi z leve je Štefan Likovič iz Matk, ob njem sta Vinko Petek iz Sv. Lovrenca in Marta Praprotnik iz Prebolda, za njo stoji Jože Zupan iz Marija Reke, v sredini je Vladimir Skok iz Prebolda, ob njem so še Ivan Stepišnik iz Latkove vasi, Hana Golič iz Kaplje vasi in Jože Lubej iz Šešč. Projekt pa ne zajema samo obnove kašč, pač pa tudi določitev-dejavnosti, izdelavo potrebne dokumentacije, oblikovanje blagovne znamke, usposabljanje za uspešno promocijo in trženje ter izdelavo promocijskega gradiva. V vsaki kašči bo predviden njen osnovni namen, skupaj pa bodo predstavljale zaključeno celoto, ki bi pomenila tudi novo turistično ponudbo v naši dolini. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar je o projektu povedal: “Menim, da je to dober projekt, saj zajema obrobje doline oziroma tipične podeželske kmetije. Zaradi razdrobljenosti in nekonkurenčnosti naših kmetij je potrebno že sedaj razmišljati o različnih možnosti za razvijanje dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Občina Polzela pomaga kmetijam s projektom CRPOV, želimo pa si, da bi bil tudi projekt “Od kašče do kašče” uspešen na razpisu, saj bi z njim ne le pomagali kmetijam, temveč bi pomenil velik napredek tako za Spodnjo Savinjsko dolino kot tudi za razvoj turizma na tem območju.” E. L. Od kašče do kašče Občine Braslovče, Vransko, Tabor, Prebold in Polzela je konec preteklega meseca obiskala skupina strokovnjakov iz Flandrije v Belgiji z namenom, da si ogleda stare kašče na omenjenem območju. Projekt “Od kašče do kašče”, katerega koordinator je mag. Margareta Atelšek in s katerim se bo v mesecu novembru na Bruseljski razpis prijavila skupina iz Flandrije, želi na našem območju ohraniti stare kašče in jim s pomočjo lastnikov, lokalne skupnosti ter ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano vrniti nekdanji videz, v njih pa vpeljati dopolnilne dejavnosti, ki bi lastnikom omogočile dodatno zaposlitev. Na območju omenjenih občin je približno trideset kašč, del njih je v vsaki občini že obiskala omenjena skupina iz Flandrije pod strokovnim vodstvom g. Martina Lamourisa. Nad kaščami in tudi nad celotnim videzom naše pokrajine so bili izredno navdušeni, tako da lahko vsi skupaj z optimizmom pričakujemo rezultate razpisa. V kolikor bo razpis uspešen, se bo projekt izvajal predvidoma tri leta in Ljubo Žnidar bo v prvem delu zajemal obnovo približno desetih kašč, kasneje pa še nekaj, katerih lastniki bodo izrazih svoje zanimanje in pripravljenost za sodelovanje v projektu ter tudi sami zagotavljali del finančnih sredstev. D. N. Preboldski šolarji v prenovljeno šolo čena, zaradi temeljitega čišče- teden prek lokalnega radia, nja šole pa naj bi se pouk pri- Kot je povedal ravnatelj šole Stari del preboldske šole bo dobil tudi novo fasado. Osnovna šola Prebold bo letos sprejela prvo generacijo prvošolcev, starih šest let. Dvema prvima razredoma osemletke se bosta pridružila dva oddelka prvošolcev nove 9-letke. Tako bo namesto v malo šolo 37 otrok odšlo v Apra vox šolo. Zanje pa je bilo potrebno med drugim pripraviti ustrezne prostorske pogoje. Ker je bila preboldska šola tudi sicer zelo potrebna popravil in obnove, so se le-teh lotili med letošnjimi počitnicami. V času zaključka redakcije Utripa še ni bilo znano, ali in za koliko dni pozneje se bo zaradi tega pričel pouk. Glavna dela, razen obnove fasade, so sicer zaklju- čel dva do tri dni kasneje. Odločitev o tem je bila sprejeta včeraj, učenci in starši pa bodo o njej obveščeni še ta Milan Jezernik, so naredili nov vhod (z igrišča) in garderobo za učence prvega triletja, kar je bil eden od pogojev za začetek uvajanja devetle- tne osnovne šole. Na novo je zgrajena garderoba za športno vzgojo najmlajših in učiteljico. Zaradi požarne varnosti je bilo zgrajeno novo stopnišče v prvo nadstropje starejšega dela stavbe. Preurejene so bile specialistične učilnice za pouk fizike, kemije, biologije in tehnični pouk. Zlasti slednji je bil doslej v povsem neprimernih kletnih prostorih. Obnovljene so bile sanitarije, saj je sanitarni inšpektor zaradi dotrajanosti in neprimernosti že prepovedal njihovo uporabo. Bolj funkcionalno so urejeni tudi poslovni prostori šole, na najstarejšem delu pa so bila zamenjana okna. Prav tako so se lotili obnove fasade na starem delu šole, ki še nekaj časa ne bo končana, opravljenih pa je bilo tudi nekaj drugih manjših del. Pogodbena vrednost vseh del je okoli 78 milijonov tolarjev, v celoti pa jih bo pokrila občina Prebold. K. R., foto: D. N. V Taboru za petletko V ponedeljek, 13. avgusta, so se v Taboru na skupni izredni seji sestali svetniki občin Tabor in Vransko. Sejo sta skupaj vodila županja Tabora Vida Slakan in župan Vranskega Franc Sušnik. Na dnevnem redu je bila le ena točka - sprememba odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor. Spremenjen odlok predvideva uvedbo še petega razreda na podružnični šoli v Taboru. Po daljši razpravi sta oba občinska sveta predlog podprla, s tem pa težave zaradi šole v Taboru še niso rešene. Do tega ponedeljka, ko je bil v Taboru zbor krajanov, še ni bilo znano, kateri razred se bo vozil v šolo na Vransko, in kateri, če sploh kateri, v šolo Loke. Osnovna šola Vransko - Tabor je z uvedbo devetletnega šolanja pričela preteklo šolsko leto, s čimer so se strin j afi tako svetniki kot starši na Vranskem in v Taboru. Občina Tabor je z občino Vransko sklenila pogodbo, da bo za prvošolce devetletke iz Tabora prostore zagotovila na Vranskem. V začetku letošnjega leta pa so starši druge generacije prvošolcev 9-letke izrazih nestrinjanje s tem, da bi se njihovi otroci vozili na Vransko in se šele v drugem razredu spet vrnili v Tabor. Menijo, da prva generacija staršev ni podpisala privolitve tudi za vse naslednje generacije. Hkrati se je v letošnjem letu v vrtcev Vransko vpisalo 22 otrok več, zaradi česar so oblikovali nov oddelek. Tako na Vranskem ni več prostora za prvošolce iz Tabora, o čemer so svetniki obvestih občino Tabor. Župan in ravnateljica OŠ Vransko sta predlagala, da bi prvošolci ostali v Taboru, na Vransko pa bi se vozil četrti razred. S tem se strinjajo tudi starši prvošolcev. Ker pa bi bilo tako še manj otrok na podružnici, je županja Vida Slakan predlagala, da se prostor za prvi razred zagotovi v nekdanji šoh v Lokah, ki so jo že prenavljali, saj so nameravali v njej urediti muzej in poročno dvorano. Po pripombah, da en razred v Lokah ne more biti, saj ena učiteljica v primeru, da se kateremu od otrok kaj zgodi, ne more zapustiti šole, so v Lokah urediti dva razreda. Tam naj bi bila po predlogu županje prva razreda, starši pa temu odločno nasprotujejo. Otroke je namreč potrebno v Loke prav tako voziti, med drugim pa tam ni zunanjih površin. V primeru, da dva razreda gresta v Loke, je na podružnici v Taboru en razred prazen, zato je občina Tabor na ministrstvo za šolstvo naslovila vlogo, da jim dovoh uvedbo še petega razreda na podružnici. Ministrstvo je - na presenečenje mnogih - to pobudo sprejelo, verjetno tudi zato, ker še nekaj časa ne bo moglo sofinancirati gradnje prizidka k šoti v Taboru. Svetniki so pobudo potrditi, starši pa so ogorčeni, da do takšnih sprememb prihaja tik pred novim šolskim letom, da teden dni prej ne vedo, kam bodo hoditi v šolo njihovi otroci. Težave z organizacijo pouka ima tudi ravnateljica. Županja vztraja, da prvošolci obiskujejo pouk v Lokah, ati pa pri uvedbi dvoizmenskega pouka na podružnici. Četrti in peti razred naj bi ostal v Taboru, kar je po mnenju županje obogatitev za občino. Rešitev, ki bi zadovoljila vse, bi bila takojšnja izgradnja prizidka. Glede na zahtevnost investicije pa ni realno pričakovati, da bi do tega prišlo v kratkem. K. R. Dražji vrtec Svetniki občine Tabor so na avgustovski izredni seji razpravljati tudi o podražitvi cen vrtca v Taboru, ki sodi v vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Vransko - Tabor. V novem šolskem lem ga bo obiskovalo 40 otrok, za katere skrbita dve vzgojiteljici. Potrebe po zvišanju cen je svetnikom pojasnila ravnateljica Valerija Pukl s pomočnicama. Vodstvo OŠ Vransko - Tabor je predlagalo kar 29-odstotno povišanje ekonomske cene, medtem ko so občinske strokovne službe predlagale samo 18-odstotno povišanje. Po dokaj obširni razpravi in pojasnjevanjih ravnateljice so pristati na 20-odstotno povišanje cen, ki veljajo od 1. avgusta letos. Če se bo izkazalo, da je to premalo za pokritje stroškov, bodo o povišanju ponovno razpravljali konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta. K. R. A PLEVCAK GOSTIŠČE IN KAMP PARK ! PLEVČAK MARUA, s.p„ LATKOVA VAS 227,3312 PREBOLD, tel.: 700 19 87 j - BOGATA GOSTINSKA PONUDBA IJBSlgjPSI POSEBEN PROSTOR ZA VEČJE SKUPINE. * PRENOČIŠČA ■ PRAVOČASNO REZERVIRAJTE PROSTOR. 2 * Dobrodošli! 1 Odpadki v ločene posode K ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov je pristopila tudi občina Polzela. Glede na število prebivalcev, gostoto in velikostjo naselja ter v sodelovanju s predstavniki krajevnih odborov je posebna komisija določila tako imenovane ekološke otoke s posodami za papir, steklo in kovine. Na celotnem območju občine je 21 ekoloških otokov, njihova velikost pa je odvisna od velikosti zabojnikov. Poleg tega se je v občini pričela akcija vključevanja vseh gospodinjstev in drugih povzročiteljev komunalnih odpadkov v organiziran odvoz. Akcija bo trajala dva meseca. V tem času bodo vse, ki še niso vključeni v odvoz, obiskali predstavniki Javnih naprav Celje in jim na osnovi pogodbe dostaviti brezplačno posodo za odpadke, prostornine 120 ali 240 litrov. T. T. Eden od ekoloških objektov je tudi v Orovi vasi. Pri gradnji pločnika Za večjo varnost V občini Braslovče so se odločili za izgradnjo pločnika ob cesti v Rakovljah predvsem zato, da bi zagotovili čim večjo varnost šoloobveznim otrokom, torej najmlajšim udeležencem v prometu, pa tudi ostalim krajanom. Pločnik je speljan ob vse bolj prometni cesti skozi naselje Rakovlje do avtobusne postaje. Načrtujejo še ureditev javne razsvetljave, da bo varnost zares zagotovljena. Vrednost investicije bo okrog 10 milijonov tolarjev, sredstva pa je v celoti zagotovila občina Braslovče. T. Tavčar Občine avgust2001 5 Delavci pri asfaltiranju ceste do Kopanka Po asfaltu v Kopank Vasi Podvin in Dobrič v občini Polzela povezuje 2,2 km dolga cesta. Že lani je bil zgrajen spodnji ustroj ceste, prejšnji teden pa so delavci CM Celje položili asfaltno prevleko na 1,2 km dolgem odseku do naselja Kopank v Podvinu. Ostali del ceste bodo asfaltirali prihodnje leto. Omenjena cesta vodi skozi demografsko ogroženo območje. Občina Polzela je za njeno modernizacijo namenila 15 milijonov tolarjev, na podlagi razpisa ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova demografsko ogroženih območij so pridobili 5 milijonov, del sredstev pa so prispevali uporabniki te ceste. Cesta je pomembna tudi zato, ker je del sadjarsko-vinske poti, ki nastaja v skladu z večletnim projektom celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, in vodi mimo rojstne hiše pesnice in častne občanke Neže Maurer. T. Tavčar Znani dobitniki občinskih priznanj Svetniki občine Polzela so se prejšnji četrtek sestali na 19. redni seji in med drugim potrdili predlog letošnjih dobitnikov občinskih priznanj, ki ga je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Plakete občine Polzela bodo na slavnostni seji občinskega sveta prejeli: Dom upokojencev Polzela, Stanko Štorman in Cvetka Strojanšek, grb občine pa Anton Mešič- Za častnega občana bodo imenovah Jožeta Kovačeca, župnika na Polzeli in dekana žalske dekanije. Poleg tega so svetniki potrdili spremembo odloka o proračunu za leto 2001, govorih pa so tudi o realizaciji plana za prvo polletje letošnjega leta po dejavnostih. Po besedah župana Ljuba Žnidarja so v povprečju prihodki in odhodki 52-odstotni. Polletno poslovanje je pregledal nadzorni svet, ki nanj ni imel pripomb. Svetniki so s sklepom pooblastili Regionalno razvojno agencijo Celje za pripravo razvojnega plana, s strani občine pa se v pripravo vključi direktorico uprave Evo Lenko, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa, da imenuje novega predsednika komisije za malo gospodarstvo, saj je dosedanji, Stanko Kralj odstopil. Pod točko razno so svetniki obravnavah mdi predlog o sofinanciranju gradnje nove glasbene šole v Žalcu. Predloga niso podprli kot so povedali v razpravi, bi se strinjali le s sofinanciranjem investicije v enoto žalske glasbene šole na Polzeh. T. T. Krajani hočejo asfalt Krajani Stopnika oziroma naselja Jevše si že dalj časa prizadevajo za razširitev in asfaltiranje približno 1.400 metrov dolgega cestnega odseka, ki pelje od križišča pri Dolar mimo Žuntarjevih do cestninske postaje Vransko, kjer se priključi na asfaltno cesto Prekopa - Šmartno. Omenjen odsek, ki je zgrajen na plazovitem območju in ima en zelo nepregleden ovinek, imenujejo Cesta smrti, župan občine Vransko Franc Sušnik pa pravi, da stanje ni tako pereče, kot ga prikazujejo krajani. Krajani poudarjajo, da je to najslabše urejena šolska pot v občini Vransko, pri svojih prizadevanjih za rešitev tega problema pa so se obrnili na medije, zelo nezadovoljni s pojasnili župana občine Vransko Franca Sušnika, da cesta, ki ni kategorizirana, ni v prioritetnem planu občine. Njena obnova ni načrtovana v naslednjih treh letih. Po njegovem mnenju je cesta primerno urejena in vzdrževana, v občini Vransko pa je veliko makadamskih odsekov, ki povezujejo gospodinjstva iz višjih predelov občine z dolini in so na prednostnem seznamu za obnovo in asfaltiranje. K. R., foto: T. T. Gomilsko na svoje, del Letuša v Šmartno V državnem zboru so novi predlogi za ustanovitev, razdelitev in spreminjanje mej občin, o katerih naj bi poslanci odločali jeseni. Med njmi sta tudi predlog za ustanovitev občine Gomilsko in predlog za izločitev dela krajevne skupnosti Letuš iz občine Braslovče ter priključitev k občini Šmartno ob Paki. O obeh predlogih je pred poletnimi počitnicami razpravljal občinski svet občine Braslovče. V sedanji krajevni skupnosti Gomilsko, ki ima 863 prebivalcev, so imeh v zvezi z ustanovitvijo svoje občine dva zbora krajanov, prvi je bil bolj neformalen, na drugem pa je med drugim o vseh prednostih in slabostih manjše občine spregovoril braslovški župan Duško Goričar. Obakrat so zbrani krajani potrdili odločitev o samostojni občini. Zbor krajanov je bil prav tako v Trnavi, saj naj bi občina Gomilsko po prvem predlogu vključevala mdi sedanjo krajevno skupnosti Trnavo. Tam ta predlog ni dobil podpore krajanov. Na seji braslovškega občinskega sveta so svetniki podprh celovitost občine Braslovče, s tem da naj bi vendarle upoštevali voljo občanov. Kot je povedal svetnik občinskega sveta občine Braslovče in eden od pobudnikov ustanovitve občine Gomilsko, Vinko Drča, zato s postopkom nadaljujejo. Iz državnega zbora so prejeh poziv za dopolnitev svoje vloge s sedežem občine, kar so storili, zdaj pa z optimizmom pričakujejo jesensko odločitev poslancev. Gomilsko ima namreč drugačne razvojne vizije kot občina Braslovče, zato upajo, da bodo lahko v samo- stojni občini bolje delali. Precej bolj razočarani nad odločitvijo braslovških svetnikov pa so v delu krajevne skupnosti Letuš, ki se žeh priključiti občini Šmartno ob Paki. V Šmartnem ob Paki so se svetniki s pobudo strinjali, braslovški pa so jo zavrnili z utemeljitvijo, da nima zakonskih osnov. Vendar pa so braslovški svetniki obravnavali le pobudo o izločitvi dela naselja Letuš, ne pa mdi predloga o preimenovanju tega dela naselja v novo naselje Roje. Iniciativni odbor je namreč občinskemu svem poslal oba predloga. Kot je v sporočilu za javnost zapisal iniciativni odbor, katerega predsednik je Jeroslav Cukrov, so nad odločitvijo braslovških svetnikov presenečeni, še posebej glede na predhodna zagotovila župana Goričarja, da razume njihove razloge in da ne bo nasprotoval pobudi. Poudarjajo, da ne želijo škodovati občini Braslovče. S postopkom preimenovanja bodo nadaljevali, saj bodo s tem izpolnjeni vsi pogoji za izločitev iz občine Braslovče in priključitev k občini Šmartno ob Paki. Njihovo pobudo je v državni zbor vložil poslanec Milan Kopušar. Omenjen del naselja Letuš je zaradi svoje lege navezan na Šmartno ob Paki kot kraj, v njem pa živi približno sto prebivalcev. V sodelovanju z občino Šmartno, ki jim je po besedah iniciativnega odbora že doslej vehko pomagala, želijo uresničiti tri poglavitne cilje: urediti razsvetljavo, kanalizacijo in desni breg reke Pake. Od svetnikov občine Braslovče pričakujejo, da bodo v čim krajšem času sprejeh sklep o imenovanju novega naselja v krajevni skupnosti Letuš. K. R. Jutri seja braslovških svetnikov Makadam v Jevšah Svetniki občine Braslovče se bodo jutri sestali na 19- redni seji občinskega sveta. Med drugim bodo razpravljali in sklepali o odloku o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Braslovče. Prav tako bodo na dnevnem redu predlog pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti, predlog imenovanja odbora za organizacijo & W IN SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul, 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV občinskega praznika in določitvi kraja praznovanja ter predlog prejemnikov priznanj občine Braslovče. Svetniki bodo odločali še o sprejetju sklepa o javni razgrnitvi idejne zasnove čistilne naprave Braslovče ter govorih o realizaciji proračuna občine za prvo polletje letošnjega leta. T. T. V Občina Polzela bo praznovala Občina Polzela praznuje občinski praznik 2. oktobra, pester program prireditev pa se pričenja že sredi septembra. Z njimi se bo predstavila večina društev in tudi nekaj ustanov iz občine, slavnostna seja občinskega sveta pa bo 28. septembra v Kristalni dvorani dvorca Šenek. Na njej bodo podeljena tudi letošnja občinska priznanja. In kaj vse se bo dogajalo od 15. septembra do 14. oktobra letos v občini Polzela? (datum in ura, prireditev, ioraj, organizator) Sobota, 15. september ob 8. uri - kolesarjenje po kolesarski poti št. 1 v organizaciji Zveze športnih društev Polzela; ob 16. uri - otvoritev igrišča Ločica v Ločici ob Savinji, ŠD Ločica. Četrtek, 20. september ob 16. uri - otvoritev ceste Tomaž (organizator režijski odbor). Sobota, 22. september ob 8. uri - košarkarski turnir nasehj v novi telovadnici, KOŠ Polzela; ob 15. uri - čebelarski piknik v čebelarskem domu; Čebelarsko društvo Polzela. Nedelja, 23. september ob 8. uri - Po poteh občine Polzela, Društvo upokojencev in PD; ob 9- uri - medrevirska strelska tekma za prehodni pokal Mirka Cajnka, Lovski dom, LD Polzela. Četrtek, 27. september ob 16. uri - otvoritev ceste Breg, Breg pri Polzeh, Krajevni odbor Breg. Petek, 28. september ob 16. uri - odprti turnir v malem nogometu, igrišče Andraž, Športno društvo Andraž. 28. in 29. september ob 9- uri - tenis turnir za pokal občine Polzela, tenis igrišča Polzela, Tenis klub. Petek, 28. september ob 18. uri - vpis novih članov, predstavitev in demonstracija, stara telovadnica, Karate klub; ob 18. uri - slavnostna seja občinskega sveta, Kristalna dvorana Šenek, občinska uprava. Sobota, 29. september ob 9- uri - sejem Dobrote s kmetij, športna dvorana - parkirišče pred občino, Turistično društvo Polzela; ob 9. uri - šahovski Utrni, mala dvorana KUD Polzela, Šahovsko društvo. 29. in 30. september ob 8. uri -11. likovna kolonija prijateljstva, Kulturni dom Polzela, Sklad za kulturo Žalec in KUD Polzela. Nedelja, 30. september ob 9- uri - kolesarska dirka, Športno društvo Ločica; ob 9- uri - maša za mir in blagor v občini, Župnijska cerkev na Polzeh, Župnijski urad Polzela. Torek, 2. oktober ob 15. uri - položitev venca k spomeniku padlih borcev NOB Polzela, Društvo borcev; ob 16. uri - družabno srečanje borcev, Kulturni dom Polzela, Društvo borcev. Petek, 5. oktober ob 18. uri - otvoritev razstave 11. likovne kolonije Prijateljstva, Kulturni dom Polzela, KUD Polzela. Sobota, 6. oktober ob 7. uri - regijska tekma šolanih psov, pohgon Pluton, ŠD Pluton; ob 8.30 uri - Dan odprtih vrat OŠ Polzela za starše, OŠ Polzela; ob 16. uri - gasilska vaja v Ločici, Ločica ob Savinji, Občinsko poveljstvo; ob 20. uri - Trojka, trojkica, Kulturni dom Polzela, KUD Polzela. Sobota, 13. oktober ob 11. uri - zaključek CAMO pokala 3-D, Pri trojčkih na Polzeli, LK Polzela. Nedelja, 14. oktober ob 8. uri -14. pohod po poteh Andraža, štart na igrišču Andraž, ŠD Andraž. Čila in živahna pri devetdesetih Ivanka Tavčar s Polzele je te dni praznovala 90. rojstni dan. Kot je že v navadi ob tako visokih ljubilejih slavljence obiščejo predstavniki občine. Ivanko je obiskal podžupan občine Polzela Stanko Novak, ji izročil šopek in prenesel najlepše želje vseh sokrajanov. Z jubilantko se je zapletel v zanimiv pogovor, med katerim mu je čila in vedra devetdesetletnica pripovedovala o svojem življenju, ki je bilo bolj s trnjem kot rožicami postlano. Že kot 15-letno dekle se je zaposhla v Tovarni nogavic na Polzeh, kjer se je leta 1961 upokojila. Življenje je preživljala na manjši domači kmetiji, kjer še sedaj živi skupaj s hčerko in njeno družino. Ima dva vnuka in pet pravnukov. Podžupan Stanko Novak in slavljenka Ivanka Tavčar. S svojim življenjem je zadovoljna, in gleda televizijo. Svoj 90. rojstni saj ji zdravje še dobro služi, tako da dan je praznovala v krogu domačih, lahko še kaj postori, rada tudi bere T. Tavčar avgust2001 Po DOLINI Gasilci in ostali so se s tekmovalnega na veselični prostor in tudi nazaj vozili z vagončkom “Savinjčana Ob igranju "fraitonaric" je bila vožnja še prijetnejša. Zmagovalci domači veterani Sedem mlajev za 70 let V Ma tkah, v občini Prebold, je v juliju potekalo že tradicionalno gasilsko tekmovanje veteranov. Tekmovanje se je doslej odvijalo na občinskem in medruštvenem nivoju veteranskih društev iz Slovenije, letos pa je PGD Matke pridobilo tudi licenco za organizacijo ligaškega tekmovanja za pokal Gasilske zveze Slovenije, kar je posebno priznanje za društvo in njegove veterane, ki sodijo med najuspešnejše v Sloveniji. Svoje znanje in sposobnost so dokazali tudi na domačem terenu. Postali so občinski prvaki, pred veterani iz PGD Sveti Lovrenc in veterani PGD Latkova vas. Prvo mesto so zase- Prostovoljno gasilsko društvo Letuš je z razvitjem novega gasilskega prapora in z gasilskim tekmovanjem za člane in članice v suhi vaji z motorno brizgalno v juliju praznovalo 95-letnico obstoja. O zgodovini društva je govoril predsednik Peter Jager, ki je poudaril, da so bili letuški gasilci vedno pripravljeni pomagati ob požaru, povodnji in drugih elementarnih nesrečah. Nov prapor je razvil bra-slovški župan Duško Goričar in ga V soboto, 11. avgusta 2001, so člani Prostovoljnega gasilskega društva Zabukovica izvedli dvoje hitrostnih tekmovanj. Prvo je bilo ob 15. uri pod imenom OLIMPIJSKA VAJA, na katerem je sodelovalo 15 ekip iz bližnje in daljne okolice v moški in ženski konkurenci. Pri ženskah je prvo mesto zasedla ekipa PGD Lopata, drugo ekipa PGD Žalec in tretje ekipa PGD Frankolovo, v moški konkurenci pa so se izkazali člani PGD Socka pred PGD Šešče in tretje uvrščenim PGD Groblja. Drugo tekmovanje je bilo ob 18. dii tudi v medruštvenem tekmovanju, v katerem je sodelovalo 30 moških in 9 ženskih desetin. Drugi so bdi veterani iz PGD Mojstrana, tretji pa veterani iz PGD Šinkov 'Ilirn. Pri ženskih desetinah so slavile veteranke PGD Šmartno ob Paki, druge so bde gasil-ke PGD Polje pri Vodicah, tretje pa gasdke iz Bevč pri Velenju. Enak vrstni red, tako pri moških kot pri ženskih desetinah, je bil tudi v pokalnem tekmovanju veteranov za pokal GZ Slovenije. V ligi tekmuje 20 moških in 9 ženskih ekip iz vseh koncev Slovenije. Tokratno tekmovanje, ki se ga je kot gostja udeležila tudi podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre Turk, je bdo izvrst- predal Petru Jagru. Sledilo je pripenjanje trakov in blagoslov prapora, katerega je opravil braslovki župnik Jože Zidanšek. Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi predsednik Gasdske zveze Žalec Franci Skok in podelil gasdska odlikovanja. V kulturnem delu je nastopil letuški mešani pevski zbor in učenci podružnične OŠ Letuš. Na gasilskem tekmovanju sta bili tako pri članskih kot ženskih desetinah najuspešnejši desetini iz PGD Andraž nad Polzelo. T. Tavčar uri za PREHODNI POKAL ZABUKOVICE. Tekmovalo je 18 ekip, rezultat pa je bil sledeč: pri ženskah so prvo mesto osvojde članice PGD Ložnica, drugo članice PGD Ločica ob Savinji in tretje članice PGD Žalec; pri moških pa je prvo mesto pripadlo članom PGD Levec, drugo članom PGD Šešče in tretje članom PGD Sv. Lovrenc. Prehodni pokal so osvojili gasilci iz PGD Levec. Sodniki Lovrek, Krk in Pečnik so sodih korektno. Na njihovo delo ni bdo pripomb, je po tekmi povedal poveljnik PGD Zabukovica, gasilski častnik Mitja Polavder. J. R. no organizirano in zato deležno pohval tekmovalcev in tekmovalk, predstavnikov posameznih GZ in tudi podpredsednice GZ Slovenije. Za prijetno popestritev tega dne so poskrbele še članice Aktiva kmečkih žena, ki so napekle potic in peciva za vse udeležence tekmovanja. Vozil je tudi vagonček turističnega vlaka Savinjčan, s katerim so se tekmovalci in ostali ves popoldan prevažah s tekmovalnega prostora, ki je bil tokrat na travniku kmetije Zagoženovih, do športnega igrišča, kjer je bda zvečer razglasitev rezultatov in podehtev pokalov. Na koncu so gasilce in druge zabavah člani ansambla Dori. Sestanek regijskih odborov V Žalcu je minuli mesec potekal medregijski sestanek SLS SKD Slovenske ljudske stranke, katerega so se udeležili predstavniki regijskih odborov Zg. Savinjsko-Šaleške, Spodnje Savinjske, Celjske in Obsotelj-ske regije, predsedniki občinskih odborov, člani svetov stranke iz regij, člani regijskih izvršilnih odborov, nadzornih svetov in častnih razsodišč ter poslanci in državni svetniki, pa tudi predsednik stranke mag. Franci But. Podana so bila poročila in zavzeta stališča o delu v vladi, o mednarodnih odnosih, o denacionalizaciji, o gradnji avtocest, o sosedskih odnosih, predvsem urejanje odnosov s Hrvaško in drugih vprašanjih. Poleg tega so govorih o tradicionalnem taboru stranke, ki naj bi bil v začetku jeseni v Celju. Kot so povedali, je tabor za stranko velikega pomena, zato bo vsebinsko in organizacijsko nekohko dopolnjen. Na taboru bodo Letošnja julijska sobota je bila za gasilsko društvo Ponikva pri Žalcu in krajane te KS nadvse slovesna. Glavni razlog za to je bilo praznovanje 70-letnice delovanja PGD Ponikva, ki je ob tej priložnosti razvilo nov društveni prapor. PGD Ponikva pri Žalcu ima svoje korenine v letu 1930, ko so fantje in možje začeh uresničevati zamisel, kako pomagati reševati imovino sebi in sokrajanom. Leta 1931 je bilo ustanovljeno društvo z dvajsetimi člani. Uradno so se imenovali Prostovoljna gasilska četa Zgornja Ponikva - župa Celje. Prvi predsednik je bil Miha Vasle, poveljnik pa Franc Sredenšek. Že leto zatem so pričeli z izgradnjo lesenega gasilskega doma. Leta 1934 so kupih motorno brizgalno Rossenbauer ter gasilski voz na konjsko vprego, kar je bil za takratne čase vehk podvig, saj ni bilo nobenih dotacij in pomoči od drugod. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje društva, leta 1945 so z delom nadaljevali člani, ki so srečno preživeli vojno vihro. Društvo se je preimeno- Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas je tudi letos organiziralo hitrostno tekmovanje za memorial Draga Gajška. To je bil že tretji memorial, prvič pa so ob tem izvedli še tekmo za ligo Gasilske zveze Prebold. Memorialnega tekmovanja se je predstavih gospodarski program s kratkoročnimi in srednjeročnimi prioritetami. Obširna in temeljita razprava na sestanku v Žalcu o aktualnih političnih dogodkih in aktualni politični problematiki nasploh pa je potrdila poenoteno stališče prisotnih. Skupna ugotovitev je, da je stranka notranje konsolidirana in tako pripravljena na nove politične in druge izzive. D. N. vaio v Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Ponikva - Okrajna gasilska zveza Celje - sektor Žalec. Pomembna prelomnica v delovanju društva je tudi leto 1955, ko so gasilci sklenili dogovor s Kmetijsko zadrugo Ponikva, ki je na mestu njihovega starega gasilskega doma postavila Zadružni dom, v katerem so gasilci dobih garažo, sejno sobo in souporabo dvorane. Leta 1969 je bilo nabavljeno 6 let staro orodno vozilo IMV kombi, dve leti pozneje pa nova motorna brizgalna Rossenbauer, ki še danes uspešno služi svojemu namenu. Kar 24 let je uspešno ^lužilo orodno vozilo TAM 2000, ki je bilo kupljeno leta 1976. Tri leta zatem so razvili nov društveni prapor. Ob 60-letnem jubileju društva je bil položen temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma, ki je pomenil tudi začetek izjemno delovnega desetletja in uspehov, kot je povedal predsednik PGD Ponikva pri Žalcu Milan Banovšek. Slovesnost se je pričela s povorko gasilcev in gasilskih praporov, na čelu katere so korakali in igrah god- udeležilo šestnajst moških in pet ženskih ekip. Pri članih so zmagah in osvojili prehodni pokal gasilci PGD Levec pred ekipama iz Šešč in Groblje. Pri članicah so zmagale gasilke iz Žalca pred Ložnico in Polzelo. V ligaški tekmi pa se je pomerilo sedem članskih in ena ženska ekipa prostovoljnih gasilskih Občina Polzela in Prostovoljno gasilsko društvo Polzela sta s podjetjem Koda, ki ga je zastopal lastnik Darko Koželj iz Žalca, podpisala pogodbo za nakup novega gasilskega avtomobila GVC 16/25 Man s pogonom na vsa štiri kolesa. Podjetje Koda je bilo izbrano kot najugodnejši beniki pihalne godbe iz Svetine, od Slomškovega doma do gasilskega doma, ki je v ponos kraju in še posebej gasilcem Ponikve, ki so 70-letni jubilej simbolično izrazih tudi s postavitvijo sedmih mlajev. Različne višine le-teh so simbolizirale vzpone in padce delovanja društva, ki zlasti zadnje desetletje beleži izjemne rezultate. Ti so vidni v izgradnji novega gasilskega doma, ki so ga slavnostno predah namenu leta 1995, v nakupu kombiniranega vozila s cisterno za 2000 1 vode v letu 1997, v lanskem letu kupljenem novem orodnem vozilu GW-1, ki je še izboljšalo požarno varnostno preventivo, in še v marsičem. Kot nekakšna pika na “i” minulega desetletja je tudi nov društveni prapor, ki so ga razvili ob 70-letnem jubileju. Na slovesnosti so zbrani najprej prisluhnili kulturnemu programu učencev podružnične šole Ponikva. O zgodovni in delu društva je spregovoril predsednik Banovšek. Svoj delež pa so dodah še župan občine Žalec Lojze Posedel, podžupan Janko Kos, predsednik KS Ponikva Ivan Jelen in predsednik GZ Žalec Franci Skok. Razvitje novega društvenega prapora je opravil župan, ki je prapor nato izročil predsedniku društva Milanu Banovšku, slednji ga je predal v varstvo praporščaku Alojzu Vasletu. Blagoslov prapora, ki vključuje tudi simbole zastave KS (grozdje, pšenico, hmelj), je opravil domači župnik Anton Krašovec. Ob koncu je sledila še podehtev gasilskih priznanj in odlikovanj. Odlikovanje GZ Slovenije sta prejela Marjan Žibret in Slavko Drofelnik, priznanja GZ Žalec pa so bila podeljena Cvetu Vasletu, Albini Orozel in Alojzu Vasletu. Predsednik GZ Franci Skok je podelil plaketo veterana Štefanu Vohu. Praznovanje 70-letnice društva se je nadaljevalo s prijetnim družabnim srečanjem. Tokratni jubilej je obeležila tudi izdaja hčne brošure. D. Naraglav društev Gasilske zveze Prebold. Tekmovale so samo gasilke iz Svetega Lovrenca. Pri članih je bilo najuspešnejše PGD Groblja, sledijo Prebold, Kaplja vas in Šešče. Trenutni vrstni red v ligi, ki se bo s tekmo v Matkah zaključila v septembru: vodi PGD Groblja z 28 točkami, sledijo Šešče, Kaplja vas in Sveti Lovrenc, peti je Prebold, šesto in sedmo mesto pa si delita Matke in Latkova vas. ponudnik na javnem razpisu. Pogodbena vrednost novega gasilskega vozila je 34 milijonov tolarjev. Pretežni del bo poravnan iz občinskega proračuna, del sredstev pa so zagotovili gasilci in občani s prostovoljnimi prispevki. Računajo še na pomoč Polzele, tovarne nogavic, Garanta, Kmetijske zadruge in zasebnikov. T. Tavčar Zahvala V noči 30. 7. 2001 nam je strela uničila gospodarsko poslopje, zato bi se radi zahvalili vsem, ki so nam na kakršen koh način priskočili na pomoč. Posebna zahvala gre požrtvovalnim gasilcem in sosedom, župnijski Karitas, občini Vransko, podjetju Javne naprave, Remont Celj in družini Čvan iz Pariželj. Hvala vsem in vsakemu posebej. Družia Jerman iz Zahomc pri Vranskem D. Naraglav 95 let PGD Letuš Braslovški župan Duško Goričar pri razvitju prapora najuspešnejši desetini iz PGD Andraž nad Polzelo Gasilci PGD Zabukovica aktivni Župan občine Žalec Lojze Posedel (od letos tudi sam gasilec) med razvitjem prapora Gasilci za Gajškov memorial K. R. Gasilsko vozilo za Polzelo Med podpisom pogodbe: (od leve proti desni) Ladislav Košec, poveljnik občinskega poveljstva Darko Koželj, lastnik podjetja Koda, Ljubo Žnidar, polzelski župan in Ivan Kotnik, predsednik PGD Potela Med slovesno blagoslovitvijo novega vozila, ki je za gasilce iz Lok in občino Tabor pomembna pridobitev. Za 50 let novo vozilo V občini Tabor so v juliju praznovali 3. obletnico samostojnosti občine. Poseben ton temu praznovanju so dali gasilci iz Lok, ki so ta dan praznovali 50-letnico delovanja svojega društva in predali namenu novo gasilsko vozilo. Slovesnost se je pričela s povorko gasilcev. Zbranim je spregovoril predsednik PGD Loke Lipe Tekavc, ki je predstavil delo društva skozi 50-letno obdobje. V nadaljevanju je spregovorila županja občine Tabor Vida Slakan, ki je poudarila pomen gasilstva in prizadevnim gasilcem čestitala za njihovo 50-letnico. Hkrati se jim je zahvalila za vzorno sodelovanje z občino. Gasilce je nato pozdravil in jim čestital poslanec Državnega zbora in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Igrah so Savinjski rogisti. Sledila je podelitev gasilskih društvenih priznanj, ki sta jo opravila predsednik Lipe Tekavc in poveljnik društva Milan Kovče. Priznanja GZ Žalec je podelil Franci Naraks, tudi kot predstavnik Gasilske zveze Slovenije. V imenu GZ Slovenije je PGD Loke izročil plamenico III. stopnje, v imenu predsedstva GZ Žalec pa spominsko plaketo zaščitni- ka gasilcev, svetega Florjana. Slovesen je bil trenutek predaje ključev novega gasilskega avtomobila, katere je predsedniku društva izročila županja Vida Slakan. Od predsednika Tekavca je ključe prevzel poveljnik društva Milan Kovče in jih nato izročil vozniku Dominiku Drnovšku. Sledil je še blagoslov avtomobila, ki ga je opravil dekan Polde Selčan. Uradni del slovesnosti se je zaključil s podelitvijo spominskih plaket “botrom” novega avtomobila, ki predstavlja za gasilce Lok in prebivalce teh krajev izjemno pomembna pridobitev za izboljšanje požarne varnosti v občini Tabor. Zanj so zbrali kar 9 milijonov tolarjev. D. Varaglav Srebrni matematik Jure Jure Kališnik V pragi je potekalo 8. mednarodno matematično tekmovanje študentov - matematična olimpiada za študente. Tekmovanja se je udeležilo okoli 190 študentov univerz iz 25 držav celega sveta. Med njimi so univerze, kot sta npr. Oxford in Cambridge. Na olimpiadi so sodelovali tudi štirje študentje Univerze v Ljubljani, med katerimi je bil študent 2. letnika Fakultete za matematiko in fiziko Jure Kališnik iz Šempetra. Tekmovanje iz matematike poteka, podobno kot npr. tekmovanje v atle- tiki ah plavanju, v več matematičnih panogah, zato je tudi več dobitnikov zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Jure je bil na tekmovanju prvič, kajti na tekmovanja gredo večinoma študenti višjih letnikov, ki imajo več znanja in zato tudi nekoliko več možnosti za uspešno reševanje problemov. Kljub temu pa je bil Jure zelo razpoložen in je osvojil 2. nagrado - srebrno priznanje, za zlato sta mu zmanjkali le dve točki. Jute je dosegel celo boljši rezultat od vseh študentov univerze Oxford, na kar je še posebej ponosen. Ekipno je bila ljubljanska univerza med najboljšimi, saj so naši študentje poleg Juretovega srebra osvojili še po eno zlato in bronasto priznanje ter pohvalo. T. Tavčar Srečanje hmeljarskih starešin 120 let gasilstva v Žalcu PGD Žalec je v začetku poletja praznovalo 120 let svojega obstoja. Pripravilo je veliko pokazno vajo, o kateri smo poročali v zadnji številki Utripa, praznovanje pa se je nadaljevalo z razvitjem prapora, slavnostno sejo, parado in prevzemom dveh novih vozil. Društvo je dobilo tudi dva častna člana. Maks Korošec je postal častni član v zahvalo za aktivno in vsestransko pomoč pri opremljanju PGD Žalec, saj je pripomogel k nabavi dveh gasilskih vozil in avtolestve, dolge 32 m, Martin Cvikl pa je naziv prejel posmrtno. PGD Žalec je bilo ustanovljeno 13-februarja 1881 kot požarna bramba. Danes šteje gasilsko društvo 110 članov, od tega je 68 operativcev, vsi pa so z visokim znanjem in pridnostjo ter sodobno opremo sposobni pogasiti vsak požar ah pomagati pri kaki drugi elementarni nesreči. Ob jubileju je Gasilska zveza Žalec društvu podehla spominsko plaketo, odlikovanja GZ Slovenije pa so po paradi ob dnevu gasilca, ki je bil združen s 120-letnico gasilstva v Žalcu, dobili: gasilsko odlikovanje 3-stopnje Anton Rančigaj z Gomilskega; gasilsko plamenico 3. stopnje Ivan Urankar iz Ločice pri Vranskem, Dušan Žuža iz Griž, Karli Vovk, Borut Beloglavec in Boštjan Brišnik z Gomilskega; gasilsko plamenico 2. stopnje pa Franc Trobiš iz Gotovelj. PGD Žalec je prejelo srebrno plaketo GZ Slovenije, ki jo je izročil predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. Na slavnostni seji so priznanja GZS, katera je izročil poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič, dobili: gasil- sko plamenico 3. stopnje: Marjana Lovrek, Jožica Pintar, Vid Blagotinšek, Miroslav Lovrek in Miroslav Jeraj; gasilsko odlikovanje 2. stopnje: Ivanka Strnad, Jože Marinko, Martin Cilenšek in Maks Korošec; gasilsko plamenico 2. stopnje: Jakob Ugovšek, Aleš Cilenšek in Jože Stiplovšek; gasilsko odlikovanje 1. stopnje Janko Kos; gasilsko plamenico 1. stopnje Alojz Vidmajer ter odlikovanje za posebne zasluge Alojz Športnem parku so se zvrstili številni govorniki, med njimi tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, ki je pohvalil delo žalskih gasilcev. O pomenu dneva gasilcev je govoril predsednik GZ Franci Skok, žalski župan Lojze Posedel in častni član PGD Žalec Maks Korošec pa sta žalskim gasilcem izročila ključe novih gasilskih vozil. Blagoslov vozil je opravil pater Jože Rupnik. Omeniti velja še eno pridobitev. Karel Jug je Ob 120-letnici je PGD Žalec dobilo tudi nov prapor, ki gaje razvil župan Lojze Posedel. Posedel in Franci Naraks. Zanimiva je bila tudi parada po uhcah Žalca, v kateri je sodelovalo 630 gasilcev iz GZ Žalec, sosednjih zvez in Hrvaške. Na slovesnosti v na pročelju Gasilskega doma Žalec odkril fresko zaščitnikov gasilcev sv. Florjana, ki je delo Mladena -Melanška. T. Tavčar Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina in Enota za kmetijsko svetovanje Žalec sta na parceli Mateja Golhleba v Gotovljah pripravila že 27. tekmovanje oračev celjske regije. Nastopilo je 22 tekmovalcev, ki so se pomerili v oranju s plugi krajniki in obračalnimi plugi. Pri oranju s plugi krajniki je zmagal Anton Spital iz Strojnega krožka Šaleška dolina pred Andrejem Kramerjem iz Petrovč, tretji pa je bil Mitja Tekavec iz Društva podeželske mladine Šaleške dohne. Pri oranju z obračalnimi plugi je zmagal Sebastjan Serti pred Antonom Grobelnikom, oba iz Galicije, tretji je bil Robi Gajšek iz Kmetijske zadruge Petrovče. Zmagovalna ekipa pri plugih krajnikih je iz Petrovč pred Strojnim krožkom Šaleška dolina in Kmetijsko zadrugo Petrovče, pri obračalnih plugih pa ekipa Galicije pred Kmetijsko zadrugo Petrovče in prvo ekipo Društva podeželske mladine Savinjske doline. T. Tavčar Orači za regijske naslove Sebastjan Šertl in Anton Grobelnik (oba iz Galicije), ki sta pri obračalnih plugih zasedla prvo oziroma drugo mesto Hmeljarski starešine z gosti na dvorišču pri Ivanu Povšetu v Podlogu, kjer je bilo družabno srečanje. Vsako leto se nekaj dni pred pričetkom obiranja hmelja srečajo hmeljarski starešine. Letošnje srečanje je bilo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Najprej jih je pozdravil direktor inštituta mag. Andrej Simončič, ld je predstavil delo inštituta in smernice za naprej. Dr. Martin Pavlovič, direktor Hmeljarskega združenja Slovenije, je govoril o aktualnih problemih v hmeljarstvu, nato pa so si ogledah nekdanji obrat Kmetijstva Žalec v Šempetru in dve hmeljišči. Srečanje so zaključili na kmetiji Ivana Povšeta v Podlogu, ki je bil tokratni gostitelj hmeljarskih stare- sin. T. T. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: * pralnih strojev - štedilnikov * sušilnih strojev * zamrzovalnikov OPRHU KODftttt,>* Rimsko cesto 35. 3311 Š€MP€T€R Tel.: 03/700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ŠEMPCTER, ČETRTEK, 30. 8. 2001. Naročite se!!! POPUST - POPUST - POPUST - POPUST Nfl SONČNA OČALA ... VRS TUDI Nfi nos V ORJE OD 14. ». DO «3. ». KJER VMM BODO HR VOUO ŽE NOM MODCU SOMČMH OČflt, KOLEKCIJE POMLAD 200« na isti lohodp - 06 Obiščite nas in videli boste bolje. Vabi vos OPTIKA Str, trnoma / S avgust2001 Ro DOLINI * Hmeljarji morajo združeno reševati probleme Kampi - pomemben del turistične infrastrukture Pred začetkom obiranja hmelja so se slovenski hmeljarji zbrali v Braslovčah na tradicionalnem, že Ì9. dnevu hmeljarjev. Organiziralo ga je Turistično društvo Braslovče, Od 12. do 17. julija je v Žalcu potekal 11. kongres evropskega herpetološkega društva -Societas Europea Herpetolo-gica (SEH). Organiziralo ga je društvo varuhov okolja Radoživ, pod generalnim pokroviteljstvom Občine Žalec, častni pokrovitelj pa je bil minister za okolje in prostor Janez Kopač. V imenu organizatorjev je okoli sto udeležencev na začetku kongresa pozdravil predsednik Radoživa Gregor Vovk Petrovski, potek kongresa pa je predstavil predsednik SEH Wolfgang Bohme. Evropsko herpetološko društvo je bilo ustanovljeno leta 1979 in ima preko 500 članov iz vse Evrope in tudi neevropskih držav, zlasti iz Združenih držav Amerike. Sedež društva je v Nemčiji, ukvarja pa se festival mladih rock skupin Rockturist z gostjo, skupino Zmelkow ter ekshibicijske skoke s 4,5 m visokega vodnega stolpa v Braslovško jezero. Tam sta bila tudi ultramara- predvsem s preučevanjem in varovanjem dvoživk in plazilcev, ki so tako v evropskem kot v svetovnem merilu ena najbolj ogroženih živalskih vrst. Zlasti dvoživke so po besedah Milana Vogrina, zasebnega raziskovalca in urednika znanstvene revije Biota, ki izhaja v Žalcu, zelo dober indikator stanja okolja, zaradi njihove občutljivosti pa so ogrožene skoraj vse vrste. Iddi v Sloveniji so zato zaščitene vse vrste dvoživk. Kongres evropskega herpetološkega društva je vsaki dve leti. Potem ko je vodstvo SEH-a že obiskalo Žalec in bilo navdušeno nad gostoljubnostjo in možnostmi, ki jih ponuja dolina, se je na povabilo Radoživa odločilo tudi za organizacijo kongresa v tem mestu. V dvorani Doma II. slovenskega tabora je skoraj sto avtorjev predstavilo okoli 40 referatov in v avli pripravilo 60 postrskih Osrednji del je bil na nedeljo popoldne, ko je stari starešina Franc Silak svoje dolžnosti predal novemu starešini Marjanu Kupcu iz Latkove vasi. Novi hmeljarski starešina je v kratkem nagovoru ob prevzemu dolžnosti hmeljarje pozval k enotnosti in skupnemu nastopu, saj bo le tako mogoče rešiti nakopičene probleme v slovenskem, zlasti pa savinjskem hmeljarstvu. Starešini, ki ju je spremljal zbor hmeljarskih starešin in njihovih spremljevalk, sta za uspešno prodajo hmelja in piva, kamor gre še vedno največ tega zelenega zlata, popila vrček piva, Marjan Kupec pa je v zahvalo za opravljen enoletni mandat Francu Silaku izročil kip Štangarja. Dolžnosti, ki jih simbolizira hmeljarski škafek, sta si izmenjali tudi spremljevalki starešin. Marjana Janežič je škafek izročila Urški Fonda iz Kamenč, ki so jo starešini izbrali fantje iz kmetijske zadruge Braslovče. K. R., foto: T. T. predstavitev. Povzetki referatov so bili že v času kongresa objavljeni reviji Biota, izšli pa bodo tudi v posebnem zborniku. Poleg predavanj in delavnic so imeli udeleženci kongresa celodnevno strokovno ekskurzijo, seveda pa so obiskali tudi jamo Pekel. Prvi dan uradnega dela kongresa se je končal s spoznavnim večerom v dvorcu Novo Celje, na katerem sta zbrane nagovorila generalni pokrovitelj, župan občine Žalec Lojze Posedel in častni pokrovitelj, minister za okolje in prostor Janez Kopač. Sledil je koncert Celjskega godalnega orkestra. Kongres evropskega herpetološkega društva je imel predvsem znanstveno-strokovne cilje in ni bil namenjen Šimi oziroma laični javnosti. Kljub temu pa je bila to lepa priložnost za promocijo Savinjske doline in Slovenije. K. R. Lansko leto, predvsem pa lansko poletje sta bila v slovenskem turizmu najuspešnejša. Slovenija ponovno postaja turistična dežela, kamor se gostje vračajo, odkrivajo pa jo tudi popotniki iz dežel, ki so doslej hodili na počitnice in potovanja drugam. Glede gneče na mejnih prehodih in cestah ter podatkih o zasedenosti turističnih kapacitet bo letošnja sezona verjetno še uspešnejša od lanske. Kakšen kos te turistične pogače nam bo uspelo obdržati v Spodnji Savinjski dolini, je težko reči. V preteklosti se s tem nismo mogli pohvaliti, saj ogromne reke turistov, ki potujejo skozi Tomž Vozlič v kampu Dolina dolino, še ne znamo dovolj pritegniti s svojo ponudbo. Jama Pekel, rimska nekropola, muzej motociklov, gasilski muzej in še nekatere turistične destinacije so nadvse pomembne točke za privabljanje gostov, ki med potovanjem skozi dolino skrenejo s poti in se za krajši ali daljši čas ustavijo v naših krajih. Posebno vlogo pri tem imajo turistični kampi, kjer gostje preživijo noč, včasih pa še kakšen dan, dva in več. V naši dolini, v Preboldu, smo imeli pred mnogimi leti zelo lep in dobro obiskan kamp z vikend hišicami, ki bi, če bi še deloval, lahko v kratkem praznoval svojo 45-letnico. ponosni na svoj stanovski praznik 13. julija. Slovesno so ga proslavili tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki so se zbrali na poligonu v Ločici ob Savinji. Številnim zbranim je o pomenu praznika, o šoferskem stanu in delu avtomehanikov govoril predsednik združenja Ivo Serdoner. Ob tem je še posebej potrkal na vest vseh udeležencev v prometu, saj kljub prizade- V njem se je svoje dni trlo gostov iz vse Evrope, danes pa na to spominjajo le še propadle hišice. Tudi z mnogo mlajšim kampom na Vranskem, ki je “uradoval” le krajši čas, danes ni nič drugače. Je pa zato toliko bolj pohvale vreden že skoraj 40 let delujoči kamp Dolina v Dolenji vasi, ki je v kategoriji manjših kampov že štiri leta zapovrstjo proglašen za najbolj urejen kamp v Sloveniji. Visoko oceno bo zagotovo prejel tudi kamp Park v Latkovi vasi ob Savinji, ki je uradno začel delovati z letošnjim majem, sodi pa v sklop gostišča Plevčak. Pred dnevi smo obiskali oba kampa in povprašali, kakšen je obisk turistov. Tomaž Vozlič iz kampa Dolina, ki nadaljuje delo svojih staršev, je dnjih letih uspeh toliko postoriti in kamp pripeljati na takšen nivo. Priznanja, ki po ocenah domačih in tujih ocenjevalcev že štiri leta zapovrstjo naš kamp uvrščajo na najvišjo stopničko, mi dajejo elan, ideje in me silijo, da poskušam še kaj izboljšati. Z zasedenostjo kampa smo zadovoljni, malo manj morda z zasedenostjo sob in dveh apartmajev. V primerjavi s prejšnimi leti, ko je bilo več gostov s šotori, prihajajo letos v kamp z vohnmobili in velikimi prikolicami. Videti je, da je kamp bolj zaseden kot prejšna leta, vendar pa to ni realen podatek. Pravo sliko bom imel šele ob koncu sezone. Vsekakor sem zadovoljen in mislim, da so z nami zadovoljni tudi gostje, vanjem krvni davek na naših cestah raste. Na srečanju so podelili tudi odlikovanja. Zlato značko so prejeli: Srečko Diaci, Marjan Halcer, Izidor Korber, Janez Ločičnik, Franc Pinter, Jože Košec in Lojze Vitrih, plaketo tovarištva pa Franc Tkavc, Slavko Zagožen, Ludvik Regoršek, Alojz Florjane, Alojz Tavčar, Jožica Basti, Valerija Verdnik in Ivan Izlakar. Plaketo srebrni venec so podelili Žarku Saražinu. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak. T. Tavčar saj se vedno znova vračajo in ostajajo tudi po več dni. Čas izkoristijo za spoznavanje naše doline in obiske zanimivosti, ki jih ponuja naša bljiž-nja in daljna okolica. Savinjska dobna jim je zelo všeč, menijo pa, da je premalo promovirana v turističnih katalogih, na internetu in v medijih, čeprav bi si zaradi vsega, kar ponuja, to zaslužila.” Podobno razmišlja tudi Marinka Plevčak, ki se lep čas svojega življenja ukvarja z gostinsko dejavnostjo in turizmom, od nedavnega pa je s svojo družino tudi uradno vključena med ponudnike prenočitvenih zmogljivosti tako v komfortno urejenih štirih sobah kot v lepo urejenem kampu, imenovanem Park, v neposredni bližini gostišča, ob Savinji v prijetnem naravnem okolju. "V začetku letošnjega maja smo končno dobili vsa potrebna soglasja za obratovanje kampa in nudenje turističnih sob, za kar smo se pripravljah že dalj časa. Začeh smo pred dobrimi desetimi leti, vendar nam je poplava uničila vse, kar smo že naredili, in s tem zavrla naše načrte. Kamp je sedaj urejen, tako kot mora biti, in pripravljen, da služi svojemu namenu. Pred uradno otvoritvijo je kamp obiskalo že več ljudi, ki so se pohvalno izrazih o vsem, kar so videli. Gostje, ki so v tem okolju že bivah, pretežno gre za tujce, pa so naši veliki ambasadorji in promova-torji, saj so se, kot so zatrdili, pri nas lepo imeli. Prav to pa nam daje spodbudo za naprej, saj vemo, da smo na pravi poti, da smo se prav odločbi. Prav gotovo bo trajalo še kakšno leto, dve, da bomo poštah prepoznavni, da bomo prišli v najpomembnejše tuje turistične vodnike. Čaka nas še vehko naporov in precej stroškov. Upamo pa, da se bo vse izteklo tako, kot si žehmo in pričakujemo. Predvsem se bomo trudili, da bodo naše storitve na najvišjem možnem nivoju in da bodo gostje odhajali zadovoljni,” je še dejala Marinka Plevčak. D. Naraglav UIS v Sloveniji Iz Brazilije, kjer je pretekli mesec potekal 13. kongres Mednarodne speleološke zveze - Union Internationale de Speleologi (UIS), je prišla vest, da bo odslej stalni sedež te organizacije v Sloveniji. To je nedvomno veliko priznanje za Slovenijo, za vso slovensko jamarstvo in še posebno za Jamarsko zvezo Slovenije ter Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, kjer bo tudi sedež UIS. Za ta korak se je Mednarodna speleološka zveza odločila iz več razlogov. Med najpomembnejše sodi dejstvo, da je Slovenija dežela klasičnega krasa z ugledno speleološko in jamarsko tradcijo. Poleg tega je bila prav na naših tleh, na 5. mednarodnem speleološkem kongresu v Ljubljani leta 1965 ustanovljena Mednarodna, speleološka zveza. K odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da sta amatersko in strokovno jamarstvo pri nas na zavidljivem nivoju ter da je Slovenija vama in urejena država. D. N. VSE ZA OBNOVO IN GRADNJO S4V1 9 Trgovine z gradbenimi materiali Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, faks: 570 22 51 SALON KERAMIKE Latkova vas keramične ploščice sanitarna keramika kopalniška oprema objektna keramika svetovanje pri nakupu inženiring NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE OD TEMELJEV DO STREHE: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. NOVO! Trgovina v NAZARJIH ki je v okviru tridnevne prire- tonski plavalec Martin Strel in ditve organiziralo tudi drugi taekwondoist Simon Jan. V Žalcu o dvoživkah in plazilcih povedal: “Vesel sem, da smo v za- Ivo Serdoner podeljuje zlato značko Jožetu Koscu. Praznik šoferjev in avtomehanikov Šoferji in avtomehaniki so Po DOLINI avgust2001 Veterani se bodo srečali v Limberku Odstranjevanje azbestnih odpadkov Za nami so številne prireditve, zborovanja, proslave in simpoziji, s katerimi smo v Sloveniji in tudi v naši dolini obeležili 10-letnico osamosvojitve države in vojne, ki je dala neizbrisen pečat rojstvu naše domovine. Pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline so se aktivno vključili v ta praznovanja, 8. septembra pa v letnem gledališču Limberk v Grižah pripravljajo še srečanje svojih članov, na katerem bodo podelili spominske medalje in obudili čas, ko so bili s puško v roki pripravljeni za domovino dati tudi svoja življenja. Pred srečanjem smo povabili na pogovor Lojzeta Kampuša, takratnega namestnika poveljnika 81. območja Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki uspešno vodi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. O tem, kakšen je njegov pogled na dogodke izpred desetih let in kakšen pomen jim pripisuje, je Lojze Kampuš Povedal: “Časovna odmaknjenost nam omogoča, da na tisti čas lahko gledamo povsem realno, brez pretiranih čustvenih reagiranj. Vsekakor pa je dejstvo, da tisti, ki smo bili neposredno vključeni v takratne dogodke, gledamo na vojno s povsem drugimi očmi, kot tisti, ki vanjo niso bili neposredno vključeni. Čas, ki je prišel z agresijo JLA, je bil pravzaprav le pika na “i” predhodnim dogodkom. Pri tem imam v mislih zlasti neoddajo orožja JLA, s katerim smo si sicer nakopali veliko dela in skrbi, a si tudi omogočili poprijeti za orožje, ko je napočil usodni trenutek. Ta odločitev je bila izjemnega pomena, saj je bilo v Sloveniji le 16 občin, v katerih niso oddali orožja. Skupaj z orožjem, ki smo ga skrivali širom po dolini, smo imeli na voljo 23 tisoč kosov orožja z ustreznim razstrelivom. Leta 1991 je bilo to orožje osnova za formiranje večjih enot, oboroženih skupin, ki so tvorile oborožen upor ob agresiji. Res je, Lojze Kampuš da se je med letom 1990 in 1991 v Sloveniji kupilo nekaj novega orožja, vendar premalo za oborožitev enot na območju Slovenije, če bi meseca maja leta 1990 oddali orožje v skladišča JLA.” Kako bi ocenili takratno organiziranost oboroženih sil na območju Spodnje Savinjske doline? “Zaradi že omenjene neoddaje orožja so bile vse naše enote dobro borbeno pripravljene. Tvorilo jih je okrog 1700 pripadnikov teritorialne obrambe, ki so imeli za sabo uspešna in intenzivna usposabljanja. Izjemno dobro pripravljen je bil tudi vojaški kader, ki je vodil te%iote in štabe, saj so vsi opravili vsaj enega ali dva tečaja v vojaško štabnih službah od Karlovca, Zagreba, Sarajeva, Beograda, tako da je bila v vojaškem smislu pripravljenost enot na izjemno visokem nivoju. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za popolnjevanje enot, saj so bili vanje vključeni zavedni in usposobljeni slovenski fantje. Tildi policija je bila dobro organizirana, vodil jo je sedanji direktor uniformirane policije Stane Veniger. Stalna in rezervna sestava sta na tem področju odigrah nadvse korektno in izjemno vlogo, ki se je rezultirala tudi v nadvse uspešnem sodelovanju z nami in predstavniki takratne občine. Čeprav je navzven res izgledalo, da je Svinjska dolina izven dogodkov vojne, pa to seveda še zdaleč ni bilo res. Spomnimo se na Zaloško Gorico, na vojašnico Celje in mnoge druge trenutke, ki so marsikateremu pripadniku naredili sive lase in za večno zaznamovali njegovo psiho. Biti oborožen, ni tako preprosto, kot, si morda kdo misli. Samo napačen gib, komanda in žrtvam se ne bi bilo moč izogniti.” Ste predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, kakšna je torej sedanja organiziranost takratnih pripadnimkov oboroženih sil? “Teritorialna obramba se je kmalu po končani vojni razformirala, saj je njena naslednica postala Slovenska vojska. Potrebe po dvojnosti oboroženih struktur ni bilo več, neposredna vojna nevarnost pa se je z mednarodnim priznanjem zmanjšala. Leta 1996 je bil sprejet Zakon o veteranskih organizacijah. V Sloveniji imamo sedaj tri veteranske organizacije, in sicer ZZB NOV, ki je nastala po II. svetovni vojni, ter veteranski organizacinji osamosvojitvene vojne iz leta 1991- Pripadniki nekdanje TO in ostali, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni, smo združeni pod okriljem Zveze veteranov vojne za Slovenijo, policisti in tisti, ki so sodelovali v njihovih vrstah, pa so združeni v okviru veteranske organizacije Sever. V našo območno organizacijo je vključeno že okrog 500 članov in ta številka se nenehno povečuje, saj ima pravico za pridobitev statusa vojnega veterana okrog 2300 občanov. Vse, ki si na Upravni enoti pridobijo ta status, povabimo v članstvo naše organizacije, ki ima pomen in namen ohranjati spomin na tisti čas, ki je prinesel in uresničil stoletni sen našega naroda.” D. Naraglav Občina Žalec v okviru svojih osnovnih dejavnosti izvaja tudi naloge s področja varovanja okolja in zdravja ljudi. Vsako leto organizira več akcij in izobraževanj na različnih področjih. Letos so se odločili, da bo osrednja tema s področja ravnanja z odpadki Varno odstranjevanje dotrajanih azbestnih odpadkov, torej pogoji in načini dela pri rušenju, rekonstrukcijah ali vzdrževanju objektov ter odstranjevanju materialov, ki vsebujejo azbest, s poudarkom na sanacijah salonitnih streh. V juliju je bil na to temo posvet, Občina Žalec pa je za varno odstranjevanje azbestnih odpadkov iz proračuna namenila 500.000,00 tolarjev. Kot sta povedala vodja oddelka za varstvo in urejanje okolja Aleksander Žolnir in višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, jih je k izvedbi tega projekta vodilo več razlogov. Novembra lani je bil sprejet Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Poleg tega je bila ugotovljena široka prisotnost rabe azbestnih izdelkov na območju občine, predvsem v urbanih okoljih. Tveganja in onesnaženost zaradi emisije slabo vezanih azbestnih vlaken iz dotrajanih izdelkov v zrak so vedno lokalno omejena. Lahka in v zraku lebdeča azbestna vlakna vstopajo v organizem z vdihavanjem, ugotovljeno in dokazano pa je, da azbest deluje v človeškem organizmu fibrogeno in rakotvorno. Prav tako so bili ugotovljeni primeri nepravilnega ravnanja pri odstranjevanju in odlaganju dotrajanih izdelkov, ki vsebujejo azbest (njihovo drobljenje pri rokovanju, neuporaba potrebnih delovnih zaščitnih sredstev, recikliranje in odlaganje kot nasipnega materiala v naravnem okolju). Za občino Žalec, ki ima 20.000 prebivalcev, se ocenjuje, da je pribli- žno desetina vseh objektov v občini še vedno krita z azbestcementno kritino, tako imenovanimi salonitnimi ploščami. To so predvsem objekti, grajeni v sedemdesetih in osemdesetih letih. Med njimi so številni individualni objekti, pa tudi objekti javnega pomena, kot so industrijski obrati, šole, vrtci in upravne zgradbe. Glede na dejstvo, da je življenjska doba salonitnih plošč ocenjena na povprečno 35 let, je torej že nastopil čas potrebnih sanacij in obnov. Po oceni občinskih strokovnih služb je bilo v letu 2000 v žalski občini adaptiranih približno 50 salonitnih streh. Ob preverjanju okoljskega stanja v občini je bilo ugotovljeno pomanjkanje vedenja o tveganjih, ki jih prinaša nestrokovno ravnanje z dotrajanimi azbestnimi izdelki. Tematika je torej zelo aktualna, toliko bolj zaradi lokalnega vidika onesnaževanja. Žalska občina se je zato odločila, da povabi k sodelovanju predstavnike družbe SALONIT ANHOVO, d.d., in podjetja ESAL, d.0.0., Anhovo, in sicer z namenom, da kot dobri poznavalci obravnavanega področja predstavijo metode in potrebne ukrepe za varno odstranjevanje azbestnih izdelkov ter program njihovega prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno. Skupaj z njimi so tako v začetku julija v prostorih občine Žalec organizirah strokovni posvet na temo Varno odstranjevanje dotrajanih azbestnih izdelkov, ki je bil namenjen gradbincem, krovcem, predstavnikom gospodarstva, zdravstva, osnovnih šol, okoljskim društvom in vsej ostali zainteresiram javnosti z območja občine. Posveta se je udeležilo 23 predstavnikov - predvsem krovcev in lokalno delujočih organizacij na področju okolja in prostora v občini Žalec ter zdravstva. O tej temi pa so vsak s svojega področja spregovorili: Simona Bolarič z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec, Milko Rutar, varnostni inženir iz Salonita Anhovo, Tomaž Kukovičič iz ESAL-a in direktor Zdravstvenega doma Žalec mag. Franjo Velikanje. Za varno zbiranje, odstranjevanje in odlaganje azbestnih odpadkov je občina Žalec v letošnjem proračunu namenila 500.000,00 SIT. S temi sredstvi bo investitorjem oziroma izvajalcem gradbenih del, pri katerih bo odstranjena azbestcementna strešna kritina (salonitne plošče) na območju občine Žalec, plačan enodnevni najem 5m3 zaprtega zabojnika za odlaganje azbestnih odpadkov ter njegov odvoz in deponiranje odpadkov po pooblaščenem odstranjevalcu, to je podjetju Javne naprave, javno podjetje, - d.o.o., Celje. Odpadki bodo odloženi na urejenem odlagališču Bukovžlak. Sredstva so strogo namenska in jih lahko koristijo izvajalci gradbenih del - krovci za objekte v občini Žalec ter individualni lastniki objektov v občini Žalec, in sicer samo za odvoz in odlaganje dotrajane azbestcemen-tne kritine. Vsako posamično odstranjevanje azbestnih odpadkov in njihovo pot od nastanka do trajnega odlaganja na odlagališču bo spremljala uradna dokumentacija: evidenčni Ust z navedbo lastnika odpadkov, kraja in časa nastanka odpadkov, količino in vrsto odpadkov ter izjavo pooblaščenega odstranjevalca odpadkov o prevzemu odpadkov v trajno deponiranje. Zaradi aktualnosti problematike na območju celotne Slovenije je bila iz našega okolja posredovana tudi pobuda vladi, ministrstvu za okolje in prostor ter poslancem državnega zbora za reševanje obravnavanega problema. K. R. Mladi nezadovoljni Društvo staršev za pomoč mladim, ki ima sedež v Žalcu, deluje pa za območje celotne Savinjske doline, je konec junija v dvorani H. slovenskega tabora organiziralo okroglo mizo o trenutnem položaju mladih. Osredotočili so se na izgradnjo mladinskega centra za celotno dolino ter govorili o aktivnem preživljanju prostega časa in sodelovanju mladine z različnih delov doline. Kljub vabilom pa se okrogle mize ni udeležil noben župan, prisotne so bile le tri svetnice iz Žalca in Polzele, ki so sicer tudi članice društva Mavrica. Na okrogli mizi so mladi izpostavili številne probleme, ki jih imajo. Kot so med drugim povedali, pogrešajo prostore za sprostitev in preživljanje prostega časa tudi ob večerih. Sedanji žalski mladinski center ni primeren za organizacijo koncertov in plesov, predvsem pa ne za mladino, starejšo od 20 let, so povedali. Eden od staršev pa je poudaril, da je ŽMC primeren za določene dejavnosti in starost mladine, za druge pa ne. Mladi so predlagali več lokacij, kjer si predstavljajo svoj mladinski center, nobena od teh pa ni v občinski lasti. Med drugim so omenili nekdanjo dvorano v Hmeljarskem domu, v kateri je nekoč potekalo zelo živahno družabno življenje, česar so se z nostalgijo spomnili tudi starejši udeleženci okrogle mize. K. R. GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po «lomače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, teL: 839 14 50, faks: 839 14 59; Vranske, teL/faks: 572 54 30. POZOR!!! VSAKO DROGO SOBOTO V MESEČO NA VRANSKEM MOTORISTIČNI SEJEM. Svetovalno središče za odrasle UPI - Ljudska univerza Žalec odpira Svetovalno središče za udeležence v izobraževanju odraslih. Sodobno življenje namreč zahteva, da se tako otroci, mladina kot tudi odrasli nenehno izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje, da bi lahko harmonično in ustvarjalno delovali v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Svetovalno središče v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, ki bo z delovanjem pričelo 18. septembra, bo obiskovalcem brezplačno ponujalo kakovostno, strokovno in celovito informiranje in svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju. Poseben poudarek bodo svetovalci namenjali zagotavljanju strokovne pomoči pri odločanju za izobraževanje, pridobivanju informacij, poklicni orientaciji, tehnikah za učinkovitejše učenje, razvoju sistematične in celovite učne pomoči, razvijanju motivacije za učenje in organizirane- ga samostojnega učenja. Eden najpomembnejših ciljev Svetovalnega središča Žalec je v usklajenem partnerskem povezovanju čim večjega števila ponudnikov svetovalnih in izobraževalnih storitev v lokalnem okolju, da bi udeležencem zagotovili kakovostnejšo, celostno in raznoliko Svetovalno ponudbo. V začetnem delovanju Svetovalnega središča Žalec partnersko mrežo poleg UPI -Ljudske univerze Žalec sestavljajo še Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospo- darstva Žalec in Zavod RS za zaposlovanje - OS Celje. Takšna svetovalna središča poleg žalskega delujejo v sklopu* ljudskih univerz v različnih krajih Slovenije, in sicer v Kopru, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu. Razvoj projekta Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih - ISIO je ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, projekta IIZ/DW EBIS -Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo in programa Leonardo da Vinci II - Mobility vodil in koordiniral Andragoški center Slovenije. Alja Roš GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, teL: 03/ 710 32 66 fax; 03/710 32 67 GSM: 041 618 443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: \ GRADBENA DELA \ /~NIZKE GRADNJE \ OBRTNA DELA \ / ADAPTACIJE \ INŠTALACIJSKA DELA \ / REKONSTRUKCIJE GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 avgust2001 Žana k Merkatorju V začetku julija sta predsednik Trgovske družbe Žana, d.d., Žalec Dolfe Naraks in predsednik uprave poslovnega sistema Merkator Zoran Jankovič podpisala protokol o medsebojnem poslovnem sodelovanju v nabavi in prodaji blaga ter opravljanju storitev. S tem sta potrdila dotedanje dogovore v zvezi s sodelovanjem na komercialnem področju, prvi pogovori o tem pa so se pričeli že pred tremi leti. Naraks in Jankovič sta napovedala tudi kapitalsko povezovanje obeh družb, saj namerava Merkator v prvi fazi odkupiti 20-odstotni lastniški del, pri čemer računa, da sedanji večinski lastnik Žane Emona Blagovni center Ljubljana temu ne bo nasprotoval. Sicer pa je bila v petek skupščina Žaninih delničarjev. Žana Žalec letos praznuje 25-letnico, zaposluje 125 ljudi ima veleblagovnico v Žalcu ter prodajni center v Levcu. Lani je imela 3,7 milijarde prometa in nekaj več kot 30 milijonov dobička. Kljub dobremu poslovanju pa po besedah direktorja Dolfa Naraksa zaradi spremenjenih razmer na trgu, povezovanju trgovskih družb in prihoda tujih trgovcev Žana kot majhna družba ne more preživeti, zato je že dalj časa iskala strateškega partnerja. Večinski lastnik Emona Blagovni center je v krizi in je lani posloval z izgubo, zato je bil za strateškega partnerja izbran Merkator. Slednji v širši celjski regiji načrtuje gradnjo več trgovskih centrov, med drugim v Celju in Velenju. Žana naj bi zaenkrat ostala samostojna delniška družba. Merkator bo njen dobavitelj v vseh svojih trgov-' skih branžah, celotna maloprodajna mreža Žane pa se je vključila v Merkatorjev franšizni sistem. Žana se bo vključila v Merkatorjeve projekte povečanja konkurenčnosti maloprodaje in postopoma sprejela vse njegove standarde poslovanja. Družbi bosta poenotili in ekonomizirali nabavni trg, s sodelovanjem na prodajnem področju pa povečali tržni delež obeh. Poleg že omenjenega načrtovanega kapitalskega povezovanja bosta družbi sodelovali tudi na razvojnem področju in sklenili poseben dogovor za realizacijo načrtovane investicije v obnovo in razširitev Žaninega prodajnega centra v Levcu, ki je bil zgrajen leta 1981. Kot je skupščini delničarjev v petek predlagala uprava, naj bi ves lanski dobiček in nerazporejeni dobiček preteklih let, skupaj dobrih 69 milijonov tolarjev, namenih za to investicijo. K. R. Kot je povedal tehnični direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber, so z deli pričeli novembra lani, gradnja je potekala po predvidenem terminskem planu. V hladilnici je prostora za skladiščenje neto 2200 ton jabolk. Zgrajena je po najsodobnejši tehnologiji skladiščenja, imenovani “ULO”. Hlajenje je izvedeno na indirekten način, z uporabo okolju prijazne tehnologije. Le-ta omogoča skladiščenje jabolk skozi vse leto, ne da bi pri tem trpela njihova kakovost. Prav to je pogoj za uspeh na trgu, kjer so zahteve vsako leto večje. Obstoječi sortimi stroj bo zaenkrat še zadostoval povečani kapaciteti skladiščenja in bo sedaj stoodstotno izkoriščen. Vrednost investicije je približno 500 milijonov tolarjev, ki so jih zagotovili pretežno s krediti, delno z lastnimi sredstvi, od ministrstva za kmetijstvo pa pričakujejo sofinanciranje do 24 odstotkov vrednosti. Nova hladilnica je izrednega pomena ne le za Sadjarstvo Mirosan, pač pa tudi za sadjarje celotne širše regije ter severovzhodne in zahodne Slovenije. Pridelava naj bi se po načelih pristopa Slovenije v Evropsko unijo združila in se tako laže prilagajala vedno novim spremembam na trgu s sadjem. Prav v tej smeri že potekajo pogovori in usklajevanja za ustanovitev organizacije pridelovalcev. T. Tavčar V okviru projekta “Razvoj podeželja”, ki je sofinanciran s sredstvi PHARE in ga izvaja Razvojna agencija Savinja v sodelovanju s partnerji iz Kozjansko-obsoteljskega območja, se bo v jesenskem in zimskem času izvajalo skupno 14 modulov v obliki izobraževalnih delavnic. K sodelovanju vabimo vse, ki bi se še želeli prijaviti na module: čebelarstvo in izdelki čebeljih produktov, kamnoseštvo, žganjekuha in priprava žganih pijač, pletarstvo iz šibja in pletarstvo iz ličja, ker imamo še prosta mesta. VABIJENI ! Pred dnevi se je v Counterburryju v Angliji končal 48. kongres Mednarodne hmeljarske zveze, ki povezuje 20 držav članic. Zveza je registrirana v Franciji, sedež generalnega sekretariata pa je že vrsto let v Žalcu. Na kongresu, 1.162 hektarih, in savinjski golding na 345 hektarih. Glede na to, da je 35 odstotkov slovenskih hmeljišč poškodovala toča, je predvideni letošnji pridelek 1.700 kg aurore na hektar ter 1.300 kg savinjskega gol-dinga na hektar. Več kot 90 odstotkov pridelka je tudi letos namenje- Eden od novih pletilnih strojev. Lani izguba, letos dobiček? Nova hladilnica m Mirosanu Na Mirosanu hladilnica še za 2200 ton jabolk Majda Virant ki je po novem le vsaki dve leti, so si delegati ogledali več angleških hmeljišč, pivovarn, obrata za predelavo hmelja v ekstrakt in izkoristili možnost za osebne stike, strokovno delo pa je potekalo po posameznih komisijah. Govorili so o žlaht-njenju, varstvu in tržnih standardih hmelja, slovensko hmeljarstvo pa je predstavil predsednik Hmeljarskega združenja Slovenije dr. Martin Pavlovič. Po desetletnem trendu upadanja razširjenosti hmeljišč je v letošnjem lem na svem registriranih 59-000 hektarjev nasadov hmelja, namenjenih izključno pivovarstvu. Dr. Martin Pavlovič je v svojem poročilu predstavil razmere v slovenskem hmeljarstvu v kontekstu mednarodne ponudbe. Uidi v Sloveniji so se površine hmeljišč zmanjšale. Letos je 1.800 hektarjev rodnih hmeljišč s pretežno domačimi aromatičnimi sortami, kot sta aurora, ki raste na nega za izvoz v Nemčijo, ZDA in na Japonsko. Na kongresu so raziskovalci iz 17 držav predstavili rezultate svojega dela na področjih žlahtnjenja, varstva ter tržnih standardov kakovosti pridelave hmelja. Zelo odmevne referate so predstavili tudi raziskovalci z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Prav tako so delegati začrtali program dejavnosti do naslednjega kongresa, ki bo leta 2003 v Bolgariji. Po tradiciji so podelili prestižna odlikovanja Vitez hmeljarskega reda, ki ga na predlog nacionalnih zvez podeljujejo najzaslužnejšim predstavnikom držav članic Mednarodne hmeljarske zveze za delo v hmeljarstvu in pivovarstvu. Iz Slovenije ga je tokrat prejela Majda Virant, vodja oddelka za pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki na tem področju dela že 30 let in je tudi slovenska predstavnica v Evropskem pivovarskem združenju. T. Tavčar Delničarji Tovarne nogavic Polzela so na nedavni skupščini družbe sklenili, da del lanske izgube v višini 145,2 milijona tolarja pokrijejo v breme rezerv, preostali del v višini 176,8 milijona pa v breme revalorizacijskega popravka rezerv. Sicer pa se lastniška struktura delniške družbe v zadnjem letu ni bistveno spremenila. Večinski, nekaj manj kot 51-odstotni delež je v lasti družbe pooblaščenke Polzela Delnica, 30 odstotkov je v lasti PID Infond Zlat Maribor, lastnik 10 odstotkov delnic je Odškodninski sklad, preostalo pa je v lasti zaposlenih. V prvih petih mesecih so v Polzeli zabeležili 72 milijonov tolarjev dobička, ob koncu leta pa bo leta še nekoliko višji. Pred kolektivnim dopustom so zaključili tudi naložbo v novo pletilno linijo za proizvodnjo nogavic iz naravnih materialov, v vrednosti 50 milijonov tolarjev. Vrednost vseh naložb, predvsem v tehnologijo in strojno opremo, bo letos znašala okrog 200 milijonov tolarjev. T. Tavčar d.o.o. A V T O D E L I Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 / 700 16 11 I m * TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tei,: 703 84 50, teks: 703 84 52, servis: 7(0 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. HNIKA - GORENJE, CANDY,, BOSCH POMIVALNI STROJ GORENJE GSD 641 - 68.000 SIT STEKLENOKERAMIČNA PLOŠČA Z UPRAVLJANJEM NA PLOŠČI - samo 64.900 SIT OJ GORENJE WA11425 -81.900 SIT KOMBINIRANI : I : o Slika je simbolična.' OVALOVNA PEČICA ZANUSSI - 24.900 SIT Slika je simbolična DVD PLAYER ELTA -59.990 SIT Slika je simbolična. BTV THOMSON 70 cm - 84.900 SIT BREZPLAČNA DOSTAVA DAEWOO IOKERAMIČNI ŠTEDILNIK ŠIRINE 50 cm - 82.895 SIT CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG e--———-—--—---—-——REZERVNI DELI ZA ŠE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI IS GOSPODINJSKE APARATE Podjetništvo Hmeljarji na kongresu Podjetništvo avgust2001 PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V JULIJU IN AVGUSTE 2001 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA obvešča in priporoča Javni razpisi s področja podjetništva in zaposlovanja • JR za ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v letu 2001: Predmet razpisa je 4.500,000.000 SIT ugodnejših posojil MSP, ki jih razpisuje Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju s poslovnimi bankami po seznamu. Rok za prijavo je do porabe sredstev. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, 2000 Maribor tel: 02/234 12 74 ah 02/234 12 72. • JR za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov za poslovne namene, odobrenih po 1.1.1999: Predmet razpisa v letu 2001 je subvencioniranje obrestne mere za investicijske kredite za mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP), odobrene po 1. 1. 1999, pri poslovnih bankah s sedežem v Republiki Sloveniji. Rok za prijavo je do porabe sredstev. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Javnem skladu RS za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11,2000 Maribor, tel: 02/234 12 74 ali 02/234 12 72. • JR o sofinanciranju dodiplomskega študija podjetništva: Predmet razpisa je sofinanciranje dodiplomskega študija podjetništva, ki je namenjen podjetnikom, ki se izobražujejo na visokih in višješolskih programih na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, kjer potekajo verificirani dodiplomski programi podjetništva. Rok za prijavo je do 28. 9- 2001. Dodatne informacije dobite na sedežu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 01/589 18 70. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh centra: http://www.pcmg.si • JR za izbor izvajalcev programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mlađih: Predmet razpisa je izbor izvajalcev in programov podjetniškega usposabljanja mladih od 12. do 27. leta starosti v okviru programa razvoja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih za obdobje 2002/2003, ki so se izvajali v letih 2000/2001. Rok za prijavo je do 6. 9. 2001. Dodatne informacije dobite na sedežu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 01/589 18 70. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh centra: http://www.pcmg.si • JR za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest: Predmet razpisa je dodelitev sredstev za ohranjanje delovnih mest pri delodajalcih z namenom, da se odpravijo posledice, povzročene z naravnimi nesrečami ah izrednimi dogodki v obdobju od 1.1.2001 do 10.11. 2001, ki bi bistveno vplivale na razvoj manj razvitih območij. Rok za prijavo je do 10. 9. 2001. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Zavodu RS za zaposlovanje, Glinška 12,1000 Ljubljana, tel.: 01/476 99 60 ali na internem: www.ess.gov.si • JR za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih: Predmet razpisa je sofinanciranje usposabljanja delavcev, odgovornih za razvoj človeških virov, in priprava programov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Rok za prijavo je do 10. 9. 2001. Dodatne informacije in razpisno dokumen- tacijo dobite na Ministrstvu za delo, družino in sociable zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana, tel: 01/478 34 84 ali na internetu: http://www.sigov.si/mddsz/aktu-alno/javni_razpisi.htm • JR za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu: Predmet razpisa je subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu. Program izenačuje možnosti zaposlovanja brezposelnih oseb na področju nepridobitnih dejavnosti in skuša z ocenjeno nadomestitvijo plače izenačiti zaposlitvene možnosti težje zaposljivim osebam. Rok za prijavo je pri prvem odpiranju do 7. 9- 2001. Dodatne informacije, roke za prijavo in razpisno dokumentacijo dobite na Zavodu RS za zaposlovanje, Glinška 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01/476 99 66 ali na internem: www.ess.gov.si • JR za nadomestitev dela plače pripravnika: Predmet razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku z višjo in visoko izobrazbo na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki je iskala prvo zaposlitev. Rok za prijavo je do 10. 9- 2001. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Komikova 5, Ljubljana, tel.: 01/476 99 61 ali na internem: http://www.sigov.si/mdds7/aktu-alno/javni_razpisi.htm • JR za spodbujanje konkurenčnosti in trajnostne gospodarske rasti: S 1.6. tega leta je bil za področje Spodbujanje konkurenčnosti in trajnostne gospodarske rasti v skladu z delovnim programom (hllp:/Avww,-cordis.lu/growth/src/library.htm) objavljen 5. periodični (zadnji) razpis v znesku 143 mio evrov. Rok za prijavo je do 17. 9 2001. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, tel.: 01/478 46 33 (g- Bojan Jenko) ali na internetu http://www.cordis.lu/grovv1h/calls/200l0l.htm Javni razpisi s področja kmetijstva • JR za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov jagod, in sicer za nasade, posajene v lem 2001. Rok za prijavo je do 1. 10. 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska l60, 1000 Ljubljana, ali na Kmetijsko-svetovalni službi v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh Ministrstva: http/Avvvvv.gov.si/mkgp/ • JR za dodelitev podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Sredstva se bodo dodeljevala za postavitev sadovnjaka oziroma oljčnika na površino, kjer ga do sedaj ni bilo, ali na površino, kjer je bil izkrčen sadovnjak oziroma oljčnik amortiziran, in sicer za nasade, v katerih so bile oziroma bodo posajene sadike v sadilni sezoni jesen 2000/ pomlad 2001. Rok za prijavo je do 1.10. 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali na Kmetijsko-svetovalni službi v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite mdi na internet straneh Ministrstva: http://www.gov.si/nikgp/ • JR za dodelitev podpore za izvedeno obnovo vinogradov: Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za obnovo vinogradov, prvo fazo obnove, podsajevanje vinogradov, posaditev matičnjaka stopnje selekcije BAZA. Rok za prijavo je do 1.10, 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana ali na Kmetijsko-svetovalni službi v Žalcu. Razpisno dokumentacijo lahko dobite tudi na internet straneh Ministrstva: http://www.gov.si/mkgp/ • JR za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov: Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za nove pašnike, urejene v lem 2000 in 2001, za katere sredstva v letu 2000 niso bila uveljavljena. Rok za prijavo je do 5. 9. 2001. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo dobite na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel.: 01/478 92 24 -ali na Kmetijsko-svetovalni službi v Žalcu. • JR za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje prestrukturiranja in prenovo kmetijske proizvodnje: Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev, ugodnih posojil in jamstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Javnega sklada upravičencem (fizične osebe in zadruge) za posamezne namene. Roki za prijavo so za različne namene, in sicer 15. 9, 2001 in 31- 3- 2002. Dodatne informacije in razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica. Tel.: 01/836 19 53 (Franc Florjančič) http://www.rdf-sklad.si • JR za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije: Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije za leto 2001. Rok za prijavo je do 5.9- 2001. Dodatne informacije dobite na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/478 93 50. OSTALE INFORMACIJE • 12. septembra se bo v prostorih Zavoda za kulturo Žalec odvijal Dan podjetništva. VABLJENI! • Regionalna razvojna agencija Celje bo septembru občinskim svetom v Savinjski statistični regiji posredovala regionalni razvojni program. Razvojna agencija Savinja bo na območju Spodnje Savinjske doline na to temo organizirala razprave o posameznih razvojnih področjih. • Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. • Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. • Certifikat kakovosti ISO 9000: vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si želite pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! • Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS: vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent) E-mail: podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR, d.o.o., Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. V novih prostorih je tudi najsodobnejša oprema, ki so si jo ob odprtju z zanimanjem ogledali številni obiskovalci. Kana v novih prostorih V podjetju Kana so zelo ponosni, da so svojo dejavnost preselili v nov poslovni objekt, ki že s samo zunanjo podobo opozarja nase. Zato je bilo ob njegovem odprtju zelo veselo, za svoje sedanje in prihodnje stranke pa so pripravili tudi dneve odprtih vrat. Kot je povedala direktorica Marija Akerman, podjetje Kana deluje že devet let. Opravljajo storitve na področju pedikure, poleg tega pa zastopajo blagovni znamki Gehwol, ki že 130 let proizvaja izdelke za nego nog, in Compressana, ki izdeluje preventivne nogavice za žile. Na slovesni otvoritvi novega objekta se je zbralo veliko ljudi, ki so se skupaj z lastniki in delavci podjetja Kana veselih novih prostorov, v katerih sedaj še bolj zavzeto opravljajo svojo dejavnost. T. Tavčar JVTEKS, kemijsko-tekstilno podjetje, d. d. PONUJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE na Hmeljarski 1 v Žalcu. Na voljo so naslednji prostori: • Pisarne v izmeri od 7 do 10 nv, 3 prostori, nadstropje; • Pisarne v izmeri od 8 do 21 m’, 10 prostorov, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 510 m’, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 1125 m3, pritličje, s pisarnami v skupni izmeri 111 m3; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 615 m', pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 375 m3, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 364 m3, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 306 m2, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 337 m3, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 730 m2, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 115 m3, nadstropje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 945 m3, nadstropje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 307 m2, nadstropje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 57 m3, vhod iz Pečnikove ulice; • Klet v izmeri 730 m3; • Klet v izmeri 734 m2. Možen je tudi stalen ali občasen najem prireditvene dvorane (247 m3) in sejne sobe (64 m2), obe v 1. nadstropju. Najemne pogodbe bomo sklepah praviloma za 4 leta. Prostori so na voljo takoj oz. po dogovoru. Dodatne informacije na tel. št.: (03) 712 07 00. Prostore si je možno ogledati vsak delavnik med 8. in 14. uro. Država bo sofinancirala svetovanje za podjetnike Dober nasvet je pogosto vreden zlata tako za podjetnike, ki začenjajo s poslovanjem, kot tudi za tiste, ki se srečajo z dilemami v fazi razvoja ali pa s težavami, ki spremljajo redno poslovanje. Žal je tak nasvet običajno dokaj drag, zato je sofinanciranje tovrstnega svetovanja ena od oblik podpore razvoju podjetništva, ki se že nekaj let prakticira tudi v našem okolju. Bivša Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec sta v ta namen konec leta 1997 ustanovili G1Z Podjetniški center Žalec, ki se je kasneje preimenoval v Razvojno agencijo Savinja. Le-ta je od ustanovitve do konca leta 1999 izvajala osnovno svetovanje podjetnikom s celotnega območja Spodnje Savinjske doline, po razdelitvi bivše občine Žalec na šest novih občin pa na podlagi odločitve nekaterih občin od lanskega leta dalje svetuje predvsem podjetnikom iz občin Tabor, Vransko in Žalec. Žal to svetovanje zaradi omejenih finančnih sredstev občin obsega le splošne podjetniške nasvete v zvezi z ustanavljanjem podjetij, možnostmi sofinanciranja podjetniškega razvoja, zagotavljanjem prostorskih in kadrovskih pogojev za razvoj ipd., ne pa na primer mdi same izdelave poslovno-investicijskih načrtov, tržnih raziskav in drugih zahtevnejših specialističnih nasvetov. Država je v letošnjem letu preko Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pričela s pripravami na izvajanje projekta svetovanja po sistemu napotnic t flvavčerjevx, ki naj bi finančno podprl izvajanje podjetniškega svetovanja in s tem povečal obseg koriščenja svetovalnih storitev. Razvojna agencija Savinja se je z uspelimi prijavami na razpise v interesu naših podjetnikov seveda takoj vključila v projekt: imamo zagotovljene kadrovske pogoje (svetovalko z ustreznimi izpiti za gene-ralistično svetovanje in za izvajanje aktivne politike zaposlovanja) in prijavili smo se na razpis, v okviru katerega bomo do konca letošnjega leta izvedli vse priprave, da bi se v začetku leta 2002 lahko med prvimi vključili v izvajanje projekta svetovanja po sistemu napotnic. Po zagotovilih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo naj bi od začetka prihodnjega leta dalje vsak podjetnik na območju celotne Spodnje Savinjske doline: - imel zagotovljeno osnovno svetovanje na Razvojni agenciji Savinja, ki bi ga v višini 50% stroška krila država, 50% stroškov pa bi za podjetnike iz občin Tabor, Vransko in Žalec krile občine, podjetniki iz občin Braslovče, Polzela in Prebold pa bi 50% stroškov krili sami (oziroma po dogovoru s svojimi občinami), - po potrebi dobil napotnico (vavčer) za svetovalca specialista, ki bi mu npr. izdelal poslovno-investicijski načrt, dal nasvet s področja davkov ali s področja pravnih zadev ipd., pri čemer bi 50% teh stroškov spet krila država, 50% pa podjetnik sam. Za vse nezaposlene, ki se bodo odločili za samozaposlitev z ustanovitvijo lastnega podjetja, pa bo stroške v celoti kril Zavod RS za zaposlovanje. Ob dejstvu, da so doslej vsi stroški, predvsem za specialistično svetovanje, bremenih podjetnike, ki so se zato pogosto raje odpovedali prepotrebnim nasvetom, bo uresničitev vavčerskega sistema svetovanja zagotovo pomemben prispevek k razvoju podjetništva v našem okolju. ^ Danica Jezovšek-Korent, Razvojna agencija Savinja avgust 2001 Podjetništvo Županja Breda Pečan, podžupan Janko Kos ter predstavnika TZSSD in TZ Izola med prvim tovrstnim srečanjem v Žalcu Navezovanje stikov se nadaljuje TUristična zveza Spodnje Savinjske doline preko turističnih društev in občin tudi v letošnjem letu uspešno nadaljuje s promoviranjem doline in njene ponudbe. Pomembno vlogo pri tem ima navezovanje stikov z drugimi turističnimi območji v Sloveniji. Za Dolenjsko, Prekmurjem in nekaterimi drugimi kraji se sedaj krepijo stiki s Primorsko. Pred nedavnim so Žalec obiskali predstavniki občine Izola z županjo Bredo Pečan in njenim možem, ki je predsednik Turistične zveze Izola. V prostorih TZSSD so se med prijetnim klepetom dogovorili za tesnejše sodelovanje med TZSSD in TZ Izola. Ob tej priložnosti so izmenjali tudi darila. V imenu občine Žalec je podžupan Janko Kos županji in ostalim izročil pivske vrčke Oskarja Kogoja. Gostje iz Izole so se med obiskom v naši dolini popeljali s turističnim vlakcem Savinjčan na ogled jame Pekel in turistično-etnografske prireditve s prikazom obiranja hmelja izpred trideset in več let. Že 22. septembra bo povratni obisk v Izoli, kjer se bodo udeleženci pobliže spoznali z delom, izkušnjami in uspehi tamkajšnih turističnih delavcev. Županja bo ob tej priložnosti pripravila ribiški piknik na barki. D. N. Izbor spominkov Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je podaljšala rok za prijavo na javni razpis za izbor najboljšega turističnega spominka Slovenije v letu 2001. Spominke za natečaj bodo tako sprejemali še do 15. oktobra 2001. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 713 68 68. J. K. Želite predstaviti svoje podjetje, dejavnost ali izdelke skoraj 13-000 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite oglas v Utripu Savinjske Sklad dela Savinjske regije V poletnih dneh, to je v času počitnic, se je na Ministrstvu za delo, dom in družino oblikovala nova vloga aktivne politike zaposlovanja, ki jo med drugim izvajajo tudi skladi dela. Tako je Sklad dela Savinjske regije dobil novo vlogo pri preprečevanju brezposelnosti v naši regiji in pomoči pri kadrovskem prestrukturiranju posameznih podjetij. To pomeni, da smo si pridobili ustrezna dovoljenja za izvajanje posameznih ukrepov preprečevanja predvidene brezposelnosti. S programi izobraževanja in dokvalifikacij lahko delodajalcem pomagamo pri izvajanju programov kadrovske prenove in izboljšanju konkurenčnosti na trp. Sklad dela v takih primerih aktivira presežne, potencialno presežne, potencialno brezposelne in brezposelne osebe z namenom izboljšanja njihovih zaposlitvenih možnosti pri vključevanju v delo in za potrebe trga dela. Ministrstvo za delo, dom in družino je predpisalo navodila za delovanje in sofinancira del teh programov. Vsem udeležencem in morebitnim delodajalcem nudimo ugodnosti pri zaposlovanju. Prav tako želimo vzpostaviti ponudbo in povpraševanje po kadrih, zato potrebujemo vašo pomoč. Na naš naslov javite kadrovske potrebe v vašem podjetju. Objavili jih bomo in s tem pomagali poiskati ustrezno kadrovsko zasedbo. Trenutno iščemo delo za: • administrativno delavko, • delavko za enostavna opravila, • ekonomsko-komercialnega tehnika, • prodajalko, • gradbenega delovodjo, • strojnega ključavničarja, • knjigovodska dela, • aranžerko - cvetličarko, • poslovnega tajnika, • finomehanika, • konfekcionarja, • vodjo logistike. Naš naslov je SKLAD DELA SAVINJSKE REGIJE, Novo Celje 4, 3301 Petrovče Roman Virant v SIPRO d°°- £ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 71 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 2-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu avgustu 2001 povečale za 0,43%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu avgustu 2001 14.600,78 SIT in je 303,34 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.564,47 SIT, na Polzeli pa 15.058,17 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. Vse najemnike stanovanj obveščamo, da od 1. januarja ne plačajo prispevka za mestno zemljišče, ker ni obračunan po položnicah. Vsi najemniki bodo prejeli odločbo, ki jo bo izdala Davčna uprava v Žalcu in bodo takrat poravnali prispevek za mestno zemljišče. V bodoče bo inkaso za mestno zemljišče izvajala Davčna uprava v Žalcu. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu avgustu 2001 povečale za 0,43%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 962,17 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu avgustu znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem majem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 712 13 61 - TAJNIŠTVO 712 13 64 - BLAGAJNA __ 712 13 76 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - (upravniki) 712 13 63 - FAKS 712 13 62 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 USPOSABLJANJE TA OBLIKOVANJE IN TRŽENJE TURISTIČNIH PRODUKTOV PODEŽELJA je namenjeno vsem, ki se že ali pa se nameravate ukvarjati s turizmom na podeželju (kmetje, podjetniki, člani turističnih društev, nezaposleni, Usposabljanje je za vse udeležence brezplačno. Obsega 29 dni, od septembra 2001 do februarja 2002, potekalo pa bo v dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah. Vsebina tega usposabljanja se ne podvaja, temveč le dopolnjuje vsebino usposabljanja v okviru projekta HRazvoj pode-željax, ki je tudi sofinanciran s sredstvi PHARE in ga bo izvajala Razvojna agencija Savinja v sodelovanju s partnerji s Kozjansko-obsoteljskega območja v zadnjih mesecih letošnjega leta, zato Razvojna agencija Savinja priporoča udeležbo predlaganim ciljnim skupinam z našega območja! Informacije o vsebinah modulov dobite na GIZ R TIM Žalec (Janko Kač, Ana Golubič), tel.: 03/713 31 00, faks: 03/713 31 13, E-mail: izvir.zalec@siol.net VABILO Razvojna agencija Savinja pod pokroviteljstvom Občine Žalec, ki v teh dneh praznuje svoj občinski praznik, v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva ter ostalimi partnerji, ki podpirajo razvoj podjetništva organizira dne 12. septembra 2001 od lO.ure dalje v prostorih Zavoda za kulturo Žalec DAN PODJETNIŠTVA V ŽALCU. Vabimo vsa velika, srednja in mala podjetja z območja Spodnje Savinjske doline, da se nam pridružite in tako v okviru celodnevnega dogajanja: • spoznate organizacije, ki se ukvarjamo s podpiranjem podjetniškega razvoja na lokalni, regionalni in državni ravni, • spoznate oblike oziroma vsebino posameznih oblik podpore, • pridobite informacije o aktualnih novostih na področju zakonodaje, zlasti o zadnjih spremembah Zakona o gospodarskih družbah, • srečate predstavnike ministrstva za gospodarstvo, gospodarske in obrtne zbornice Slovenije, Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in predstavnike nekaterih drugih nacionalnih in regionalnih organizacij, pomembnih za razvoj gospodarstva, s katerimi se dogovarjamo, da nas bodo tega dne obiskali, • srečate svoje poslovne partnerje in druge podjetnike, s katerimi boste lahko izmenjali izkušnje ah navezah stike. Res nam tovrstne priložnosti za srečanja daje tudi Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki se bo odvijal nekaj dni kasneje, toda zaradi množičnosti dogajanja in angažiranosti naših podjetnikov na sejmu običajno ne najdemo časa, da bi se srečah in spoznah vsi, ki se posredno ah neposredno ukvarjamo z gospodarstvom na območju, zato smo organizirah naš dan podjetništva. Dan podjetništva v Žalcu bo torej priložnost, da se spoznamo in poglobimo svoje sodelovanje v korist nadaljnjega gospodarskega razvoja našega območja, zato vas kljub nenehnemu pomanjkanju časa rabimo, da se nam zagotovo pridružite ! Udeleženci srečanja na posvetovanju Podeželski turizem v Žalcu lliristični zvezi Slovenije in Spodnje Savinjske doline, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec so v Žalcu pripravile tradicionalno delovno posvetovanje predsednikov turističnih društev s slovenskega podeželja. Posvetovanje je bilo v dvorani gasilskega doma v Žalcu, kjer je zbrane najprej pozdravil predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič, nato pa še predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Osnovni temi srečanja sta bili Programi razvoja podeželja s stališča turizma in delovanje turističnih društev ter Izobraževanje za turizem na podeželju. Predstavih so tudi dejavnost turističnih društev Gomilsko, Spodnje Duplje, Tribuša in Kostel ter izobraževalni projekt Razvoj podeželja, ki ga je pripravila agencija Savinja Žalec. Popoldne so si udeleženci posveta ogledali Šmiglovo zidanico, Rezarjevo hišo, ki je druga najlepša v Sloveniji, in Laznikovo domačijo, kjer so jim postregli s kulinaričnimi dobrotami. Na Gomilskem so se seznanili tudi z rezultati projekta CRPOV. T. Tavčar JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZD\JO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politichi stranke avgust2001 Čas po počitnicah Poletje je čas, ko večina ljudi izkoristi tople in vroče dni za krajše ali daljše počitnice. Tako je tudi v parlamentu, ko le-ta zaradi nabiranja novih moči ustavi svoje delo. Naša stranka SKD - SLS si tega, da bi enostavno zaprla vrata in šla na dopust, ne more privoščiti. Stranka in njeno življenje je teklo naprej kot, da se ni ničesar zgodilo. Aktivnosti našega predsednika, predvsem pa kot resornega ministra, so bila v času počitnic v popolni delovni vnemi. Kmetijstvo, ki ga kot resorni minister vodi naš predsednik, ne more čakati, da gre na dopust. Prav zaradi tega smo bili v času počitnic deležni obiska našega predsednika in resornega ministra v naši Upravni enoti oziroma v stranki SLS - SKD. Kot resorni minister se je soočil s trdo problematiko našega kmetijstva, predvsem njenega dela -hmeljarstva. Sam pravi, da se od obljub ne da živeti. Poudaril je, da je ključ za reševanje vseh nakopičenih problemov v nas samih, država pa lahko s svojimi ukrepi le pomaga rešiti tisto, kar se bomo dogovorih doma ne glede na politično pripadnost. Je pa zanesljivo, da bo stranka s svojim resornim ministrom zastavila svoj vpliv za reševanje problemov, ki tarejo njene člane, kakor tudi ostale občane Spodnje Savinjske regije. SLS «SKD Slovenska ljudska stranka V političnem delu shoda, ki je potekal zvečer je predsednik stranke pojasnil, da so počitnice tudi čas za razmislek, da je stranki treba dati nov zagon in novo obliko sodelovanja med občinskimi odbori in strankarskim virom. Tako bo v jesenskem delu v glavnem vse delo potekalo preko regijskih koordinatorjev. Že v oktobru potekal v Celju vse Slovenski tabor SLS - SKD, ki bo širšemu Slovenskemu prostoru pokazal prenovljeno programsko zasnovo stranke. Na njem bo predstavljen program za uspešno delovanje stranke, katera naj bi zopet postala vodilna v boju za boljši jutri. Regijskemu odboru bo stranka dala vso moralno podporo pri organiziranju regijskega posvetovanja in širše predstavitve za reševanje perečih problemov, ki so nastali z kmetijstvom. V kratkem bo sklican javni posvet s Kmetijsko gozdarsko zbornico o tej problematiki. SLS SKD bo zopet postala tvorna stranka pri reševanju vseh problemov, ki tarejo vse, ki jim je splet okoliščin zagrenil del življenja. Čas med počitnicami za stranko ni bil izgubljen, pač pa zelo dejaven in ploden in upamo, da bo takšen vse leto. Ivan Jošt TENIS TURNIR LDS Liberalna demokracija Slovenije Vse ljubitelje tenisa in dobre družbe vabimo na tradicionalni, letos že 11. modri tenis turnir dvojic, ki bo v soboto, 1. septembra 2001. Igrali in družili se bomo na peščenih igriščih Rudija Zupanca v Šeščah. Tekmovanje bo potekalo (kot vsako leto) v naključno žrebanih dvojicah ne glede na spol. Pari z žensko začnejo s prednostjo 15:0. Pričetek prijav za tenis in odbojke na mivki bo ob 9-00 uri, ob 9-30 začetek igranja. Predvidoma ob 17.00 uri bo svečana podelitev nagrad najboljšim udeležencem, ki jo bo vodil priznani slovenski nogometni trener Bojan Prašnikar. Še posebej letos bodo najboljši in tisti z malo manj sreče deležni bogatih nagrad. Zmagovalni par bo prejel nagrado Radenske v vrednosti 100.000,00 sit. Vsak udeleženec s plačano prijavnino dobi možnost igranja, spominsko darilo, osvežilne napitke in neomejeno količino hrane. Prosimo, da se prijavite pri ga. Klaudiji Kač po telefonu: 03 571 60 60 in 03 571 60 6l ah na elektronski naslov lds.zalec@siol.net do vključno 30. avgusta 2001. Tradicija in dobra organizacija turnirja sta zagotovilo, da bomo skupaj preživeli lep dan, poln prijetnih doživetij. Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Gimnazija v Žalcu? V naši stranki že nekaj let intenzivno razmišljamo o potrebi po ustanovitvi gimnazije v Žalcu. Že na prvi seji sedanjega občinskega sveta je naš občinski svetnik, g. Ferdo Haler, podal in utemeljil pobudo za ustrezno potezo sedanje občinske garniture. Nekaj časa je ta ideja sicer mirovala, v zadnjim mesecih pa je naše vodstvo napravilo vidne korake za uresničitev te ideje. V akcijo za ustanovitev gimnazije se je poleg našega župana, g. Lojzeta Posedela, vključil še direktor UPI-Ljudske univerze Žalec, prof. Andrej Sotošek, ki je strokovno prikazal nujnost ustanovitve splošne gimnazije v Žalcu. Med ostalim je ugotovil, da Spodnja Savinjska dolina s. preko 40.000 prebivalci nima niti enega srednješolskega programa za mladino. Med obema vojnama smo imeli znano poklicno šolo, v 70. in 80. letih pa uspešen srednješolski center. Zdaj se v Celje vsak dan vozi preko sto dijakov v splošno-izobra-ževalni program gimnazije, ki bi jih lahko zadržali v Žalcu. Po drugi strani prof. Sotošek zagotavlja, da bi v dolini obdržali najperspektivnejši del mlade populacije in s tem možnost vplivanja na dolgoročno zagotavljanje ustreznih kadrov v gospodarstvu in razvoju lokalnih skupnosti. Istočasno bi razbremenili Celje kot srednješolsko sredi- V času poletne vročine, ko se večina umakne iz dogajanj vsakdanjosti, je več kot dovolj priložnosti opaziti vse tisto, česar med letom ne opazimo ali pa preprosto obidemo. Tokrat se želim pomuditi na fenomenu države Slovenije, na določenih primerjavah, predvsem pa na vprašanju, kaj smo štorih na področju ponosa na lastno državo oziroma na ugledu nas kot nacije v preteklih desetih letih. Prepričan sem, da je storjenega bore malo in žal ne najdem druge ugotovitve, ki bi lahko negirala dejstvo mojega sklepa. Kot slovenski intelektualec iz nižjega razreda plačilne kaste (pedagogi smo pač pri dnu) si vsako leto privoščim dopust v Dalmaciji v avtokampu, kar mi omogoča tudi dovolj komparativno in analitično opazovanje. Kar pretresljivo je spoznanje, da se število mladih Slovencev, predvsem iz vrst študentov, povečuje v tisti smeri, ki je prežeta z alkoholom, drogo, objestnostjo, nasiljem in z vsemi lastnostmi liberalizma. Kot da ugled naše države ne igra nobene vloge. Označeni smo kot razgrajači, pijanci, povzročitelji nemira v nočnih urah; kakor petelini na gnoju se šopirijo mladci in dekleta v maligan-skem in še kakšnem opoju, in to naj bo podoba Slovencev. Stanje duha -prvič. Prireditev na Hrvaškem, ki ima pravi viteški značaj, je Sinjska alka. Letos je ta praznik dodobra pretresel hrvaško politično sceno. Oblast je v nezavidljivem položaju, kajti ugledni “alkarji” so se zavzeli za svoje generale v Haagu. Tisti, ki so Hrvatom izborih domovino, izgnali srbske okupatorje, pač niso vojni zločinci; bila je domovinska vojna in vojak šče, ki je znano po odvisnosti, vandalizmu in kriminalu srednješolcev. Pred dnevi je naša svetniška skupina obiskala državni zbor, kjer smo se v režiji našega poslanca in podpredsednika DZ, g. Toneta Delaka, srečah s sekretarjem v ministrstvu za šolstvo. G. Alojz Pluško je namreč v ministrstvu odgovoren za gimnazije. Razumljivo je, da nam ni mogel kar v prvo obljubiti ustanovitev gimnazije, je pa napovedal komisijo, ki bo ugotovila naše potrebe, pogoje in možnosti. Vemo, da so v stari osnovni šoh v dopoldanskem času neizkoriščeni prostori, vsaj za začetek pa imamo tudi dovolj domačih profesorjev, ki si želijo napredovanja. Kot maturant bivše meščanske šole lahko trdim, da nam je kot nižja srednja šola dala za življenje tohko, da smo se vsi znašli, da smo s šolanjem nadaljevali ter vsi brez izjeme dobili dobre službe. Nekateri pa so po vojni zasedb vodilne položaje. To, kar je za takratne razmere pomenila meščanska šola, naj bi za našo dolino sedaj pomenila splošna gimnazija. Najvažnejše dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati, pa je, da bi se izšolalo vehko otrok revnih staršev, ki so ponavadi najbolj nadarjeni. Rado Rotar SDS služi domovini in svojemu narodu. Na tem mestu želim vzpostaviti primerjavo s Slovenijo, kjer si dovolimo z vso servilnostjo, širokosrčno gostiti svoje okupatorje (pustimo imena), one pa, ki so do zadnjega nasprotovali osamosvojitvi, smo nagradili z največjim zaupanjem v sposobnost vodenja nove države. Stanje duha -drugič. Še en dogodek, ki izstopa in je primerljiv. V začetku' avgusta so na Hrvaškem “dah na čakanje” (šlo naj bi za odpust zaradi neustrezne izobrazbe) 3000 pohcistov in 6000 vojaških starešin. Bliskovita je bila reakcija javnosti in oblast doživlja resnično krizno obdobje. Ko smo Slovenci dobili po volitvah novo staro oblast, so se pokojnine znižale, država se je začela prekomerno zadolževati, gospodarstvo pešati, narod pa nič. Stanje duha - tretjič. Primerjav, takšnega ah drugačnega žanra, je moč naštevati v nedogled. Prihaja volilno leto, ki bi moralo biti usodno prelomno za slovensko državo. Predvsem pa je potrebno, da se spremeni stanje duha, ki bi moralo postati konstantno usmerjeno v blaginjo, brez alinej. Napredek je izključno v spoznanju logične nujnosti, nikakor v ohranjanju statusa quo. Logična nujnost so tudi vrednote, ob katerih sem se tokrat pomudil, in vredno se je o njih zamisliti. Za 00 SDS Žalec Januš Rasiewicz Nova Slovenija ob prvi obletnici V vročih avgustovskih dneh lanskega leta se je ustanovila Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka. S ponosom lahko gledamo na prehojeno pot v minulem letu. Začeli smo goh in bosi in uspeh. Poštah smo parlamentarna stranka. Ustanovili smo že večino občinskih odborov, število članov se povečuje. Zaživelo je strankino glasilo Ogledalo, ki ga z veseljem prebiramo in v njem sodelujemo s prispevki. Za prvi rojstni dan pa se je tajništvo preselilo v nove prostore na Cankarjevo uhco, v bližino parlamenta. Vročina je tudi letos enaka lanski in suša je spet vzela kmetom pridelek. Država pa dolguje kmetom še subvencije za lansko sušo. Inflacija se je približala dvomestnemu številu, cene se dvigujejo, država nam obljublja nove davke, da bo zakrpala proračunski primankljaj. Upokojenci so svoj davek že plačah, saj so jim spremenili usklajevanje pokojnin in bodo tako letos prikrajšani vsaj za eno pokojnino. Bencinu cena na svetovnem trgu pada, pri nas pa dvigujemo trošarine, da polnimo nenasitno državno malho. Sindikati obljubljajo vročo jesen, toda to so sindikati tistih panog, ki se financirajo iz proračuna. Sindikati gospodarstva pa so bolj tiho in upajo, da ne bo večjih stečajev in bodo delavci prejemahvsaj minimalno plačo. Zgodba o uspehu je tako že dolgo časa zgodba o neuspehu vladajočih strank. Združena Ljudska stranka kot parlamentarna stranka ni mogla zagotoviti kmetom, da se jim subvencije izplačajo tako, kot je bilo z zakonom določeno. Saj poznate tisti rek, ki pravi, kdor hitro N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka da, dvakrat da. Desus je pustil na cedilu upokojence, Združena lista pa je pozabila na svojo socialno pravičnost in bolj malo podpira delavce v gospodarstvu, ki morajo za svoje delo trdo delati, njihovo plačilo pa je velikokrat bomo. Naši mediji pa molčijo in se ukvarjajo s povsem obrobnimi stvarmi. Misli mi uhajajo v lanski avgust, ko je bila na oblasti Bajukova vlada in so jo mediji neusmiljeno trpinčili in krivih za vse 1 probleme v naši državi. Letos pa so razen redkih izjem tiho in se delajo, kot, da je vse v najlepšem redu. V mesecu oktobru bo prvi kongres stranke Nova Slovenija. Čas pred kongresom bomo aktivno izkoristili za priprave nanj. Na kongresu bomo začrtali našo pot za naslednje obdobje. Naslednje leto pa bo spet volilno leto, saj nas čakajo volitve predsednika države, županov, občinskih svetnikov in svetov krajevnih skupnosti. Naša stranka podpira včlanitev Slovenije v NATO in v EU, saj vemo, da je naša prihodnost v povezavi z zahodom kamor smo vedno tako radi hodih na nakupovalne izlete. Saj se še spominjate, ko smo kavo in pralni prašek v naših trgovinah bolj težko našh. Ta Evropa nam je vsa ta leta bila tako zaželjen cilj in res ne vem, zakaj bi se sedaj, ko je na dosegu roke, obrnili stran. Včlanitev v Evropsko unijo bi morala biti želja slehernega državljana Slovenije. Ne vem, kakšne interese imajo tako imenovani evroskeptiki, da širijo strah pred zahodom. Upam, da bo prevladal zdrav razum in bomo kmalu Uidi mi del združene Evrope. 0.0 N.Si Žalec Drago Podgorelec socialnih demokratov Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! Za nami so Vranski poletni večeri in z njimi tudi naša in vaša tradicionalna prireditev ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Zelo smo veseli, da ste se tudi letos v tako velikem številu udeležili skupnega praznovanja in s tem potrdili svojo zvestobo našemu kolektivu. Upamo, da vam je bilo prijetno ob glasbi ansambla Mira Klinca in njegovima gostoma iz Avstrije, pa tudi ob humorju in glasbi Frajkinclerov. Tudi v bodoče se bomo trudili, da bo vaša in naša tradicionalna prireditev, kakor tudi ostala dva dneva na Vranskem, nadvse pestra in zanimiva. Že sedaj pa vas vabimo, da se prihodnje leto dobimo in skupaj obeležimo naš praznik ZVESTOBE. Do takrat naj vam bodo nakupi v naših lokalih v čim večje zadovoljstvo. \ Vljudno vabljeni! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ avgust2001 Po DOLINI Pedagoški vodja Franc Kralj z eno od skupin, ki so letovale m Debelem Rtiču. Mladi Savinjčani na morju Zveza društev prijateljev mladine Žalec je tudi letos pripravila letovanje otrok na Debelem Rtiču. Letos so letovali v dveh skupinah, in sicer so bili v prvi skupini otroci iz občine Žalec, v drugi pa iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Skupno je letovalo 130 otrok z zdravstvenimi težavami ali pa tisti, ki sodijo v kategorijo socialno ogroženih otrok. 16 otrok je bilo vključenih v akcijo Pomežik soncu in so imeli letovanje brezplačno. Na letovanju so organizirali tečaj za neplavalce, pla- vati se jih je naučilo 38. Sredstva za letovanje so zagotovili Zavod za zdravstveno zavarovanje, vseh šest občin, starši otrok in sklad akcije Pomežik soncu. Otroke je poleg dveh pedagoških vodij spremljalo deset vzgojiteljev in dva plavalna učitelja. T. Tavčar Polovica vseh tečajnikov - najmlajša začetna skupina z učitelji plavanja 70 otrok na plavalnem tečaju V času od 2. do 6. julija je na kopališčih v Preboldu in Pingo potekal začetni in nadaljevalni tečaj plavanja. Tečaja se je udeležilo 70 otrok iz različnih krajev Savinjske doline, a kot je že navada, je bilo največ tečajnikov iz Prebolda in okolice. Začetni tečaj je v celoti potekal na kopališču v Preboldu, nadaljevalni pa na kopališču Pingo v Orli vasi (največja zanimivost je bila gotovo vožnja po toboganu), medtem ko je bil zadnji dan -zaključek tečaja na kopališču v Preboldu. Koordinator plavalnega tečaja je bila Zveza športnih društev občine Med letošnjimi počitnicami, z izjemo plavalnih tečajev, v Preboldu ni bilo organiziranih oblik preživljanja prostega časa. Prav zato je toliko bolj razveseljiva odločitev šole, da pred zaključkom počitnic organizira počitniški tabor. Program je pripravila učiteljica Tanja Hedžet, pri izvajanju pa so sodelovali še nekatere učiteljice in zunanji sodelavci. Ves čas sta bila z otroki Karli Satler in Janja Kotnik, ki sta tabor tudi vodila in skrbela za organizacijo življenja v njem. Tridnevni tabor je potekal v Planinskem domu v Mariji Reki in je bil prijetna sprostitev in obogatitev Žalec, ki je pripravila tečaj v sodelovanju s ŠD Mah talent ter v sklopu akcije Zajadrajmo v poletje 2001. Pokazalo se je, da je v sodelovanju moč, saj sta velik delež pomoči prispevala najemnika kopališča v Preboldu Davor in Matic kot tudi občina Prebold. Občini Prebold gre pohvala za veliko mero razumevanja programa plavalnega opismenjevanja, saj je v celoti pokrila stroške plavalnih učiteljev. Vse to vsekakor kaže na dejstvo, da si moramo tudi v prihodnje pomagati, če želimo biti boljši. Vreme je bilo lepo, čeprav ne bi brezskrbnih počitniških dni na pragu novega šolskega leta. V času tabora so se udeleženci pobliže spoznali z alpinizmom in lokostrelskim športom, imeli so likovno, biološko in kulturno delavnico ter spoznavah področje planinstva. K temu je svoje dodal pohod do Šmiglove zidanice in nazaj, ki so ga opravili ob zaključku tabora. Kot nam je povedala Janja Kotnik, so nameravali organizirati dva takšna tabora, vendar pa učenci za to niso pokazali dovolj zanimanja, saj niso imeli prave slike, kako to izgleda. Prav gotovo bo naslednje leto drugače, saj bodo tisti, ki so bili na taborjenju, pritegnili še marsikaterega sovrstnika. D. Naraglav bila odveč kakšna stopinja zraka in vode več, za višjo telesno temperaturo in čim boljšo organizacijo pa so poskrbeli učitelji plavanja: Monika, Valerija, Brane, Damjan, Domen, Marko, Mitja in Uroš. Zadnji dan tečaja je potekalo plavalno preverjanje, kjer so starši lahko opazovali svoje male morske konjičke in del-finčke, kaj vse so se naučili. Velja poudariti, da je bil tečaj brezplačen in da so vsi tečajniki prejeli priznanja in fotografije svojih skupin, kar je bila prav gotovo pika na i in lep uvod v počitniško uživanje. ZŠD Žalec Mladi romali v Petrovče Tudi tisti, ki niso bili na dopustu ali počitnicah, so imeli 1$. avgusta dela prost dan. Na veliki šmaren, ko se verniki spominjajo vnebovho-da Jezusove matere Marije, imamo tudi Slovenci državni praznik in ta dan je bilo posebej svečano v cerkvah, posvečenih Mariji. Na našem območju je najbolj znana bazilika v Petrovčah, kjer na velikega šmarna poteka eden glavnih romarskih shodov. Že na predvečer praznika so bile v Poletni tabor v Mariji Reki Društvo G3 za ustvarjalen prosti čas Pred skoraj natanko enim letom je bil v Gotovljah ustanovljen G3 - center za kreativno preživljanje prostega časa. Ustanovili sta ga Alenka Lesjak in Polona Kuder, ki sta se smelo in brez predsodkov zakopali v delo. Ideja je kmalu dobila konkretne temelje -urejen prostor, oblikovane dejavnosti, voditelje dejavnosti in nenazadnje tudi člane, ki so vse leto bolj ali manj pridno obiskovali izbrane dejavnosti. Polona in Alenka sta o prvi izpeljani sezoni povedali: “Prvo izpeljano sezono je zaznamovala obilica dela, a vendarle nama je v uteho, da najin oziroma naš trud ni bil zaman. Potrdilo se je namreč to, kar sva ves čas slutili: v Žalcu in okolici je treba ljudem ponuditi še kaj več kot le nakupovalne centre! Vse razpisane dejavnosti v lem 2000/01, in teh res ni bilo malo, so dosegle svoj vpisni minimum in s tem izpolnile pogoj, da so 15. septembra lani zaživele. Najbolj obiskane so bile ure učenja synthesizerja in kitare. Prav tako so bile lepo obiskane vse plesne dejavnosti (dancea, hip-hop). Odrasli so se najbolj navduševali nad najrazličnejšimi urami aerobike, ki je zelo primerna oblika rekreacije za prav vse starosti. Angleščina, pravljični svet, glasbeni vrtec, popularno petje in preventivno-terapevtska vadba so dejavnosti, ki jih je obiskovalo precej članov.” Na seznamu dodatne ponudbe G3 centra je bilo v lanski sezoni še nekaj zanimivih dejavnosti: tečaj sproščanja in meditacije, plesni tečaj za odrasle, počitniška aerobika za otroke (v sodelovanju s ŠZ Žalec in DPM Mozirje) ter rojstni dnevi za otroke. Prav tako so pripravili več prireditev: novoletno-božično prireditev za otroke in njihove starše, 12. marca je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu promocija nove zgoščenke Najini mostovi avtorjev Alenke Lesjak in Boža A. Koleriča., 28. maja je center v žalskem domu organiziral tudi gostovanje gledališke skupine Špas teatra s predstavo Kaj pa zdaj, 18. junija pa je bila, prav tako na žalskem odru, zaključna prireditev G3 centra, na kateri so se predstavih vsi plesalci in pevci centra $ pet plesnih in dve skupini pevcev so v dveumem nastopu prikazali del tistega, kar so se naučili v sezoni. Program je povezovala skupina deklet, ki so z iskrivim tekstom še popestrile dogajanje na odru. “Potrudili smo se, da so se naši člani lahko svojim staršem in prijateljem predstavih na vehkem žalskem odru, kar je za nas predstavljalo vehk finančni zalogaj. Prvi rojstni dan, kot smo poimenovali našo peti od šestih slovenskih bazilik v Petrovčah večernice, po njih pa procesija z Marijino podobo in lučkami. Na praznik je maševal tudi celjski opat Marijan Jezernik, mnogi verniki so se udeležili maše za ostarele in bolne, zvečer pa je bil še romarski shod mladih, ki ga v Petrovčah pripravljajo že od začetka sedemdesetih let. Letos je na shodu maševal minorit Janez Ferlež, zmagovalec oddaje Orion, ki je po maši pripravil še koncert, na katerem so poleg pesmi mladi in starejši slišali tudi precej dobrih napotkov za življenje. K.R. zaključno prireditev, je ponazorila zanimiva scena, poskrbeli smo za enotne kostume plesalcev, namestili profesionalno ozvočenje in organizirah vodenje za odrom. Bili smo enotnega mnenja, da je potrebno otrokom pričarati vse tisto, kar daje “pravi, veliki oder”, jim s tem ponuditi novo potrditev in jih nenazadnje vsaj delno nagraditi za njihovo vztrajnost in trud. Zaradi vsega naštetega smo se odločili za simbolično vstopnino, ki je le delno krila nastale stroške najema dvorane in izvedbe prireditve. Otroci so se ob zaključku posladkali še s torto (prispevala so jo.Gostišča Štorman), tako da so se razšh res zadovoljni. Vse ostale Alenka in Polona dejavnosti smo zaključili v zadnjem tednu junija. Na zaključnih urah so udeleženci prejeh potrdila oziroma diplome centra,”je povedala Alenka Lesjak. Seveda se že čez nekaj dni pričenja sezona 2001/02, ki bo prinesla nekaj novosti. “Največja novost je, da smo center letos preimenovali oziroma ga organizirah kot društvo. Zakaj? Preprosto zato, ker pod streho združujemo tako kulturne kot športne dejavnosti in ker se poleg tega lotevamo tudi organizacije kulturnih in športnih prireditev. Vse to pa prav gotovo spada pod okrilje društva. G3 ni subvencioniran s strani države in se le tako lahko suvereno postavi ob bok tistim, ki opravljajo enake dejavnosti in delujejo pod okriljem športne in kulturne zveze občine Žalec. Naš spremenjeni status nam je prinesel možnost udejstvovanja na državnih razpisih, prireditvah in tekmovanjih. Našim članom bomo tako lahko ponudih še kakovostnejše programe in zagotovili zanesljivo izpeljavo le-teh,” je povedala Polona Kuder. in kdaj se začne nova sezona društva G3? “Z vpisi za novo sezono bomo pričeli 3. septembra. Potekali bodo v prostorih društva G3 (Gotovlje 76), vsak dan od 16. do 19. ure, ah po telefonu 03/710 28 03 do konca septembra. Z dejavnostmi bomo pričeli po 15. septembru oziroma v ponedeljek, 17. septembra, po izdelanem urniku. Enako kot lani se tudi letos zavezujemo, da bomo z dejavnostjo pričeli, če bo skupina dosegla vpisni minimum. Poleg že uveljavljenih dejavnosti bomo v oktobru organizirah plesni tečaj za odrasle, pripravili tečaj joge, organizirati želimo tudi ogled gledaliških predstav in seveda na oder postaviti še kakšno svojo predstavo,’’pravita Polona in Alenka ter Sodajata: “Predvsem bi želeh medse na preventivno gimnastiko in aerobiko povabiti vse tiste, ki v zimskem času potrebujete več gibanja, ter tiste, ki morate zaradi kakršnih koh zdravstvenih težav telesu obvezno nuditi dovolj gibanja - terapevtska vadba. Vabimo seveda otroke od 5. leta starosti naprej, najstnike, dijake in študente. Potrudili se bomo, da bo program čim bolj zanimiv in zabaven. Žehmo, da bi se v čim večjem številu srečevali tudi s tistimi, ki so nas obiskovali v minuh sezoni. Pridružite se torej G3-jevi družbi veselih ljudi.” K. R. G) • Društvo za kreativno preživljanje prostega časa, Gotovlje 76, 3310 ŽALEC, tet: 03 710 28 03, fax: 03 710 28 04 VABI K VPISU V NASLEDNJE DEJAVNOSTI: • PLESNA DEJAVNOST: (za otroke od 5. leta starosti naprej) - SHOW DANCE - HIP-HOP • GLASBENA DEJAVNOST: - KITARA - SYNTHESIZER - POPULARNO PETJE • IN ŠE: - ANGLEŠČINA - PRAVLJIČNI SVET - PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE - AEROBIKA (hi-lo, step, slide, ball, aero mix, klasika) - TNZ (gimnastične vaje za krepitev celega telesa) - PREVENTIVNO TERAPEVTSKA VADBA (hrbtenica, osteoporoza ...) -VADBA ZA SENIORJE (55+) P*.DRUŽITE SE G3-jevi DRUŽBI VESELIH LJUDI! Po DOLINI avgust 2001 “Hortikulturno društvo Polzela se je razvilo iz celjskega društva, v katerem so bile včlanjene naše prve članice že leta 1968. Podružnico smo na Polzeli ustanovili leta 1971. Na pobudo Celjanov je naše društvo leta 1974 začelo samostojno delovati in v tridesetih letih pripravilo 10 razstav. Leta 1984 smo priredili republiško razstavo, bili pa smo tudi prvi med hortikulturnimi društvi v Sloveniji, ki smo razvili svoj društveni prapor,” je povedal Rudi Jazbec. Z besedami zahvale za aktivno delo društva je nato zbranim spregovoril še podžupan občine Polzela Stanko Novak. Letošna jubilejna razstava je dokazala, da so polzelski hortikultumiki mojstri za postavitev takšnih razstav, saj znajo v projekt pritegniti tudi druga društva, ki obogatijo razstavo s svojimi eksponati. Letos so bili to Gobarska družina, Ribiška družina Šempeter, Lovska družina Polzela, Čebelarsko društvo, Društvo upokojencev in še nekateri, ki so razstavljali in prodajah svoj asortiment. D. Naraglav Jubilejna razstava cvetja Hortikulturno društvo Polzela letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Jubilej so obogatili z razstavo cvetja, ki je lepo popestrila dogajanje v občini Polzela v poletnih dneh. Prizadevni hortikultumiki so tovrstno razstavo pripravili že tretje leto zapored. Razstavo, ki je bila postavljena v telovadnici osnovne šole Polzela, je odprla ustanoviteljica in prva predsednica društva Darinka Verbnjak. Še pred tem je zbrane pozdravil in v kratkem govoru orisal 30-letno prehojeno pot društva sedanji predsednik Rudi Jazbec. Z letošnje jubilejne razstave cvetja na Polzeli Kosci in grabljice tokrat v dežju Zmagovalna ekipa strojnega krožka, ki so jo sestavljali člani in članice iz Matk, ob hmeljskih starešinah. Na desni čepi Franci Uplaznik, letošnji zmagovalec v košnji. Prvo nedeljo v avgustu je v . Svetem Lovrencu pri Preboldu potekala tradicionalna turi-stično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v časih pred II. svetovno vojno. V današnji podobi živi že polnih 21 let. Za to skrbijo prizadevni gasilci PGD Sveti Lovrenc, ki nadaljujejo tradicijo nekdanjega društva kmečkih fantov in deklet. V primerjavi s prejšnimi leti je bila letos udeležba tekmovalcev bolj skromna, saj se je na prizorišču med sabo merilo le pet ekip. Kljub temu pa jih je bilo dovolj za prikaz in navijanje, čeprav bi si organizatorji želeli več ekip in še kakšen voz. Zaradi dežja, ki je pozneje zmotil prireditev in preprečil veselico, pa je bilo celo bolje tako, saj bi ob večjem številu ekip tekmovanje težko spravili “pod streho”. Tudi letos so tekmovali v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk. Kot rdeča nit je tekmovanje povezovala igra, pri kateri ni manjkalo smeha. Najboljši kosec letošnjih iger je postal Franci Uplaznik iz Matk, sicer član starejše ekipe Strojnega krožka. Iz iste ekipe sta bila tudi najboljša Štangarja in grabljice. Prvo mesto v skupni razvrstitvi je pripadlo starejši ekipi Strojnega krožka, drugo so zasedb Grižani in tretje ekipa Haloški vrčki iz Majšperka. Tako kot minula leta so organizatorji podelili posebno nagrado za najboljši in domiselno okrašeni voz. Brez konkurence je nagrada pripadla vozu strojnega krožka, na katerem so imeli ločen prostor člani in članice ekipe mladih in starejših. Tekmovanje so spremljali in ocenjevali trije hmeljski starešine. D. Naraglav Zlat jubilej polzelskih upokojencev S slavnostne seje Društvo upokojencev Polzela je 50-letnico svojega delovanja proslavilo s slavnostno sejo v Kristalni dvorani dvorca Senek in družabnim srečanjem v veliki polzelski dvorani. Slovesnosti so se poleg članov organov društva udeležili tudi gostje, med njimi polzelski župan Ljubo Žnidar, tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije Franc Sotlar, direktorica Doma upokojencev Polzela Marinka Povše in drugi. Po Zdravljici, ki jo je zapel mešani pevski zbor upokojencev Polzelapod vodstvom Marka Slokarja, je Marinka Ribič prebrala kroniko društva, ki jo je napisala v verzih. Slavko Mačkovšek, predsednik društva, pa je govoril o pomenu jubileja. Med drugim je povedal, da društvo šteje 760 članov. V njegovem okviru deluje več sekcij, najstarejša je pevska, dolga leta pa deluje tudi sekcija za rekreacijo. Še posebno ponosni so polzelski upokojenci na svoj dom, ki so ga v letih od 1980, ko so kupili staro sušilnico zares lepo uredili, tako da je primeren za sestankovanje, družabna srečanja, v njem so društveni prostori, bife z dvema sobama in vrtom ter drugi prostori. Na slavnostni seji so podelili več društvenih priznanj. Priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije so prejeb Ivanka Krajnc, Ivanka Lokan, Rozika Pukmajster, Anton Povše, Marija Slatinjak, Minka Štok in Silva Uimšek, plakete pa Franc Cukjati, Ivan Čater, Ivan Pencelj, Silva Pur in Marinka Ribič. V kulturnem programu so < nastopih društveni mešani pevski zbor, violinistki Barbara Šmerc in Denis Šegula ter na vioh Špela Pirnat. „ „ „ 1 T. Tavčar Rekreacijski center dobil brunarico Brunarica v Rekreacijskem centru PERAGO na dan slovesnosti Julij je bil za Društvo upokojencev Petrovče eden izmed najlepših v 16-letnem obstoju društva. V Ruškem gozdu so namreč proslavljali nadvse pomembno delovno zmago -dokončno ureditev rekreacijskega centra, ki ga zaokroža nova društvena brunarica. Z njo je uresničeno večletno prizadevanje upokojencev. Slovesnost ob odprtju športnorekreacijskega centra in še posebno brunarice so pričeli Savinjski registi. V kulturnem programu so nastopih še Mešani pevski zbor DU Petrovče in mlada flavtistka Ana. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik društva Jože Brežnik, sledil je slavnostni govor predsednika Martina Pevca, ki ima največ zaslug za uresničitev tega projekta. V govoru je podal zgodovinski pregled delovanja društva in potek gradnje rekreacijskega centra od ideje do uresničitve. Kot je povedal, je bilo vehko administrativnih ovir, kar jim je pobralo dosti energije. Po zaslugi občine Žalec in župana Posedela ter podžupana Ferdinanda Halerja, ki sta se za to posebno zavzela, je projekt uresničen. Martin Pevec se je slednjima v imenu petrov-ških upokojencev zahvalil s podelitvijo posebnih plaket. Posebno plaketo je Martin Pevec izročil tudi Andiju Goršku, svojemu predhodniku in idejnemu očetu rekreacijskega centra Ruše. Pred tem je potekalo slavnostno obešanje trakov “botrov” nove brunarice in poročilo o zbranih sredstvih, ki so se zbirala tudi v obliki spo- minskih bronastih, srebrnih in zlatih ploščic. V imenu Zveze društvev upokojencev Slovenije je zbranim spregovorila tudi članica predsedstva Jožica Bratuša, ki je upokojencem čestitala za opravljeno delo, Martinu Pevcu in Zoranu Razboršku pa je za njuno prizadevno delo izročila plakete ZDUS. V nadaljevanju se je zvrstilo še nekaj govorcev. Precej besed je zbranim namenil Rado Rotar kot predsednik stranke upokojencev. Lepe pozdrave in čestitke sta DU Petrovče izrekla še Pavlina Glušič iz DU Vrbje in Anton Gros v imenu Društev upokojencev občine Žalec. Nadvse čustven in zanimiv je bil nastop Zorana Razborška, ki je kot ustanovitelj in prvi predsednik DU Petrovče spoznal, da upokojenci potrebujejo svoj prostor in v ta namen društvu tudi podaril zemljišče sedanjega rekreacijskega centra. Številnim upokojencem in drugim gostom je spregovoril tudi župan Lojze Posedel, ki je upokojencem čestital za novo pridobitev in izrekel posebno priznanje predsedniku Martinu Pevcu. Njemu in društvu je podelil umetniški deh Rudija Špan-zla. Lepo je presenetil tudi prof. Zorana Razborška, ki je prejel Kogojev pivski vrček, in podžupana Ferdinanda Halerja, ki je prejel skulpturo “Štangarja”, delo kiparja Boljke. Najslavnejši trenutek je nastopil z odprtjem brunarice. Ključ od vrat je bil skrit v posebni lutki, ki jo je v rokah držala vnukinja predsednika Pevca. Župan Lojze Posedel, kateremu je pripadla čast, da opravi to dejanje, je ključ hitro našel in brunarica je odprla svoja vrata, s tem pa je bil uradno predan namenu tudi rekreacijski center, ki premore dve ruski kegljišči, strehšče za zračno puško, dva igrišča za metanje krogov, igrišče za igranje babimtona, igrišče za igranje odbojke, prostor za igranje pikada in predvsem prijetne pokrite separeje za igranje šaha, kart in še česa. Skupni imenovalec vsega pa je v druženju in aktivnem preživljanju prostega časa, ki bo z novo brunarico zagotovo dobilo še širše dimenzije. D. Naraglav Srečanje najstarejših krajanov Del udeležencev srečanja V KS Šempeter že vrsto let pripravljajo srečanje za krajane, stare 70 let in več. Uidi letos sta srečanje pripravila KO RK in KS Šempeter in udeležila se ga je večina od 220 povabljenih. Zbrane sta pozdravila predsednica KO RK Marija Horvat in predsednik sveta KS Jože Randl, ki je ob tej priložnosti na kratko predstavil delo in načrte v KS. V kulturnem programu so nastopih MPZ Zvon iz Šempetra, kvartet kmečkih žena iz Podloga in učenci osnovne šole. Srečanje so zaključili s pogostitvijo in prijetnim druženjem. T. T. Gališki dnevi kulture in zabave Na novem, večnamenskem športnem igrišču v Zavrhu so se v začetku julija zaključili več kot mesec dni trajajoči Gališki dnevi. Zadnji dan so pripravili tek prijateljstva in tek rekreativcev v spomin na olimpiohika Leona Štuklja, in sicer po romarski poti Petrovče - Zavrh v dolžini 8 km. Teka se je udeležil tudi Dušan Mravlje. Istočasno so organizirali gasilsko tekmovanje in srečanje krajanov KS Galicija, ki so ali bodo letos dopolnili 50 let. Družabno srečanje, ki se je zavleklo pozno v noč, je bilo prav tako na omenjenem igrišču. V mesecu juniju so v tej krajevni skupnosti pripravili vrsto kulturnih, Tako so se zavrteli tisti krajani, ki bodo ali so letos praznovali 50. rojstni dan. športnih in zabavnih prireditev. Začeh so s koncertom pevskega zbora Galicija, nadaljevali z mozaično-bkovno delavnico otrok hokejem na rolkah, košarko, dom po obronkih KS Galicija, razstavami, tenisom, odbojko in nogometom. Kot vsako leto so pripravili tudi kresno noč na Gori ter poskrbeli za nhiln zahavp T. T. avgust 2001 Po DOLINI m m. termotehnika kronovšek Lucija je premagala gozd in temo TOPLOTNE ČRPALKE 5 let 20 »«* Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Telefon: 03/700 16 20 GSM: 041/605 951 22 ur pekla, strahu in negotovost s srečnim koncem V Gorco, v hišo na Pernovo 32, se počasi vrača ritem življenja, ki ga je družina živela pred 12. julijem, dnevom, ko je vsa slovenska javnost trepetala za malo, še ne triletno Lucijo. Ta dan je bil strašen za njene starše, babico, dedka. Sledila mu je še strašnejša noč, kar ne bo mogoče nikoli pozabiti, tako kot ne bo mogoče pozabiti trenutka, ko so Lucijo znova stisnili k sebi. Na njeno izginotje in srečno vrnitev bo kmalu spominjala kapelica, ki jo bodo domači postavili na terasi ob hiši. Želijo, da bi bila gotova do 18. septembra, ko bo Lucija praznovala tretji rojstni dan. Dober mesec po srečnem koncu 22-urnega izginotja male Lucije sem se ustavil pred hišo, kjer sta 12. julija vladali neizmerna žalost in skrb za izgubljeno hčerko in vnukinjo. 0 tistem dnevu in mukotrpni noči sedaj ni več sledu, je pa ostala večna zahvala nekaj sto ljudem, ki so se nesebično vključili v iskanje male Lucije, ki je prekosila samo sebe in se ob koncu nevsakdanje dogodivščine živa in zdrava znašla v rokah Karla Ferleža iz Velenja. “Nimam besed, s katerimi bi se zahvalila za vso podporo in pomoč, ki smo jo ob izginotju hčerke bili takrat deležni. Vsem in vsakemu posebej naj še enkrat veljajo najiskrenejše besede zahvale,” sta z rosnimi očmi dejala Lucijina mama Simona in oče Anton, še preden smo “zavrteli” spomin za dober mesec nazaj. Pred dvema dnevoma so se vrnili z dopusta ob morju, kjer so preživeli nepozaben teden, ki je vsaj malo zabrisal neprijetne spomine. kakšnih 500 ljudi išče našo Lucijo. Kot je povedal, je ob misli na to spontano zmolil očenaš z željo, da bi našli Lucijo živo in zdravo. Nekaj trenutkov za tem je na desnem ovinku za avtobusnim postajališčem Čmova, pod češnjo, med rmanovi cvetovi zagledal kodrasto otroško glavico. Lucija se je pravkar kobacala iz obcestnega jarka in Ferlež je ob pogledu na dekletce vedel, da je to naša pogrešana hčerka. Takoj je ustavil, jo dvignil v naročje in jo vprašal, kdo je. Povedala mu je, da je Lucija, da sta ata in mama v “goš”’ in da gre ona h Krušekovim. To so naši sosedje in Lucija je verjetno takrat, ko je izginila, bila namenjen k njim,” pravi mama Simona, ki je zaposlena v trgovini Košarica. Tildi njej so v urah negotovosti in strahu v kolektivu priskočili na pomoč. Kot je pozneje pripovedoval staršema in novinarjem nadvse srečni najditelj Ferlež, je Lucija med vožnjo prod Veliki Pirešici večkrat ponovila: "Pila bom sokeca, ta boljšega.” Bila je žejna in dehidrirana in v gostišču Krimi je nato na dušek izpila kozarec breskovega soka. Kmalu nato pa se je znašla v objemu svojih staršev, babice in dedka. Sicer utrujena, umazana, popraskana, popikana, z dvanajstimi klopi in z dogodivščino, ki jo bo prav doumela šele čez leta. Za sedaj pa je prava mala junakinja, ki s svojo skodrano glavico in živahnim pogledom na mah osvoji srce prav vsakogar. Jeračeve, kot se po domače reče Pečnikovim, smo zapuščali s prijetnim občutkom in spoznanjem, da je ob nesreči velikokrat tudi tja na počitnicah v Šmartnem v Rožni dolini pri drugi babici in dedku, je življenje spet dobilo svoj smisel. Lucijino potovanje ostaja uganka “Ne znam si predstavljati, kako bi bilo z nami, če se Lucijino potovanje ne bi končalo, kot se je,” s solzami v očeh pripoveduje Simona, oče pa nam poskuša razložiti, kje naj bi po njegovem hčerka hodila. “Vsekakor je že bila iz obroča iskanja, ko je stekla obsežnejša akcija, saj bi jo Lucija bo 18. septembra dopolnila tretji rojstni dan. sicer našli,” pravi Anton, ki si je zadal nalogo, da bodo enkrat pozneje skupaj z Lucijo vsaj približno prehodih pot, ki jo je ob koncu pripeljala v roke Karlu Frležu, upokojencu, ki pa je večino svoje delovne poti prebil z mladino velenjskega Rudarskega centra. “Lucija se je po vsej verjetnosti napotila z Reber čez globel in nato v V društvu za lepše življenje z epilepsijo smo se že dalj časa pogovarjali, da bi se epileptiki, ki si to želijo, povzpnejo na Triglav in tako dokazali, da to za njih ni nemogoče. Že od pomladi smo imeli različne priprave. Hodili smo na bližnje griče: Gozdnik, Šmohor, preko Hudičevega grabna na Celjsko kočo. V slednjem smo spoznali steno, kline, na Šmohorju pa smo se pogovarjali z gorskim vodnikom Silvestrom Joštom. Na Celjski koči so epileptiki opravljali planinsko šolo. Vsi udeleženci, ki naj bi se povzpeli na Triglav, smo prejeli seznam potrebne opreme za pot. Tako smo se člani društva in njihovi starši ter svojci seznanjali in pripravljah na podvig. Prve dni avgusta je odšlo na pot 18 pohodnikov, Spremljali so nas gorska vodnika Silvester Jošt in Gabrijel Pezelj ter planinska vodnica Štefka Urh. Pot nas je vodila preko Rudnega polja do Vodnikove koče in Planike, kjer smo prespali. Naslednji dan smo se povzpeli na vrh. Z malega Triglava smo se preko Radia Goldi javili v dohno. Pri vzponu na Triglav sta vodnika zaradi varnosti navezala nekaj pohodnikov. Ta naveza je doživljala hude opazke s strani nekaterih mimoidočih planincev. Žalostno je, Za prvi večer so bili najbolj zaslužni župnik Izidor Pečovnk - Dori. pek in podjetnik Roman Brglez ter pevec Alfi Nipič, ob njih pa seveda Župnijska Karitas Vransko, ki je bila glavna organizatorica večera. IZDELAVA, MONTAŽA IN SERVISIRANJE vseh vrst HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV TER TOPLOTNIH ČRPALK. Izginotje in iskanje Bil je torek, 12. julij, okrog 9-30 ure, ko so se dedek, babica in vnučka s traktorjem podali na vrh Rebri, da bi za živino nagrabili listje. Lucija je bila z babico, nato pa odšla do dedka in mu rekla: “Ata, obiskat sem te prišla.” Dedek je še nekajkrat potegnil z grabljami po hstju in videl Lucijo ob traktorju. Ko je znova pogledal okrog sebe v smeri proti ženi, kjer bi naj bila vnukinja, je ni videl nikjer. Z ženo sta jo klicala, a odgovora ni bilo. Kot da bi se vdrla v zemljo. Pričela sta jo iskati in o izginotju obvestila tudi sosede. Ob 10.30 uri so prišli že prvi policisti in takoj začeh z iskalno akcijo, v katero so se vključevali vedno novi iskalci iz KS Galicija, člani krajevnih in okoliških društev ter mnogi drugi. Kar nekaj sto ljudi je iskalo malo Lucijo, psi so zaznavah in izgubljali sled, a vse brez uspeha. Lucije ni bilo nikjer. Z iskanjem so nadaljevali tudi ponoči. Naslednje jutro se je iskalcem pridružila slovenska vojska. Malo pred sporočilom o srečni najdbi Lucije so bih za akcijo, da pregledajo nekatere večje razpoke, v katere bi lahko padla Lucija, pripravljeni tudi preboldski jamarji. Z vestjo, da je deklica najdena živa in zdrava, je prišlo olajšanje, ob katerem mnogi niso mogli skriti solza sreče. Prebedeno, morečo noč je pregnalo jutro radosti in veselja. Za mamo Simono, očeta Antona, za babico in dedka ter bratca, ki je bil v času Lucijinega izgino- Premagali Triglav Munzer iz Asvstrije. Seveda pa tudi tokrat ni manjkalo bogatih nagrad, ki so jih prejeh izžrebani kupci iz krajev, kjer ima svoje trgovine podjetnik in pek Roman Brglez. Prav on ima največ zaslug za organiziranje Vranskih poletnih večerov. Šotor, ki je pod svoje okrilje sprejel okrog tri tisoč gostov, je v nedeljskem popoldnevu gostil še zadnjo prireditev Vranskih poletnih večerov Tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko. V treh dneh je bilo na Vranskem okrog 10.000 obiskovalcev od blizu in daleč, to pa je številka, ki jo Vranščanom zavidajo v mnogo bolj znanih turističnih krajih. Da je prireditev res na nivoju, so tokrat podkrepili še z izdajo posebne brošure. D. Naraglav Lucija skupaj z mamico Simono in očetom Antonom “Karel Ferlež je bil namenjen v Celje. Pred Černovo je pomislil, da bo kmalu pri Veliki Pirešici, kjer Triglav. In še nekaj utrinkov udeležencev: Barbara: "Občutkov se ne da opisati, vendar vam povem, da je bilo enkratno. Dan je bil čudovit, vodnika sta nas seznanjala s hribi in drugimi zanimivostmi na poti. Hvala vodnikoma, organizatorju, vodji izleta in še nekaterim. Pot se mi ni zdela pretežka, le previdno in počasi, po navodilih vodnikov je bilo potrebno hoditi. Vsi smo srečno dosegli vrh in se vrnili v dohno. Še bom šla na Triglav.” Boris: “Želja videti s soncem obsijan Triglav z Aljaževim stolpom se mi je izpolnila. Za tak vzpon se je treba pripraviti telesno in duševno, kar smo v društvu tudi štorih. Osvojil sem Triglav. Na vrhu, kjer so nas krstih, so bih kar močni sunki vetra. Spust je bil naporen. Mimo Planike in Vodnikove koče je sledil dokončen spust v vsakdanjost. Na izletu so mi bili najbolj všeč s soncem obsijani vrhovi in dohne, tovarištvo v ekipi, posebno pa žametna rožica planika. Adijo in pozdrav naslednjemu vzpo-hu!” Jani: “Občutek je bil lep in enkraten. Izpolnila se mi je že kar želja, da bi kot človek z epilepsijo pogledal z vrha Triglava v dolino. Zaradi samega sebe in tudi občutka drugih se zahvaljujem vodičem, organizatorjem ter vodji izleta, da so nam omogočili vzpon na Triglav brez krkršnih koh zapletov in poškodb. Hvala.” LJ. Glasbeniki za Karitas hrib Kjumberk, kar nekaj kilometrov skozi gozd, tako da jo Uidi policijski helikopter ni mogel videti. Težko je reči, koliko kilometrov je v resnici prehodila, vsekakor pa je od tam, kjer so grabili hstje, do Črnove okrog sedem kilometrov. Ta teren prepredajo različne poti in kdo bi vedel, kje vse je hodila, preden jo je med rma-novimi cvetovi ob cesti zagledal gospod Frlež,” razmišlja Anton, ki je zaposlen v Schidlu, v obratu steklo-cementov v Latkovi vasi. Ob izginotju Lucije so v obratu celo ustavili proizvodnjo in se vsi lotih iskanja sode-lavčeve hčerke, kar je nedvomno izjemno humano dejanje. “Nimam besed, s katerimi bi se lahko zahvalil nadrejenim in sodelavcem za to gesto,” pravi Anton in s prstom po zemljevidu kaže pot, kje naj bi 22 ur hodila njihova Lucija, ki je pokazala pogum in zmogljivost, ki bi jo še ne triletnemu otroku težko pripisah. Med murnovimi cvetovi sreča, ki naredi življenje spet lepo, prijazno in veselo. V Lucijinem primeru je že bilo tako, pa četudi so ji pri tem pomagali “angelčki”. Darko Naraglav da nekateri pohodniki na Triglav čudno gledajo na varnost. Mislim, da se precenjujejo, kar pripelje do nesreče. Člani društva smo dosegli svoj cilj, osvojili smo vrh, si pridobili samozavest in zaupanje, ker smo bih sposobni takšnega podviga. Na vrhu Triglava smo opravili planinski krst in vsak je dobil krstni hst. Na zaključku na Pokljuki smo poleg krstnih hstov prejeh posebne kape in majice. Organizator vzpona epileptikov na Triglav se za pomoč pri izvedbi izleta zahvaljuje Zdravstvenemu domu Žalec, vodnikoma in vodnici, OŠ Griže, Žani Žalec, vojnim veteranom, Juteksu in Janezu Korberju, ki je izdelal spominske shke in se tudi udeležil odprave, ter vsem, ki ste pomagali pri izvedbi vzpona na Vransko je prve avgustovske dni znova živelo življenje, ki je v večernih urah močno spremenilo njegov vsakdanji utrip. Kako bi tudi bilo drugače, ko pa so v kraj prišli številni slovenski in tuji glasbeniki, ansambli, pevci in pevke. Vranski poletni večeri so se ponovno pokazali v vsem svojem razkošju glasbe, petja in plesa. Že četrtič zapored je na Vranskem tri dni zvenela glasba, petje, smeh in zabava s plesom. Prvi večer je za to poskrbel Alfi Nipič z muzikanti Evrope, ki je v sodelovanju z Romanom Brglezom in župnijsko Karitas Vransko pripravil nadvse bogato glasbeno prireditev, katero je snemala tudi nacionalna televizija. Čisti prihodek od vstopnine je bil namenjen izgradnji doma za starejše ljudi na Vranskem, kar je še polepšalo večer, ko se je pod ogromnim šotorom razlegala glasba iz sedmih dežel Evrope. Poleg slovenskih pevcev in ansamblov, med. katerimi je bila tudi Nuša Derenda, so svoj glas- beni prispevek večeru dodali še pevci in ansambli iz Avstrije, Italije, Slovaške, Madžarskre, Švice in Ukrajine. Po uradnem delu skoraj štiriurne prireditve so plesalcem pete brusih člani ansambla Dori. Tildi naslednji večer, na Brglezovi prireditvi Zvestoba se nagrajuje, glasbe, plesa, humorja in petja ni primanjkovalo. Zanj so skrbeh Miro Klinc s svojim novim ansamblom in Frajkincleri. Posebna gosta sta bila Podhomski Joža in Klobasekov Pepi s humornim uvodom v prireditev, ki ima že osemletno tradicijo. Za svojevrstno glasbeno poslastico sta poskrbela "Klinčeva" gosta, jodlarska kraljica Resi Preterhofer in Ewald 36/46 ACMAN Moda za močnejše 48/60 Griže. Griže 25. (03) 71 00 420 Velenje, Rudarska 6a. (03)58 62 925 Ljubljana. Dunajska 17. (01) 43 61 lf (nasproti gospodarskega razstavišča) acman@siol.net Napovednik avgust2001 PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 9. 9- ob 19. uri PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE MAGDE KOVAČIČ - ŽIVLJENJE .JE KLJUB VSEMU PRAZNIK OŠ GALICIJA ' ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 10. 9- ob 17. uri OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA - ZVEZDICA ZASPANKA DVORANA H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 15. 9. ob 10. uri III. TURISTIČNI PIKNIK V GAJU PREBOLDSKI GAJ TURISTIČNO DRUŠTVO PREBOLD MILENA MIKLAVC 041 613 407 15. 9- ob 19. uri 110 LET PISATELJA JANKA KAČA IN OTVORITEV ZGODOVINSKE ZBIRKE GRAŠČINA PREBOLD PGD GROBLJA METKA ŠRIBAR 703 46 00 14. in 15. 9- ob 20. uri 16. 9- ob 16. uri ŽUR POD ŽVAJGO ( 15. 9- SKUPINA TABU) ČUKI PREBOLDSKI GAJ ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC ROK ŽAGAR 041 788 654 20. 9- ob 19. uri PREDSTAVITEV PRVENCA PETRA ZUPANCA - TRI OMK ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 30. 9. 2001 PRILOŽNOSTNI KONCERT oz. NASTOP KD VRANSKO ah CERKEV KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO JANKO REBERŠEK OSTALE PRIREDITVE 8. 9. SREČANJE GOBARJEV BAZEN VRANSKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV JOŽEF KRIŽNIK 16.9. SREČANJE SAVINJČANOV IN ZASAVCEV MRZLICA OBČINE: TRBOVLJE, HRASTNIK, ZAGORJE, PREBOLD IN ŽALEC ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 1. 9- ob 9- uri TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV V TENISU IGRIŠČE PRI BAZENU ŠD PARTIZAN PREBOLD JANEZ PIRNAT 031 335 903 8. 9- ob 8. uri H. TENIŠKI TURNIR SK PREBOLD TENIS CENTER AS ŽUŽA LOČICA - AVTOPOLIGON SMUČARSKI KLUB PREBOLD VLADO ŽUŽA .041 736 161 9. 9- ob 15. uri TEKMA V NATANČNEM PRISTAJANJU ZA POKAL OBČINE PREBOLD VZLETIŠČE KAPLJA VAS AEROKLUB EDI POTOČNIK 572 41 58 13.9. KOLESARJENJE PREBOLD - PETROVČE PREBOLD - PETROVČE DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD 22. 9. ob 9- uri KOLESARJENJE PO CESTAH OBČINE ZBOR V GAJU PREBOLD ŠD PARTIZAN PREBOLD LEON BRODAR 041 710 307 22. 9- ob 14. uri MEMORIAL BORUTA LEBRA - gasilsko tekmovanje (finalna tekma pokala občine) ŠPORTNO IGRIŠČE MATKE PGD MATKE JOŽI KUPEC 041 783 991 22. 9- ob 9- uri ODPRTJE NOVE KOLESARSKE POVEZAVE št. 17 TABOR OBČINA TABOR; TZSSD ALENKA KOVČE 705 70 80 25.9. ob 15.30 uri OBČINSKO TEKMOVANJE V KROSU IGRIŠČE POD SMUČIŠČEM ŠD'PARTIZAN PREBOLD JANKO NAPOTNIK 572 44 14 29. 9- ob 8. uri ŠAHOVSKI TURNIR KULTURNI DOM GRIŽE ŠAHOVSKI KLUB GRIŽE; KUD GRIŽE DANI VOMBEK 571 93 17 29. 9. ob 8. uri - 7.10. DRŽAVNO ŠAHOVSKO ČLANSKO PRVENSTVO KULTURNI DOM GRIŽE ŠAHOVSKI KLUB GRIŽE; KUD GRIŽE DANI VOMBEK 571 93 17 29.9- ob 9- uri TURNIR V MALEM NOGOMETU IN OTVORITEV ŠPORTNEGA PARKA LATKOVA VAS ŠPORTNI PARK LATKOVA VAS ŠD LATKOVA VAS ALEŠ GOLIČ 041 335 325 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V SEPTEMBRU 2001 16. 9- ob IO.30 uri KRIŽEVA NEDELJA CERKEV sv. KRIŽA NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 30. 9- ob 9 uri MAŠA ZA MIR IN BLAGOR OBČINE ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI ŽUPNIJSKI URAD JOŽE KOVAČEC 705 00 03 Program prireditev ob prazniku Občine Žalec je objavljen na strani 2, program prireditev ob prazniku Občine Polzela pa na strani 5! Lunohod na Oljko Društvo upokojencev Polzela in Planinsko društvo Polzela Uidi v septembru pripravljata dva zanimiva pohoda. Upokojenci so pred časom pričeli z zanimivim nočnim pohodom. Ko bo v septembru zasijala polna luna, to bo v ponedeljek, 3- septembra, pripravljajo Lunohod oziroma pohod ob polni luni na Goro Oljko. Na pot se bodo odpravili ob 18. uri. (Vse informacije po tel.: 572 07 44 - Štorman) Upokojensko in planinsko društvo pa se s tretjim turistično.planinskim pohodom pridružuje praznovanju občinskega praznika občine Polzela. Pohod bo v nedeljo, 23. septembra, pričel pa se bo ob 8. uri pred občinsko stavbo. V septembru nas čaka tako dolga vrsta filmov, da je najbolje čim hitreje začeti s predstavljanjem. Takoj na začetku je tu specialiteta BITI JOHN MALKOVICH. Film, ki slavnemu Andyjevemu izreku o petnajstih minutah slave doda povsem nove in izvirne dimenzije. Junaki filma namreč odkrijejo prehod, ki jih popelje naravnost v glavo gospoda igralca Malkovicha. Za 15 minut. Potem pa jih zabriše ven, in to na rob avtoceste. Vmes pa lahko mislijo kot on. Čutijo kot on. Jedo kot on. In seveda seksajo kot on. Pa še drugim lahko zaračunajo za te dobrote. Originalna in povsem odklopljena komedija ... je iz povsem drugega testa kot 15 MINUT SLAVE, kjer Robert de Niro odkriva manj komične, manj psihološke in mnogo bolj dramatične nianse iste problematike. Kaj . vse narediti za uspešnost, namreč ni vprašanje le za tiste, ki imajo probleme z identiteto, temveč tudi za kriminalce, ki (v Ameriki) za slavo potrebujejo le šok, za ohranitev svobode pa prelaganje odgovornosti na gledalce, ki šok od medijev zahtevajo. Precej krvava kriminalna drama, v kateri mediji potegnejo najkrajšo. DNEVNIK BRIDGET JONES je eden bolj pričakovanih filmov zadnje čase, vrtel pa se bo v “romantičnem vikendu” skupaj s ČOKOLADO, ki je (precej nepričakovano) postala eden bolj gledanih filmov pri nas. DNEVNIK je sicer v prehodu iz knjige na platno izgubil kar nekaj intelektualnih kilogramov in postal precej navadna romantična komedija, ki pa ima na razpolago zelo dobro izbrano igralsko zasedbo (Firth, Grant, Zellweger) ter en odličen pretep. Pa ne med Bridget in njenimi navadami, temveč med njenima potencialnima moškima. ČOKOLADA, ki se gre afrodiziak, sicer postane, objektivno gledano, bolj sredstvo za umirjanje -na srečo ne umiranje. Toda očitno sta Juliete Binoche, ki zaspano provansalsko mestece postavi na noge s svojim pomanjkanjem predsodkov, in Johny Depp, ki s svojim pomanjkanjem predsodkov spodmakne noge njej, dovolj pravljično lepa, da začarata občinstvo. Potem pa še dve nenavadni dami. Nobena od njiju v zasnovi ni bila živa. Obe izhajata iz računalniških igric. Ena je Lara Croft, ki jo upodablja Angelina Johe, druga je Aki, ki je za potrebe filma prav tako ustvarjena v računalniku. Obe se ukvarjata s fantastiko, čeprav ima prva bolj rada Bondovske adrenalinske pustolovščine ter razrušene palače, druga pa nezemljane in duhove, ki jih mora zbirati na svoji poti po razrušeni Zemlji. Več predstavljanja niti TOMB RAIDER niti FINAL FANTASY verjetno ne potrebujeta, morda samo še pripomba ob drugem: že zanimanje za to, česa vsega je sposobna računalniška animacija, je dovolj zgovoren razlog za ogled filma. Še enega od tistih, ki trdijo, da bo film kmalu zmogel brez igralcev. Za zdaj pa so še. Uživajte ob njih. Peter Zupanc Vrtnarski sejem v Novem Celju bo potekal 15. in 16 septembra v nekdanjem grajskem parku, točneje na južni strani dvorca. S sejmom želimo v drugačnem okolju in z nekoliko drugačnim programom od že uveljavljenih pokazati vrtnarstvo v drugačni, zanimivejši obliki. Hkrati želimo opozoriti na pomen zgodovinskih vrtov in parkov pri nas in na možnosti njihove prenove in izrabe v sodobne namene. Grajski park Novo Celje še ni urejen, vendar ga namerava Občina Žalec v prihodnjih letih urediti v javni park. Sejem je namenjen vsem ljubiteljem urejenih vrtov. V vrtovih preživimo skoraj polovico prostega časa. V njih delamo, se veselimo, zabavamo in uživamo. Tako naj bi jih tudi dojemali kot življenjski prostor. Ob tem želimo poudariti pomen kulture Grajski vrtnarski sejem bivanja na vrtu v sedanjem času. Glavno vlogo v vsakem vrtu pa imajo še vedno rastline. Današnji bivalni vrt pa poleg rastlin vsebuje še dodatke, ki nam delo in življenje na prostem polepšajo. Nekatere izmed njih vam bomo predstavili tudi v Novem Celju. Tako bo lahko vsak obiskovalec našel kaj uporabnega: zanimivo rastlino ali dodatek za poživitev vrta, kakšno uporabno idejo. Če pa boste ob vsem skupaj le uživah in napolnili misli in duha z novo energijo, bo sejem dosegel svoj namen. Na sejmu bodo poleg nekaterih slovenskih vrtnarjev in podjetij sodelovali še predstavniki društev in združenj z vrtnarskega področja ter izdelovalci domače in umetnostne obrh. Predstavih vam bomo tudi nekaj knjižnih novosti. Prvi dan bo sejem odprt od 11. do 20. ure, drugi dan pa od 10. do 18. ure. Vljudno vabljeni ! Uroš Govek NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ PROGRAMA: 1. DAN: sobota, 15.september 2001 11:00 odprtje sejma v parku in razstave botaničnih ilustracij dr. Ravnika v avh dvorca 12:00 predavanje z diapozitivi: POMEN ZGODOVINSKIH VRTOV IN PARKOV 14:00 predavanje z diapozitivi: NEKAJ ZANIMIVOSTI O PARKU NOVO CELJE 15:00 predstavitev Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev “DETELJICA" in njegovih članov 15:30 predstavitev Združenja pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije in njegovih članov 17:00 predstavitev knjige: ZELIŠČA Z DOMAČEGA VRTA (dr. Janko Rode, IHP Žalec) 19:00 koncert Kitarskega kvarteta Akademije za glasbo Ljubljana v dvorani dvorca 20:00 zaključek prvega dne 2. DAN: nedelja, 16. september 2001 10:00 odprtje sejma 10:30 predavanje z diapozitivi: ARBORETUM, BOTANIČNI VRT,..., TRAJNICE 11:00 delavnica: JESENSKI OPKI 14:30 predstavitev: knjige OPKI z demonstracijo izdelave (Mojca in Stane Sušnik) 16:00 tekmovanje za najlepši šopek 18:00 zaključek sejma MESTNI PLINOVODI DIS1HI BUCH A PLINA d.O.o. ❖ Plinska peč Valllant za 35. ...Zmalo sreče pa le °ČNoST/ ❖Na vse proizvode Vaillant 30%s£opust ❖20% popust na ceno priključka PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 Zahtevajte več informacij! Pokličite nas! ® 710 2603 avgust2001 Kultura Beli vrhovi Magde Šalamon Magda Šalamon Foto: Tone Škatla Veliko lepega doživi človek, če zaupa življenju in jemlje od njega vse, kar mu bolj ali manj ponuja. Tak človek je Magda Šalamon, zato korak za korakom izpolnjuje svoje največje želje. Pred časom smo v Utripu že pisali o njej in povedali, da pripravlja izdajo svoje prve pesniške zbirke. Beli vrhovi so zdaj ugledali luč sveta, pot med bralce pa bodo utrli prve dni septembra. Tisti, ki Magdo bolje poznajo, niso presenečeni nad naslovom njenega pesniškega prvenca. Od nekdaj ima močan stik z naravo. Rada planinari in zadnja leta se podaja vse više, čez nekaj dni celo v Himalajo. Naslovnico krasi fotografija križa na Brani, ki jo je, tako kot fotografjo na zadnji strani ovitka, prispeval Tone Škarja, s katerim sta prijatelja in ki je veliko pripomogel k izdaji zbirke. A Magdine pesmi ne pojejo o lepotah gora, saj beli vrhovi pomenijo še vse kaj drugega. Ali kot je v uvodnem razmišljanju Sila jemanja in milost izročanja med drugim zapisal Matjaž Kocbek: “Kaj primora, zapelje, uroči in obvezuje pesnico Magdo Šalamon, da zapisuje pesmi iz občutka brezmejnega hrepenenja, opojne sreče in hkrati iz najbolj temnega obupa? Z odločnim in močnim izpovednim korakom je pesnica postala ujetnica poezije, ki ji možnost izpovedi nudi edino olajšanje. Večina njenih pesmi v tej dragoceni knjižici je posvečenost in predanost ljubezenskemu čustvu.” Magda Šalamon že od rojstva živi na Gomilskem. Je ekonomistka, poleg službe vodi tudi program na Radiu Goldi. S pisanjem pesmi je začela pri šestnajstih letih. Najprej lahkotne, nato prigodniške in celo besedila za narodnozabavne ansamble, dokler je ni potegnil vrtinec poezije v globine lirike. Njen vrh je pesniška zbirka, v kateri je najstarejša, pred enajstimi leti objavljena pesem Bežim ven, prelomnico njenega življenja in pesniškega ustvarjanja pa pomeni pesem Svetloba najnih teles, ki je nastala tri leta pozneje. Zelo pomemben element njenega pesniškega ustvarjanja je preteča zdravstvena diagnoza, ki se lahko uresniči ali pa ne. Namesto malodušja je Magda izbrala pot iskanja najlepših koščkov življenja in eden takšnih je izid zbirke, ki jo je s pomočjo donatorjev izdala v samozaložbi, v nakladi tisoč izvodov. Celostno oblikovanje je delo Jurija Kocbeka* natisnila pa jo je Tiskarna Schwarz v Ljubljani. Prva predstavitev pesniške zbirke Beli vrhovi bo v torek, 4. septembra, ob 19. uri v restavraciji Hotela Žalec. Literarni večer bo gotovo nekaj posebnega. Vodil ga bo Silvo Teršek, ki je Magdi velik radijski vzornik. Pesmi bo recitirala Jožica Ocvirk. Srečno naključje je poskrbelo, da ima prav tiste dni v Sloveniji koncert pevka Shrily Roden, ki jo Magda prav tako zelo občuduje ne le zaradi njenega glasu, pač pa tudi odnosa do narave. Shirly je privolila, da zapoje nekaj pesmi na njenem literarnem večeru. Da bo vzdušje še prijetnejše, bo oder uredil čarodej Jani Jošovec. Takoj zatem odhaja Magda novim gorniškim avanturam naproti, nekje visoko pod oblaki pa bo praznovala tudi okroglo življenjsko obletnico. V oktobru bo svoje pesmi predstavila tudi v žalski knjižnici. K. R. Pesniško zbirko Beli vrhovi bo mogoče kupiti tudi v nekaterih knjigarnah, lahko pa jo naročite po telefonu: 0)1 309 336 ali 03/572 62 41. Z otvoritve Razstavljal domačin Dušan Naglič V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 25. avgusta odprta razstava likovnih del ljubiteljskega slikarja Dušana Nagliča iz Gotovelj, ki je bila dobro obiskana. Na otvoritvi je zbrane pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, o razstavi in življenju Dušana Nagliča pa je spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Dušanu Nagliču je prvi resnejši izziv za slikanje postavila življenjska sopotnica Hedvika, ko mu je za dari- lo kupila platni, oljne barve in Menašejevo knjigo o avtoportretu. Tako je v letu 1982 nastalo njegovo prvo delo v oljni tehniki -Avtoportret. S slikanjem želi podariti drugim svojo življenjsko silo, silo veselja in optimizma, ki ustvarja lepšo sedanjost in prihodnost. S slik izžarevata vera in zaupanje v človeka, ki ga sprejema v vsej enkratnosti in se mu daruje. Razstava v Savinovem salonu v Žalcu je bila že njegova petnajsta po vrsti. T. Tavčar Družine spet pele v Andražu Kulturno društvo Andraž je v nedeljo organiziralo že 18. prireditev Družina poje, na kateri se je predstavilo sedemnajst družin iz vse Slovenije in zamejstva. Število nastopajočih je bilo zaradi dolžine prireditve omejeno, številni gledalci, med katerimi je bil tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar, pa so se tokrat skrivali pod dežniki in šotori zaradi močnega sonca. Prireditev je posnel nacionalni radio za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V dvorani zadružnega doma je bila na ogled razstava orodij in predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki. Zbrano gradivo sta uredili Martina Ograjenšek in Emica Ožir. K. R. Na grad Žovnek skozi obnovljen vhod Vojko Urisk med delom na vhodu v grad Žovnek Pred osmimi leti je nekaj Braslovčanov, na čelu s sedanjim predsednikom Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče Francijem Kraljem, pričelo urejati ruševine gradu Žovnek, vendar ni nihče pričakoval, da bo obseg del tako velik. Prve akcije čiščenja so prerasle v zidarske posege in obnavljanje nekdanjih zidov gradu. Lani so bila opravljena obsežna dela pri obnovitvi zunanjega obzidja, ki sta jih financirala ministrstvo za kulturo in Občina Braslovče. Žal so bila dela prekinjena, zato zunanje obzidje ni v celoti urejeno. Narejeni so bili tudi temelji za nov vhod v nekdanji grajski objekt. Po zaslugi donatorjev, predvsem tistih, ki so prispevali denar za knjigo Francija Kralja Žovnek in Žovneški, so na grad napel j afi tudi električni tok. Z deh nadaljujejo letos. Franci Kralj je o obnovi povedal: “Po pro- gramu vzdrževalnih del je bil v prioriteti grajski vhod. Po načrtih Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Celje se je tega lotil mojster kamnoseške stroke Vojko Urisk iz Ribnice na Pohorju. Postavlja in oblikuje ga sam, po njegovi izjavi pa naj bi bila dela končana v prvih dneh septembra. Do zamude lahko pride, če bodo z deh zakasnili ostali izvajalci. Želimo si, da bi bila ob občinskem prazniku Občine Braslovče ena od prireditev na gradu Žovnek, zato upamo, da bodo dela na vhodu oziroma portalu pravočasno zaključena.” Ob splošnem pomanjkanju finančnih sredstev je rešitev tovrstnih težav v prodaji knjige Žovnek in Žovneški. Ves prihodek od prodaje bo vložen v obnovo gradu. V korist gradu Žovnek so se namreč avtor Franci Kralj in sodelavci odpovedali honorarjem. T. Tavčar Spominski večer Ristu Savinu V Savinovi hiši v Žalcu je bil v počastitev obletnice skladateljevega rojstva prijeten spominski, večer. Salonski večeri so zadnja leta vse bolj priljubljeni in lepo obiskani. Vsako leto se jih zvrsti kakšnih deset ali več v salonu, kjer je nekdaj ustvarjal Risto Savin. Na njih se predstavljajo nadarjeni mladi in zreli glasbeniki ter književniki. Nekaj posebnega pa so vsako leto koncerti ob Savinovem rojstnem dnevu. Letos sta številne obiskovalce navdušila domačinka, študentka glasbe in sopranistka Nataša Krajnc ter študent glasbe, pianist Gregor Deleja, sicer Mozerjan. Igrala in pela sta Savinove skladbe ter dela drugih domačih in tujih skladateljev. Vmes je nekaj anekdot in spominov Frana Roša na Savina natrosila Anka Krčmar. Večer je izzvenel v prijaznem, pravem salonskem vzdušju, na katerem so si ljubitelji Savinove glasbe in številni prijatelji nastopajočega glasbenega para z zanimanjem ogledah Savinovo sobo, ki je bila še posebej zanimiva tistim, ki so bik od drugod in prvič v Savinovi hiši. Starejši Žalčani so obujali spomine na generala - glasbenika Savina in njegovo soprogo. T. T. Med nastopom Nataše Kranjc in Gregoija Deleje na Vranskem Zmagovalec Uroš Točaj s pokalom in glavno nagrado - harmoniko Frece, ob županu Sušniku, izdelovalcu harmonik Štefanu Frecetu, zakoncema Brglez in ostalimi akterji tega tekmovanja Diatonične harmonike Najbolj zahodni del naše doline je bil prvo nedeljo v avgustu preplavljen s harmonikarji in mnogimi ljubitelji narodnozabavne glasbe. Razlog za to je bilo 3. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatonično harmoniko, ki ga je skupaj z glasbenim duetom M&M že tretje leto zapovrstjo organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Ločica pri Vranskem. Tekmovanje je sodilo v okvir Vranskih poletnih večerov in je potekalo pod velikim šotorom na Vranskem, kjer je v petek gostoval Alfi Nipič z muzikanti Evrope, v soboto pa Brglezova prireditev Zvestoba se nagrajuje. Tekmovanja se je udeležilo 66 harmonikarjev in harmonikarje, ki so nastopih v štirih starostnih kategorijah. V kategoriji do 12 let je zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, v kategoriji od 12 do 16 let pa je komisija prvo mesto prisodila kar trem tekmovalcem: Urošu Točaju z Ljubnega, Jerneju Kolarju iz Artič in Matjažu Kokalju iz Podnarta. V kategoriji od 16 do 30 let je postal zmagovalec Dejan Raj iz Kranja, v kategoriji nad 30 let pa Vojko Ukmar iz Radovljice. Najmlajša udeleženka tekmovanja je bila Tina Poljanšek (6 let) iz Kamnika, najstarejši pa Jože Sešlar (72 let) iz Izlak. Absolutni zmagovalec je po oceni komisije in občinstva postal Uroš Točaj z Ljubnega, sicer učenec Robija Zupana, ki je pokazal, da je pravi glasbeni virtuoz, kar potrjuje tudi nedavno dosežen naslov evropskega prvaka. Uroš Točaj je kot absolutni zmagovalec prejel diatonično harmoniko, izdelovalca diatoničnih harmonik Frece Liboje. Tekmovanje sta vodila Mojca in Marjan Novak, komisijo pa so sestavljali skladatelj Jože Burnik, sicer dolgoletni član Alpskega kvinteta, nekdanji producent za narodnozabavno glasbo na Radiu Slovenija Tomaž Tozon in svetovni prvak na diatonični harmoniki za leto 1999 Denis Novato iz Trsta. Po končanem tekmovanju je sledila zabava, na kateri sta ob pevki Nataliji Kolšek dajala ritem Mojca in Marjan Novak -duet M&M, ki sta poleg gasilcev PGD Ločica najbolj zaslužna za organizacijo tega tekmovanja. D. Naraglav Kultura avgust2001 DOSEDLA **p* Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 00 Fax:03/710 22 01, E-mail: mafjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 Zlate citre so spet zvenele Kulturno društvo Svoboda Griža, Citrarsko društvo Slovenije in Javni sklad Republike Slovenije za kulturo, Območna izpostava Žalec, so v letnem gledališču Limberk v Grižah pripravili že 16. revijo Zlate citre. Na reviji, ki ni bila tekmovalna, so se predstavili Urška in Minka Teršič, Suzana Gračner, Katja Anderlič, Andreja in Janez Gosak, Alenka Ilijaš, Martina Baškovič, Sabina Franko, Mateja Avšič, Rebeka Vidal, Danica Ahčan, Gabrijela Zupan, Karolina Vrečar, Miha Bevc, Andreja Odbojnik, Berta Obrovnik, Fani Lapajne, Katja Krpič, Janja Kodrič, Tanja Lekše, Petra Vovčko, Karmina Špiler, Jerica Hriberšek, Urška Predikaka, Barbara Kostrevec, Janja Brleč, Skupina Sijaj, KD Zlate strune, Irena Zdolšek, Kompolske pevke, Tercet Domina in citrar Tone Mlačnik, Dejan Praprotnik in skupina Ubrane strune iz Griž. Po končam reviji sta se vsem nastopajočim za sodelovanje zahvalila predsednik Citrarskega društva Slovenije Peter Napret in Jožica Ocvirk ter jim podelila priznanja. T. Tavčar Ponkovška ohcet Že nekaj let zapovrstjo pripravljajo na Ponikvi v poletnih dneh Kmečko popoldne pod lipo. Glavne pri tem so članice Krajevnega odbora Društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, Ponikva, sodelujejo pa tudi moški pevski zbor in ljudske pevke. Vsako leto obudijo enega od starih običajev, letos je bila to ohcet. Velikemu številu obiskovalcev, ki jih je iz leta v leto več prav zaradi izvirnosti prireditve, so najprej prikazali, kakšno je bilo nekoč vaso- vanje, kako je potekalo dogovarjanje ženinovih in nevestinih staršev o doti in poroki, sledilo je nevestino slovo od staršev in doma ter šranganje. V nadaljevanju so prikazali še oglar-jenje, kulinariko, značilno za stare kmečke ohceti, ter prigode in nezgode za svatovsko mizo, kar je trajalo vse do polnoči, ko je nevesta snela svoj venček. Za veselo razpoloženje je skrbela zanimiva glasbena skupina Okrogli muzikanti. Za uspešno izvedbo si Ponkovške žene in njihovi pomočniki zaslužijo vse priznanje. T. Tavčar Pogovor med starši o doti... Malteške viteze je letos obiskal tudi grof Herman z grofico Barbaro in kmete pobaral, kako je z njihovim pridelkom. Komenda naj zaživi v renesansi Iddi letos so Turistično društvo Polzela, Kulturno-umetniško društvo Polzela in župnijski odbor organizirali Malteške dneve, ki so na Komedno in Goro Oljko privabili veliko obiskovalcev. Med njimi je bilo veliko domačinov, ki so prvi dan te prireditve z zanimanjem prisluhnili predstavitvi novih odkritij na gradu Komenda. O njih je spregovorila konzervatorka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje Anka Aškerc. Na Slovenskem so tri komende. Najstarejša je v Meljah pri Mariboru, ostali dve sta Komenda pri sv. Petru pri Kamniku in Komenda na Polzeli. Slednja je po dolgih desetletjih propadanja (kljub naseljenosti še po drugi svetovni vojni je grad propadal predvsem zaradi neustrezne funkcije) v zadnjem obdobju predmet temeljitih stavbno-zgodovinskih raziskav celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri tem se opirajo na dosedanja dognanja dveh slovenskih strokovnjakov za red malteških vitezov in gradove, to sta Jože Mlinarič in dr. Ivan Stopar. Po zadnjih ugotovitvah je grad Komenda stal že vsaj leta 1263, ko so bili njegovi lastniki gospodje Polzelski, malteški viteški red pa naj bi na Polzelo prišel že v drugi polovici 13. stoletja. Kakšen je bil grad in kako je potekalo življenje v njem vsa ta stoletja, ne bo mogoče nikoh povsem zanesljivo ugotoviti, je med drugim povedala Anka Aškerc. Kljub temu pa raziskave dajejo vse več odgovorov. Še posebej presenetljivi sta dve najnovejši odkritji. Prvo je jedro starega gradu, to je prvotni palacij oziroma bivalni stolp. Najdeni so trije zunanji vogali pravokotnega romanskega stolpa ter celoten notranji del, do višine sedanjega gradu. Stene so debele kar 2,5 metra, na dvoriščni strani pa je viden zunanji rob stolpa z ostanki prvotne romanske poslikave - v rdeči barvi naslikan šivani rob. Komenda hrani tudi ostanke arhitekturnih elementov iz prve polovice 16. stoletja (strelne line, okna, portali, freske), ko je bil grad skoraj v celoti že pozidan. Podoba gradu v renesančni dobi je že jasna, vizitacijski zapisnik iz leta 1678 pa že precej natančno poroča o gradu in življenju v njem. Omenja tudi ječo in dva kletna prostora v pritličju. Opisuje kapelo svetega Ulrika in zvonik z uro. Lani je bil odkrit delček freske na današnjem podstrešju, letošnje odkritje nadaljevanja gotskih fresk pa je drugo najvznemirljivejše odkritje. Freske so lahko po besedah Anke Aškerc pripadale le grajski kapeli, zaenkrat pa jih strokovnjaki delovno imenujejo poznogotske. V 18. stoletju so se za polzelsko komendo pričeli slabi časi, zato ni ohranjenih baročnih elementov. Ob koncu 18. stoletja je malteški red grad prodal lastniku Šeneka. Porušena sta bila kapela in obzidje. V 19- stoletju je bil grad spet temeljiteje prenovljen, vendar v njegovo strukturo ni bilo vnešenega nič novega. Raziskave Komende seveda niso same sebi namen, pač pa so predvsem posledica želje občine Polzela, da grad oživi s primemo funkcijo. Strokovnjaki so pripravili temeljna konzervatorska izhodišča, ki naj bi jih občina pri tem upoštevala. Predlagajo, da se upošteva renesančna podoba gradu, saj je za predhodno obdobje premalo podatkov. Ohraniti je potrebno prvotne odprtine, druge pa zapreti. Ob obnovi v renesančnem slogu (tudi stavbno pohištvo in pode naj bi izdelali v tem slogu) pa naj bi ohranili vse zgodnejše elemente, zlasti romanski stolp, ki sicer ni v isti etaži kot renesančni grad. Po zanimivi predstavitvi gradu sta letos svoje podložnike na Polzeli prvič obiskala grof Herman Celjski in grofica Barbara v spremstvu konjenikov KK Mustang. Napovedanega viteškega dvoboja zaradi zadržanosti vitezov ni bilo, bo pa gotovo prihodnje leto. Malteški viteški red in slovensko malteško bolniško pomoč sta predstavila viteza Tadej Jakopič in Jože Pavlič. Komenda je seveda na široko odprla vrata vsem, ki so se želeli sprehoditi po njej. Letošnji malteški dnevi so bili tudi glasbeno obarvani. V kapelici sv. Florjana v Šeneku je bil večer renesančne glasbe. Igral je kvartet kljunastih flavt Air iz Žirov. Dan kasneje, to je v nedeljo, 15. julija, so se malteški vitezi zbrali v cerkvi Svetega križa na Gori Oljki, ki so jo zgradili prav njihovi predniki. Somaševali so malteški kaplani. V okviru malteških dni je bila teden dni pozneje v osnovni šoli Polzela na ogled razstava domačega cvetja, ki jo je v sodelovanju z drugimi društvi ob svoji 30-letnici pripravilo Hortikulturno društvo Polzela. V župnijski cerkvi je bila slovesnost ob Šmarjetni nedelji, Malteški dnevi pa so se zaključili z družabnim srečanjem pod lipami v Ločici ob Savinji. K. R., foto: T. T. Dediščina, turizem in turistična društva Publikacija s tem naslovom je bila predstavljena na pogovoru z docentom dr. Vitom Hazlerjem, s katerim se je pogovarjal mag. Branko Goropevšek. Pogovor sta v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu pripravila Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in Zavod za kulturo Žalec. Zbrane je najprej pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Žalec Anka Krčmar, tema nadaljnjega pogovora pa je bila o etnologiji, zgodovinskih in kulturnih spomenikih, o njihovem ohranjanju in vključevanju v turistično ponudbo. Ugotovili so, da je tudi v Savinjski dolini kar nekaj projektov, ki čakajo skrbne in izkušene etnologe. Docent dr. Vito Hazier, po rodu Savinjčan, je savinjskim turističnim delavcem znal odgovoriti na številna vprašanja, zato so s srečanja odhajali prepričani, da je vredno dobro delati, to se pravi strokovno in s potrebnim žarom. Publikacijo Dediščina, turizem in turistična društva so izdali ob letošnjem letu turizma, ki je posvečen kulturni dediščini. T. Tavčar linnn-.---- .IlUIH'-.-. UOMH-vi §1*M- ' Wsl '4 m >•- ; I m ‘Vrm fiu mimm srtwnj gg«!! ir ? h m S pogovora v Občinski matični knjižnici Praznovanje Švicarjev v Novem Kloštru Med govorom Trangunda Biderma-na, predsednika Slavice, ki precej časa na leto prežim v Žalcu. Slovensko društvo v Švici Slovica in klub v Sloveniji živečih Švicarjev sta ob švicarskem nacionalnem prazniku, 1. avgusta, in 710. obletnici ustanovitve švicarske konfederacije v Novem Kloštru v Založah pri Polzeli pripravila skupno praznovanje, na katerem se je zbralo več kot 60 članov obeh združenj in drugi gostje. Po pozdravnih besedah predsednikov obeh združenj Andreja Ručigaja in Trangunda Bidermana je govoril švicarski ambasador v Sloveniji Arnold Koller, ki je pozdravil vse prisotne in častna gosta, rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka in njegovo soprogo. V imenu občine Polzela je dobrodošlico in prijetno počutje vsem zaželel župan Ljubo Žnidar. Praznovanje se je nadaljevalo po stari švicarski tradiciji piknikom in velikim kresom. T. Tavčar avgust2001 Tekmovanje veteranov Na mednarodnem državnem prvenstvu veteranov v atletiki, ki je bilo 23. junija v Velenju, je Adi Vidmajer postal dvakratni slovenski prvak 2001. Absolutnemu naslovu v vseh starostnih kategorijah v metu kladiva je tokrat dodal še naslov prvaka v suvanju krogle. II. V. Adi Vidmajer (v dresu) na prvenstvu v Velenju, ob njem stoji atlet Zdenko Vozlič iz Portoroža. Petrovski tenisači so praznovali Športno društvo Petrovče -tenis sekcija praznuje letos jubilej, na katerega smo zelo ponosni. Pred dobrimi desetimi leti so se začele porajati ideje o majhnem športnem parku v Petrovčah, v katerem bi bilo tudi teniško igrišče, takrat zelo moderen in priljubljen šport. Ker smo iskali primerno lokacijo brez denarnih sredstev, smo med drugim pomislili tudi na divje odlagališče v Gmajni. Odlagališče smo bili pripravljeni s skupnimi močmi sanirati in preurediti v igrišče. Zaradi neprimerne lokacije, predvsem prevelike oddaljenosti od šole, smo to idejo opustili. Kasneje smo se z Osnovno šolo uspeli dogovoriti za zemljišče pri vrtcu, ki je bilo namenjeno potrebam šole kot zelene površine, v praksi pa je bilo predvsem “pasje sprehajališče”. Bili smo mnenja, da je lokacija najprimernejša tako za potrebe šole, kakor tudi za potrebe krajanov. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij in projektov smo prijeli za lopate, začeli iskati sponzorje in končno junija 1991 zgradili in odprli teniško igrišče. V naslednjem lem je bila dokončana še atletska steza, rokometno in košarkarsko igrišče ter urejene zelenice. Športni park, ki smo ga zgradili predvsem z obilo lastne volje, sponzorjev in drugih dobrih ljudi, nam je po 10. letih še vedno v ponos. V teh desetih letih smo letno organizirali po dva turnirja za člane kluba in tečaje tenisa za otroke. Ob deseti obletnici delovanja smo se člani teniške sekcije odločili, da pripravimo Jubilejni turnir za vse, ki so se v teh letih včlanili v tenis klub Petrovče. Turnir smo organizirali od 23. do 25. junija 2001 in ob tej priložnosti proslavili tudi dan državnosti. V vseh teh letih se je število članov kluba povzpelo do številke 175 in vsem smo poslali vabila za turnir. Ob jubileju smo organizirah turnir mladih tenisačev oziroma tistih cicibanov in pionirjev, ki so zadnja leta obiskovali tečaj tenisa. 'Ibmir je bil 25. junija ob 10. uri. Za vse udeležence turnirja smo pripravili priložnostne nagrade, katere so .prispevali tudi sponzorji in donatorji. Vse smo povabili na ogled turnirja. Ob tem jubileju so se najzaslužnejšim članom tenis sekcije podelila spominska priznanja. Ne samo tekmovalci, tudi vsi gledalci so bili deležni jubilejnega golaža. Ob zaključku tridnevnega turnirja smo pripravili ognjemet in se pogostih s torto, ki jo je prispevala slaščičarna Brglez. Najmlajši so se med potekom turnirja zabavah v malem otroškem vrtcu z igrah podjetja POPS iz Vojnika. V času od 26. junija do 1. juhja 2001 smo organizirah tudi tečaj tenisa za otroke s starši, katerega se je udeležilo 13 otrok in nekaj staršev. Otroci so bili stari od 6 do 10 let. Ob zaključku tečaja so vsi prejeh priznanja za opravljen tečaj tenisa. Rezultati turnirja: Najmlajši od 1. do 4. razreda - dečki: 1. Jaka Rehar, 2. Marko Magajne, 3. Luka Štorek; deklice: 1. Jana Mazej, 2. Lučka Ščurek in 3. Alja Rehar. Ženske - 1. Ksenja Hrusd, 2. Marjana Majerle in 3. Katja Jurjevec. Mlajši člani - 1. Boštjan Hrusti, 2. Sašo Ratej in 3-Primož Zagoričnik. Starejši člani -1. Dare Zupanc, 2. Stane Novak, 3. Dušan Čater. Veterani - 1. Janez Glinšek, 2. Ivan Hostič in 3. Ivan Toman. V imenu organizatorja in igralcev se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so prispevali za uspešno izveden jubilejni tenis turnir v Petrovčah. ŠD Petrovče Jelka Ogrizek Zmagovalci turnirja med člani ŠK Griže na pripravah v Fiesi Prvi teden v juliju je Šahovski klub Griže organiziral že pete zaporedne priprave v domu Društva upokojencev v Fiesi. Udeležilo se jih je 42 šahistov iz Griž v spremstvu svojih družin. Priprave, ki so bile ves teden popestrene z dopoldansko šahovsko šolo, so dosegle svoj namen in so trden temelj za uspešna tekmovanja, ki čakajo šahiste v tem lem. Na povabilo šahovskega kluba iz Trsta, s katerim šahisti iz Griž vzdržujejo redne stike, se je odzval del ekipe in na odprtem hitropoteznem turnirju v Italiji dosegel odhčne rezultate; slavil je sicer italijanski fide mojster Mocci, Grižan Jurij Blatnik pa je presenetil s tretjim mestom. Priprave v Fiesi so zaključili s hitropoteznim turnirjem, kjer se je med udeleženci najbolje izkazal fide mojster Danijel Vombek. Zbral je 13.5 točk in oddal en remi, drugo mesto si je priigral Jurij Blatmik z 11.5 točkami, tretje pa Emil Virant z 10.5 točkami. Z dobro igro se je posebej izkazal mladinec Jernej Novak, ki je z 10 točkami zasedel četrto mesto. Svojevrstna popestritev priprav je bil nedvomno ogled enega največjih turnirjev pri nas, to je Vidmarjev memorial v Portorožu. J. B Savinjske odbojkarice poleti Sezona dvoranske odbojke v Sloveniji se zaključi v začetku meseca aprila, nova pa se prične oktobra. V poletnih mesecih lahko igralke in igralci torej počivajo ali pa se udeležujejo tekmovanj v odbojki na mivki. Letos so bila ta tekmovanja na državni ravni organizirana za različne starostne kategorije, in sicer za igralke in igralce, mlajše od 15, 17,19, 21, 23 let in za članice oziroma člane. Tri odbojkarice kluba OK Spodnja Savinjska Andreja, Petra in Ana so se za tekmovanja pripravljale ves junij. Trenirale so na domačem udeležili Andreja Vodeb in Ana Bojinovič, ki sta povedali: “Ker sva skupaj tekmovali že lani, sva imeli “na zalogi” kar- nekaj točk in tako na začetku sezone pričeli kot tretji nosilki, kar pomeni, da sva bili na prvem turnirju uvrščeni takoj na glavni turnir. Na vseh ostalih turnirjih pa sva to “izhodiščno” tretje mesto opravičili z zelo dobro igro in vedno osvojili tretje mesto. Za finale nama je zmanjkalo malo izkušenj, treninga (zaradi študijskih obveznosti), pa tudi sreče. To bova gotovo popraviti naslednje leto. Skupno tretje mesto na članskem državnem prvenstvu je seveda najin največji uspeh v odbojki na mivki.” po porazu z 1 : 2 v polfinalu proti zelo motivirani ekipi iz Kamnika osvojiti še eno tretje mesto oziroma bronasto medaljo. Ana Bojinovič je po teh uspehih povedala: “V imenu vseh treh bi se rada zahvatila vsem, ki so nam pomagati do teh dobrih rezultatov tako na treningih, na samih turnirjih kot tudi finančno, da smo se tekmovanj sploh lahko udeležile. Zahvala velja najprej Zvezi športnih društev občine Žalec in g. Vidmajerju ter mnogim samostojnim podjetjem, ki so nam prav tako denarno pomagala: gostišče Rimljan, gostišča Štorman, gostilna Privošnik, bistro SIEMENS THobHs J, /Kfsf» SltMENS mot« is SIEMENS mo bi te tr jft ~ j%_ Ji Ü A. ' ff igPIfr. jygSKpp % [ f ■ BÄ v>v‘ PPpjgsl J#! : «ra. Jplft fff I nlTfiiiiwCTi ” j§ 'wv g ff k ffl-. 1 f* ■ & i »S ' ■ •) Na zaključnem turnirju v Ljubljani sta Andreja (desno) in Ana osvojili 3■ mesto; enako so bila mesta razdeljena tudi v skupnem seštevku. Petra in Ana v Novem mestu: srebrna medalja v kategoriji do 21 let. I H J r n r\ s 0-1 [Hm P t 1 1 1 / \ * igrišču za odbojko na mivki v Šempetru, pri treningih pa so jim pomagati trener dvoranske odbojke Dragan Bojinovič, igralke iz kluba in mladi odbojkarji. Tekmovanje za državno prvenstvo v kategoriji članic je potekalo v obliki petih turnirjev (vsak vikend) v juniju in juliju, in sicer v Kamniku, Izoli, Novem mestu in Velenju, zaključni turnir pa je potekal v Ljubljani. En turnir je bil sestavljen iz kvalifikacijskega in glavnega turnirja. V ženski konkurenci so bile štiri ekipe uvrščene neposredno na glavni turnir, štiri pa so se nanj uvrstile prek kvalifikacij. Tega tekmovanja sta se V času, ko je potekalo člansko državno prvenstvo, je Odbojkarska zveza Slovenije organizirala tudi že prej omenjena tekmovanja za mlajše kategorije. Državnega prvenstva v kategoriji do 21 let sta se 14. julija v Novem mestu udeležiti Petra Ambrož in Ana Bojinovič in v konkurenci sedemnajstih ekip osvojiti naslov državnih viceprvakinj (srebrna medalja). V finalu sta izgubiti proti v Sloveniji letos še nepremagljivi dvojici Kristan - Oblak, kar je seveda izjemen uspeh. Za naslov državnih prvakinj v kategoriji do 23 let sta se 22. julija v Velenju potegovati Andreja in Ana ter Matko, cvetličarna Flora, knjigovodski servis Kmjak Tatjana, St. Peter’s pub ter pekarna in trgovina Fijavž, vsi iz Šempetra. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so z nami trenirati (Sabina, Marko, Zlatko, Goran, Rok, Igor, trener Dragan), mamam, ki so prale in se samo malo jezile nad kupčki mivke v stanovanju, očetom, ki jih sploh ni skrbelo, kje spimo na turnirjih, našim fantom, ki se niso počutili ogrožene v konkurenci mišičastih, zagorelih igralcev na turnirjih, in seveda vsem, ki ste nas prišli pogledat in ste za nas navijati. Hvala vam, gotovo bomo vse ponovili naslednje leto.” T.T. Sport avgust 2001 Teja Šavor in Matjaž Končina Žalčana na sredozemske igre Letošnje sredozemske igre karateistov bodo 9. in 10. septembra v Tuniziji. Slovenska reprezentanca bo štela štiri člane, med njimi bosta tudi člana Karate kluba Žalec Teja Šavor, v kategoriji do 55 kg, in Matjaž Končina, v kategoriji do 75 kg. Poleg njiju bosta nastopila Darko Zarič in Mateja Bukovnik iz Maribora. Borut Markovšek, selektor slovenske reprezentance, je povedal: “Ocenjujem, da so vsi štirje reprezentantje, ki bodo nastopili na Šola za začetnike karateja Karate klub Žalec organizira šolo za začetnike karateja. Vpis je možen ob torkih in petkih med 19. in 20. uro v telovadnici UPI - Ljudske univerze Žalec (pri železniški postaji). Prijave bodo sprejemali do 11. septembra. Mladi in starejši imate možnost, da se priključite enemu najuspešnejših karate klubov v Sloveniji, v katerem je zraslo že nekaj vrhunskih športnikov. KK Žalec Dve zmagi Nogomateši Inde Vranska so začeli letošnje tekmovanje v 3-slovenski ligi - sever z dvema zmagama. Najprej so v gosteh premagali ekipo Malečnika z 2 : 1, nato pa doma ekipo Zreč s 3 : 2. Na lestvici so sedaj na 3- mestu. T.T. letošnjih sredozemskih igrah, dobro pripravljeni. Že rezultat na zadnjem članskem evropskem prvenstvu v Bolgariji, kjer _sta Končina in Zarič osvojila 7. do 8. mesto, pove, da dobro delamo. Vsi štirje reprezentantje imajo realne možnosti, da se uvrstijo v prvo tretjino uvrščenih na sredozemskih igrah, prav tako pa so sposobni poseči v boje za odličja. Zadnje priprave pred odhodom v Tunizijo so bile od 15. do 18. avgusta v Žalcu. T. Tavčar Novo vodstvo in trener Žalske rokometašice so že pričele s pripravami na novo sezono pod novim vodstvom in trenerjem. Novi predsednik kluba je Boštjan Ribič, vodja strokovnega štaba Iztok Ščurek, vodja ekipe Vili Irman in novi trener Bojan Vogler, do sedaj trener Zagorja. Prav tako je spremenjena ekipa, v kateri ne bo več vratarke Korotneve, ki bo igrala na Dunaju, vezna igralka Derčerjeva pa je skupaj z bivšim trenerjem Žalčank, Alešom Pipanom, okrepila ekipo Pirana. Prvi del priprav poteka na atletskem stadionu v Športnem centru v Žalcu in v dvorani I. osnovne šole Žalec. Po besedah Iztoka Ščurka bodo prvo ekipo sestavljale domače, predvsem mlajše igralke. Glede tekmovanja v evropskem pokalu se še ne ve zagotovo, ah bodo nastopile. Vse je odvisno od denarja in sponzorstva. T. Tavčar Sagadin trener Hopsov Po dobrih dveh mesecih je polzelska športna dvorana spet zaživela. Savinjski Hopsi so namreč pod vodstvom novega trenerja Miloša Sagadina pričeli priprave na novo sezono. Miloš Sagadin je Polzelanom znan že dalj časa, ko je z Danijem Terglavom pričel s strokovnim delom pri polzelski košarki. Kot prvi cilj si je Sagadin skupaj z vodilnimi ljudmi v klubu zadal stabilizirati ekipo, prave rezultate pa ljubitelji košarke lahko pričakujejo v naslednji sezoni. Z Unionom Olimpijo imajo zagotovljeno triletno sodelovanje. O ekipi je Miloš Sagadin povedal: “Na Polzeli je nastal velik osip igralskega kadra, s pogodbo so ostali le štirje bolj izkušeni igralci in nekaj mladih. V prvi fazi bomo vnel zapolnili z nekaj fanti iz Uniona Olimpije, v končni fazi pa bomo nepokrita mesta pokrili z enim ah dvema izkušenima igralcema.” Novi trener pri svojem delu želi in pričakuje podporo vseh, ki jim košarka na Polzeli kaj pomeni. Za eno leto bo polzelskega prvoligaša okrepil tudi Matjaž Tovornik, ki je pred časom prenehal z aktivnim igranjem in je sedaj trener Plime iz Prebolda. Sekretar kluba Goran Tanaskovič je povedal, da je Tovornik, za prijatelje Digl, s Hopsi podpisal enoletno pogodbo. S tem se je izpolnila želja trenerja Miloša Sagadina po enem krilnem centru. T. Tavčar Zmaga Jamnikarja Na teniškem turnirju za mlade do 18 let, ki so ga izvedb Koprčani, je med fanti zmagal Žalčan Jamnikar. V finalu je s 6 : 3 in 6 : 4 premagal Pavlina iz ljubljanske Obmpije. T.T. Tek po ulicah Žalca V soboto, 8. septembra, s startom ob 17. uri na Šlandrovem trgu. Simon Jan tretji na svetu Simon Jan s težko pričakovano bronasto medaljo s svetovnega prvenstva V Italiji, v mestu Rimini, se je pred časom končalo 12. svetovno člansko prvenstvo v taekwondoju. Med slovenskimi reprezentanti je bil tudi Savinjčan Simon Jan, član in trener braslovških taekwon-doistov. Domov se je vrnil z bronasto medaljo. Simon Jan se je z veliko truda med in po končanem služenju vojaškega roka uspel pripraviti na najpomembnejše tekmovanje v karieri vsakega športnika. Po mnogih izjemnih rezultatih, ki so v zadnjih letih spremljali njegovo športno pot in potrjevali njegovo mesto med najboljšimi ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi in celo v svem, so se mu sedaj uresničile sanje. Na prvenstvu, kjer so se zbrali najboljši tekmovalci iz 67 držav sveta, je v svoji kategoriji do 80 kg presenetil s tretjim mestom in tako stopil na stopničke najboljših treh na svem. Simon je bil v prvem krogu tekmovanja prost, v drugem je premagal predstavnika Anglije, tretji krog pa je bil po njegovih besedah najtežji, saj je po zelo težki borbi šele po podaljšku premagal predstavnika Tajikistana. V 5. krogu je premagal še predstavnika Češke. V polfinalu je bil za Simona premočan kralj taek-wondoja, evropski in na koncu tudi svetovni prvak Hrvat Zeig Galežič. Ponovni in največji uspeh za Slovenijo sta kronala Tomaž Barada in njegovo dekle Bianca Tapilatu (za Slovenijo je nastopala prvič), ki sta vsak v svoji kategoriji osvojila naslova svetovnih prvakov. Simon Jan je ob uspehu povedal: “Vsak športnik ve, koliko napornega dela je potrebnega, da stopiš med najboljše na svem. Zame je to krona dolgoletnega dela in dobrih nastopov, medaljo prejemam tudi v imenu svojega kluba kot dokaz, da lahko iz tako majhnega kraja zrastejo najboljši športniki na svem. Naj bo medalja tudi odgovor tistim, ki niso verjeli v nas in nam poleg tega metali polena pod noge. Upam, da bodo ti rezultati pomagali izboljšati razmere v slovenskem taekwondoju, saj sem si, kot že tri leta doslej, stroške za treninge, priprave in tekmovanja moral plačati sam. Najlepše se zahvaljujem članom kluba, ki so mi ob vrnitvi s svetovnega prvenstva pripravili lep sprejem. Hvala tudi županu občine Braslovče Dušku Goričarju in predsedniku športne zveze Braslovče Rudiju Sedovšku, ki sta me pozdravila ob vrnitvi domov.” T. Tavčar Simon je s svojim značilnim slogom za vsakogar neugoden nasprotnik. Balinarji na državnem prvenstvu SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec ^jplefon: 03 / 571 67 33,03 / 571 6016; mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA M PRAZNIKI od 7. do 8. URE. PONEDELJEK * PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33 8. julija je v Rogaški Slatini potekalo državno balinarsko prvenstvo v disciplini natančnega zbijanja za mladince do 18 let Danijel Ivšič, član balinarskega kluba Žalec, se je z dobrim rezultatom v prvi seriji uvrstil v drugo serijo in tako s končnim rezultatom (10 točk) zasedel osmo mesto, kar je za balinarski klub Žalec daleč največji uspeh. Hkrati pa je bilo v Domžalah za člane, starejše od 18 let, državno prvenstvo v isti disciplini, na katerem je Stanko Golubič, član balinarskega kluba Žalec, dosegel lep rezultat. Balinarski turnir Balinarski klub Žalec je v nedeljo, 12. avgusta, priredil balinarski turnir trojk, ki je štel za tradicionalnega v sklopu žalske noči. Zaradi pričakovanih del na igrišču je bil turnir prestavljen na poznejši datum. Na igrišču se je zbralo enajst ekip, katere je z uvodnim nagovorom pozdravil podžupan občine Žalec g. Ferdinand Haler in s pohvalnimi besedami spodbudil nadaljnje dobro delo v klubu ter izrazil zadovoljstvo, da je v tem športu videti veliko mladih tekmovalcev. Pri tekmovanju so imele največ uspeha ekipe iz Maribora, Kranja, Ljubljane ter Celja. Balinarski klub Žalec se zahvaljuje vsem, ki so nam materialno pomagali, da smo lahko na turnirju priredili zabavno tekmovanje v bližanju in zbijanju balina: Gostišču Štorman, pekami in trgovini Fijavž, mesarstvu Čas, Žani Žalec, mesarstvu Šangro, ERI Žalec, prodajalni Lovec, prodajalni Borovo, papirnici A4, trgovini z artodeli .AKVAREL, Sadeks, Hotelu Žalec, trgovini RR. L. K. Hftfr avgust 2001 Pisma bralcev Pisma bralcev ZAHVALA Presrečni smo, da se nam je Lucija vrnila. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in nam v tem težkem dnevu in še strašnejši noči pomagali iskati našo punčko. Hvala vam sorodniki, sosedi, vaščani Gorce ter krajani KS Galicija, ki ste nam v tako velikem številu prostovoljno priskočili na pomoč. Hvala policistom, gasilcem, lovcem in gorskim reševalcem za neutrudno iskanje naše Lucije. Hvala vsem, ki ste prišli iz občine Žalec in tudi iz drugih občin in nam pomagah v teh težkih urah. Hvala vsem lastnikom psov, konjenikom in motoristom za pomoč. Hvala delavcem in vodstvu podjetja Schiedel za takojšnjo pripravljenost na pomoč pri iskanju naše deklice. Hvala bioenergetičarkama ga. Ireni in ga. Zorici za njuno sodelovanje. Hvala trgovini Košarica in vsem, ki ste s pijačo in hrano pomagah v teh vročih in utrudljivih urah. Hvala novinarjem za sprotno poročanje o iskanju Lucije. Hvala Vam g. Karel Ferlež, da ste nas s svojim dejanjem tako osrečili. Bog Vas blagoslovi. Hvala tudi vojski za njeno pripravljenost pri iskanju Lucije. Še enkrat se vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo za pomoč. Ati Tonči, mamica Simona, dedek Tona, babica Minka, brat Samo in nasmejana Lucija Pemovo, 13.7.2001 Protest Prebivalci Bilgerjeve ulice, Efenkove ulice, Hausenbichlerjeve ulice, Kvedrove ulice, ulice Nikole Tesle, Pohorske ulice, Ipavčeve ulice, Šarhove ulice, Šlandrovega trga, Trubarjeve ulice ter Župančičeve ulice v Žalcu vlagamo protest proti predvideni povezavi Trubarjeve ulice na državno cesto (Odlok o zazidalnem načrtu soseske Godomlja v Žalcu, Ur. 1. RS, št. 63/2001 z dne 31.7.2001, ki začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS). V času javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta soseska Godomlja v Žalcu je bila v prostorih Občine Žalec dne 6. 9. 2000 javna obravnava, ki smo se je udeležili krajani obravnavanega območja, odgovorni predstavniki Mestne skupnosti Žalec, predstavniki izdelovalca ZN in predstavniki strokovnih služb občine. Na javni obravnavi nismo nasprotovali predvideni izgradnji soseske Godomlja, vendar pa smo navzoči krajani soglasno odločno nasprotovali predvideni povezavi Trubarjeve ulice na severno obvoznico (državno cesto Ljubljana - Celje). Navajali smo vrsto objektivnih in tehtnih razlogov, bilo pa je podanih tudi nekaj predlogov drugačnih rešitev. Bistvo nasprotovanja je v dejstvu, da bi predvidena povezava bistveno zmanjšala kvaliteto življenja v sedanjih okoliških ulicah. Med novozgrajeno sosesko Godomlja in sedanjo Trubarjevo ulico bi naj bila urejena povezava le za pešce in kolesarje. Soglasno nasprotovanje vseh prisotnih krajanov predvideni povezavi Trubarjeve ulice na obvoznico je bilo na tej javni obravnavi tako odločno in argumentirano, da so predstavniki služb, ki so javno obravnavo vodih, sprejeh nasprotovanje in izjavili, da glede na takšno enotno in odločno stališče krajanov povezave med Trubarjevo ulico in obvoznico ne bo in da so možne drugačne rešitve. Pripominjamo, da je zapis pripomb javne obravnave, ki ga je sestavil Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec dne 16. 10. 2000, glede tega netočen in nekorekten. V odloku o zazidalnem načrtu soseske Godomlja v Žalcu je v 26. členu določeno, da je “pred izvedbo povezave priključka na obvoznico in Trubarjevo ulico potrebno slednjo rekonstruirati.” Odločno nasprotujemo predvideni rekonstrukciji Trubarjeve ulice. Ko smo zahtevah odgovor na vprašanje, kaj pravzaprav obsega ta rekonstrukcija in kakšna bo, odgovora nismo dobili, tudi ne po sprejetju odloka na Občinskem svetu občine Žalec. Pristojni odgovarjajo le, da bo cesta dvosmerna, da bo imela kolesarske steze in pločnik, da bo ob cesti zgrajena nova javna razsvetljava in da bo omejena za tovorni promet. Na vprašanja, kolikšna pa bo potem širina Trubarjeve ulice, ah bo posegala na zasebna zemljišča ipd., odgovora ni, češ da to ni stvar obravnavanega zazidalnega načrta soseske Godomlja in da se bo ta načrt delal kasneje. Takšnih pojasnil ne sprejemamo. Ob takšnem pristopu odgovornih bomo krajani grobo prevarani. Najostreje nasprotujemo predvideni povezavi Trubarjeve ulice na obvoznico in s tem povezani rekonstrukciji Trubarjeve ulice, če bo potrebno, tudi z vsemi možnimi sredstvi. Sledi 230 podpisov (v uredništvu) Skupaj premagujmo ovire V Uradnem listu RS št. 92/1992 je bil objavljen “Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir”. Ta pravilnik določa zahteve za projektiranje stanovanjskih objektov, poslovnih objektov in objektov družbenega standarda, ki morajo bid izpolnjene, da se funkcionalno oviranim osebam omogočijo samostojen in varen dostop do objekta, vstop v objekt ter dostop in uporaba vseh tistih prostorov v objektu, ki so namenjeni javni rabi. Pravilnik med ostalim tudi določa: Dostopne poh do objektov za promet in komunikacije (avtobusne in železniške postaje ter postajališča javnega prometa, pošte) morajo biti povezane z javnimi površinami. V zgoraj imenovanih objektih se morajo vse storitve, povezane s sporazumevanjem s strankami oziroma njihovim obveščanjem, opravljah tako, da lahko informacije sprejemajo tudi osebe z okvaro sluha in vida. Na prehodih za pešce morajo bih pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene. Parkirne hiše, skupinske garaže in parkirišča, ki pripadajo objektom, morajo imeti 5 % parkirnih mest, vendar najmanj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo bih ustrezno označena, omogočati manevriranje z invalidskim vozičkom in bih čim bližje objektu, ki mu pripadajo. V dvoranah in drugih objektih za prireditve z nepremičnimi vrstami sedežev morajo bih zagotovljeni prostori za obiskovalce na invalidskih vozičkih, najmanjših dimenzij 90 cm x 140 cm, in sicer: najmanj šest prostorov za invalidske vozičke ah 2 % od števila sedežev v dvoranah in drugih objektih za prireditve z ne več kot 1000 sedeži. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri projektiranju rekonstrukcij že zgrajenih objektov oziroma prenovi starih mestnih jeder, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine. Nakazah smo samo nekaj določb, ki jih obravnava pravilnik. Predstavljamo vam nekaj statističnih podatkov o članstvu za leto 2000, ki jih imamo zbrane pri Medobčinskem društvu invalidov Žalec, ki deluje na področju bivše občine Žalec. Rednih članov društva je 1042, od tega invalidov nad 50% invalidnostjo 424, z okvaro spodnjih okončin 446, vozičkar-jev in nepokretnih 42, z bergljami 92 in z ortopedskimi čevlji 60. Vehko invalidov je včlanjenih tudi v druga invalidska društva, vehko pa je takih, ki niso nikjer včlanjeni. Ocenjujemo, da je “vozičkarjev” na našem področju skoraj enkrat več, kakor jih je včlanjenih. Kakšno je sedanje stanje in koliko upoštevamo določbe pravilnika? ' Veliko objektov javnega pomena ima urejene dostope v poslovne prostore, vendar ni urejen dostop z vozičkom na pločnik oziroma na nivo vhoda. Zato je “vozičkar” prisiljen voziti po voznem pasu, ki je namenjen prometu z motornimi vozili. S tem krši prometne predpise in ogroža sebe in ostale udeležence v prometu. Prehodi za pešce v pretežni večini niso urejeni v smislu sprejetega pravilnika. Izjema so nekatere rekonstrukcije in obnove cest, ki so se izvajale po sprejemu pravilnika. Višinska razlika med cestiščem in pločnikom naj bo 2-3 cm z ustrezno klančino in široka najmanj 90 cm. Vehko je na novo urejenih prehodov za pešce, vendar so zaradi prevehke višinske razlike med cestiščem in pločnikom za invalide z vozičkom neuporabni. Na trgu so že dolgo časa Uidi invalidski vozički na električni pogon, ki za uporabo le teh zahtevajo minimalno višino robnika. Zelo dobro znamo poskrbeti za dostop na parkirni prostor za naše avtomobile, na soseda v invalidskem vozičku ah kako drugače gibljivo prizadetega pa ne pomislimo. Invalidi želimo, da bi svoje obveznosti in potrebe na Občini, zdravstvenem domu, lekarni, pošti, banki, trgovini, osebnih storitvah in drugih ustanovah reševali sami in brez pomoči drugih. Parkirni prostori, označeni za invalide, naj bodo resnično namenjeni invalidom. Poleg ljudi na vozičkih je skoraj vsak izmed nas imel v svojem življenju težave in probleme pri premagovanju ovir. Bodoče mamice imajo ob koncu nosečnosti velike težave pri premagovanju stopnic in višinskih ovir. Vožnja v otroškem vozičku je mnogo prijetnejša, če na poh ni ovir. Nezgode in bolezni nam pogosto onemogočijo normalno hojo. Starejši s težavo dvigujemo noge, hoja postaja negotova in vsaka ovira na poh postaja težava. Urejanje prehodov za pešce in dostopov do objektov ni namenjeno samo invalidom, temveč vsem, ki koristimo te površine in poh. Kaj želimo invalidi? Invalidi želimo, da bi pravilnik v življenju resnično upoštevali. Razumemo, da se določbe pravilnika ne morejo urediti takoj. Zahtevamo pa, da se ob rekonstrukcijah in obnovah javnih objektov in cestišč upošteva pravilnik in se dela izvedejo kvalitetno. Želimo, da se v čim krajšem času uredijo dostopi za invalide do najpomembnejših ustanov, v kohkor h niso urejeni. Zahtevamo, da se v planskih aktih in finančnih načrtih občin, mestne skupnosti in krajevnih skupnostih upoštevajo tudi potrebe invalidov. Načrtovati, oblikovati, graditi je treba tako, da bo uporabno in dostopno vsem, saj smo tudi invalidi del družbe. Vabimo vse župane, predsednika mestne skupnosti, predsednike krajevnih skupnosti, da si ogledajo svoje “področje” z vidika invalida na vozičku in sprejmejo ukrepe za izboljšanje stanja. Vabimo lastnike poslovnih prostorov, da uredijo vstop in dostop tudi za invalide, saj je v njihovem finančnem interesu pridobiti čimveč kupcev oziroma poslovnih partnerjev. Vabimo tudi vse, ki sodelujejo pri odstranjevanju in preprečevanju grajenih ovir, urbaniste, arhitekte, gradbenike, strojnike, oblikovalce, izvajalce, planerje inšpekcijske službe in ostale, da prispevajo svoj delež k prijaznejšemu okolju za invalide. Vabimo tudi invalide, da s svojimi konkretnimi predlogi opozorijo na kritična področja in tako pripomorejo k ureditvi problemov. Invalidi moramo sami povedati, kaj nas moh in katere stvari je potrebno čimprej reših. Ridi ostali občani nas morajo videh in slišati. V kolikor ne bomo sodelovali pri reševanju naše problematike, nam je tudi drugi verjetno ne bodo rešifi. Za MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC Leon Bevc Nočna mora... v stanovanjski soseski (Stanetova in Čopova ulica) Bilo je kot v najhujši nočni mori. Začelo se je 22. julija. Prebivalci soseske v Stanetovi in Čopovi ulici smo legli k počitku. Ob 22.00 uri je iz stanovanja na Čopovi 6 zadonela glasba. Sprva še v znosnih decibelih, kmalu vse glasnejša. Iz zvočnikov so zarohneli žagajoči toni in njihova jakost je presegla zakonsko predpisane mejne in maksimalne vrednosti v nočnih urah. Zaradi neznosne kakofonije prebivalci nismo mogli zatisniti očesa. Glasbeno “posilstvo” in maltretiranje ni trajalo le eno noč. Skupina s Čopove 6 je svoj glasbeni “šou” nadaljevala kar pet noči zapored! Če bi šlo za glasbeni maraton ah predhodno prijavljeni koncert na za to določenem kraju, bi človek še razumel. Nikakor pa ne more razumeti, da se je glasbeno nasilje, ki je trajalo pet noči zapored do 3-00 ure zjutraj, odvijalo kar sredi stanovanjske soseske, kjer pač veljajo določeni predpisi o javnem redu in miru. Prebivalci smo ogorčeni tudi zaradi neučinkovitega ravnanja policije, ki je sicer nekajkrat ukrepala, vendar neučinkovito. Razbijaška glasba je utihnila le v času policijske intervencije, potem pa se je nočno kaljenje miru nemoteno nadaljevalo. Poudarjamo, da pet noči zapored prebivalci nismo zatisnili očesa. In kaj je vzrok temu brezobzirnemu in neciviliziranemu maltretiranju stanovalcev? Gotovo ni šlo za običajno “žurko”. Slišati je govorice, da naj bi šlo za “načrtni glasbeni napad” na sosesko. Zrežirali naj bi ga botri iz ozadja (največje vladne stranke?), ki so nezadovoljni z delom občinske oblasti in sredstvi za reševanje mladinske problematike v Žalcu, vključno s prostorsko stisko. Kakorkoli že, stanovalci želimo, da se umazane podobnosti zakulisnih političnih spopadov lokalnih strank in veljakov ne lomijo na naših hrbtih (in ušesih). Lokalne stranke in njihovi simpatizerji naj se za svoje interese borijo tam, kjer je za to legalno mesto, to je v občinskem svem, ne pa v stanovanjskih soseskah na račun nedolžnih prebivalcev. Mladino pa naj motivirajo in usmerjajo k bolj ustvarjalnemu delu, kot je glasbeno teroriziranje prebivalcev v nočnih urah. Prizadeti stanovalci WVL_ Podjetje za komercialni inienlrmg d.o.o, Prelog. Pod hribom 2. Bomžale PRODAJNI CENTER SAM d.o.o. taftove vs* 84 3312 PHČBOLB M. : omr 02 2SO; te 03/57 02 261 PRODAJA PLINOV - acetilen - KISIK - ARGON - PUNSKE MEŠANICE - BUTAN ~ PROPAN Messer Slovenija ìmtì MARN _ Avt0 Lv Vransko 18/b y”^»Tel.: (03) 572 51 06, 041/508-655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * - možnost nakupa katalizatorjev - WALKER ŠT UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC VPISUJE V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE Srednješolsko izobraževanje m STROJNIŠTVO #T STROJNI TEHNIK ST ELEKTRIKAR mr ELEKTROTEHNIK mr TRGOVEC mr TRGOVEC - prekvalifikacija Novosti mr GOSTINSKI TEHNIK mr kuhar mr NATAKAR KUHAR - prekvalifikacija mr NATAKAR - prekvalifikacija LICENCE IN USPOSABLJANJA mr za trgovinskega poslovodjo, mt za gostinskega poslovodjo, mr za delovodjo v elektroenergetiki, mr za gradbenega delovodjo (izpiti so na Gospodarski zbornici Slovenije). Visokošolski programi V šolskem letu 2001/2002 je še možen vpis v izredni študij v progcam mr ORGANIZACIJA IN MANAGMENT, ki ga izvaja Fakulteta za organizacijske vede Kranj. Informacije: TAJNIŠTVO/REFERAT do 1. septembra vsak delavnik med 8. in 12. uro osebno ali po telefonu: 713 35 50 ali 713 35 67, v času od 1. septembra dalje pa od 8. do 18. ure! V času od 1. 7. do 31. 8. informacije od 8. do 12. ure! Zanimivosti avgust2001 Jožica Žerjav in Podokničar Športne igre Arke V kolektivu podjetja ARKA so organizirali turnir v malem nogometu za moške med ekipami uprave, distribucijskega skladišča in transportno ekipo, nežnejši del kolektiva pa se je pomeril v košarki, in sicer ekipa uprave Arke in diskonta Hardi. Boji so potekali na igriščih pri OŠ Griže. Za izgubljeno kondicijo je takoj poskrbel kuhar Rado s pogreto slastno obaro, dovolj pa je bilo tudi drugih dobrot in pijače. Igre je popestril lokostrelski mojster Miran Cestnik iz Matk, ki je navdušene lokostrelke in lokostrelce poučeval, zakaj puščica ne zadane balončka, ki je čisto pri miru. Nekateri pa so se navduših nad zračno puško, posebno direktor Dario s svojo boljšo polovico, ki sta rivalsko razkazovala svoje zadetke. Dogajanje je popestril še muzikant Boštjan s frajtonarico, karavana pa je pozneje krenila še na Gozdnik, kjer je večina udeležencev dočakala nov dan. Igre so dosegle svoj namen, to je predvsem zabava-vanje, spoznavanje in druženje, saj je kolektiv razpršen po celotni Sloveniji. B. S. Podokničar pri Jožici Ta mesec je Podokničar Franc Pestotnik - Stahoviški potrkal na okno Jožice Žerjav v Založah pri Polzeli. Nedeljskemu dnevniku, ki že leta pripravlja podoknico, je Jožico predlagala hčerka Štefka. Pri izvedbi podoknice so pomagali številni sponzorji, organizacijo pa je prevzelo Turistično društvo Polzela. Vse se je pričelo z blagoslovom križa in hiše, v katero sta se Žerjavova preselila šele pred kratkim. Prikazali so prihod obiralk hmelja in Štangarja, ki jih je spremljala konjenica KK Mustang z Gomilskega. Za veselo razpoloženje so poleg Podokničarja skrbeli še ansambel Slapovi, MPZ Polzela, Petrovski vandrovčki in drugi. T. Tavčar Dan košarke Tudi letos je Športno društvo Partizan Prebold organiziralo dan preboldske košarke. V dopoldanskih urah so se na revialnih tekmah pomerili člani mlajših selekcij, ki so tekmovali tudi v metanju trojk in prosth metov. V popoldanskem delu pa se je na asfaltnem igrišču ob šoli odvijal turnir generacij košarkarjev, ki so kdaj tekmovali za KK Prebold. Turnir generacij je osvojila ekipa aktivnih košarkarjev, za. katero je igrala tudi legenda slovenske košarke Matjaž Tovornik - Digl. Priznaja in pokale košarkarjem je podelil župan Vinko Debelak, po končanem turnirju pa so napravih še posnetek za spomin. D. N. Počitnice malo drugače Letošnje počitnice so bile za mnoge otroke iz različnih krajev Slovenije bogato doživete, saj je Župnija Griže tudi tokrat organizirala program Počitnice malo drugače 2001. Počitnikovanje je potekalo v štirih tednih. Že enajsto leto zapored smo dva tedna preživeli v domu sv. Nikolaja v Ankaranu, dva pa v domu sv. Frančiška, kjer je letošnji Oratorij praznoval že 5. obletnico. V Ankaranu, z naslovom Ankaran 2001 - Sonce za vse, je skupaj s 23 sodelavci v dveh tednih sodelovalo 208 udeležencev. Rdeča nit celotnega dogajanja je bila zgodba iz romana Pod svobodnim soncem avtorja F. S. Finžgarja. Otroci so bili po starosti razdeljeni v sedem skupin in starosti je bil prilagojen pogovor o različnih temah oz. vrednotah. V dopoldanskem času je bilo tudi šest delavnic, popoldanski čas pa je bil namenjen plavanju, čofotanju in ostalim vragolijam. Večerni programi so bili prav tako veseli, od balinanja, plesa do iger z žogo. Nekaj dni po zaključku Ankarana se je na Oratoriju z naslovom Vsakemu košček neba že zbrala prva, mlajša skupina, v kateri je bilo 81 udeležencev, teden kasneje pa starejša skupina 78 udeležencev. Osrednje dogajanje je potekalo ob zgodbi o Don Bosku. Otroci so bili razdeljeni v štiri skupine, kjer je pogovor potekal o različnih temah, tudi tu ni manjkalo delavnic, popoldanski in večerni čas pa je bil izpolnjen s skupinskimi igrami, klepetom in športom. En dan v tednu je bil namenjen kopanju, mlajša skupina je odšla v terme Olimje, starejšapa v terme Čatež, zaključek tega dneva pa je bil piknik v naravi na kmetiji Peterkovič pri Brežicah. Tudi letošnji počitniški program se je tako kot vedno prehitro iztekel. Vsi veselega razpoloženja, obogateni z mnogimi darovi in velikim številom novih prijateljev smo se razšli in si že vnaprej obljubili, da prihodnje leto zopet pridemo. Celoten počitniški program je bil deležen precejšnje dobrosrčnosti mnogih sponzorjev in dobrotnikov. Hvala Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, občinam Žalec, Celje, Polzela, Prebold, Tabor, Preddvor, Šenčur in Trebnje ter več kot petdesetim sponzorjem. Anja Podveržen Dopustovanje Letošnji dopust mi je ob dogodkih, ki so se ob začetku tega poletja dogajali okrog sloven-sko-hrvaške meje, dal nekaj navdiha za tole pismo bralcem. Ne bom komentiral, ali je naša vlada dosegla dober rezultat glede meje, ampak bom podal svoje vtise ob teh dopustniških dogodkih. Z družino sem letoval na majhnem otoku ob znanem letoviškem kraju sredi Istre. Ugotovil sem, da so razdalje, ki bi zbliževale sosede, tako velike, da skoraj nisem verjel, da letujem le približno 50 km od slovenske meje. Slovenski jezik, je bil uslužbencem hotela tako nerazumljiv, da sem najmanj po trikrat ponovil številko sobe, da me je receptor le razumel, pa še to sem na koncu povedal v njegovem jeziku. Glede na sposobnost komuniciranja z ostalimi sosednjimi narodnostmi, ki mejijo seveda tudi na našo deželo na sončni strani Alp, pa uslužbenci hotela niso imeli nobenih problemov. Drugi hladen niš sem doživel v sobi, ko sem ugotovil, da nimamo v razviti komunikacijski dobi slovenskih TV programov (vsaj prvega programa slovenske nacionalne TV). Ne vem, ali naša država ne premore tehnologije, da bi nidi državljani Slovenije, ki letujejo v bližini slovenske meje, spremljali slovenske programe. Lahko pa so jih naši dobri sosedje pozabili priključiti, misleč, da človek, ki gre na dopust, res ne potrebuje še domačih televizijskih programov, saj bi ga lahko kakšna neprijetna novica samo vznemirila dopust pa je namenjen miru in počitku. Žal pa sem zopet ugotovil, da sem kot državljan Republike Slovenije v neenakem položaju z ostalimi narodi, ki so pripotovali iz večjih razdalj, pa so lahko spremljali svoje TV programe. Vseeno sem spoznal, da se ne splača razburjati, kajti v Sloveniji so bile glavne polemike zaradi holdinga za energetiko in njegovega mesta poslovanja, naši sosedje pa so se razburjali zaradi svojih generalov domovinske vojne, ki so morali v Haag. Za slovenske novice sem izvedel iz slovenskih časopisov, ki pa so bili, preračunano v hrvaško valuto, dragi kot žafran. Skratka, počutil sem se, kot bi letoval kje daleč na Jutrovem, kjer bi bil razumljivo ob domače novice, vendar bi bil kot turist deležen vsaj njihove pregovorne prijaznosti. Morda bi morala naša vlada ob pogajanjih z našimi južnimi sosedi razmisliti, da res vsa pota vodijo v Rim, do naših južnih sosedov pa turisti pripotujejo v večjem številu preko naše lepe deželice. Očitno pa je naši vladi vseeno, da se preko njenega dvorišča valijo trume turistov, od katerih država dobi samo cestnino. Še to cestnino pobiramo na primitiven način, da se ustvarjajo dolge kolone pred cestninskimi postajami, namesto da bi uvedb sistem nalepk, kot ga imajo naši severni sosedje. Ko sem z družino odhajal domov, so receptorji (gotovo, zaradi neznanja slovenskega jezika) pozabili izreči zahvalo, ker smo jim pustih samo slovenske tolarje. Druge valute so pač bolj evropske in primerne za hrvaški turizem. Verjamem, da so pogajalci opravili veliko in trdo delo, da so pripravili sporazum z našimi južnimi sosedi, opozicija pa je modro ugotovila, da je ta sporazum pač skrajni domet vladne pogajalske spretnosti in mu ni preveč ugovarjala Navaden slovenski turist, ki ugotovi, da njegov domači jezik ne razumejo le nekaj kilometrov od meje in to še turistični delavci, pa o vsej stvari gotovo razmišlja drugače. Sicer pa je že naš veliki pesnik France Prešeren o meji in mejakih napisal dovolj zgovoren verz. Peter Gotninšek Pitnica vode Ločanka V programu praznovanja KS Šempeter je bila junija tudi otvoritev pirnice vode Ločanka Ker se zaradi predhodno planiranega dopusta te slovesnosti žal nisem mogel udeležiti, žetim prek našega glasila izraziti vse priznanje in zahvalo vsem, ki so si prizadevati zgraditi to pirnico, še posebej pa pobudniku te zamisli, Mirku Cokanu iz Lok. Simbolični pomen pittrice ni samo v tradicionalni gostoljubnosti domačinov, ki so že od nekdaj radi ponudili žejnemu popotniku kozarec jabolčnika ati kar je premogla domača klet, ampak pomemben kamenček v mozaiku nadaljnjega turističnega razvoja potoka Ponikvica in Ponkovškega krasa nasploh. Njen praktični pomen je tako že izpolnjen z ugodno lego ob cesti Pekel - Studence, to je ob kolesarski poti št 12 in ob gozdni učni poti nad jamo Pekel. Tako se lahko vsak popotnik odžeja z bistro studenčnico, ki noč in dan teče osvežujoče hladna iz nederij Miklavškega hriba. Ko nam hribovitost terena in zakonska zaščita značilnosti krasa omejujeta razvoj in pridobivanje dohodka od kmetijstva, so take ideje zelo dobrodošle za napredek turizma, s katerim bi pridobiti še kakšen tolar. Primerna povezava turističnih znamenitosti med jamo Pekel preko porečja Ponikvica do etnografskega muzeja na Ponikvi lahko predstavlja solidno turistično ponudbo tega področja Za zgled so nam lahko doline okrog Olimja Žič, Vintgarja itd. Imamo že nekaj gostišč, črno kuhinjo, kulinaričnih dobrot naših žena ki znajo pripraviti čudovite jedi od naših babic do danes, še nekaj neraziskanih kraških jam, etnološki muzej in še marsikaj. Kakšno sušilnico hmelja lahko še ohranimo in preuredimo kot muzej za prikaz orodja in pridelave te rastline, od Pekla preko Grč lahko pripravimo panoramsko vožnjo s kočijo itd. Vse to lahko ponudimo za primerno vstopnino. Za dobro povezavo vsega tega pa potrebujemo turistično društvo. Pitnica studenčnice Ločanka je lep primer približevanja k temu skupnemu cilju, zgrajenemu na požrtvovalnosti posameznikov. Vsi skupaj bomo laže zmogli, zato bo vsaka pobuda v tej smeri dobrodošla. Še enkrat vse priznanje graditeljem pitnice, kakor tudi krajevni skupnosti, ki je podpirala akcijo. Upam, da bo v podobnih pobudah še naprej tako in da bomo našli povezavo bodisi v turističnem društvu Šempeter ati predvidoma novem na Ponikvi pri Žalcu, ati pa v okviru turistične zveze Žalec. Marjan Jelen, Freds. VO Kale er UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC jbUfafttjA ljudi vabi v naslednje tečaje in seminarje: JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE er TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE (angleščina, nemščina) «T TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE (angleščina, nemščina, francoščina, celoletna priprava na maturo) er TEČAJI ZA ODRASLE (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina) er OSVEŽITVENI TEČAJI er TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA er PRIPRAVE NA IZPIT ZA OSNOVNO IN VIŠJO RAVEN (angleščina, nemščina) er SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK (tečaj, priprave na izpite, izpiti) SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE er RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Osnove računalništva Word za Windows Excel Power Point Internet in elektronska pošta er TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV er TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG er KREATIVNE DELAVNICE er RETORIKA er PLESNA ŠOU (tečaji družabnih plesov, jazz balet skupina) SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE - učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov. VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU: 03/713 35 50 ali 713 35 67. Rok prijave: 24. september 2001. Savinjske zgodbe avgust 2001 90 let Jakoba Semprimožnika Vaščani Brodov pri Vranskem so izkazali posebno pozornost tudi svojemu sovaščanu Jakobu Semprimož-niku, ki je dopolnil 90 let in je najstarejši moški v občini Vransko. Ob tej priložnosti se je zbralo veliko krajanov, najmlajši pa so slavljencu zapeli in recitirali nekaj veselih pesmic. Jakob je znan kot prijazen, dobrosrčen, skromen, potrpežljiv, globoko veren in vedno nasmejan človek. Takšen je, čeprav v njegovem življenju, ki se je začelo v Jeronimu, ni bilo vedno razloga za smeh in optimizem. Pri 12. letih mu je umrla mama, zato je moral zgodaj s trebuhom za kruhom. Kot otrok je delal pri kmetih, potem pa kar 40 let v Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Poročil se je pri dvaindvajsetih in rodili so se štirje otroci. Pred 18. leti mu je umrla žena in vedno pogosteje ga je pestila bolezen. Pred petimi leti se je preselil k hčerki v Brode, ki vzorno skrbi za svojega očeta. Uidi v teh visokih letih je dobrovoljen, moč za življenje črpa iz vere in molitve. Ko so njegovi sovaščani razmišljah, kaj naj mu ob tem častitljivem jubileju podarijo, so sklenili, da bo najbolj prav, če mu pokažejo, da ga cenijo in imajo radi. T. Tavčar Jakob Semprimožnik, obdan z najmlajšimi sovaščani. Delo in zmernost \ vsem Pred Križnikovo gostilno na Vranskem so Vranščani tudi letos pripravili krajšo slovesnost, s katero so počastili svojo najstarejšo občanko, Ano Križnik, ki je slavila že 101. rojstni dan. Da je slavljenka med domačini priljubljena in znana, je dokazalo veliko število krajanov, ki so se zbrali z željo, da bi ji voščili. Slovesnost je vodil Vlado Rančigaj, za veselo razpoloženje so skrbeh harmonikarji, gojenci Robija Zupana, župan občine Vransko Franc Sušnik pa je slavljenki med drugim namenil besede: “Vranščani smo ponosni, da ste naša najstarejša krajanka in tudi najstarejša Savinjčanka. Veseh nas vaše dobro zdravje in prav tega vam tudi v bodoče želimo največ...” Seveda na slovesnosti ni manjkala “Brglezova” torta, ki je bila tako velika, tako da jo je bilo dovolj za vse zbrane. Nazdravili so seveda s šampanjcem. Ana Križnik se je rodila na Tešovi v občini Vransko v družini s petimi otroki. Že zelo zgodaj je morala poprijeti za delo, najprej na domači kmetiji, nato pa pri Majdičevih v Podgradu. Z dvajsetimi leti se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je delala celih 60 let. V tem času si je kupila hišico, v kateri živi še danes. Čeprav se ni nikoh poročila in ni imela otrok, je imela in še vedno ima ob sebi dovolj ljudi, ki jo potrebujejo in ji izkazujejo ljubezen ter ji pomagajo. Kljub 101. lem se ponaša z odličnim spominom, živo opisuje daljne dogodke in osebe, ki so zaznamovali njeno življenje in življenje v kraju. O svojem življenju pravi, da je živela v delu in zmernosti, kar zadeva jedačo in pijačo. Še vedno rada popije kavico, za alkohol pa pravi, da je le za redke priložnosti. Ob tem visokem jubileju Ana še postori kaj po hiši ter skrbi za rože. T. Tavčar Torta za Ano Križnik, ob njej župan in poslanec Franc Sušnik Najstarejša Polzelanka je Marija Ramšak V občini Polzela imajo lepo navado, da obiščejo najstarejše občane ob njihovih visokih jubilejih. Tako sta podžupan Stanko Novak in Danica Antloga prejšnji mesec obiskala Marijo Ramšak, ki je praznovala 98. rojstni dan in je najstarejša Polzelanka. Marija Ramšak je gotovo med tistimi, za katere rečemo, da bi lahko o njihovem življenju napisah roman. Rodila se je v Trbovljah in življenje jo je kot mlado dekle zaneslo v Francijo, kjer se je poročila. Njena zakonska sreča ni trajala dolgo. Ostala je sama z osemmesečnim otrokom in noseča, saj se je njen mož smrtno ponesrečil v rudniku. Trdoživo kot je, jo nesreča ni dotolkla, po svojih močeh je skrbela za otroka, se vrnila v domovino in se ponovno poročila ter rodila še dvoje otrok. Trije sinovi in hčerka Marica so bih smisel njenega življenja, saj je tudi drugega moža kmalu izgubila. Leta 1969 je prišla v Savinjsko dolino, na Breg pri Polzeli, kjer so kupih hišo. Čeprav je bila že v letih, je še vedno veliko delala, rada je pomagala sosedom. Če ni mogla drugega, je pazila otroke. Leta so tekla in jo iz dneva v dan bolj težila. Marija je poletja preživljala v svoji hiši na Bregu, zime pa pri hčerki Marici, ki ima stanovanje v Žalcu. Do pred dvema letoma je takšno “preseljevanje” obema šlo dobro od rok. Ko pa je starost Marijo priklenila na posteljo, sta se s hčerko Marico odločih živeti skupaj v Žalcu. Kljub letom je Marija ohranila bister um, je prijetna sogovornica z odličnim spominom in smislom za humor. T. Tavčar Stanko Novak in Danica Antologapri Mariji Ramšak Zlatoporočenca Matilda in Ivan Breznik Zlata Breznika iz Kal V spominski sobi Rista Savina v Žalcu sta zlato poroko praznovala Matilda in Ivan Breznik iz Kal v KS Šempeter. Obred je opravil Valter Zupanc. Njuno skupno življenje se je odvijalo ob številnih lepih in manj lepih dogodkih. Z medsebojnim razumevanjem sta premagala sleherno oviro, ki je njuno življenjsko vez le že utrdila. In prav gotovo je prelomni trenutek njune dolgoletne skupne poti zlata poroka. Zlata nevesta Matilda Breznik, za prijatelje Hilda, se je rodila kot zadnji otrok Alojzije in Jožeta Podgorelec 1933. leta v Veličanah. Po končani osemletni soh je živela pri materi Alojziji. Oče ji je umrl, ko je bila stara štiri leta. Po H. svetovni vojni se je zaposlila v Kmetijski zadrugi Ivanjkovci, kjer je delala do leta 1952. Ivan Breznik se je rodil kot prvi otrok Antonije in Vincenca Breznika 1982. leta v Pavlovskem vrhu. Po H. svetovni vojni se je zaposlil v KK Jeruzalem -Ormož. Spoznala sta se v rojstnem kraju sredi prelepih jeruzalemskih goric, prepletenimi z vinogradi in neokrnjeno naravo. V lem. 1951 sta se poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Marica, Hilda in Ivan. Z ljubeznijo in odrekanjem sta pripomogla k lepemu otroštvu otrok. Njuna zagnanost in marljivost sta jim vlila življenjskih moči in jih pripravila na življenjsko samostojnost. Leta 1952 se je Ivan zaposlil pri organih za notranje zadeve in dobil službo v Vojniku. Po končanem predhodnem šolanju se je družina leta 1961 presehla v Velenje. V istem resorju Je služboval vse do upokojitve leta 1979, žena Matilda pa je službovala prav tako do upokojitve na Občini Velenje. V tretjem življenjskem obdobju, ko sta bila oba že upokojena, sta si z željo po čistem zraku in vrnitvi na podeželje, kamor sta se presehla, leta 1993 zgradila hišo v Kalah, kjer živita še danes. V veliko veselje jima je delo v dobro negovanem vinogradu, sadovnjaku in na vrtu. Še posebno pa se razveselita obiska svojih vnukov Tanje, Mateja, Anite in Andreja ter pravnuka Anžeta. T. Tavčar Zlati jubilej Kristine in Albina Herman Zlatoporočenca Kristina in Albin Herman Res je tako, kot so zapisali v nagovoru zlatoporočencema Albinu in Kristini Herman iz Prebolda, da se v življenju ljudi zgodi mnogo pomembnih dogodkov in lepih trenutkov in da čas hitro teče, še posebno tistim, ki so v življenju našli srečo, so ustvarjalni in delovni. Takšna sta Albin in Kristina in neverjetno se jima zdi, kako hitro so minila leta od poročnega do zlatoporočnega dne. Krishna se je rodila leta 1928 v Zgornji Ponikvi pri Žalcu. V družini je bilo devet otrok, od katerih so živi še trije. Posestvo je bilo premajhno, da bi nahranilo vsa lačna usta, zato so morah otroci drug za drugim zgodaj od doma. Prav to je Kristino pripeljalo v Prebold, kjer se je zaposlila v Tekstilni tovarni in tam ostala vse do upokojitve leta 1982. Albin je privekal na svet dobri dvé leti za Kristino v Preboldu in se, ko mu je bilo zadosti let, tako kot njegov oče, zaposhl v Tekstilni Tovarni. Bil je mojster v tkalnici in s svojim znanjem in izkušnjami pomagal številnim mladim pri uvajanju v delo. V tovarni sta se Bine, kot ga kličejo znanci in domači, in Kristina spoznala. Posebno Binetu je bila všeč čedna in urejena Kristina, zato jo je kaj hitro začel osvajah. Poročila sta se v Preboldu in v naslednjih dveh lehh sta se jima rodila sinova Jože in Albin. Jesen življenja preživljata vsak po svoje. Krishna v skrbi za dom in rože, Bine pa v priročni delavnici. Njun dom je še posebno živahen, kadar ju obiščejo vnuki in pravnukinja. Civilni obred zlate poroke je v Savinovi spominski sobi opravil Valter Zupanc, cerkvenega pa preboldski župnik Franc Serec. T. Tavčar Savinjske zgodbe avgust2001 Tako so včasih obirali hmelj... Na Ponikvi pri Žalcu, na Gešperetovi domačiji v Kalah, so v okviru prireditev Pod lipo domačo že drugo leto zapovrstjo pripravili etnograf-sko-turistično prireditev s prikazom obiranja hmelja in podobo in življenjski ritem, ki ga je bogatila pesem obiralk in obiralcev. Na dan cerkvenega praznika, Marijinega vnebovzetja 15. avgusta, so se v Savinjsko dolino z vlakom pripeljali številni obiralci iz različnih krajev Slovenije, največ iz Prekmurja in življenja, kot se je odvijalo v tem času pred trideset in več leti. Prireditev sta pripravila krajevni odbor društva kmečkih žena s Ponikve in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z moškim pevskim zborom Ponikva in zborom ljudskih pevk Ponikva. Svoje je dodala Tliristična agencija Dober dan iz Šempetra, ki je z vlakcem Savinjčan vozila na prireditev iz Žalca, Šempetra in Polzele. Za nekaj časa je bilo na Gešperetovi domačiji kot pred desetletji, ko je Spodnja Savinjska dolina povsem spremenila svojo Pmja, še več pa jih je prišlo “s trebuhom za kruhom” iz sosednje Hrvaške. Že naslednji dan se je pričelo obiranje, ki je trajalo od svita do teme. Vsako jutro je prvi poprijel za delo Štangar, ki je z “mačkom” hmeljevke navzdignil iz zemlje, da so jih lahko podrli in dah na “križ”. Pred odhodom na njivo obiralke večinoma niso zajtrkovale doma, temveč jim je gospodinja prinesla zajtrk na njivo. Največkrat prežgano juho ah belo kavo s kruhom, ki so ga imeli ob vsakem obroku. Včasih so bik tudi žganci z ocvirki in mlekom. Za dopoldansko kot popoldansko malico je bil kruh in zgodnje sadje, za kosilo pa največkrat kuhane kumare in zabeljen stročji fižol. Merjenje hmelja s posbno mero -"škafom” je bilo pravo obredno dejanje. Pri gospodarju kot pri obiralkah ob tem ni manjkalo slabe volje, če hmelj ni bil obran, kot se je zahtevalo oziroma, če je gospodar bolj slabo meril. Kadar je bil gospodar še bolj strog, je slabo nabran hmelj sesul na plahto in obiralka ga je morala prebrati. Obiralke so na dan nabrale od 15 do 20 škafov, najbolj pridne pa celo do 30 ah še več. Za vsak nabran škaf so dobili “baleto” - kartonček, ki je bil evidenčni dokaz za plačilo ob zaključku obiranja. Množici obirovk je bilo potrebno priskrbeti prenočišče. Ker v hiši ni bilo dovolj prostora, so jim pripravili ležišče kar na senu. To pa je bilo zlasti za domače fante zelo pripravno in so pri njih prebih marsikatero noč. Nerodno je bilo le, če jih je zalotil gospodar, ki se je bal za “svoja” dekleta. Zaključek obiranja, imenovan “hkof’, je bil nekaj najlepšega. Takrat se je tudi dobro jedlo in pilo. Na mizi so bile najrazličnejše dobrote. Pelo, igralo in plesalo se je, sicer pa tega ni manjkalo niti ob večerih, ki so bik kot uvertura za marsikakšno ljubezen, ki se je stkala med domačimi fanti in obiralkami. Marsikatera je za vedno ostala v dolini. Seveda pa v tistem času, kot tudi v drugih obdobjih, ni manjkalo zavisti in ljubosumja, ki so ga s svojimi spogledljivimi pogledi in “flirtanjem” obiralke marsikdaj še podžigale. In kako so izzivali drug drugega, so pokazali fantje in možje iz bližnjega Podloga, ki so se na prireditev pripeljali s traktorjem in s hmeljem okrašenim vozom. D. Naraglav Risto Savin in torta Verjetno se bo danes marsikateremu osnovnošolčku zdelo nepomembno omenjati torto, saj mu je kos torte dosegljiv vsak dan. Meni pa je dogodek s kosom torte in z Ristom Savinom ostal v globokem spominu, čeprav je od tega preteklo že skoraj 70 let. Takole se je zgodilo: Od leta 1928 do leta 1935 sem obiskoval osnovno šolo v Gotovljah. Leta 1932 ah 1933 se je vodstvo šole odločilo, da bosta peti in šesti razred odšla na izlet v Zagreb. Učenci smo bili silno navdušeni. Vendar pa je bilo potrebno za denar zaprositi starše. Da smo lahko šh na izlet, smo morah v šolo prinesti kar precej denarja. Za denar pa je bilo takrat hudo. Posebno na podeželju. Vendar so nam kljub temu starši omogočili, da smo šh na izlet. Le ena deklica, zelo revnih staršev, se izleta ni mogla udeležiti, ker njeni starši niso imeh denarja. O kakšni solidarnosti pa v tistih časih ni bilo govora. Učenci smo se s tem dejstvom kar sprijaznili, saj so naša pričakovanja že bila v Zagrebu. Težko smo pričakovali dan odhoda. Ko je končno nastopil ta srečni dan, smo se vsi pravočasno zbrali pred šolo. Z nami je šel upravitelj šole gospod Robert Senica, učiteljica drugih razredov gospa Ana Kračič in učiteljica prvih razredov gospa Ljudmila Kristan (Mikoževa). Z nami je šel tudi gotoveljski župnik gospod Robert Vaclavik. Iz Žalca smo se z vlakom odpeljali v Celje, od tam pa prestopih na vlak za Zagreb. Imeh smo svoj vagon, tako da nas ostali potniki niso motih, mi pa njih ne. Vožnja do Zagreba je trajala kar dolgo, saj smo vsi že nestrpno pričakovali, kako bo v Zagrebu. Upravitelj, ki je bil naš vodja, nam je že v vlaku povedal, kaj si bomo v Zagrebu ogledali. Povedal je tudi, da se bomo po mestu vozili S tramvajem in to brezplačno. To nam je omogočila občina mesta Zagreb. V Zagrebu smo si med drugim ogledali dva muzeja in znamenito Strosmayerjevo galerijo slik. Sprehodili smo se po trgu bana Jelačiča in si od zunaj in znotraj ogledali katedralo sv. Štefana. Popoldne smo se odpeljali še v živalski vrt. Nekaj časa smo se sprehajali tudi po največji zagrebški ulici Iliča. Nekje na sredi te uhce, ki je zelo dolga, smo se ustavili pred restavracijo Lovački Rog, v kateri smo imeli rezervirano skromno kosilo. Naše kosilo je bila goveja juha z rezanci. V restavraciji je ob steni stala steklena vitrina, v njej pa sladke torte. Učenci smo si jih poželjivo ogledovali. Za kos torte ni imel nihče denarja. Zadnji dinar smo v mestu zapravili za sladoled. Medtem ko so nas obdajale pobožne želje po torti, je prišel v restavracijo, v spremstvu svoje žene, gospod Risto Savin. Ko je zagledal naše spremljevalce, ki so sedeh pri posebni mizi, sta se napotila k njim. Veselo so se pozdravih, saj so se dobro poznah. Čez nekaj časa je prišel k našim mizam naš upravitelj. Povedal nam je, da sta gospod in njegova žena naša rojaka - Žalčana. Gospod je znani Friderik Širca, po poklicu je bil avstrijski general. Povedal nam je, da je ta gospod vehk umetnik, da komponira opere in druge skladbe. Njegovo umetniško ime pa je Risto Savin. Ob koncu nam je upravitelj povedal še veselo novico. Gospod general in njegova žena sta bila zelo vesela, da smo se srečah v Zagrebu. Da pa bi si to srečanje z njim zapomnili tudi učenci, se je odločil, da bo vsakemu učencu plačal kos torte. Ni potrebno posebej povedati, kako smo se učenci tega razveselili. Upravitelj nam je rekel, naj vstanemo in lepo pozdravimo našega dobrotnika in se zahvalimo. Takoj nato so natakarji pred vsakega učenca prinesli krožnik s sladko torto. Nekateri učenci so torto kar hitro pospravili. Drugi smo počasi zajemali s krožnika, da je bil užitek čim daljši. Ko smo po končanem kosilu odšli iz restavracije, smo si gospoda generala še dobro ogledah. Prijazno smo se poslovili in se še enkrat lepo zahvalili. Proti večeru smo se utrujeni in z lepimi spomini odpeljali domov. Kadar smo v Žalcu kasneje srečah gospoda generala, smo ga vedno lepo pozdravih. Meni je ta dogodek ostal v spominu vse življenje. Janko Krašovic, Žalec O prireditvi Obiranje hmelja po starem so povedali: Nevenka Jelen, predsednica krajevnega odbora društva kmečkih žena Ponikva: “Lani je bila ta prire- ditev namenjena zaključeni družbi, letos pa smo jo organizirah tudi za širšo javnost in naj bi v prihodnje postala tradicionalna. Naša želja je, da bi se tudi v prihodnje odvijala 15-avgusta, saj ta dan simbolizira začetek obiranja hmelja oziroma prihod obiralk in obiralcev v dohno. Zelo sem vesela, da imam ob sebi ljudi, ki jim ni ničesar težko narediti, saj vse delajo z ljubeznijo in veseljem do ohranjaja naše dediščine. Če nekaj dobrega uspe, potem je zadovoljstvo tohko večje. Danes sem res vesela in zadovoljna.” Ivan Povše, hmeljar in hmeljski starešina: “Presenečen in vesel sem nad vsem, kar sem videl in doživel. Kot hmeljar in eden izmed hmeljarskih starešin, ki smo danes tu, lahko le čestitam organizatorjem, da so se lotih obujanja spomina na nekdanje hmeljarske čase, na dneve, ko je življenje v dolini za dva do tri tedne postalo bolj veselo, pa tudi naporno za hmeljarje in gospodinje. Mladi na ta način spoznavajo pomen hmel- jarska, ki preživlja povsem drugačne in nič kaj zavidljive čase. Ob takšnem nostalgičnem prikazu nekdanjega življenja hmeljarji iskreno upamo, da bomo zmogli težave in dolini ohranili njeno prepoznavnost, ki ji jo daje hmelj.” Alojz Likovnik, predsednik Turistične zveze občine Ivančna Gorica: “Zelo sem navdušen nad tem, kar danes doživljam v Savinjski dolini. Organizatorju, aktivu kmečkih žena Ponikva, turističnim delavcem in vsem, ki sodelujejo pri tej nadvse zanimivi etnografsko-tu-ristični prireditvi, veljajo vse čestitke. Vesel sem, ker sem imel priložnost doživeti nekdanji čas, ki je tohko desetletij zaznamoval življenje vaših ljudi, vesel, ker vidim, s kakšnim žarom in spoštovanjem obujate tradicijo, ki je istočasno tudi izobraževalnega značaja. Čeprav je za mano že lepo število let, moram pri-zhati, da sem danes prvič pobliže spoznal življenje, ki so ga nekoč živeli hmeljarji. Torej sem se tudi sam nekaj naučil.” Breda Pečan, županja občine Izola: “Današnji dan je čudovita sprememba za nas, ki smo prišli s Primorske. Pred prihodom na prireditev smo si ogledah in se prijetno ohladili v jami Pekel, prej pa smo del vaše dohne, poseljene s hmeljevimi nasadi, spoznavah ob vožnji s turističnim vlakcem in ob izčrpnih informacijah lokalnega turističnega vodnika. O hmelju kot rastlini in njeni namembnosti sem v teoriji vedela kar precej, ker sem po izobrazbi biologinja, vendar pa sem danes prvič doživela in spoznala hmeljarski dan, običaje in življenje, ki je zaznamovalo in po svoje tudi danes zaznamuje vašo dolino. Prav vračanje v preteklost skozi takšno obliko je zanimiva promocija, ki jo velja ohranjati in podpirati. Iskrene čestitke organizatorjem.” D. N. avgust2001 Naša dediščina Leto 1941 -4. del V sestavkih o naši zgodovini smo že večkrat poudarili pomen upora proti okupatorju, ki se je začel leta 1941. Pisali smo o prvih partizanskih četah, o I. Štajerskem bataljonu, o prvi frontalni bitki na Čreti. O teh dogodkih in bitki je zelo malo napisanega. To so bili izjemno veliki, danes nerazumno junaški podvigi. Upreti se v tistem času najmočnejšemu vojaškemu stroju v zgodovini človeštva, nasilju, prodirajoči sili, ki je bila vzgojena za zasužnjevanje in okupiranje drugih držav ter uničevanje narodov, je nepojmljivo junaštvo. Boj na Čreti je kot Dražgoška bitka postal legenda. Zbrali so se borci različnih čet, ki so v noči iz 4. na 5. oktober 1941 na Grmadi nad Plešivcem ustanovili bataljon, ki je šel 6. zvečer proti Šoštanju in 7. oktobra napadel zastraženo mesto. Po umiku se je zbral na Čreti, kjer je dobil bataljon obliko prve vojaške enote. 26. oktober 1941 ob 4. uri popoldne se je začela frontalna bitka na Čreti. Partizani se niso umaknili, temveč sprejeli boj. To je bila prva frontalna bitka v okupirani Sloveniji. Iz Črete se je bataljon umaknil v Griže in 28. oktobra krenil na Brežiški pohod z namero, da prepreči preselitev Slovencev iz obmejnih predelov. Vse preveč gre v pozabo, da je nemški okupator že aprila in maja 1941. leta začel izganjati Slovence. Okupator je med drugo svetovno vojno kar 63.000 Slovencev izgnal v taborišča, 45.000 na Nemško, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Srbijo, 17.000 pa jih je pred izgonom pobegnilo na ljubljansko območje in drugam. Prvo večjo skupino naših rojakov je okupator izgnal 7. junija 1941. Kdo je zasedel domačije, od koder so bili izgnani domači? Kdo se je naselil v Kukčevo hišo v Žalcu? Ali se niso tu naselili “Kočevski Nemci” iz Kočevja? Če so podatki točni, so bili Nemci tudi v Pinterjevi domačiji na Ložnici in še marsikje drugje. Začel se je odpor, ki ga ni zlomil teror, izselitve, streljanje talcev. To so bile “odločitve”. Danes lahko rečemo odločitve v preteklosti. O njih je spregovoril Borut Pahor, predsednik državnega zbora Republike Slovenije, 2. junija 2000 na množičnem zborovanju na Cvenu pri Ljutomeru. Poudaril je: “Praznovanje 60. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda je priložnost, da se zavemo korenin slovenskega uporništva, ki se je pričelo že v 19- stoletju in ki je pripeljalo do samostojne države Slovenije. To je hkrati dokaz mladim, da smo se tudi v preteklosti znali odločati...” V Panorami lahko preberemo, da so bili prvi talci v Sloveniji ustreljeni v Radohovi vasi 28. aprila +942. To je dokaz, da se pozablja na Štajersko. Ali Štajerska ni del Slovenije? Zagotovo je v kakšni knjižnici knjiga “Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih”, v kateri najdemo zapisano, da je bilo 30. julija 1941 ustreljenih devet fantov iz Krškega in dekle iz Griž, 10. avgusta 1941 je bilo ustreljenih 6 talcev v Miklavžu na Dravskem polju, med njimi dva Savinjčana, Alojz Jereb in Ivan Plaskan, talce so streljali 24. in 25. avgusta 1941 v Mariboru. Med talci je bil ustreljen Slavko Šlander itd. Spomnimo se 27. decembra 1941, ko je bila ustreljena večja skupina iz Žalca. Med njimi Janko Herman, rojen 13- 12. 1924. Domov je poslal pismo, v katerem je zapisal: ' Jutri je moj god in jutri me bodo ustrelili.” Janko Herman je bil 15. oktobra 1939 na občnem zboru naraščajskega odseka Sokola Žalec izvoljen za gospodarja odseka, za načelnika Odseka pa Vilko Štamol, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko, se nato predal zaveznikom in se kot član obveščevalne službe, kot radiotelegrafist, vrnil na ozemlje Slovenije, kjer je bil ubit leta 1944 v spopadu z Nemci. Mati Janka Hermana je bila 10. avgusta 1942, v transportu 333 žena, odpeljana v Auschwitz, kjer je umrla decembra 1942. Oče Jože je umrl v Dachau. Besede Vladimirja Miloševiča, komandanta teritorialne obrambe, v Večeru (23. maja 2001) potrjujejo večkrat pozabljeno misel, da je bila Štajerska vseskozi pokončna. Dejal je: “Ljubljana zlepa ne bo priznala, da se je v Mariboru vse skupaj začelo in uspešno končalo, pri čemer mislim tako na pekrške dogodke kot na vojno. Imamo vse podatke, koliko aktivnosti je bilo v vzhodnoštajerski in celjski pokrajini ter v drugih pokrajinah. Mirno lahko rečem, da je bilo v našem predelu kar kakšnih sedemdeset odstotkov vojaških aktivnost, v vsej preostali Sloveniji pa trideset odstotkov. Težko bo kdo priznal, da so Štajerci že drugič pričeli uspešno braniti domovino, tako kot general Maister že enkrat prej, in da je imel Maribor pri tem obakrat najpomembnejšo vlogo.” Spregovoril je ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije in s tem opozoril tudi na temelje, ki so bili postavljeni pred šestdesetimi leti. Besede poveljnika pokrajinskega štaba TO za vzhodno Štajersko Vladimirja Miloševiča moramo potrditi. Leta 1991 so bili Mariborčani prvi, ki so z golimi telesi zaustavili tanke JLA in postavili prve temelje za novo državo. 23. in 24. maja 1991 so si v Pekarjah nasproti stali teritorialci - slovenska vojska - in JLA-ter izbojevali prvo zmago za samostojno Slovenijo. Bili smo narod revnih in bogatih, preprostih ljudi z eno samo napako, da nismo imeli lastne države. Leta 1991 smo si jo izbojevali in na čelu boja so bili Štajerci, Prekmurci. Nikoli nismo sklonili glave in vedno smo bili prvi, kot Maister, kot mladinci, ki so aprila 1941 zažgali nemške avtomobile, sredi Maribora, ko je Hitler z balkona mestne hiše zahteval: “Napravite mi to deželo nemško!” Dežela je ostala slovenska in leta 1945 je osvobojeni Maribor z istega balkona pozdravil duhovnik XIV. divizije Lampret. Tildi leta 1991 nismo sklonili glave. F-J- Črni topol padel V uradnem listu št. 28 (20. 11.1998) je bil objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dendro-loških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec. Med den-drološke spomenike (dendrologia je nauk o drevesih in drugih lesenih rastlinah) so bila uvrščena tudi nekatera drevesa v krajevni skupnosti Griže. Med njimi sta dva črna topola, od katerih je eden to poletje padel pod silami narave. Topol, po domače jagned, je visoko listnato drevo s cveti v mačicah, katerega seme ima šopek dolgih dlačic. Črni topol ima priostrene nazobčane liste, poznamo pa še beli in kanadski topol. V ožjem seznamu omenjenega odloka je več dreves iz KS Griže: Guzejeva bukev, na severnem pobočju Gozdnika, ki je visoka 31 metrov, njen obseg je 408 cm, premer pa 130 cm. Stara je 180 let, njen lastnik je Viktor Guzej. Pravi kostanj v Pongracu, visok je 19,5 metra, njegov obseg je 593 cm, premer pa 189 cm. Star naj bi bil 200 let. Pirnatov topol v Grižah (črni topol - populus nigra) stoji ob Artišnici, na parceli Marije Pirnat, visok je 25,5 metra, njegov obseg je 464 cm, premer pa 148 cm. Ocenjujejo, da je star sto let. Lastnica se boji, da se bo kmalu podrl. Črni topol v Grižah je stal ob kapelici (Naprudnikova kapela) ob cesti Griže - Zibika. Visok je bil 26,5 metra, njegov obseg je meril 490 cm, premer pa 156 cm. Star naj bi bil sto let. Lastnica Marija Žagar iz Griž ocenjuje, da naj bi bil topol star 150 let, približno toliko je namreč stara tudi kapela. Topol je 29- julija 2001 med 14. in 15. uro podrl veter. Ostali smo brez čudovitega naravnega spomenika. Topol je v ljudskem izročilu obredno drevo, ki označuje križišča poti in opozarja na umrle osebe ali izredne dogodke. Zakaj sta stala omenjena kapela in topol ob cesti, ni več znano. Na tem topolu je ob osvoboditvi, 9- maja 1945, plapolala slovenska zastava. Frida Mirt se spominja, da je tega dne zagledala na vrhu drevesa slovensko zastavo in se razveselila, saj je bil to znak, da se bo oče vrnil domov. F. J., foto: Franc Kekec <•. V-. -.0 l'"' *<,, i Padli topol Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 Krajani Železnega obnovili kapelo V Galiciji pod klancem, preden zaviješ k farni cerkvi, stoji tako imenovana Želeska kapela. Zgrajena je bila leta 1914 in je posvečena Srcu Jezusovemu. V njej je bilo do lanskega leta čudovito umetniško delo - kip, ki je bil ukraden ravno na dan pred prvim svetim obhajilom. Krajani so se v letošnjem lem odločili, da kip Srca Jezusovega nado- mestijo z drugim, ki ga je izdelal domačin g. Alojz Podvršnik. Obenem so kapelo tudi obnovili (na posnetku), saj so jo naravne sile od leta 1981, ko je bila nazadnje obnovljena, močno poškodovale. Pri obnovi so z delom in denarnimi prispevki sodelovali prav vsi krajani Železnega. Blagoslov kapele, ki ga je opravil častni dekan žalske dekanije g. Branko Zemljak, je bil ob priliki Lepe nedelje, ob prazniku sv. Jakoba. F. I. Braslovče Sklenili smo, da bomo “potovali” po dolini. Bili smo na Vranskem, danes pa pojdimo v Braslovče. Polistajmo po nekaterih zapiskih in knjigah. O Braslovčah je zbranega veliko materiala. Franc Kralj je zadnja leta izdal tri knjige o Braslovčah: Monografija Braslovče, Žovnek in Žovneški, Zgodovina športa v Braslovčah. V Enciklopediji Slovenije je zapisano, da so Braslovče naselje, ki leži v severovzhodnem delu Celjske kotline pod severovzhodnimi obronki Dobrovelj. Zapisano je, da so Braslovče staro trško naselje s kmetijskim zaledjem. Prvič se omenjajo 7. aprila 1140. leta v zvezi s tamkajšnjo prafaro. Mimogrede: prafara je na desnem bregu Savinje segala vse do Prebolda in Griž, do Trbovelj, današnjega Tabora in Vranskega. Dokument dokazuje, da se cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah omenja že leta 1140. Ivan Stopar je ob tem dokumentu zapisal: “.. .Cerkev je takrat potemtakem bržčas že dolgo stala, na kar kaže njeno ime, ki tudi v nemški obliki razodeva slovenski izvir.” Stopar poudarja, da moramo v Braslovčah iskati sedež najpomembnejšega zgodnjesrednjeveškega krščanskega kulturnega središča na območju Savinjske doline. Zelo obširno je Braslovče predstavil prof. Milan Natek v Krajevnem leksikonu Slovenije. Podrobno je predstavil geografsko lego kraja. Poudaril je, da je kraj v precejšnjem prometnem zatišju. Opisal je šolstvo, kmetijstvo. Braslovče ležijo na ozemlju Spodnje Savinjske doline med Dobrovljami (na zahodu) in Celjem (na vzodu) ter Ložniškim gričevjem (na severu) in Mrzliškim pogorjem (na jugu). Prebivalci Braslovč so Savinjčani. Način življenja Savinjčanov so zaznamovale prostrane kmetijske površine, ki so obdajale tudi Braslovče. Do konca druge svetovne vojne je bil Savinjčan trdno navezan na kmetijstvo, furmanstvo, hmeljarstvo, zaposlitve v nekmetijstvu. Prodaja pridelkov na tržnicah v sosedstvu dviga in utrjuje življenjsko raven Savinjčanov, kar se kaže v razvitem kmetijstvu in uveljavitvi sodobnih agrotehničnih ukrepov ter nagli uveljavitvi civilizacijskih ukrepov. Savinjčan je bil nagnjen k omiki in izobraževanju, naročanju Mohorjevih knjig. Leta 1910 je bilo v Braslovčah 231 udov Mohorjeve družbe. Leta 1914 pa 245 udov, med njimi Ljudska šola v Braslovčah, Ljudska šola v Letušu in Ljudska šola v Orli vasi, Bralno društvo, najbolj priden učenec in učenka iz Ljudske šole Braslovče, Letuš in Orla vas. Gospodarski razcvet s hmeljarstvom je v Savinjčanu utrjeval njegovo klenost, narodno zavest, prebrisano preudarnost, samozavest, ponos, svetovljansko razgledanost in gosposkost, varčnost in gospodarsko preračunljivost. K besedam prof. Nateka dodajmo še besede dr. Antona Trstenjaka: “Savinjčan ni ohol, pač pa resnično ponosen in samozavesten. ... Klečeplaztva ne pozna.” Savinjčan ni škrt, kot je eden izmed razpravljalcev ugotavljal na predavanju o dediščini in turističnih društvih, 5. julija 2001 v Žalcu. Kmečki dom Savinjčana je mogočen, kar predstavlja “marof” s širokim napuščem, kmečka sušilnica in kozolec -toplar. Savinjčanu je bil kmečki dom že od nekdaj v ponos in odsev njegovega značaja. Toplar je mogočen, širok, odprt, kot je njegova dolina, njegov ponos in izraz njegovega-značaja. Kozolce v Braslovčah in okolici so popisah učenci Osnovne šole Braslovče. In kako so izgledale Braslovče pred letom 1848, ko se je na Štajerskem izvajala posebna anketa? V anketi se omenjajo akti o trških pravicah: akt nadvojvode Karla z dne 17. avgusta 1570 in z dne 21. julija 1573 ter cesarja Ferdinanda z dne 15. marca 1834. Po privilegiju cesarja Ferdinanda iz leta 1840 so imele Braslovče 4 privilegirane sejme: v ponedeljek pred sv. Matijem, v petek pred cvetno nedeljo, v sredo pred vnebohodom in v ponedeljek pred sv. Matejem. Vsako sredo je bil tedenski sejem. Anketa navaja, da so bili v kraju trije ranocelniki, ki so imeli svoje lekarne. V Braslovčah je okoli leta 1840 delovala trivialna šola z dvema razredoma, ki jo je obiskovalo 140 otrok. Okoli leta 1840 je imela trška občina Braslovče eno veliko in dve majhni brizgalni, tri požarne lestve, devet vodov, devet škafov, tri velike požarne kavlje, dve svetilki in en kramp. Zavarovanih je bilo 32 hiš pri tržaški zavarovalnici. In kako so izgledale Braslovče okoli leta 1905? Pod Braslovče je spadal trg in 17 vasi. Tu je živelo 2854 moških in 1500 žensk, med njimi je bilo 2800 Slovencev in 48 Nemcev. Razen dveh so bili vsi katoliki. Delovala je 3-razredna šola, imeli so zdravnika, živi-nozdravnika, dve babici, delovala je požarna bramba, tu je bila orožniška postaja, pošta in brzojav. V Letušu in Orli vasi je delovala enorazredna šola. Pošta je bila ustanovljena leta 1866, prvi brzojav je iz leta 1888. Pošto je vodil J. Pauer, župan je bil Vinko Brišnik, ki je bil tudi načelnik požarne brambe in gostilničar, delovalo je bralno in pevsko društvo. V Letušu je vodil c. kr. poštno pobiralnico Rado Sem, poslovodja trgovine N. Zeiner & sin v Letušu. In drugo leto bo sto let, kar je leta 1902 baron Cnobloch za potrebe žovneške graščine v mlinu v Podvrhu zgradil majhno turbino, ki je gnala dinamo moči 10 kw in 220 v. Napravo je opremil z akumulatorsko baterijo zaradi nestalnosti dotoka vode. Franci Ježovnik Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: NOVEM-CAR-INTERIOR-DESIGN-PREHODNI-POKAL-ZA-KAKOVOST-LESENE-OKRAS\E-OBLOGE-ZA-AVTOMOBILE-AUDI-MERCEDEZ-ROVER-B.MW. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Vinko Mauer, Andraž 39, Polzela; 2. Aloji Zvonar, Zgornje Roje 8, Šempeter; 3. Katja Karničnik, Brode 17, Vransko. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja IVOVEM CAR INTERIOR DESIGN, d. O.O., Ložnica 35, Žalec, v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je AVTO CEIJE, D. D., Ljubljanska cesta 11, Celje. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 17. septembra 2001 avgust2001 ŽIVIMO 2 ZEMLJO SEPTEMBER - KIMAVEC Ako je Matevž vedren (21.), bo prijetna jesen. Če Mihael v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji. Če na Miholovo sever vleče, vehko zimo in sneg obleče. Če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela vehko moč. Kadar prve dni kimavca pogostoma grmi, bo dosti tepkov-ca, pšenice in rži. Kakršno vreme na malo mašo kane, tako trideset dni rado ostane. Kdor po mah maši kosi, ta za pečjo suši. Kdaj so po luni primerni dnevi za: 1. september 2. cvet 3. cvet, hst 4. hst 5. korenina, hst 6. hst 7. plod 8. plod, korenina 9- korenina 10. korenina 11. korenina 12. cvet 13. cvet, list 14. hst 15. plod 16. - 17. plod, korenina 18. korenina 19. korenina 20. korenina, cvet 21. cvet, list 22. hst 23. hst 24. plod 25. plod 26. plod, korenina 27. korenina 28. korenina 29. cvet ÜL_ cvet OKRASNI VRT Kdor ima vsaj nekaj vrtnih površin, ne more tarnati nad dolgim časom. Če skrbimo za zelenjavni vrt, smo redno oskrbljeni z zelenjavo, s tem pa tudi z zdravjem. Z redno nego in urejanjem okrasnega vrta skrbimo za urejeno okolico prebivališča, kar ugodno vpliva na človekovo počutje. Za urejenost je sicer potrebno marsikaj postoriti, vendar pa urejena okolica prijetno vpliva na naše počutje. Septembra moramo redno kositi domače travne površine, da se ne razbohotijo travni pleveli in vrste trav, ki preraščajo pritlehne in plazeče vrste. Proti koncu meseca lahko na starejše trate že potrosimo preperel kompost, sicer pa konec oktobra. Sedaj je tudi najprimernejši čas za setev novih travnih površin. Za pomlajen in razširjen nasad trajnic še vedno uspešno režemo potaknjence. Z delitvijo koreninskega šopa raz- množujemo tudi odrasle trajnice, ki jih želimo imeti več ali jih želimo razredčiti, če sp se že preveč razrasle. Nujno je, \ da razmnožimo vse vrste trajnic, ki cvetijo zgodaj spomladi. Take cvetice so: srčki, divjakovec, lupina, anemona, pa ; tudi vse nizke potonike. Med trajne cvetice smemo šteti ' tudi čebulnice: vse vrste lilij, narcise, perunike... Zimzelene drevnine so nehale rasti, zato jih septembra lahko presadimo, vendar pazimo na vlago in po potrebi zalivamo. Do zime naj se korenine dobro vrasejo. Dvoletnice še enkrat presadimo na mesto, kjer bodo cvetele spomladi. Ko je prvo najmočnejše cvetenje minilo, lahko nekatere balkonske in okenske cvetlice (pelargonije, bršljanke, fuksije...) porežemo in poganjke uporabimo za nadaljnje razmnoževanje. Najbolje se vrastejo mladi, neoleseneli poganjki, ki naj imajo najmanj 2-3 kolenca. Zaradi boljše oskrbe z vlago je najbolje, če jih do takrat, ko se ukoreninijo, prekrijemo s plastično vrečko, nato le-to odstranimo in potaknjence utrdimo. Pazimo, da pred slano zavarujemo gomolje begonij, če jih želimo imeti še drugo leto. ZELENJAVNI VRT V zelenjavnem vrtu je tudi v tem mesecu veliko dela. Nekatere vrtnine dozorevajo in jih pobiramo. Sedaj je čas za spravilo ranega korenčka, da nam ne popokajo koreni, pa tudi zelja, kjer so glave ponekod že počile. Vse dozorele rastline in rastlinske odpadke poberemo in zložimo na kompost, bolne pa sežgemo, da se ne širijo bolezni. Prazne gredice plitvo prelopatamo in zasejemo. Motovilec, ki smo ga zasejali konec prejšnjega in v začetku tega meseca, bomo pobirali še pred zimo. Špinača se bo do hladnih zimskih dni še dovolj razrasla, da bo lahko prezimila, prav tako tudi zimska solata. Radič - zeleni solatnik porežemo, da ne bo razvil preveč listov, ki pod snegom zgnijejo. Uidi sladkorni glavnati radič še redčimo, saj le ob dovolj prostora rastlina razvije lepe glave, ki dobro prezimijo, spravljene v kleti. Kitajski kapus redčimo na končno razdaljo 20 cm med rastlinami. Gomoljni zeleni odstranjujemo spodnje poganjke, če hočemo, da oblikuje lep gomolj. Listno zeleno pa obelimo tako, da ji zemljo prigmemo k listnim steblom, vendar jo moramo potem v kratkem porabiti. Stare rastline jagod uničimo in na nezapleveljeno gredo posadimo mlade zdrave rastline. V tem mesecu še lahko razdelimo korenike rabarbare in zasnujemo nov nasad. Zelenjave, ki jo bomo shranili, ne pobiramo prehitro, razen tiste, ki jo bomo shranili v zamrzovalno skrinjo, v katero vložimo mlado korenje, Uste mangolda ah bhtve, zelen peteršilj, mlado kolerabico, cvetačo, brokoli...Če zdravi plodovi paradižnika ne dozorijo do prve slane, jih potrgamo in spravimo v shrambo, kjer se kasneje obarva- I jo na svetlobi. Iddi potrgana paprika nam lahko v shram- j bi na hladnem služi še cel mesec. Ta mesec lahko že posejete prezimno vrsto radiča sorte j grumulo verde zeleni ah rumeni. Slednji ima bolj nežne ; Uste, oba pa dobro prenašata naše podnebje. Martina Zupančič, univ. dipi. kmet. ing. Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9,00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 NA ZALOGI TRAKTORSKE GUME: Podjetje m inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Režka cena 27, 3312 Prebold tel.: 03 705 30 12, faks: 03 705 30 13, GSM: 041 678 775 S pleveli na vrtu v poletju Pri gojenju rastlin imamo opravka s pleveli skozi vso rastno dobo. V poletju, ko začne rast kulturnih rastlin pojemati, rastne razmere pa se spreminjati na slabše zaradi pomanjkanja hranil, vlage in poletne vročine ali česa drugega, nastane priložnost za razrast skromnejših in bolj trdoživih plevelov. Po zaslugi trdoživosti in večje sposobnosti črpanja vlage in hranil s tal in velike sposobnosti razmnoževanja je obraščeno tudi marsikatero nerodovitno zemljišče. Večjo moč razraščanja plevelov zasledimo na opuščenih rodovitnih zemljiščih, ki so običajno v neposredni bližini obdelanih površin. Večja ah celo velika razrast plevelov v okohci ima za posledico večji pojav plevelov tudi na vrtovih in kmetijskih površinah. Bližje ko so virom, tem večja je ogroženost in tudi gospodarska škoda. Uničevanju virov zapleveljevanja se pri nas kljub zakonskim predpisom posveča premalo pozornosti. Poletje je primeren čas za preprečevanje vnosa novih kali v zemljo in uničevanje predvsem večletnih plevelov. Stopnjevanje zapleveljevanja pridelovalnih površin je nevarno in lahko celo ogrozi gojene rastline. Moč in premoč plevelov smo lahko opazovali v nekaterih hmeljiščih v lanskem letu, ko so se kljub hudi suši pleveli tako razrasli, da so celo nadvladali hmelj. Posebno močno so se razvile rastline bele metlike. Šaljivci so omenjali motorno žago, saj se jih ni dalo izpuhti niti posekah s srpom. Pleveh imajo v primerjavi z gojeno rasthno nekatere bistvene prednosti. Običajno se jih pojavi več, po lastnostih različnih vrst hkrati. Nekateri rastejo hitreje, imajo močnejši koreninski sistem, obrodijo veliko semena, ki ne izgubi-kalivosti, četudi ne dozori popolnoma, tudi v ugodnih rastnih razmerah ne vzkali vso hkrati, v neugodnih in neprimernih razmerah pa nekatera ohranijo kahvost tudi več desetletij, kot na primer ptičja dresen (nad 5o let), ki je na srečo tudi užitna in zdravilna rastlina, ah ščavje (nad 70 let), ki pa je za Živah strupeno. Mnogi pleveh so tudi gostitelji za bolzeni in škodljivce ali pa hrana za voluharja (slak, osat, regrat) in tudi s tega stališča nezaželeni. Če imajo podobne lastnosti kot gojena rastlina, je to dodatna ovira za uničevanje, bodisi mehanično ah kemično s herbicidi. Na vrtu uničujemo plevele večinoma z obdelavo. Trajne plevele, tako imenovane korenince, je mehanično težko uničiti. Uničevanje lahko traja tudi leta in zahteva vehko doslednosti. Največ uspeha se doseže z izčrpavanjem (spodrezovanje in izkopavanje na 5-10 dni, slak, osat, regrat, ščavje), izvlačenjem in izsuševanjem rastlin in živic ah zao-ravanjem (zakopavanjem) vsaj 25 cm globoko (pirnica) in podobno. V času cvetenja so trajni pleveh najbolj občudjivi na poškodbe. Posamezne in posamično jih lahko uničujemo tudi s herbicidi tako, da s sredstvom ne zadenemo gojenih rastlin. Najbolj temeljita in v skrajnosti uporabna metoda pa je, da zemlje ne obseje-mo, ampak jo le obdelujemo, orjemo in kultiviramo, 1 do 2-krat letno. Ko površina ozeleni, poškropimo z ustreznim (totalnim) herbicidom. Pri tem načinu razpleveljevanja zemlje uničimo tudi vehko semenskih plevelov oz. semen, ki so v zemlji živa čakala na ugodne razmere za kalitev in rast. Po očiščenju zemlje je priporočljivo površino gosto obsejati in tudi s tem onemogočiti razrast in širjenje plevelov. Za zatiranje plevelov v vrtni trati v poletju je nekohko manj možnosti kot na obdelanih površinah. Uporaba kemičnih sredstev, herbicidov zaradi bivanja na vrtu, morebitnih plodov in Živah ni sprejemljiva oz. ni dopustna. Tako lahko plevele odstranjujemo le s pletvljo in košnjo ter skrbjo za krepko in zdravo rast trave, in sicer tako, da redno kosimo, dognojujemo z dušikom in po potrebi tudi zalivamo. Največ preglavic v vrtni trati pa povzroči pojav travnih plevelov, kot so muhviči, srakonja, kostreba in podobni, proti katerim se lahko borimo le tako, da jim preprečimo semenitev (če se že pojavijo), da ne zanašamo v trato plevelnih semen (kompost, gnoj), v manjšem obsegu pa tudi s pletvija in skrbjo za dobre rastne razmere trave, saj se le-ti pojavijo običajno v sušnem obdobju, ko je rast trave že več ah manj prizadeta, in na slabših rastiščih. Večinoma so enoletni in preminejo, vendar ne brez posledic na ruši. Za ohranjanje čistega vrta (brez plevelov) se poleg odstranjevanja in uničevanja le-teh da vehko (največ) storiti s preprečevanjem vnosa semen in klic na vrt oz. v zemljo. Pri tem je zelo pomembno, da plevele uničimo preden bi semenih, če pa se to že pripeti, pa le-teh ne vržemo na kompost, ampak v smeti oz. na kup, ki bo ležal v oskrbi več let. Podobno kot z nezrelim kompostom si v zemljo na vrtu zanesemo vehko semena in klic plevelov tudi z nepreležanim hlevskim gnojem, ki bi naj zorel vsaj par mesecev, ah pa gnojem s kupa, ki je močno poraščen z raznimi pleveli. Pri uporabi tega se posebej pazimo živic slaka, pirnice, osata ipd. Te odstranjujemo tudi pri vsaki obdelavi zemlje na vrtu. Plevelna vegetacija se tekom časa tudi spreminja. Znanim plevelom se pridružujejo novi ah vsaj manj znani. V zadnjem času sih na kmetijske površine, pa tudi vrtove, kanadska hudoletnica, imenovana tudi “konjska smrt”. Rasthna je dvoletna in na daleč po videzu podobna kamihci, le da je precej višja. Razvije močne šopaste korenine in jo je težko izpuhti. Zadovolji se z najbolj skromnim rastiščem, na dobrem pa pokaže svoj notranji naboj. V Savinjski dolini se precej širi. K temu je pripomoglo nekontrolirano razraščanje po divjih rastiščih in semenitev ter raznašanje semena z vetrom na vse strani. Če ne bi povzročala težav, bi jo sprejemali z večjim ah celo velikim veseljem, kot mnoge druge, ki s svojim cvetjem krasijo in lepšajo poletje. K sreči pa tovrstne težave občuti vedno manj ljudi, če nam je to lahko v tolažbo. Žal pa se dogaja tudi obratno. Tildi nekatere kmetijske površine, med katerimi prednjačijo hmeljišča, so škodljivo in nespodobno zaplevel-jene, a se stvari v mnogih primerih že obračajo na bolje. Milan Veronek Sumljivi sodi v Preboldu Na osnovi informaci), da se v najeti garaži Zadružnega doma v Preboldu nahajajo ukradeni predmeti, so policisti sredi avgusta pri preiskovalnem sodniku dobili nalog za preiskavo garaže. Ta pa jih je pripeljala do presenetljivega odkritja. Ker najemnik ni bil prisoten, so v garažo vstopili nasilno. V njej so našli 200 sodov, v vsakem je bilo po 50 1 anhidime ocetne kisline, ki se sicer uprablja za proizvodnjo barv ter v usnjarski in kemični industriji, je pa tudi ena od 22 sestavin za izdelavo drog. Policisti prodajo anhidrida enačijo s prodajo mamila. Za sto kilogramov heroina je potrebnih 250 kilogramov anhidridne ocetne kisline, dobički pri tem poslu pa so izjemni. Liter te kemikalije stane pri prvem prodajalcu okoli 150 tolarjev, njegova cena pri danaljnji prodaji pa naraste na kar 3 000 tolarjev. Iz dokumentov so policisti razbrali, da je bila kislina iz Prebolda uvožena že lani iz Italije, in sicer za lažno navedenega uporabnika. Osumljenec, 30-letni B. F. naj bi vedel, da je namenjena za ilegalno proizvodnjo mamil, saj je zakrival sledi za anhidridom. Le-tega so poklicni gasilci iz Celja po najdbi prepeljali v skladišče Cinkarne Celje. Kot so povedali na tiskovni konferenci generalne policijske uprave, je to druga takšna najdba na območju Slovenije. Nekaj manj kot 10 ton anhidrida je bilo lani najdenih v Mariboru, razen enega pa se v preiskavi preboldskega primera pojavljajo iste osebe. Policisti nadaljujejo s preiskovanjem. Nevarne ceste V zadnjih dveh mesecih so se številne prometne nesreče zgodile tudi na cestah Spodnje Savinjske doline. V ponedeljek, 30. julija se je nekaj po 1. uri na lokalni cesti v (c)eščah smrtno ponesrečila 48-letna kolesarka U. V. iz Dolenje vasi, ki se je peljala iz Griž proti Svetem Lovrencu. V (c)eščah je zapeljala levo preko betonske škarpe in padla v strugo potoka, pri čemer se je tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče podlegla poškodbam. Glede na to, da vse do sredine septembra na našem območju poteka obiranje hmelja, zaradi česar je na cestah veliko traktorjev, in da se pričenja novo šolsko leto, policisti voznike in vse ostale udeležence v prometu pozivajo k še večji previdnosti. Otroci bodo na poti v šolo razigrani, prometne razmere pa že poslabšuje tudi jutranja megla. V SPOMIN 6. julija je minilo sedmo leto hude žalosti, kar nas je zapustil naš ljubljeni sin ROBI KOPRIVA iz Žalca (6. 7. 1970 - 6. 7. 1994). Vsem, ki se ga še spominjate, mu prižgete svečko in z dobro mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. V SPOMIN VIKIJU ELLERU 7. septembra 2001 minevajo tri leta, kar je usoda tako hotela, da tebe nam je vzela. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče ob njegovem grobu. Gelca in hči Spela z družino Požari V letošnjem poletju je bilo na območju Spodnje Savinjske doline kar nekaj požarov. Večkrat je zagorelo zaradi samovžiga sena. V petek, 6. julija je v Jeronimu pri Vranskem zagorelo gospodarsko poslopje, veliko 33 X 6,5 m, last F. 0.. Ogled so opravili policisti urada kriminalistične policije celjske policijske uprave. Kot kaže, je zagorelo zaradi samovžiga sena. V pozam je v celoti zgorelo ostrešje, okoli 40 ton sena, poškodovanih pa je bilo tudi več kmetijskih strojev. Pri gađenju je sodelovalo 48 gasilcev okoliških prostovoljnih gasilskih društev, skupno materialno škodo pa ocenjujejo na okoli 15 milijonov tolarjev. V akcijo pomoči se je poleg krajanov takoj vključila tudi župnijska karitas Vransko in v nekaj dneh zbrala kar 2 milijona tolarjev. Zaradi samovžiga sena je v torek, 17. julija, okoli 18. ure izbruhnil požar na 36 x 8 m velikem gospodarskem poslopju na Polzeli, last A. B„ Zgorel je del ostrešja, ogenj je poškodoval napravo za transport sena, 350 m? sena pa je delno zgorelo, delno pa je bilo uničeno od gašenja. Materialno škodo ocenjujejo na okoli 7 milijonov tolarjev. V sredo, 18. juija je okoli 1. ure zagorelo tudi na gospodarskem poslopju v Presarjah, last S. R.. Po prvih ugotovitvah je neznanec ogenj podtaknil, požar pa je uničil ostrešje, približno 5 m' rezanega lesa in 50 m3 bali-ranega lesa. Po nestrokovni oceni je nastalo za okoli 3 milijone škode. Po ugotovitvah policistov je bil podtaknjen tudi požar, ki je v petek, 3- 8. okoli 22.20 ure izbruhnil na kozolcu, velikem 12 x 6 m, v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Poleg kozolca je zgorela vsa kmetijska mehanizacija, okoli 4 tone sena in 10 ton korzue. Požar je gasilo 93 gasilcev okoliških društev. Škodo ocenju- Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN STANKU TRATNIKU iz Šempetra (18. 4. 1931 - 8. 9. 1998) Hvala vsem, ki se ga spominjate ali ga obiščete na grobu in mu prižgete svečke. Žalujoči vsi njegovi Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je ... V SPOMIN IVANKI ROJSEK iz Založ pri Polzeli. 30. avgusta mineva leto dni žalosti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki jo nosite v srcu in obiskujete njen grob. Vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in strica IVANA PLAUSTAJNERJA iz Dobriše vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili k njegovem zadnjem počitku. Posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Radu Rotarju in g. Ivanu Jurhaiju, kanoniku g. Francu Zdolšku iz mariborske škofije, cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru iz Petrovč, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Vsi njegovi jejo na 10 milijonov tolarjev. Dan kasneje je zaradi pregretja ventilatorja zagorelo v sanitarijah Doma upokojencev Polzela, Ogenj so pogasili zaposleni, nastala pa je škoda v višini okoli 50.000 tolarjev. V sredo, 25. julija, so imeli požar tudi v Garantu na Polzeli, in sicer v skladišču gotovih izdelkov. V celoti je bil uničen prostor, namenjen za malice in del zunanjega dela skladišča. Po prvih ugotovitvah naj bi do požara prišlo zaradi pregretja grelnika vode, ki je eksplodiral. Delavcem so pri gašenju pomagali okoliški gasilci. V ponedeljek, 30. julija je ob pol enih ponoči strela zanetila požar na gospodarskem poslopju v Zahomcah pri Vranskem. Zgorel je celotni zgornji leseni del 17 X 13 m velikega objekta z okoli 10 tonami sena in ostrešjem. Domačini so še pravočasno rešili 20 glav živine ter kmetijsko mehanizacijo. Materialna škoda znaša okoli 6 milijonov tolarjev. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza kane iz oči. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi ljubega moža, atija, sina in brata FRANIJA OBREZA iz Pemovega (22. & 1957 - 17. 8. 2001) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in krajanom Pernovega, posebej še: Oblakovim, Pavličevim, svakinji Jelici, Romanu Tkavcu, Vebrovim in Pečnikovim. Hvala upravi CMC Celje in sodelavcem kamnoloma in baze. Posebna zahvala Srečku Videnšku in Vaniju Ašenbergerju. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Tončke Čečeve, sodelavkam OE Hudinja in ga. ravnateljici Vrbovškovi ter učiteljem in učencem OS Petrovče in POS Velika Pirešica. Posebej hvala dr. Đuriču in ga. Milki ter sestri Cvetki Grm za lajšanje bolečin. Hvala govornikoma g. Andreju Križanu in Branku Stefančiču ter Kristjanu za odigrano Tišino, patru Viktorju Arhu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, MS Žalec in gostišču Volk. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala, ker ste nam pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Milena, hčerke Melita, Maja in Tamara, mama Jožica, ata Franc, brata Božo in Jože z družinama, sestra Cvetka z možem Francijem, nečakinja Lubi z Zdravkom ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti ljubljene mame, babice in prababice NEŽKE ŠTANCER z Vranskega (14. 1. 1915 - 3. 8. 2001) se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje sorodnikom, prijateljem, znancem, krajanom in bivšim sodelavkam Banke Celje. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala osebju Zdravstvene postaje Vransko za nudenje pomoči ob vsakem času. Hvala tudi osebju endokri-nološkega oddelka Bolnice Celje za zdravljenje in nego v zadnjih urah. Hvala g. Dorčiju Pečovniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost in tolažbo. Še enkrat hvala vsem, ki se je boste spominjali. Žalujoča hčerka Metka Semprimožnik z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in ata STANKA KUPCA iz Sv. Lovrenca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sorodnikom, sosedoma Slavku in Tončki ter Danici in Bogdanu Grabner. Hvala župniku g. Serecu za opravljen obred, g. Hermanu za poslovilni govor, pevcem, godbi, Zvezi borcev in gasilskemu društvu Sv. Lovrenc. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sin Silvo z ženo Nušo ter vnuka Boštjan in Denis 30 avgust2001 Kronika Savinjske doline MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI Zoran Atelšek, s.p., odjavljam mizarske storitve na terenu PRODAM MOTORNO KOSILNICO GRILLO 4003, širina kose 86 cm, s frezo z dnem 9- 8. 2001. in OBIRALNI STROJ ALLEYS, tip 2F 1. Informacije na telefon: 041 707 811 (Rehar). Zahvale POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA za septembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do srede, 19. septembra. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižije Ilc, Braslovče tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90 TEL. 063 572 00 03,572 06 60, 700 06 40 ZAHVALA V 53. letu nas je zapustil dragi mož, ati in brat STEFAN NEUHOLD iz Liboj. Hvala sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem sosedom za denarno pomoč. Hvala sindikatu KILI Liboje in sodelavcem. Zahvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in gospodu Mlinariču za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Trezika, hči Petra, sinova Matej in Boštjan, sestra Kata in brat Jože z družinami Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ne ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 10. avgusta je minilo leto dni žalosti in tihega spomina na našega dragega moža, očeta in starega očeta VINKA ŽOHARJA iz Prebolda. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ter se ga z lepo mislijo spominjate. Zena Ivanka ter Sonja in Vinko z družinama Plima zbriše vse sledi v pesku, sonce skrijejo oblaki, dan prežene noč. Tvoje življenje pa je zapustilo mnogo sledi, ki se jih opazi na vsakem koraku. Minilo je leto, vendar si še vedno tu ... V SPOMIN 31. julija je minilo leto globoke žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, ati, sin, svak in stric MIRAN MIKLAVŽIN. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ohranjate v srcih njegovo dobro voljo in prižgete svečko v spomin. Vsi njegovi Takrat, ko zasumijo domači gozdovi, ki v krošnjah dreves svojo pesem pojo, in ko zadonijo še pesem slovesa zvonovi, takrat se zavemo, da to je zadnje slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža VINKA BREJCA iz Gregorčičeve 7, Žalec se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, predvsem sosedu Janezu za nesebično pomoč. Hvala Zdravstvenemu domu Žalec, dr. Kobalu in za vso skrb in požrtvovalno delo patronažni sestri Idi ter govorniku, g. župniku in pevcem za odpete pesmi. Prav tako hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala. Pogrešali te bomo! Žena Hela in vsi, ko smo ga imeli radi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav že v grobu spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata VILIJA KELNERJA iz Liboj 71 (14. 6. 1933 - 23. 7. 2001) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in denar. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, godbi Liboje, govorniku g. Antonu Mlinariču, pogrebni službi Ropotar in Miru Klincu, ki mu je izpolnil njegovo zadnjo željo. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Žalujoči: Jelica, Ivi, Zdenko in Branko z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mamice, mame, sestre in tašče VERICE URSIC iz Dolenje vasi 11 (9. 1. 1953 - 29. 7. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala vsem, ki ste jo’ pospremili k njenemu preranemu večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni “Draga naša mama, ne veš, kako hudo je in kako boli, ker tebe med nami več ni ...” ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARICA MIKLAVŽIN, roj. Plaskan, iz Šempetra. Ob nadvse boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in druga namenska sredstva ter za številna izrečena in pisna - sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, predstavnikom Zveze borcev in Rdečega križa, cvetličarni Flora Šempeter, Krajevni skupnosti Šempeter in Pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Polzela za vso nego in pomoč. Vsem, ki ste z dejanji ali sočutno besedo pomagali v najtežjih trenutkih, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Metka z družino in ostalo sorodstvo Žalostni smo, ker smo ga izgubili, vendar Bogu hvaležni, da smo imeli tako dobrega moža in atija. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija TONETA LESJAKA iz Levca (4 6. 1942 - 17. 7. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Djuriču za požrtvovalno zdravljenje, g. patru Manesu za lepo opravljen obred, govorniku g. Tonetu Javorniku za poslovilne besede ter pivovarni Tara iz Maribora. Z bolečino v srcu se te bomo vedno spominjali: žena Cilka, sin Uroš in Aleš z družino. V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, kjer vedno srečna bom. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE PRAPROTNIK, Malezove mame, iz Andraža nad Polzelo 48/a (8. 10. 1902 - 20. 6. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče ter svete maše in za izrečena sožalja. Zahvala velja tudi dr. Hribaijevi za dolgoletno zdravstveno skrb, g. župniku Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikoma in pogrebni službi Morana. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: Terezija, Ivica, Slavka, Janko in Helena z družinami ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA d. - z dolgoletno tradicijo - s konkurenčnimi cenami široko ponudbo storitev in opreme Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 03/571 68 10 ali 710-30-10, GSM: 041/425-620 MISLVGO SMO VAM OB VSAKEM CASE! Kronika avgust2001 POGREBNE STORITVE Ropotar klan p.p. tel.: 700-16-85 GSM: 061 613-269 GSM:Ml 768-906 Starodaška ut. 12, Šempeter Helmuti čas: od 00. do 26. ure ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi moža, očeta in sina MIRANA OBREZA iz Šempetra (1952 - 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Lepa hvala pogrebni službi Ropotar in pevcem iz Šempetra. V teh težkih trenutkih slovesa smo doživeli toliko spoštljive pomoči vseh, ki ste ga imeli radi in cenili njegovo dobroto - vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Agica, hči Brigita, sin Miran in oče Toni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata IVANA GROBELNIKA iz Zabukovice 128/a se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, bolnišnice Slovenj Gradec, zdravstvenega doma Žalec, godbi Zabukovica, pevcem in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Veronika, sinovi Roman, Januš in Sandi z družinami, sestra Pepca in brat Darko z družinama Dela, ki z ljubeznijo so narejena, ne minejo kot življenje naše. So v ljudeh, ki jih ob slovesu dvignejo v višine. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata, in tasta JANEZA ŠKRABETA iz Latkove vasi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče in za tako številno spremstvo v njegov zadnji dom. Zahvala velja tudi govornikom, gasilcem iz Latkove vasi, Zveze Prebold, g. župniku, pevcem, godbi ter pogrebni službi Ropotar in Tekstilni tovarni Prebold. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala. Zali\joči: žena Draga, hčerki Mira in Teja z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame MARIJE PEVEC s Polzele se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, kolektivu Tovarne nogavic Polzela, Avtohiši Kos in Medobčinskemu društvu Sožitje za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi osebju ZD Polzela, g. župniku Jožetu, pevcem, govorniku, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. V ■ Žalujoči: sin Stanko z družino ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila ljuba mama, stara mama in prababica ZOFIJA MEŽNAR, Catarjeva Zofka, iz Kaple 7. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Vransko, nevrološkemu oddelku Bolnice Celje, Domu ostarelih Polzela in bolnišnici Topolšica za lajšanje njenih bolečin, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, cvetje, sveče, svete maše ter pisno in ustno izraženo sožalje. Hvala g. dekanu in njegovim pomočnikom za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar, kolektivoma MIK Prebold in Hmezad KZ Tabor, gasilcem, zastavonoši, PD Tabor in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. ________________ Vsi njeni_______________ * ZAHVALA Ob smrti dragega moža, brata in strica ANTONA ŠTIFTERJA (28. 1. 1932 - 28. 7. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so se mu poklonili ob zadnjem slovesu, darovali za cerkev in svete maše, cvetje ter sveče. Hvala patronažni sestri in zdravnici, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govornici in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mira in vsi njegovi Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva, ne noči povsod si v srcu z nami Ti. Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli, oh, kako boli, ko Tebe več med nami ni! V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek IVAN PETEK iz Liboj. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob in prižigate sveče. Žena Neža, hčerka Janja z družino in sin Aleš z Lidijo Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN VINKU BABICU iz Žalca. 13. avgusta 2001 je minilo leto dni bolečine, žalosti in resnice, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Tvoji dragi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče ANGELE HRIBERŠEK iz Zabukovice 90/a se iskreno zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sveto mašo. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Inštituta za hmeljarstvo Žalec. Vsem, ki ste počastili spomin nanjo in jo pospremili na zadnji poti, prisrčno hvala. Žalujoči: sin Branko z ženo Ido in Ivan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame FANIKE SEME iz Latkove vasi 74 (1922 - 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste darovali cvetje in sveče, izrazili pisna in ustna sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala TT Prebold, godbenikom, pevcem, PGD Groblja, govorniku g. Hermanu, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najinih dragih staršev STANETA in BERTE REDNAK iz Žalca, Levstikova ulica 5 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Žalujoči: hči Mirjana in sin Stane z družinama avgust2001 Poletni fotoutrip Udeleženci tekmovanja po podelitvi nagrad. Zmagovalec Jože Jerman tretji od desne ob podžupanu Kukovniku in županu Debelaku, ki ima v rokah tudi ribo. Ribarjenje občinskih svetnikov Klub svetnikov občine Prebold je z občinsko upravo organiziral ribiško tekmovanje, ki je bilo nekakšen zaključek polletnega dela in uvod v “občinske” počitnice. Tekmovanje se je odvjalo v preboldskem ribniku, kjer ne manjka postrvi. Za ribiški pribor in pomoč pri organizaciji so poskrbeli člani Društva ljubiteljev ribolova Prebold. Ribiška sreča se je prva nasmehnila županu Vinku Debelaku, z dvema ribama in skupno največjo težo pa je na koncu slavil svetnik Jože Jerman. Kar nekaj svetnikov se je moralo zadovoljiti z eno ali celo nobeno ribo. Seveda je tudi ob te priložnosti prevladalo olimpijsko geslo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Res pa so bile nagrade, ki jih je zmagovalcu in ostalim podelil glavni organizator in svetnik Franc Škrabe, prav zanimive in uporabne. D. Naraglav Časi se res hudo spreminjajo. Grof Herman D. Celjski se je ob obisku na Polzeli zgrozil nad vedenjem svojih podložnikov. Že res, da so ob njegovem prihodu prijazno zaploskali, spoštljivih priklonov, kot se za grofa spodobi, pa ni bilo. Niti enega. Prihodnje leto mora biti drugače, je ukazal organizatorjem Malteških dni in se odpeljal nazaj proti Celju. K. R., foto: T. T. Ribič zadovoljen s plenom V naše uredništvo se je oglasil Ivan Petek iz Žalca, ki je 11. avgusta v Preserskem jezeru potegnil na suho ščuko, težko celih 9 kilogramov, v dolžino pa je merila dobrih 95 cm. Dober ulov, ni kaj! M. C. Petek Ivan s sinom Mitjem in ulovljeno ščuko Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Iliča Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Tu ličnik, Roman Virant, Ivan Jošt. Drago Podgorelec. Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d.. Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Fotografija poletja V junijski številki Utripa smo vas povabili, da nam pošljete kakšno posrečeno fotografijo, ki ste jo posneli to poletje. Odziv je bil bolj skromen, še največ poletnih fotografij so nam prinesli naši sodelavci, ki pa seveda ne pridejo v poštev za nagrado. Naš natečaj zato podaljšujemo do 15. septembra. Dosedaj pa nam je bila najbolj všeč fotografija dveh mladenk. “Ni lepše je mladenke, kot naše je krvi dekle. ” Z otvoritve brunarice RC Ruše Društva upokojencev Petrovče. Foto: Tania Srečanje hroščev Društvo mladih iz Šempetra je pri dvorcu Novo Celje pripravilo srečanje VW vozil - hroščev, ki je trajalo tri dni, udeležilo pa se ga je več kot 70 lastnikov in ljubiteljev teh vozil iz vse Slovenije. Avtomobili raznih barv in zanimivih oblik so privabili v Novo Celje kar veliko radovednežev. Ob tej priliki so pripravili tudi različne igre in paradno vožnjo od Žalca do Prebolda. T. Tavčar Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041/ 783-026 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si Izžrebanci nagradne akcije, bodo objavljeni v septembrski številki Utripa. TEČAJ CPP SE PRIČNE 3.9. ob 16.00 uri Možnost pridobitve vozniškega izpita za A in B kategorijo. Ob začetku šolskega leta nudimo dijakom in študentom poseben študentski popust! Avtošola Čadej, Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 Žalec