TRST, sreda 27. maja 1959
Leto XV. . Št. 125 (1279)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
'tl, StN,& ^10NrECCHISt. 6| n. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — »CUŠOV 7r „P°?rUZn:1Cii fOR,CAJ. Ullca S- pelll«. l-II. - Tel. 33-82 - OGLASI; Od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE • ^a vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir ^ FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun: Založnlitv« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun prt Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
Po včerajšnjem razgovoru med Gromikom in Lloydom
V
popoldne bo v Ženevi prva tajna
seja
k petek
jjerter je obrazložil zahodni načrt o Berlinu
Tajna seja bo brez predstavnikov obeh Nemci j - Bolz predlaga nenapadalno pogodbo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo - Negativna reakcija na oba predloga
V primeru razširitve ženevske konference
Selwyn Llovd je naklonjen sodelovanju FLRJ v Ženevi
■	—	Današnja seja zunanjih ministrov se
•K v ur26 ob 14- uri> ker 80 ministri pozneje odpoto-'"loval	gt0.n	na P°S?eb Dullesa. Danes je pred-
aš .J16 Murville. Gromika je nadomestoval njegov v n. Zorin- ker J® Gromiko odpotoval nekoliko Ttitl. hington.
l začetku seje je Kt Ju1 državni tajnik Her-jjjkoarobno obrazložil za-* 11 načrt o Berlinu. Za Je
govoril
zunanji
vzhodno-
minister
JSC
’>ča
1^'i
W if ! ,
% n Je Predlagal skle-^ n?enaPadalne pogodbe “ Nemčijama.
™,s oajvečje zanimanje je ■ °tnitr 1° 23 sestanek med \ |fj0lri Fn Selwynom Lloy-' ie omogočil sporazum liga . seiah. Važnost današ-^tovaf6 3e torei P° mnenju Metodi sporazum o novi jSatj rtra2g°vorov, kar daje 0 Dr ■ *>ot^0 sedaj prišli v pogajanj, ki bodo pripeljala vsaj do
Uh
®Forn^POrazumov-razui Istpi
in Lloyd sta se
fe,;.Umela
da bodo imeli v petek okoli 16. ure,
Se k t rctcK UK.U11 io. ure, Ua> ta vrnili iz Washing-vv’v-3jno sejo v stanovanju j"l°yda, ki bo predla tej seji ne bosta obeh
državni tajnik C. -!a a ob obrazložitvi 'svo-*i»vij s ■ v sedmih točkah, f Veli’-,?3 *■' Predlogi ne sme-kra 23 dokončne. So ne-bn ,Ineljna vprašanja, ki a v, ba bolje obdelati, uJt bodo lahko spreme-tatem'^.sk-Pn'mi razgovori.
nemštke ustave in ustanovitvi vlade za vso Nemčijo bo Berlin postal prestolnica združene Nemčije.
VII. Ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba, bo bivanje vojaštva štirih velesil podrejeno določbam pogodbe, ki določajo bivanje tujih čet v Nemčiji.
Zatem je Herter pobijal trditve Gromika, da je Berlin sestavni del vzhodnonemškega ozemlja, in je poudaril; 1. Veliki Berlin so leta 1945 skupno zasedle štiri velesile in statut mesta ali njegovega dela se ne more spremeniti brez privolitve štirih. 2. Evropska posvetovalna komisija, ki so jo leta 1943 ustanovile ZDA, Velika Britanija in SZ, se je septembra 1944. sporazumela o okupacijskih področjih v Nemčiji in o upravljanju velikega Berlina. Zapisnik o tem je bil spremenjen juli-
ja 1945, s tem da se je pridružila še Francija
Govoril je še o nekaterih drugih sporazumih, ki določajo skupno odgovornost štirih vrhovnih poveljnikov v Berlinu, in je pripomnil, da je šti-ristransko nadzorstvo prenehalo 1. julija 1948, ko se niso hoteli sovjetski predstavniki več udeleževati sej komanda-ture. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da je kršila sklenjene sporazume, ko je organizirala ločen režim v svojem sektorju Berlina.
«Tako imenovana nemška demokratična republika, je nadaljeval Herter, je enostavna stvaritev Sovjetske zveze. Ta nima nobene oblasti, razen tiste. za katero jo pooblašča SZ. Zaradi tega ne more razpolagati s tem, kar ji Sovjetska zveza ne more dati, in nič ne more biti bolj jasnega nego dejstvo, da Sovjetska zveza ne more razpolagati s celotnim ali z delnim ozemljem velikega Berlina#, Na koncu je Herter izjavil, da bi lahko začeli razpravljati o teh predlogih, če se Gromiko s
tem strinja.
Vzhodnonemški zunanji minister Bolz, ki je govoril za Herterjem, je predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
Predstavnik Zahodne Nemčije von Eckardt je na tiskovni konferenci polemiziral z izjavam; Bolza. Izjavil je med drugim, da v nasprotju s trditvami Bolza ni weimarska republika poginila pod udarci generalov, pač pa pod udarci desničarskih ali levičarskih ekstremističnih strank. Trdil je, da vojska ne more predstavljati nevarnosti, če ostane pod nadzorstvom parlamenta «kar se dogaja v Bonnu. toda prav gotovo ne v vzhodnem Berlinu#. Ponovil je, da so najbližja pot za združitev svobodne volitve, in oporekal koristnost nenapadalne pogodbe med obema Nemčijama, ker «sta zvezna vlada in parlament večkrat svečano ponovila svojo željo, da se odpovedujeta sleherni uporabi sile#.
Predstavnik Nemčije Kegel
je zavrnil načrt Herterja za združitev Berlina Izjavil je, da pomeni ta načrt »povratek v leto 1945» ter da ne obrav-n3V3. Pra.ve8a vprašanja, ki je «žarišče izzivanj# v zahodnem Berlinu. Odrekal je konferenci pristojnost, da bi se bavila «z demokratičnim delom Berlina#, t. j. z vzhodnim sektorjem, ter je sporočil, da bo njegova delegacija v kratkem predložila svoj načrt za Berlin.
Predstavnik francoske delegacije je na tiskovni konferenci izjavil, da je predlog Bolza »precej presenetljiv# Dodal je, da tak predlog nima nobenega smisla, ker se tiče dveh enot istega narodnega porekla, ter je pripomnil, da je čudno videti spremembo mirovne pogodbe, ki jamči nenapadanje drugih držav, v nenapadalno pogodbo med dvema državama, »ki tudi po stališču samega Bolza predstavljata obe nemško ljudstvo#. Predstavnik je pripomnil, da je očitno, da ima ta predlog edini namen «iskati uraden stik med obema Nemčijama in
36 Herte
takole ob-svoje predloge:
Ur
. ra,, ,a tedna po uveljavitvi b®5Ei	štirih	velesil na
,2ahodnega mirovnega u-n	štiri	vlade obja-
j V P.n.o izjavo, ki določa: .“»ifijP^eakovanju združitve 2 jjl,	0	veliki	Berlin vla-
.Jtsljj P-Pravljan	kot enotna
V)e a enota, b) Volitve u-ini sveta za Berlin bodo ti- ?° tej izjavi na pod-fV!rednjih določb: 1. U-J bo;)0 .t bo imel 100 članov, -'kod,.-, lzv°ljeni na podlagi vnm • tajnih in neposred-1 Vsei. ev- 2 Veliki Berlin ’ okro.0val eno samo volil-j Volitv3e’ v katerem se boli j,-/e organizirale na pod-Kanjb°rcionalnega sistema, k tisti are bodo predloge . 5 PojUtične stranke, ki ,% vnrftežile zadnjih občin-Aor v*tev tako v zahodnem
dvak^eani, ki imajo več
j,0f , » ta
,’i ju o? pdnem Berlinu. 4.
dvai	ki	imajo	več
? Vs-r let in živijo v Ber-Jt|j šest mesecev, bodo V'btho pravico, 5. Kan-» let e morali imeti vsaj
Sprejeti bodo pri-
ii'
'•liln- ''''repi, da Re zagotovi tj se ,sv°boda. 7. Ustavni is tvaK 0 sestal en teden po *vil 'I1 bo v 60 dneh pri-? in J/,.avo za veliki Ber-:	l^i zakon Oba bo-
v odobritev /tblSo,amu prebivalstvu na ■' ^	m°ra biti v 30
,'t-ava in volilni zakon , i. OijnK^1,*3 v veljavo, če ju :'Vp»„ r‘ta navadna večina
Veev
Ce
e štiri
,bo ustava odobrena,
k1*® n J." Velesile objavile en „?liai. 2oeje proglas, ki bo a! da je ustava sto-
r^ut^hdali v skladu z do-
a
vi iavo' b) da bodo v h 9®li 3 t v skladu z do-tr^e „»*,stave ’n da bodo njjst n. lasti imele popolno ad Berlinom z na-
' 'e K-.,Pr’držki: 1. Štiri ve-0 lahko imele last-Berlinu in skrbele 5e	O	številu teh
sbodo ^iih
? v#i ljuao
Kosile.
tj' 8ile''','ju^lahko imele last-bodo sporazumele šti-
:n,m«le
2. Štiri velesile 'm “v rtn možnost, da v ro-W Prnt- s°8lasno postavijo % thib * avetjavljanju zako-z ukreP°v. ki so v V* bi „Ustavo, toda ta pra-
i| 9ati Se morala normalno tii-^tor^r10 v naslednjem: Všt« -?v ’n demilitariza-znanstvena raz-tShJtve v r Prepovedi ali o-V °ftl fvez’ s civilnim le-tli’ b) „0a ’ izdelovanjem le-»v uanosi c tiiiivvki /-kKlact,
bT^Ptnv ai-vezi s c'v’'n'm le' •n. c>	s	tujimi oblast-
mi1 zav^ita’ Prestiž i" var'
ii-, Vih ?zniskih sil, članov ®iih Užin >n ljudi, ki so
(,tt,;s;.2aposien, tlJl,,tielplr'„Velesile se bodo spo-
k;*	“	•	'JUDUIlflll	UUI1U-
V4ve n ez sleherne o-
k“' Po l-kopnem. Po zra' H in '"m poti za osebe,
tVlefiraf«kr:Irie ter za poStni * a> n,. .Promet.
velesila se bo-vla-
zadevah, ki so v
svobodnem doho-
^ Saiai velesile se |vea vSehe z. berlinsko
Serli«	?ost-i°	njihovih
tb ! Polil?-U' 3 Patrulje vo-% ® Vnia, v katerih bo b(i>I*.i a* za vsako od šti-’ b°do reševale vse Voi=v-atere bi bi'i 23-lfW a bnii ■ berlinska ob-.	"Ci]a bi lahko pobiti	®)	p	Primeru	nujnosti.
Hj! P obl--? mska vlada bo Sl?' sl J, v, ‘ da v Berlinu u-odpni Predlog vse-b vvl v °db?ra. ki bi bil v j? t» °lik5r,be Nemčijah, in ML**SSI m,Prl’ kolikor bi h*s% v' b) er> iale izvaiati v kš»b°dr,	Berli-
krtk‘b vnfaf udeležil; vse-z	vspi ^	bodo v
Vj®orn	'	nemškim	volilnim
po »vel.ja.vkvi
llllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllHIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIUlirilllllllllllllllllllllfllllimilllllllllllllMMlIlllliniHIIVIIIIIIIIIIIIIIlIlliinuiu,,
Senat odobril proračun za kmetijstvo Hude težave za volitve sveta za sodstvo
Tudi včerajšnji poizkus kompromisa je propadel - Levica zahteva ustanovitev dežel - Sporazum za vstop MUIS v PSI med dvema ognjema
priznal
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Deželne volitve na Siciliji in pokrajinske v Ravenni so bile vzrok, da še nikoli ni bilo tako malo parlamentarcev na sejah senata in poslanske zbornice kot danes. Komaj da so mogli senatorji odobriti pod noč proračun kmetijskega ministrstva. Zju-
traj so načeli razpravo o ministrstvih za industrijo in za zunanjo trgovino. Pred glasovanjem je govoril kmetijski minister Rumor, ki je zagovarjal vladno kreditno agrarno politiko in politiko rotacijskega sklada.
Med razpravo o ostalih dveh ministrstvih je demo-kristjanski senator Bertone o-menil trgovino s sosedno Jugoslavijo, ki predstavlja «most med Vzhodom in Zahodom#. Zagovarjal je potrebo usmeritve italijanske trgovine na Vzhodno Evropo in na Kitajsko, kljub obstoječim političnim oviram. Eri tem je poudaril, da se ni treba preveč ozirati na razne prepoVedi izvoza in omejitve, ker se druge države, predvsem pa Nemčija in Anglija, takih omejitev ne držijo.
O krizi malih in srednjih industrijskih podjetij je govoril komunistični senator Sec-ci, ki je izjavil, da je vladna produkcijska politika nepravilna in da niti poziv zasebni pobudi ne more imeti uspeha. Dejal je, da se morajo najti eiementi, ki bodo omogočili industrijsko obnovo, zlasti pa je potrebno odstraniti težo monopolov pri nabavi surovin in električne energije, Za Evropsko skupnost za jeklo in premog je rekel, da je treba njeno koristnost za Italijo sete dokazati. Hkrati pa je poudaril, da bo Sšupno evropsko tržišče .italijansko industrijo hudo oškodovalo.
Socialistični senator Jorio je govoril o produkciji italijanskega lignita, ki znaša komaj 500.000 ton letno v primerjavi z 1,5 milijona tpn pred tridesetimi leti, medtem ko v vsej Evropi proizvodnja lignita narašča. Drugi socialistični senator — Bardellini — pa je predložil predolg za preureditev trgovinskih zbornic.
“Pomanjkanje zadostnega števila senatorjev je bilo končno vzrok, da senat ni mogel izvoliti delegatov za evropske skupnosti:' namesto potrebnega števila 125, je bilo navzočih samo 123 senatorjev, kar pomeni, da je manjkalo danes kar 120 senatorjev.
Precej intenzivno je delala senatna komisija za pravosodje, pred	katero leži nič
manj kot 30 spreminjevalnih predlogov, tako da je sedaj skoraj gotovo, da na državni praznik 2. junija predsednik Gronchi ne	bo mogel podpi-
sati odloka.
Poslanci so nadaljevali z razpravo o	notranjem mini-
strstvu. Glavni argument je bilo vprašanje ustanovitve deželnih avtonomij, o čemer sta govorila komunistični poslanec Santarelli in monarhistični Degli Occhi. Prvi je zahteval, da se dežele čim prej u-stanovijo, drugi pa je zaman skušal prikazati škodo za e-notnost države, če bi do deželnih avtonomij’ prišlo. Santarelli je v prvi vrsti pozval Segnija in njegovo vlado, naj se jasno izrečeta o tem vprašanju. katerega rešitev zahteva sama republiška ustava.
Socialist Achille Corona je kritiziral notranjo politiko vseh demokristjanskih vlad.
Omenil je škodljivost dekreta Sv. oficija, pisma valdo-Stanskega škofa in izjave kard. Ruffinija. Pri tem je poudaril, da taka vmešavanja duhovništva v notranjepolitične zadeve niso dopustna.
Leone in Merzagora sta poskušala danes doseči kompromis glede kandidatov za izvolitev sedmih članov vrhovnega sveta za sodstvo, ker so doslej vsa glasovanja na plenarnih skupnih sejah senatorjev in poslancev propadla. O-ba predsednika sta bila pripravljena imenovati sedem «apolitičnih» kandidatov v pri. nju kontrolne
meru, če bi bile v tej zahtevi vse stranke soglasne. To pa se ni zgodilo; komunisti, liberalci in monarhisti, ki se sedaj — po združitvi — imenu-jiejo ((italijanski demokrati#, na predlog niso pristali. Za KPI je Terracini izjavil, da bi pristal v primeru ,če bi posamezne skupine predložile po tri kandidate s tem, da bo vsaj eden izvoljen. Liberalci so načelno nasprotovali takemu kompromisu, monarhist pa je kritiziral Gronchija, ker no. če spremeniti zadevnega načina volitev, po katerem mora vsak kandidat prejeti najmanj tri petine glasov. Merzagora in Leone sta napovedala, da bosta poslednjo skupno sejo za volitve sklicala po 7. juniju.
Prihodnjo nedeljo bodo občinske volitve v 61 občinah, od katerih jih je pet s čez deset tisoč prebivalci. Število prebivalstva šteje v teh občinah okrog 180.000. Vseh kandidatov je 641. Seveda bodo v nedeljo najvažnejše že o-menjene pokrajinske volitve v Ravenni, ki se jih bo udeležilo nad 286.000 volivcev.
S • sindikalnega področja je omeniti nadaljevanje pogajanj med zastopniki kovinarskih sindikatov in Confindustrie za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Na današnjem sestanku so sindikalisti obrazložili svoje stališče, tako da se bo sestanek je nadaljeval, in sicer od 3. do 6. junija. Pogajanja se vršijo tud; med bančnimi uradniki in eAssicredito» prav tako z.a obnovo kolektivne pogodbe. Iz poročila organizacij vseh bančnihh sindikatov je razvidno, da pogajanja niso potekala zadovoljivo in da bo potrebno sklicati skupščine bančnih nameščencev od 1. junija dalje.
Od političnih strank je bila najaktivnejša KPI, katere centralna kontrolna komisija se je sestala danes pod predsedstvom D’Onofria in Scocci-marra. Razpravljali so o vpisovanju članov v letošnjem letu. Poročal je D’Onofrio o življenju partije in o delova-komisije. Pri
Skupen poziv nadškofa Feltina in protestantskega pastorja
Opozorilo na obupen položaj milijona interniranih Alžircev
PARIZ, 2«. — Pariški katoliški nadškof kardinal Feltin in voditelj francoske protestantske federacije pastor Mark Boegner sta danes objavila skupen poziv, naj se izboljšajo življenjski pogoji v zbirnih taboriščih v Alžiriji.
Ta poziv sta objavila na tiskovni konferenci, , katere so se udeležili pradstiivniki katoliške in protestantske cerkve. Kardinala Feltina, ki je bil zaposlen, je zastopal msgr. Jean Rothain.
Poziv ugotavlja, da je nedavna preiskava dokazala, da «milijon Alžircev. ki so se postavili pod zaščito francoskih čet, živi v taboriščih za begunce#, in dodaja, da ima pomanjkanje zdravnikov in socialnih asistentov izredno po-
gubne posledice za celotno a-rabsko prebivalstvo. «Zato, da se pomaga našim bratom, posebno pa ženskam in otrokom,# poudarja izjava, »objavljamo poziv, naj se dovoli katoliškim in protestantskim organizacijam nadaijevanje nji hovega dela kot simbola e-vangelijskega miru.#
Msgr. Rothain je zatem poročal o svoji preiskavi v o-menjenih taboriščih in poudaril. da so v številnih od teh taborišč življenjski pogoji «primitivni».
Pastor Boegner je poudaril, da je to prvikrat, da pariški katoliški nadškof in predsednik protestantske federacije v Franciji skupno podpišeta tak poziv.
Kakor je znano, se alžirsko prebivalstvo, ki ga omenja
poziv, ni postavilo #pod zaščito francoske vojske#, pač pa je francoska vojska nad milijon Alžircev spravila v koncentracijska taborišča, zato da bi jim preprečila sodelovanje z osvobodilno vojsko. To so nedavno tudi uradno povedali vladni predstavniki v Parizu.
V francoskih krogih v Al-žiru trdijo, da se je alžirski voditelj za področje Tlemcen po imenu Šalah predal francoski vojski in da je dal informacije. ki so omogočile a-retacijo 40 ljudi, med katerimi dva občinska svetovalca v Tlemcenu.
Trdijo tudi, da je Šalah dal druge informacije, na podlagi katerih so našli zaloge o rožja, Salahov pomočnik pa je zbežal.
tem je navedel primer Mode-ne, kjer je število članov leta 1957 padlo za 773. Pri pridobivanju novih članov je dejal, da ne gre samo za stare, ki se niso več vpisali temveč večkrat tudi za nove, ki jih organizacija ni uspela v prvem letu obdržati. Pri tem je bila krivda pretežno na organizaciji.
Sporazum med MUIS in PSI ki je predmet kritik v «Uni-ta», češ da zagovaria MUIS socialdemokratske teze, je danes ostro napadlo tudi vodstvo socialdemokratskega sindikata UIL. Na ta način se nahaja sporazum MUIS - PSI dobesedno med dvema ognjema. Vodstvo UIL očita sporazumu frontizem, «s katerim je PSI že obremenjena, ker morajo biti vsi člani PSI obvezno včlanjeni v CGIL, ki sledi direktivam KPI ter Svetovne sindikalne zveze, ki je sestavljena skoraj v celoti iz hierarhov onstran zavese# «A-vanti!# odgovarja danes na vse očitke in pri tem poudarja, da bo dolžnost vsakega člana MUIS. ki bo vstopil v PSI lojalni pristanek na disciplino v smislu statuta in sklepov kongresa, ter s tem na načela modernega socializma.
Zelo verjetno je, da bo vsa ta polemika, ki je precej o-stra, končno le škodovala e-notnim nastopom treh sindikatov, ki so v skupni borbi dosegli v zadnjih časih mar-sikak dober rezultat.
A. P.
Gospodarski stiki FLRJ, Rcljjijc in Turčije
BEOGRAD, 26. — Predsednik jugoslovanskega odbora za zunanjo trgovino Ljubo Babič je sprejel danes delegacijo belgijskih industrijcev, ki jo vodi direktor urada za zunanjo trgovino Belgije. Na sestanku so proučili možnosti povečanja trgovinske izmenjave. Ugotovili so, da obstajajo precejšnje možnosti za povečanje in izrazili upanje, da se bo to v bodoče uresničilo.
Danes je odpotovala v Turčijo delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov, da bi proučila možnosti povečanja plasmaja jugoslovanskih industrijskih izdelkov. V delegaciji so zastopniki strojegradnje, elektroindustrije in kovinske predelovalne industrije.
 *»-------
Velike poplave v Južni Afriki
DURBAN, 26. —- Nad 60 ljudi je zgubilo življenje zaradi poplav, ki so te dni prizadejale Južno Afriko. Nad 3000 ljudi je brez slehernih sredstev. Oblasti prevažajo z letali najnujnejše potrebščine prebivalstvu, ki je odrezano od ostalih krajev zaradi poplav. Oblasti javljajo, da je položaj hujši, kakor se je prvotno mislilo.
 #» ------
MOSKVA, 23. Tass javlja da je bil pisatelj Konstantin’ Fedin izvoljen za prvega tajnika Zveze sovjetskih pisateljev. Fedin je naslednik Sur-kova ,ki je postal eden od 26 tajnikov zvez*.
doseči, da bi Bonn vlado v Pankovu#.
Angleški in ameriški predstavnik nista komentirala predlogov Bolza. Angleški predstavnik je dal nekaj podatkov o tajni seji štirih ministrov, ki bo v petek. Izjavil je, da se je vprašanje ožjih sej pojavilo samo po seb; med današnjim razgovorom Lloyda in Gromika. Sel-wyn Lloyd se je prej posvetoval s svojimi zahodnimi kolegi. Predstavnik je izrekel mnenje, da bosta na seji v petek navzoča poleg zunanjih ministrov štirih velesil še po dva sodelavca vsakega ministra. «Vprašanje nemške udeležbe ni bilo načeto, je pripomnil, ker se ožje seje o-mejujejo na člane konference# Izjavil je, da je namen ožjih sej «svobodna izmenjava misli, ki naj se ne takoj poročajo časnikarjem#.
Von Brentano
v
o Ženevi
BONN, 26. — Pred odhodom ZDA je’ kancler Adenauer predsedoval seji demokrist-janske parlamentarne skupine. Na seji je izjavil, da ni res, da so odnosi med bonn-sko republiko in washington-sko vlado v zadnjem času manj prisrčni. Omenil je možnost, da bo med svojim bivanjem v Washingtonu imel politične razgovore.
Kar se tiče imenovanja novega kanclerja, je Adenauer izjavil, da ne misli umakniti svoje kandidature za predsednika republike in da bo vprašanje novega kanclerja po njegovem mnenju rešeno ta-
Včerajšnji <Slalesman» piše v istem smislu - Attlee za udeležbo izvenblokovskih držav
LONDON, 26. — Po informacijah diplomatskega urednika londonskega »Timesa* je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd v razgovoru z nekim novinarjem v Ženevi izjavil, da se udeležba Jugoslavije na konferenci zunanjih ministrov -
mora smatrati kot utemeljena težnja, v kolikor se sestava konference razširi. Izjava britanskega zunanjega ministra predstavlja javno podporo stališču Jugoslavije o tem vprašanju, čeprav zahodne sile doslej še niso spremenile svojega stališča do razširitve konference.
Vprašanje udeležbe Jugoslavije na konferenci v Ženevi obravnava tudi današnji «Sta-tesman#, ki piše, da je britanska vlada pripravljena, če bo to potrebno, podpreti kandidaturo Jugoslavije na konferenci zunanjih ministrov in na konferenci na najvišji stop. nji. Vprašanje udeležbe Jugoslavije na konferenci v Ženevi se je pojavilo v konkretni obliki v britanskih političnih krogih, ko je pred konferenco generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammar-skjoeld izjavil, da se obstoječe formulacije vojaškega in podobnega značaja ne morejo smatrati kot' najbolj prikladni okviri za pogajanja. Na potrebo, da se pokličejo na konferenco tudi zastopniki izvenblokovskih držav je opozoril tudi bivši britanski premier Attlee nedavno v spodnji zbornici. Po mišljenju mnogih v Londonu bi udeležba zastopnikov izvenblokovskih držav na konferenci prispevala k odstranjevanju blokovskih na sprotij.
 «»------
Hruščev o Dullfsu in o Ženevi
TIRANA, 26.
Albanska
ko, da ne bo «ne zmagovalcev I ialofmacijska agencija »ATA#
ne premaganih#
Pripomnil je še, da ni še izbral nobenega kandidata za kanclerja in poudaril, da mora demokristjanska parlamentarna skupina ostati enotna pri tej izbiri.
Zunanji minister von Brentano pa je izjavil ,da so zahodne države pripravile v Ženevi novo vrsto točk, na podlagi katerih bi se lahko sklenila mirovna pogodba z Nemčijo. Toda ne bodo jih sporočili sovjetski delegaciji vse dotlej, «dokler ne bo ta jasno priznala nekaterih temeljnih načel v zvezi s pogodbo#.
Predstavnik demokristjanske stranke je povedal, da je von Brentano zanikal trditve, da so med zahodnimi zavezniki nastala nesoglasja.
javlja, da so Hruščev in albanski voditelji »dosegli popolno enakost pogledov# o vseh vprašanjih, o katerih so govorili na prvem sestanku. Razgovori, ki so se začeli včeraj, so se nadaljevali danes. Agencija dodaja, da so se včerajšnjega razgovora udeležili tudi obrambna ministra obeh držav ter albanski ministri za zunanje zadeve, za kmetijstvo, industrijo in rude, prosveto ter načelnik albanske načrtovalne komisije.
Hruščev je danes govoril na zborovanju v Tirani. Počastil je spomin Dullesa in ga označil za velikega politika. Izrazil je sožalje ameriški vladi zaradi Dullesove smrti in je pri tem poudaril nasprotja v stališčih z Pullesom v raznih mednarodnih vprašanjih.
O ženevski konferenci je
Hruščev izjavil, da je jasno, da zahodni zunanji ministri »nočejo doseči sporazuma#, medtem ko «stališče, ki ga je zavzela SZ, dokazuje prav nasprotno#. Ponovil je, da bo SZ podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če ne bo dosežen sporazum.
Ko je govoril o položaju v državah, ki so sosede Albanije, je Hruščev izjavil, da je italijanska vlada dovolila zgraditev raketnih izstrelišč na svojem ozemlju za izstreljevanje raket, namenjenih Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam, vštevši Albaniji. Dodal je, da se zdi, da se Grčija nagiba k podobni odločitvi. Pripomnil je, da pomeni to «nerazumno politiko#, ki je predvsem v nasprotju z interesi italijanskega in grškega ljudstva. Predlagal je, naj bi balkanske države postale «polotok miru in miroljubnega sodelovanja#.
Na koncu je Hruščev govoril o »nepremagljivosti in moči socialističnega tabora, katerega sile vsak dan naraščajo#. »Vojaška tehnika so-
•MNUIIHIHilHMHilHIlIHNHINHHINIHIIIlUllMimmiMUlHIIHIIMtlNIMHNM
cialističnih držav je na višji in modernejši ravni kakor v zahodnih državah. Vendar hočemo mir in ne bomo nikoli začeli vojne.#
Tito odlikoval škofa dr. A. Akšamovica
BEOGRAD. 26. — Predsednik republike maršal Tito je odlikoval danes rimskokatoliškega škofa dr. Antona Akša-moviča z redom bratstva in enotnosti prve stopnje za zasluge za širjenje bratstva med jugoslovanskimi narodi.
 «»—-
POZNANJ, 26. — Jugoslovanski veleposlanik na Poljskem Rato Dugonjič je izročil danes univerzitetni knjižnici v Poznanju 500 knjig jugoslovanskih avtorjev. Slovesnosti so se udeležili profesorji in dekani poznanjske univerze in mnopi znanstneni delavci.
PRAGA, 26. — Na vabilo predsednika republike CSR bo etiopski cesar Haile Selasi pri. šel 13. julija na uraden obisk v Prago, kjer bo ostal do 17. julija.
Kardelj v Kopenhagnu
Včeraj je »tvaril razstavo jugoslovanske arhitekture
KOPENHAGEN, 26. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj je prispel danes popoldne v spremstvu državnega podtajnika za zunanje zadeve Srdja-na Priče, državnega podtajnika v zveznem izvršnem svetu dr, Antona Vratuše in svetnika Mirka Brunere v Kopen-hagen. Na letališču so Kardelja pozdravili predsednik danske vlade. Hansen s soprogo, zunanji minister Kragg in druge danske visoke osebnosti. V pozdravnem govoru je pred. sednik danske vlade Hansen, izrazil željo, da bo obisk podpredsednika Kardelja prispeval, da se dobri in prijateljski stiki med Jugoslavijo in Dansko še bolj ulrde. Edvard Kardelj je v odgovoru poudaril, da je bilo med obiskom predsednika Hansena v Jugoslaviji ugotovljeno, da morata obe vladi delati za razširitev sodelovanja med jugoslovanskimi narodi in danskim narodom, povsod 'kjer je to mogoče, tako na področju utrditve miru kot na področju go-
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllHilllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIUtllllllllllllltfMlltMIHIIIIimitllMiHMIlimUlllllllllMvMIIHH*
Štirje zunanji ministri danes na pogrebu Dullesa
v
Gromiko se bo vrnil v Ženevo z istim letalom kakor Herter, Lloyd in Murville - Mikojan o Dullesu
ŽENEVA, 26. — Herter, de
Murville in Lloyd so odpotovali z letalom v VVashington takoj po današnji seji štirih zunanjih ministrov. Predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije potujejo s posebnim letalom, ki ga ima na razpolago Herter. Kmalu za tem letalom je odpotovalo drugo letalo ameriške vojske, s katerim potujejo tajnik za obrambo McElroy, podtajnik za o-brambo Irwing in stalni predstavnik ZDA v NATO Burgess. Obe letali se bosta ustavili na Azorskih otokih in bosta prispeli v Washington jutri zjutraj. Ministri se bodo vrnili v Ženevo v petek okoli 12. ure. V četrtek zjutraj bo Herterja sprejel v Beli hiši predsednik Eisenhotver.
Sovjetski zunanji minister Gromiko pa jc odpotoval ob 13.52 in se je ustavil med potjo pet ur v Londonu. Herter je bil ponudil Gromiku naj bi potoval z istim letalom kakor ostali zunanji ministri. Ker pa v tem letalu hi bilo prostora tudi za dva sodelavca Gromika, je Gromiko odpotoval i letalom švicarske letalske družbe. Vrnil pa se bo z letalom, s katerim bodo potovali tudi Selwyn Lloyd, Herter in de Murville. Neki časnikar je Gromika vprašal, kakšni so politični vzroki njegovega potovanja. Gromiko je odgovoril, da se namerava u-deležiti pogreba Dullesa.
Dullesovega pogreba se bodo udeležili trije predsedniki vlad in okoli deset zunanjih ministrov. Poleg Eisenhower-ja bosta na pogrebu še Adenauer, ki je danes odpotoval iz Bonna, in avstralski ministrski predsednik Menzies, ki je že v VVashingtonu. Danes je prišel glavni tajnik NATU Spnak. Pogreba se bo udeležil tudi tajnik OZN Hammar-skjoeld.
Med zunanjimi ministri so
napovedali prihod nizozemski zunanji minister Luns, von Brentano (Zahodna Nemčija), Fudžijama (Japonska), de Mur ville, Selwyn Lloyd in Gromiko, Pierre Figny (Belgija), Castiella (Španija), Cerkveni obred bo jutri v protestantski katedrali v Washingtonu, pogreb pa na pokopališču v Ar-lingtonu v Virginiji.
MOSKVA, 26. — Med sprejemom v argentinskem poslaništvu v Moskvi je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan na vprašanje, ali bo Dul-lesova smrt povzročila spremembe v sovjetsko-ameriških odnosih, odgovoril, da »ti dve stvari nista povezani#. Mikojan je izjavil, da je bil Dul-les «velik državnik#, in je dodal; »Bil je zelo inteligenten človek in odločen zagovor, nik svoje stvari. Nam so všeč odločni ljudje, medtem ko nam niso všeč dvoumni tipi#.
V zvezi s svojimi razgovori, ki jih je imel z Dullesom v VVashingtonu. je Mikojan izjavil: «Dobil sem zelo dober vtis, ko sem se januarja sestal z njim. Dulles je bil velik delavec. To se je pokazalo, ko me je sprejel, kljub temu, da je bil bolan in je imel visoko mrzlico.# Pripomnil je, da ga je med razgovorom vprašal, ali misli, da bodo ZDA sprožile vojno. Mikojan je odgovoril: «Ne mislim tako. Ne mislim, da ameriška vlada želi sprožili vojno. Toda so ljudje, v katere nimamo zaupanja in nam nudijo vzrok, da sumimo.#
Mikojan je pripomnil, da je tudi Dulles izjavil, da ne misli, da bo Sovjetska zveza napovedala vojno proti ZDA. Tedaj je Mikojan vprašal Dullesa: #Ce ne mislite tako, čemu imate oporišča okoli naših meja, posebno če so ta oporišča sedaj zastarela zaradi raket? Cernu odklanjate
prekinitev jedrskih poizkusov? Dulles je odgovoril: »Vprašanje jedrskih poizkusov bo rešeno.#
Mikojan Je zatem izjavil časnikarjem: «Kar se tiče iz-nenadnih napadov, je moj
vtis. da Američani niso pripravljeni rešiti tega vprašanja.#
Mikojan je ponovno poudaril inteligenco in vztrajnost Dullesa ter dodal: «Ko se mu je položaj obrazložil, ga je razumel in je bil vedno pri-jiravljen popraviti svoje stališče, kar se ne more reči o kanclerju Adenauerju.#
Mikojana so zatem vprašali, čemu bo potovanje Hrušče-va v Albanijo trajalo 12 dni. Mikojan je odgovoril, da ne gre za dolg obisk, in da je Hruščev ze bil toliko časa v tujini, posebno na’ Kitajskem. ((Albansko ljudstvo, je pripomnil Mikojan, je zanimivo ljudstvo.#
Na vprašanje, kaj misli o trgovinskem sporazumu med Veliko Britanijo in SZ, jc Mikojan odgovoril:	»Dobro.#
Na vprašanje, ali si bo kupil angleški avtomobil, je Mikojan odgovoril: »Ne vemo še, ali bomo kupili avtomobile, toda to vprašanje bo rešeno prav tako kakor druga. Angleži so zelo elastični in znajo delati.#
Nekemu časnikarju, ki mu je omenil, da je imel Lenin avtomobil »Rolls Royce», je Mikojan odgovoril: »Imel sem tudi jaz enega in sem ga vozil deset let. Potem sem prenehal voditi*
Na neko druge vprašanje je Mikojan izjavil, da je bral knjigo Dudinceva »Človek ne živi samo od kruha# in knjigo Pasternaka »Dr. Zivago#. V zvezi s tem je izjavil: »Ni zanimiva knjiga. Vsebuje nekatere stvari proti sovjetskemu ljudstvu. Je obsojanja vredna.*
spodarske izmenjave, na kulturnem in znanstvenem področju.
«S to nalogo smo mi danes prispeli na Dansko#, je izjavil Kardelj. »Upamo, da bo naš obisk prispeval k našim medsebojnim naporom v tej sme-n».
Podpredsednik Kardelj je odprl danes v Kopenhagenu razstavo jugoslovanske arhitekture, zvečer pa je bil gost
2,* n,V“e?T,t P 30 ■>' Poredil Hansen. Uradni razgovori med danskimi in jugoslovanskimi funkcionarji se bodo začeli ju.
Hansen je v svoji izjavi a-genciji Tanjug o prihodu Kar dela v Kjopenhagen dejal, da medsebojni obiski državnikov prispevajo k razvoju dobrih odnosov in sodelovanja med državami. Kljub razlikam med socialnimi sistemi Danske in Jugoslavije in med njunimi pogledi na nekatera mednarodna vprašanja je želja po sodelovanju brez dvoma eno od mnogih vprašanj, v katerih imata obe vladi popolnoma e-nake poglede#, jc izjavil Hansen.
V zvezi z obiskom podpredsednika Kardelja v skandinavskih državah je v Beogradu danes izšla posebna številka gospodarskega lista »Privred-ni pregled# v angleškem, danskem, norveškem švedskem in finskem jeziku. List objavlja številne izjave skandinavskih in jugoslovanskih funkcionarjev o možnosti povečanja tt* govinske izmenjave .
——«*-----
Polemika v Belgiji okoli kraljeve družine
BRUSELJ, 26. •— Po današnji seji belgijske vlade so objavili uradno poročilo, ki pravi, da je bivši kralj Leopold, oče kralja Baldovina, izrekel željo, da zapusti kraljevo palačo v Laekenu, kjer živi s sinom. Poročilo dodaja, da vlada proučuje sedaj ukrepe, ki naj omogočijo izpolnitev te želje bivšega kralja Leopolda.
Kralj Leopold se je odločil, da menja svoje bivališče zaradi ostrih napadov, ki jih je začel zadnje dni belgijski tisk proti osebam, ki živijo z mladim kraliem, posebno proti b;všemu kralju Leopoldu in princesi Liliani. Očitajo jima, da sta glavna krivca številnih napak dvora v zadnjem času. Posebno ie tisk ostro kritiziral sklep kra-'ia Baldovina. da kljub nasprotnemu mneniu številnih članov vlade obdrži sedanjega guvernerja belgijskega Konga. Dalie so kritizirali sklep, da se na posestvu v Laerenu sezida grad, name-b'(‘n bivšemu kralju Leopol-du. Prav tako je nastala ostra krinka In polemika v zvezi s cerkveno poroko princa Alberta.
Leopold in njegova žena žl-vita v gradu Laeken, odkar je nred osmino leti prevzel prestol krali Baldovin. Ko je Leonold odstopil, mu je vlada dovolila, da ostane v tem gradu, zato da vodi sina, kt je tedaj imel dvaiset let. Tedaj so predvidevali, da bo tako stanje trajalo približno eno leto dokler se ne bi kraM Baldovin odločil, da se poroči.
Predstavnik socialistične parlamentarne skupine je izja-vil, da se bo ta skupina ie dalje borila, da doseže glasovanje v parlamentu v zveat a poroko princa Alharta.
(PRIMORSKI DNEVNIK !	f	ei,				—	2 		27. maja 13^
Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratur** 2l\8, najnižja 14,1, zračni tlak 1014,6 pada, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 60 odst., nebo : jasno, morje skoraj mirno, tem-, „ Pe.ratura morja 14,7 stopinje.	Tržaški	dnevnik	Dane«, SREDA, 27. maja Janez ^ Sonce vzide ob 4.23 in zatone 19.41. Dolžina dneva 15.18. Lun vzide ob 23.54 in zatone ob 9,«. Jutri, ČETRTEK, 28. maja Telovo, Gojko ^
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
višali bodo kalorije
injskega plina
, , , . , r . /f jp f J |-f-#	f l« » v w ,  —
prejeto resolucija o modernizaciji ladjevja na progi Italija-
Dalmacija-Grclja - Vprašanje dr. Dekleve o lonjerskih cestah
/~tt—^ . ~*	. -----
Nic posebno novega na si- i .seji. 4rža4kega ulrčinske-.
ga sveta. Razpravljali so v glavnem o običajnil> upravnih, vprašanjih. NaRjolj kantmlr> jb bil sklep o povišanju cene plina, v zvezi s povišanjem/ju-j lorične vrednosti. Sklep' je* prebral odbornik Visintin, ki je objasnil; da b0 ACEGAT v kratkem povišala kalorično vfednost' plina od sedanjih 3 tiso« 800 kalorij za kubični meter na 4.200 kalorij in da se bo sorazmerno povišala tudi cena od 33, ba 36,50 Jire za kubični!jpfatgiii; p?tn*šnjk i naj bi torej ne d f li oškodovani,
tušum
Predstavnik, opozicije pa so podvomili v točnost merjenja kalorične ’ vrednosti in so u-gotovili, da imamo opravka s preštevilnimi primeri, ko se irrabi vsaka prilika za povišanje cen. Sklep je odobrila bemokristjanska večina, medtem ko so se vzdržali svetovalci PLI, MUIS in Agneletto.
Pred tem je občinski svet soglasno sprejel resolucijo/ ki jo je predložil svetovalec Ba-bileo (KD) in v kateri se zahteva modernizacija ladjevja ha progi Italija - Dalmacija -Grčija. Na tej progi, ki jo vzdržuje pomorska družba «A-driatica#, sedaj vozi motorna ladja- ''«Barletta», ki ni primerna in je mnogo slabša kot j^goslpvapske ladje, ki vozijo na isti progi Svetovalec Tei-ner je v zvezi s to progo pojasnil, da na njej stalno narašča promet potnikov in blaga in da družba namerava okže-piti progo na ta način, da bi zgradili ^dva primarni moderni ladji. Seveda pa je to odvisno od sredstBv, ki lahko
mogoče izvesti zarai katerih zaprek. -ki ao_ sedaj
odstranjene.
Žejo zanimivo jp bilo vprašanj g sVetovalca Tonela (KPI)
e jgradr\je stanovanjska- hi-ha križišču Ul.. Media in
Ul T. Luciani. O tej hiši je bilo že mnogo govora in so sklenili, da se prepove zidati zadnje nadstropje odnosno, da se ukaže prizadetemu podjetju/ da zadnje nadstropje podere, ker je bilo zgrajeno v nasprotju z določili regulacijskega načrta. Tako je tudi zagotovil odbornik Geppi na e-ni izmed preteklih sej občinskega sveta in je istočasno tudi dejal, da so podjetju že poslali zadevni ukaz. Izkazalo pa se je, da podjetje ne samo, da ni podrlo tega nadstropja, temveč mirno prodaja tudi stanovanja v nadstropju, ki bi ga ne smelo biti. Obstaja torej upravičen dvom, da podjetje tega ukaza sploh ni prejelo in če je tako. zakaj in po čigavi krivdi ga ni prejelo?
Odbornik Geppi na sinočnji seji ni odgovoril na to vpra-
Prav tako ni bil jasen odgovor, ki ga je dal odbornik Visintin svetovalcu Muslinu glede sedmih nadzornikov pri ACEGAT. Teh nadzornikov namreč niso imenovali na o-spovi rednega natečaja, kot je to običajno v podjetju. Poleg tega je svetovalec tudi vprašal, zakaj so pred tem odpustili enajst nadzornikov in koliko je znašal skupni izdatek za te odpuste. Iz odgovora odbornika je razvidno samo, da se skupno število nadzornikov v zadnjem času ni izpremeni-lo, in da je prišlo samo do izprememb kvalifikacij na o-snovi točkovanj.
Odbornik Geppi je končno še odgovoril svetovalcu Zue-chu glede cest v Sv. Križu in dejal, da to vprašanje proučujejo in da ga bodo verjetno rešili še letos.
V začetku občinske seje je župan poročal o nekaterih manifestacijah in prisotnosti občine na njih te odgovoril na polemiko v zvezi z izjavami, ki jih je dal na otvoritvi doka v Tržaškem arzenalu. Padli so namreč očitki, da je ob tej
Vprašanji poslanca Vidallja
Zakaj se ne izvaja zakon za hrib. kraje
šanje. V tej zvezi pa so se t priliki preveč podčrtal, kaj čule razne govorice in bi bilo vlada naredi za Trst in pre-prav, da se zadeva čimprej malo govoril o tržaških po-razčisti.	I	trebah
Poslanec Vittorio Vidali je naslovil na notranjega mini stra vprašanje, če ve, da so v raznih begunskih taboriščih na Tržaškem zbirali stavkokaze za poljsko delo v pokrajini Rovigo, kjer že nekaj tednov stavkajo kmečki delavci. Pri tem Vidali poudarja, da begunce ni nihče obvestil, za kaj pravzaprav gre, ampak da so jim le obljubljali 200 lir čistega zaslužka na uro. Na ta način je odšlo na delo v omenjeno pokrajino 140 istrskih beguncev, ki pa so se skoraj vsi kmalu vrnili, ker so jih pri delu pač stražili o-boroženi policaji in karabinjerji-
Poslanec Vidali je tudi naslovil vprašanje na ministra za kmetijstvo glede uveljavitve na tržaškem področju zakona od 2&. julija 1952 glede izrednih ukrepov za hribovite kraje. Pri tem sprašuje, kakšne so težave, ki ovirajo izvajanje omenjenega zakona na našem področju, saj je ta zakon vladni generalni komisar razširil na naše področje z odlokom, ki je bil objavljen v Službenem listu od 21 8. 1957; občinske uprave pa so predložile zadevne prošnje in u-temeljile zahtevo, da bi tukajšnje podeželje uživalo u-godnosti omenjenega zakona.
OVčeraj je sprejel župan Franzil izraelskega konzula v Milanu Shemaiaha Smilana. Med razgovorom je župan podčrtal potrebo, da se ustanovi v Trstu častni konzulat Izraela, kot že obstaja v Genovi.
Nastop gojencev Glasbene šole v Nabrežini
Konkurenca goriške proste cone povzročila zaporo «Alabarde»
Delavcem in uradnikom so že sporočili, da jih bodo odpustih - Kaj čakajo za ustanovitev proste cone v Trstu ?
seje pa bil posvece š5nT?M *sv eTo v a i ce\T* m odgovorom .odbornikov. Svetovalec dr* Jože' ‘Dčkleva jč ponovno vprašal odbornika Geppija glede cestnih del v Lonjerju, ki jip je zahteval že 30. decembra lani in katera bi bilo treba čimprej pričeti, ker. so med prebivalci . Lonjerja tudi kmgtje, ki jim je treba omogočiti prevoz pridelkov z njiv do doma.
Čoleg tega je dr. Dekleva tudi opozoril , na stanje ceste, ki gre prčti Stajam od št. 288 do 316 in preko nove ceste. Ta cesta je v tako obupnem stanju, da sta se na njej Jani ponesrečili dve ženski. Občina je že pripravila načrt za ure-
MU - Kaj čakajo za ustanovitev proste cone v
■fi ;--------------------------------------------------------------
aii4 predstavnika De*
; zbowiice CGIL sta bi-
nd1
iavske
ta" včeraj p« VdflstVir tovarne «Alabarda», da .bi se točno Ingormirala' glede vesti - o
prekinitvi obratovanja in posredovala za prizadete delav ce. Ravnateljstvo podjetja ji-ina je izjavilo, da bo tovarna prenehala obratovati, ker pač ni nobene perspektive za nadaljnji obstoj. Po uvedbi proste cone v Gorici in olajšavah tovrstnim industrijskim podjetjem je tovarna »Alabard.a# izgubila precejšen del svojih nekdanjih odjemalcev. Goriška podjetja namreč laže konkurirajo, ker dobivajo sladkor itd. po nižji ceni, Tovarna «Ala-barda» je imela pred časom do 100 delavcev in uradnikov
ditev te ceste, vendar ga ni število pa se je stalno niža-  milnim .......................................
Ui$ pozval PNIII na javno diskusijo
Prejeli smo' naslednje uradno sporočilo tajništva MUlbt uMed včerajšnjim sestankom tajništva MUIS je prof. Dulci odločno demantiral, da bi se vrnil v P »Dl, kot je to PSDI že yečkrat trdila. Pro£ Dulci je v soglasju z občinskima svetovalcema Lonzo m Ser/i-gagho izjavil, da namerava po sestanku centralnega odbora PSi proučiti zaključni tekrt doi.umentov o vstopu v PSI in da bo nato izjavil, kakšno je nie^bvo stališ.e.
iajmštvo MUIS se je nato uavarjalo z drugimi vestmi, ki jih razširja P-SD1 o vračati ju članov MUiS v PSDI, do katerega naj bi prišlo v, zad; njem casu. Da se prekine s temi špekulacijami, je orguni-z P
tacnsao tajništvo MUIS pri-pravLeii»jltia, ja^rlo dlSkUSijo i paDi zino/ di‘ šč'ž dejstvi
dokaze, kakšna je, stvarna n^oc
o:'feh. :» it I 4
Iz uradnega pbročila MUIS je ruzvidrio, da številna sporočila, ki jih jt v zadnjem času lazil rila PSDI, niso bila točna Ut ua so predstavljala samo manever v «hiadni vojni# med obema gibanjima m poskus, da se pritegne bivše tržaške socialnemu., rate, katerih večina je zapustila Saragaia, ponovno v okrilje PSDI.
V ponedeljek seja pokrajinskega svela
Po., lujins.ti upravni odbor sporoča, da se bo sestal pokrajini svet na izredni seji, iti oo v ponedeljek 1. ju-r,..;a ob 18. uri v palači po-k > -riške uprave. Na dnevnem redu javne seje je 26 točk. Iv .d drugim bodo razpravljali tudi o podaljšanju najem-r ši e pogodbe za šolske prostore na Trgu Gioberti 4, kier je slovenska industrijska šola, o oa,etju 56 milijonov lir po-so.ila za nakup zemljišča, na katerem todo zgradili nov državni umetnosti inštitut, izvolitvi nekaterih predstavnikov pokrajine v razne ustanove, določitvi’ prispevkov raznim organizacijam in ustanovam *cr potrdili ne^itere sklepe, k; jih je sprejel pokrajinski Upravni .odbor.
Danes v Miljah seja občinskega sveta
Nocoj ob 29. uri bo seja julijskega občinskega sveta, ki se bo prvič sestal na pomladanskem zasedanju. Dnevni red predvideva med drugim Odobritev nekaterih sklepov občinskega odbora, razpravo o prodaji parnika «Della Ro-»andrat#. 'sprememb* v organ-
skem načrtu za lekarne na miljskem področju, ureditev ceste Farnej - Griža, dokončna dela pri gradnji obrežja Milje - Sv. Rok, nakup novega avtobusa za občinsko podjetje ACNA, ustanovitev nove avtobusne zveze Milje - Cereji, razprava in odobritev občinskih obračunov za leti 1956 10 1957 ter razprava i# odo-br*e*r omačunite .-0bčid|k(** podjetji	Jga%	l|ti%lSh	'
in 1957.
lo in zdaj ima skupno 17 delavcev in uradnikov. Vodstvo podjetja je sindikalnima predstavnikoma zagotovilo, da bo odpuščenim delavcem in u-radnikom izplačalo vse prejemke in da bo poskrbelo za njihovo nadaljnjo zaposlitev v drugih podjetjih.
Urnik trgovin za jutri
Jutri, na Telovo, bodo zaprte vse trgovine, razen: mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure, pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od *• do 13. ure, slaščičarn od 8. do 21.30 in brivskih ter frizerskih salonov, ki bodo odprli od 8. do 13. ure.
Glavna ribarnica in prodajalne rib v mestnih o-krajih bodo odprte od 8. do 12. ure, medtem ko bodo fotografski ateljeji odprti do 13. ure.
Občinski kopališči v Ul. Manzoni in Ul. P. Verone-se bosta odprti od 7. do 12. ure, kopališči na Opčinah in v Sv. Križu pa od 8. do 13. ure.
Zveza malih in srednjih industrijcev sporoča svojim članom, da prejmejo delatci in uslužbenci ta dan normalno plačo, čeprav ne delalo. Delavci in uslužbenci, ki pa bodo jutri delali, bodo poleg nor-prejeli še po-predviden za eto.
tri delan, do malfte plače vi*ek, ki Je praznično del
Kakor torej kaže, ni več nobenega upanja, da bi omenjena tovarna na kakršen koli način nadaljevala z obratovanjem; njena usoda je torej že zapečatena. Prizadeti delavci in uradniki le upajo, da ne bodo ostali na cesti in da jim bo vodstvo tovarne, kakor je obljubilo, zares tudi poskrbelo drugo zaposlitev.
Ta primer pa je zelo značilen in zgovoren za tržaške razmere. Tovarna »Alabarda# mora pač zapreti vrata, ker je naletela v Gorici na hudo konkurenco podjetij, ki so se pojavila po uvedbi olajšav proste cone. Pravilno bi bilo, da bi bil takih olajšav deležen tudi Trst Italijanska vlada, tako sedanja kakor prejšnja, trdi, da ji je zelo pri srcu usoda našega mesta in njegove industrije, v Gorici so pred leti dodelili prosto cono, kakršna pač je, Trst pa na to še vedno čaka, kljub neštetim zahtevam prebivalstva in raznih ustanov ter organizacij.
Ustanovitev proste cone v industrijskem pristanišču bj bila nujno potrebna, a ji nekateri rimski krogi trdovratno nasprotujejo, da ne govorimo c integralni prosti coni, o (cateri pa rimski krogi sploh nočejo slišati.
Princ VVindischgraetz umrl v Trstu
Včeraj je umrl v Trstu princ Hugo Vincenc Windi»ch-graetz. Ppkojnik je imel 72 let in j« bil drugi nečak Franca Jožefa.
Prof. Ambrozet z gojenci nabrežinske podružnice Glasbene šole.
Preteklo nedeljo so imeli go. jenci Glasbene šole, ki ima svojo podružnico tudi v Nabrežini, javni nastop ob zaključku letošnjega šolskega leta. Zaključna prireditev je bila v dvorani prosvetnega društva sigo Gruden», ki so jo domačini napolnili do zadnjega kotička. Pred začetkom sporeda je ravnatelj Glasbene šole iz Trsta prof. Gojmir Demšar pozdravil vse prisotne ter nato podal besedo gojencu Bojanu Brezigarju, ki je v krajšem govoru prikazal pomen in delovanje Glasbene šole ter njene uspehe v tem in preteklih letih. Brezigar, ki je domačin, se je kasneje izkazal tudi kot odličen napovedovalec.
Omeniti moramo, da obisku, je podružnico Glasbene šole v Nabrežini 13 učencev, ki so se redno udeleževali pouka. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so v nedeljo prvi nastopili na javni produkciji.
Podružnico Glasbene šole v Nabrežini vodi prof. Ambrozet, ki je tudi pripravil nedeljski nastop. Od Nabrežincev so nastopili naslednji: Martin Pe. teliti Aleksander Rejc, Marina Čaharija, Neva in Marija Terčon, Jasna Logar in Bojan Brezigar pri klavirju, Tamara Caharija in Maja Furlan ~~ violina, na harmoniko pa so igrali Nikolo Dolia, Nataša Stubelj, Valter Gon in Iztok Peric. Toda nastopili so tudi nekateri gojenci Glasbene šole iz Trsta, in sicer Aleksander Zupančič, Tanja Prinčič, Žarko Hrvatič, Anica Bone in Sonja Ukmar, ki so izvajali
Stavka kamnarjev prekinjena
Po sklepu	osrednjih sindi-
kalnih organizacij se danes prekine po vsej državi stavka kamnarjev. Tako se bodo danes vrnili na , delo tudi kamnarji na našem področju, ki so stavkali	od ponedeljka,
medtem 'icc so v drugih italijanskih pokrajinah stavkali že od sobote.
Sindikalne	organizacije so
se odločile za prekinitev stavke. ker so delodajalci pristali na pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe, poudarjajo, pa, da se bo sindikalna akcija spet nadaljevala, če bi pogajanja obtičla, li pa se prekinila.
Krvoločni mladenič pred	porotnim prizivnim sodiščem
Štirinajstkrat m m im Mm M	e zabodel dekle
in hudo ranil ni	lenega prijatelja
Prizivni porotniki so mu samo za malenkost znižali kazen in bo moral presedeti v zaporu osem let in pet mesecev	
Morda se bo 24-letni Fran-1 kaj časa v rojstno mesto. Tu cesco Spagnolo iz Čedada ke-1 se je zopet sprijaznil s Papa
sal dejanja, ki ga je prikrajšal svobode za dolgo vrsto let. Obsodba je fanta sicer užaio-stila, a največ je užalostila njegovo mater, ki je z očetom storila vse, da bi fantu preskrbela boljšo bodočnos*. Kljub revščini, sta zakonca Spagnolo poslala Francesca v šolo. Toda že s 16. leti je začel gledati za punčkami in prva ljubezen je bila tedaj 13-letna Cosima Pappalardo iz Copertina pri Lecceju, kjer se je fant rodil in nekaj časa tudi stanoval. Štiri leta je hodil z dekletcem kljub nasprotovanju staršev, ki so spoznali, da ga učenje ni preveč zanimalo. In tedaj se je prvič pokazalo kakšen je značaj mladega Francesca z nožem, ki bo tudi v kasnejših letih začetek in konec njegovega zla, je grozil staršem, zaradi česar so ga morali karabinjerji opozoriti.
Avgusta 1955. leta izve, da je Papalardova noseča. Spagnolo pa se ne zmeni za to in je celo vesel, ko ga oče pošlje študirat v Videm. Stanovat pa je šel k polbratu Gretami, ki ima službo brivca v eni izmed čedadskih vojašnic. Tu spozna in se spri-jatelji s štirimi sestrami svakinje. Najbolj pri srcu pa mu je ostala 22-letna Melisenda Neglia - Manon. Njuna ljubezen pa ni dolgo trajala. Sicer dekletu ni bilo za fanta, o katerem je gotovo vedela, da je bil že zaročen. Fant pa se je naveličal tudi učenja in je pustil šolo ter se vrnil za ne-
lardovo, kateri je baje Obljubil, da jo poroči.
Ko se je vrnil v Čedad, Melisenda ni več stanovala pri polbratu, temveč se je z drugo sestro preselila v sobo, ki jo je vzela v najem na Trgu de Portis nad gostilno «Pri dobri trti#. In v tem stanovanju je prišlo do krvavega obračuna, katerega vzroke ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Ni izključeno, da je bil fant ljubosumen na vojaka Martina Tessorija, ki je prišel popravit radio in ki je postal družinski prijatelj. Sicer je Spagnolo že pretrgal vsak stik z Melisendo, vendar se je 30. januarja lani spomnil nanjo in stopil k njej v stanovanje. Sam je povedal, da je hotel odnesti par hlač in druge stvari, ki mu je dekle hranilo. Bilo je že nekaj po 22. uri ko je fant potgkal na vrata dekletovega stanovanja. Melisenda spočetka ni hotela odpreti, a končno se je le odločila. Spagnolo je vstopil in za seboj zaprl vrata. Tedaj se je začel spor. Zakaj, je težko reči. kant je metal svoj klobuk na tla in zahteval, da mu ga dekle pobere. Naveličana tega je prosila vojaka, da bi mu dal klobuk in da bi mu pokazal vrata. Spagnola je to razjezilo, zaradi česar je dekle prijel za lase in jo začel tolči glavo ob zid. Medtem pa se je vojak sklonil, da bi pobral klobuk. Spagnolo se je kakor besna žival pognal proti njemu in mu
nož, zadal hud udarec v levo oko. Takoj zatem se je spravil na dekle in ji zadajal z nožem udarec za udarcem. Vo. jak, čeprav ves krvav po o-brazu, je priskočil dekletu na pomoč in hotel s stolom udariti tfpagnola. Toda ta se je bliskovito obrnil in se postavil za dekletom. S tem se je zaščitil in mu zasadil nož v desno stran obraza. Na srečo se je vojak umaknil, s čimer je rešil oko.
Kri ga ni spametovala. Kot nor je začel udrihati z nožem po dekletu, ki mu je zbežalo na stopnišče. Potegnil jo je zopet v stanovanje in besnel dalje. Medtem je vojaku uspelo skočiti skozi okno in zbežati. Krik ih vik so slišali tudi v gostilni. Ko pa so oni prišli na pomoč, je bilo že vse končano. Tako Melisendo kot Tes-sarija so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so prvi ugotovili 14 udarcev z nožem, vojaku pa so morali nuditi nujno pomoč, vendar mu niso mogli rešiti levega očesa.
Spagnola pa so po dolgem iskanju našli v polbratovem stanovanju in ga aretirali. Ju. lija lani je moral pred videmske sodnike, kjer se je izgovarjal, da mu je vojak zažu-gal z nožem in da je on oba ranil v samoobrambi. Seveda mu niso verjeli in ga obsodili zaradi nameravanega umora, zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb, zaradi vdora v tuje stanovanje, zaradi kratenja svobode vojaku in dekletu in končno zaradi posesti noža na 9 let in 1 me-
z levo roko, s katero je držal | sec zapora ter na 4 mesece
pripora.
Spagnolov zagovornik je vložil priziv, ker je hotel doseči znižanje kazni. Delno se mu je posrečilo, ker so tukajšnji sodniki oprostili obtožeca obtožbe vdora v stanovanje zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so mu ostalo kazen potrdili. To pomeni, da bo moral presedeti v zaporu vsega skupaj 8 let in 5 mesecev ter 4 mesece v priporu. Ta razsodba je najbolj u-žalostila njegovo mater, ki ni mogla premagati solz ne v dvorani ne na cesti in se je v joku pritoževala nad zlo u-sodo.
Preds. — Palermo, tož. — Marši, zapisn. — D’Andri, o-bramba — odv. C. Poillucci. * * #
Pred leti, in sicer novembra 1955, leta, je prišlo v Ul. Son-cini do nesreče, po kateri, je 84-letna Luigia Boliš podlegla p’oškodbam. Priletna ženska je hotela stopiti na avtobus Ace-gatove proge 29, ker pa jo ni nihče videl, je šofer pognal avtobus naprej. Zenska je padla in si zlomila kolčni sklep, kar je bilo zanjo usodno.
Novembra' lani so poklicali šoferja na zagovor pred sodiščem zaradi nenamernega u-mora in so ga obsodili pogojno na 6 mesecev zapora. Toda obsodba šoferju ni ugajala, zaradi česar je vložil priziv, s katerim je sedaj dosegel, da so ga dejanja popolnoma o-prostili.
Preds. — Fulco, tož. — De Franco, zapisn. — Boico, o-bramba — odv, C, Poillucci,
nekaj skladb za klavir in violino. V Nabrežini pa je tokrat prvič nastopil tudi mladinski orkester, ki je pod vod. stvom prof. Oskarja Kjudra izvajal Bachov <iPreludij» — Fuga — Finale..
Vsi poslušalci so bili z nastopom zelo zadovoljni, saj so
se lahko prepričali, da je požrtvovalno delo profesorjev Glasbene šole rodilo uspeh in je zato ploskanje, s katerim so nagradili gojence, veljalo tudi kot priznanje neumornim profesorjem in ravnatelju Glasbene šole.
M. M.
iHiuiiimiiiiiHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiuniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
Radio Circus Show se je predstavil
Posrečeno združitev revialnih in cirkuških elementov
V Ulici sv. Marka je spet razpet velik cirkuški šotor s
slavnim ihier.om «Medruiio». Včeraj zvečer smo prisostvovali prvi predstavi. Moramo pa takoj povedati, da ne gre za navaden cirkus', ' kjer so posebno «močne» točke nastopi zveri in umetnikov trapeza, temveč se to pot pod cirkuško streho odvija bolj re-vialna predstava, kateri so pa dodane nekatere tipično cirkuške točke.
nRadio Circus Shovos Medra. no se je ustanovil pred kratkim in je svojo pot zašel prav v naših krajih (Tržič, Videm, Gorica). Osrednja osebnost te vrste cirkusa je znani pevec Luciano Tajoh, ki se na predstavi prvič pojavi v areni na ciganskem vozu kot ciganski «kralj», ki išče ter končno najde svojo Katjo. Živahna je sklepna točka prvega dela predstave, ko nastopi Tajoli kot «prodajalec» poljubov — vsakovrstnih:	od boječih do
morilskih, takih «a la Lollo# ali pa «a la BB». In zopet je Tajoli, ki zaključi predstavo s točko, ki pripravi občinstvu mnogo dobre volje. Pevec zapoje najprej pesem iiZapoj mi popevko po italijansko», ki hoče biti v svojem bistvu polemična:	proti nekritičnemu
posnemanju ameriških pesmi z vsemi «tulečimi» pritiklinami. Pevec zna navdušiti s svojimi včasih nekoliko otožnimi pesmimi, a zna peti tudi veselo in poskočno. Med njegovim petjem nastopa večkrat balet, in ko poje o afriški luni in karavani, pridejo poleg arabskih plesalk v areno tudi kamele.
Za pesem ((Zapoj mi popevko po italijansko» sta sestavila besedilo prav za Tajolija An-drea Musi ter Luciano Beret-ta, uglasbil pa jo je Nino Ra-vasini. Ta je bil pred 6 meseci na turneji v Beogradu, kjer je doživel velikanski u-speh in slišimo, da se namerava v juliju spet odpraviti v Jugoslavijo.
Znana igralka —■ če ne drugače, jo mnogi poznajo s televizije, ko je nastopala v nOdnehaš ali nadaljuješ# — Pina Renzi ima prav tako velik delež za uspeh prireditve in jo je vsekakor vredno videti in slišati.
Družina Medini nastopa s točkami, pri katerih gledalcem zastaja dih, bodisi v začetku s točko na lestvah ali pozneje z akrobatsko točko. Obakrat se umetniki izkažejo s sijajno tehniko ter silno močjo, pri kateri ženski ne zaostajata za moškim.
Ljubek je nastop psičkov, ki jih vodi Tulli Medrano, medtem ko se Bila Medrano ter Renato Medrano izkažeta s konji.
Zelo dober je orkester pod vottstvom Lucitfna Maraviglie; ta '-se je izlc#za! tudi kot ti-jujtn pianist. Posebnih aplavzov pa je bil deležen klarinetist Chaippinelli, S Tajolijem poje tudi Vittoriva Gatti.
Napovedovalec je bil Ser-gio Paoli, ki mu je stal ob strani Franco Ferrari. Baletne točke je pripravila Elsa Gra-do, medtem ko je predstavo režiral Bracchi. Glavni realizator predstave pa je Cesanno Monti.
nih bolečin. Sele včeraj ponoči je začutila hude bolečine v
želodcu. Zato je oče nemudoma poklical Rdeči križ, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Po zdravnikovem mnenju bo dekle okrevalo najkasneje v mesecu dni.
Otrok podlegel hudim opeklinam
Včeraj zjutraj je po hudem trpljenju na dermatološkem oddelku preminil dvoletni Fla-vio Schneider doma iz Ul. Settefontane. Otrok se je opekel v soboto v domači kuhinji z vrelo tekočino. Vsa skrbna zdravniška nega je bila zaman, ker so bile opekline prehude.
Čigav je?
Na občinskem uradu za najdene predmete imajo zlat obesek s podobo sv. Jurija na konju, ki tehta približno 23 g. Obesek, ki ga ponazoruje slika, je na razpolago lastniku.
( OLEPAMtČA 1
Predstavi na Opčinah in v Borštu uPop Cira in pop Spira« odpadeta zaradi obolelosti v ansamblu.
V nedeljo 31. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj# Vrdelska cesta 7,
IV. javna produkcija
BALETNE SOLE SNG
GLASBENA MATICA V TRSTU
DANES 27. maja ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj»
javen naslop gojencev šole Glasbene Malice
Sodelujejo: solisti, otroški pevski zbor s sodelovanjem otroškega pevskega zbora prosvetnega društva «Ivan Cankar# pod vodstvom prof. Karla Boštjančiča in mladinski orkester pod vodstvom prof.
Oskarja Kjudra.
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
PRIJATELJI MLADINE VLJUDNO VABLJENI.
TELOVADNI ODSEK SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU
priredi v soboto 30. maja t. 1. ob 21. uri
TELOVADNO AKADEMIJO
v dvorani na stadionu «Prvi maj* v Trstu, Vrdelska cesta ,7.
( Šolske vesti )
Osnovna šola v Borštu bo imela jučri, 28, maja, ob 17. uri v vaški dvorani v Borštu ponovitev zaključnega šolskega nastopa s pravljično igro v štirih dejanjih «Mogočrvi prstan# ki jo je napisal Fran Milčinski. Vabljeni!
IZLETI
Planinski tziet h Kekčevi koči in na Skalnico. V nedeljo 31. t. m. priredi SPDT planinski izlet h Kekčevi koči nad Solkanom in na Skalnico (Sv. Goro) nad Gorico. Tu mogočni razgled od morja do Alip in prigrizek v turistični postojanki. Odhod z vlakom cb 6.35 do Gorice. Zbiranje četrt ure prej.
  «»---------
Sestanek suspendiranih delavcev CRDA
Danes ob lo bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares sestanek suspendiranih delavcev Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka. Sestanek organizira sindikat kovinarjev FIOM, da bi se s prizadetimi delavci pogovorili o njihovem položaju.
KINO
Excelsior 16.00 «Jaguarjev prijatelj#, W. Chlari, I. Corey, M.
Carotenuto.
Fenlce 16.00 »Tvoja koža peče# I. Booth, A. Quir*n.
Arcobaieno 16.00 »Ne izgubimo glave!# Ugo Tognazzi, F. Vale-rl, Tina Pica.
Superctnema 16.00 »Veter pomladi#, F. Tagiliavtni, L. Masiero. Cinemascope, techoicolor
Fitodramrnstlco 15.00 »O.K. Neron#. Nov variete.
Grattaclelo 16.00 »Osmo čudo sve. ta». Oinemascope, teohnlcolor.
ut n iiiiiiihiiiiii iiiii milil ih ih iiiiaiiiMiiiiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
KAZNA O«VKNT1LA
Slovenski (otoklub v Trstu. —
Danes ob 20.30 bo v Ul. Roma 15 redni sestanek. Na dnevnem redu poskusna projekcija filmov in dia. fx>zitivov ter dokončen dogovor za izlet v Ljubljano na mednarodno razstavo fotografije.
# * *
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije sporoča: Prihodnje predvajanje kitajskih filmov bo v nedeljo 31. maja ob 10. uri dopoldne v kino dvorani «Supercinema Principe#, Drevored XX. septembra 35.
Vstop prost.
UlItNKA PltOSVM A
Tri ure trajajoča predstava bo gotovo privabljala občinstvo tudi v ostalih dneh, ko bo nRadio Circus Shou>» še o-stal v Trstu.
Padla je z drevesa
V spremstvu očeta se je včeraj ponoči zatekla v bolnišnico 21-letno Duša Hreva-tin iz Rabuježa. ki je tožila o hudih želodčnih bolečinah. Hrevatinova je izjavila, da je 19. t. m. splezala na drevo, da bi si nabrala češenj. Iznenada pa je padla na tla, vendar m začutila nobe-
Pevski zbor PD »Slovenec# v
BOrš,u ima danes, sreda, pevsko vajo ob običajni uri.
# * *
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu ima sejo v petek 29. maja t. I. ob II. uri na sedežu v Ul. Roma 19. zz
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE:	trgovec
Giovanni Sessi in dr. kemije An-tonietta Ronchi, uradnik Vittorio Monticco in gospodinja Maria Via-nello, delavec Antonio Sferco in gospodinja Caterina Massenl, u-radnlk Italico Stradiot in bolni
(‘arka Tflu ('nk
UMRLI SO: 68-1 etn i Mario Bor. lini, 79-letni Glampaolo Milocco, 75-letni Giovanni Bevilacpua, 63-letni Giuseppe Stefani, 65-letna Paola Smuč vd. /ega, 92-letni Fe. derico	Refatli,	65-letna Apollo-
riia Vane/, por. Vivar, 81-letnl Lo. tarlo Contemo, 59-letni Giuseppe Zettln,	63-1 cini	Ferdlnando De-
grassi,	65-1 et ni	Antonio Pansa,
28-!etni Silvano Tommasl, /-let n i Flavio Schneider,
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu ao najnižje cene, v drugem naj* višje, v 3. prevladujoče)
pomaranče:
«rdeče» . . . .	» »*		116	165	141
			71	100	83
«ovalne» . .			94	165 153	
limone . < . .	• .	k	71	141	106
češnje .. j .	• •	k	29	188	83
jagode jabolka;	• •	a	106	188	153
»abbondanza*	I.	k	47	65	59
»ahbondanza* 11.		,	41	41	41
«delizia» . . .	■ #	•	71	141	100
«imperatori» .	. •	a	83	83	83
beluše ....	. *	a	100 270		180
rdeča pesa .	. .	,	47	80	53
pesa 			a	25	70	45
artičoke (1) .	. .		13	25	20
čebula . . . ,	.	k	40	50	47
razna solata .	• .	k	30	80	55
nova solata ,	. v	k	50	80	65
krompir	• 11		21	41	36
nov krompir .	.»	a	29	59	45
grah . . . . .	• 1	#	24	165	83
istrski grah .	a .		53	120	80
paradižnik . .	a a	a	153	376 329	
zeleni radič .	a a	k	40 150		70
špinača . . . .	k k	k	30	70	50
bučice . . . i		t	24	250	88
Večina blaga se prodaja po prevlad, cent (3. atolpec).
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5900,—	6100,—
Marengo , ,	4450,—	4550 —
Dolar . . a .	617.—	621.—
Frank franc. .	123.—	126,—
Frank Svlc. . ,	143.—	144,—
Sterllng	17-25 —	1750,—
Dinar ,	84 —	87 —
Šiling	24,-	24.50
Zlato , , , ,	702 —	704 —
Zah. n. marka	148.—	14».—
Cristallo 16.30 ((Zadnja ^’ VVarloekuB, Richard w‘®7,Mji, Henry Fonda, Anthony
Cinemascope.
Capitol 16.00 ((Ubogi milijo"'^.
Maurizio Arena, Sylvia
Koša-
na, Lorella De Luca, AteS* dra Panaro, Fred Busc«''0^ Astra Roiano 16.00 «22 vo
Zveze#, F. Parker.	y,
Alabarda 15.45 «P°tovaffi0iot Brynner, D. Kerr. Techni«, Aldebaran 16.00 «Cas življem J. Gavm in L. Pulver. Fr30. Ariston 16.00 «Polnoč v San ' ciscu#, T. Curtis, M. Pav Aurora 15.30 «Krik in
Brynner, J. VVoodvvard,
Garibaldi 16.00 (poletni Jt*#. 22.00) ((Patrulja rdečih «*"?£ čev», Rita Morena,
Keith Larsen. Technicoiot,
Ideale 16.30 »La Maja desW_J
ROltf
Impero 16.30 »Christine#, Schneider.	,	S,
Italla 16.30 «La violetera«' ^ Moderno 15.30 «Blatna sieiw ^
ny Curtis, Sidney P°itern! p grada za najboljšo iUf°
stivalu v Berlinu 1958. p, S. Marco 16.00 «zenska sam -
Boone, T. Moore. j^jigR”1
Savona 16.00 »Komisar Jean Gabin.	-	Ifr
Viale 16.00 »Navihane, t0«j»--r pe», Claudio Vitla, P05'1
mo,’ Mario Riva, Prvic.i" Vittorio Veneto 16.00 <<R,a„zv£ilt!,
noč#, Jean Gabin, Nadi* Belvedere 15.30 «7. k°nj
Teehnicolor.
Marconi Glej letne kine' Krit Massimo 16.30 «VamptfJevil D. VVolfit, B. Shelley.
Novo dne 16.00 «Ura X- u Ml tar alt smrt#, Laurence Davvn Addams; zgodba k"
nika Crabba.	-jvesl*’1
Odeon 16.00 «Najiepša nev B. Bardot.
Radio. Zaprto.
KINO V MILJAH 1B)), Verdi «Pobegli iz San Jack Palance.
LETNI	^ell'
Arena Diana (Ul. P.
49) 20.00 »Pepelka v Audrev Heoburri. Fred
Audrey Hepburn, Kr Teehnicolor, Vistavision. (ji) Paradiso (Ul. Molino a v e« p.
20.00 »Gugalnica iz meta#, Ray Milland,
lins. Cinemascope.
Marconi »Grdi časi za nar" Audy Griffith.	miP’
Ponziana 20.00 »Vražji ® e Cornel VVilde, Jean W*‘. , A * Startio »Klobuk, poln četi thony Franciosa, Eva
Valmaura 20.00 Madison, R. Raff. c‘n pe, teehnicolor.	ttffe
Garibaldi 20.30 »Patrulj* suknjičev#.
C
RAD
1951
SREDA, 27 maja RADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; ‘inoV*0^
obvezno, drobiž od vw7jj'
mm
mando Sciascia; 13.30 LaJJrlir
12.10 Ža' vsakogar nekai^jj Ar’
svetu kulture; 12.55
ledi je; 17.30 Plesna čai*"K ptf*1'' Radijska univerza; 18.1“ tll p ni: Koncert št. 4 v
violino in orkester; di je iz filmov; 19.00 Z<».
oddaja; 19.20 Pestra g 1*^1^ Šport; 20.30 Igra Avsen tet; 21.00 «Kovarstvo in	IL
žaloigra v petih dejani p
tet; 21.00 «Kovarstvo in žaloigra v petih dejani,’ Orkester Charlie ParK'" Nočni ples.
THST uiolS
11.30 Operna glasba^1 jjnif1'
ja stran; 21.00 Kvintet umannove skl*°
II. PHOGRAM atfSL
fat»n,; #4 i C:l/ '
10.00 Zeleni disk ^ Cl4,ji
pestra oddaja: 14.00 OJ)- , . tretji; 16.00 Tretja stf>" <0
f 'lr\j*Ln ■ —	>. ,, i 1 - ’ kV C f 1	f V ,
Glasba in zanimivosti JJ, sveta; 18.00 Pesmi zadn^«,^,
avcud, ao.v/v/ rcaiiii	J'	n)6
vala v Sanremu; 19.40 L/-,0»* ^ valčka; 21.15 Ekipno te , med znanimi italijanskjn njjp[ mi in pevci; 22.15 Hi>*
radijska drama.__	_j(
KOPER	I
Poročila v itaiijanso
17 15, 19.15 22.30.	g,
Poročila v slov.: 7J 15.00
5.00-6.15 Prenos RL-
15*
Prenos RL; 7.15 Glasb*	G
jutro; 7.40 Glasba ’« u- >'• tro; 8.00-12.05 Prer Opoldanski koktajl;^
glasba; 13.15 Ob ^''‘-tijsK1 / novitve KPJ/ 13.40 K^f,
sveti; 13.45 Od melodij« t; 1*5 ledije; 14.30 Okno v 5 Je l*& Filmska glasba; 15.20 ** p»'i; zbor iz Dola-Poljan P-Komelove; 15.40-16.00 id; (I 16.00 Bela Bartok:	>.
pesmi; 16.15 Otroški Ritmi in pesmi; 17.30 F li koncert; 18.00 Naša o»V Ob zvokih valčka; 18.* p»r*5.ii
koncert;
Ob zvokih valčka; 18 19.00 Pojejo Trio D« 10,> yos, Los 3 de Santa Cro pr. Los Panchos; 19.30-22.
RL; 22.15 Melodije za 22.40 Nočni koncert.
SLOVENIJAjj4
327.1 m. 202.1 >“• * 7 00. Poročila: 5.00, 6°°i,oO, 10.00, 13.09, 15.00. 11	J
22 00 . 22.55 8.05 Poje Ljubljanski, zbor p. v. Milka 8.25 Evropski orkes«.'
giasoe; s.uu	sj	(■-
(ponovitev); 9.15 Erni' pe^j Ljubljanski akvareli; »• ^ jf nut za novo pesm'« ^„10, d) "--gelJ: Pom 1 aidanflk® ltelj« V iček za mlade	p
Irt 1A AH nnnAVke ^ . i LflD
Pre;
Kot
be; 10.10 Od popevke 10.35 Drobne skladbe * „ ty   -rtilJ^TjsK®
strov; 11.00 Na vrtlU^KV nih melodij; 11.35	,
i/IIU *tr»r\niO
:
» višjo stopnjo '£a.ri ‘-jji Henry Dunant; l2- ,„rtu K Wp-Kf*!f F.urvnmfhe. inS,- . t
Weber: Euryanfhe,	!	v
Ferjan:	Krml^enje^^jge	,(/
Kmetijski nasveti
odstavitvi; 12.25 S>°£f,"jeV*ji ne; 12.45 Iz Ponchle1^ conde#; 18.30 Pesmi 13.45 Straussovi valfkb m* dijska šola za sredm^jV/
'T{ pr»>
(ponovitev): Povei ^ babica; 14.35 Krešhjm,, ofKjj
LMUlLd,	i',v“	J	u0	J
Simfonietta za god3'1 15.40 Iz krvi rdeče..* o šak); 16.00 Koncert 17.10 Sestanek ob P'^itA/ senske pesmi; 18 00 K
senske pesmi; 18uu ", insPjfc nika; 18.15 Mariborski pof/, talni ansambel l*v»J2,
m
H I 18.45 Razgovori ° _Lvrv*U
spored; 18.35 Poje
o gt rra vprašanjih; 19.00 za?gltfjj /7 vmes obvestila in r jo.OO.i-
Radijski dnevnik; -j, Massenet: Manon, oP tfj
 ______________________  jfrm
JtnJlh; 22.15	h	Mj/
jazz ansambel; 22.30 janc: Trlo za violin^ pT in klavir; 23.10 Pl«"*
TELEVIZIJ, jM, Ida la za šolL ftTf,
14.00 Oddaja za r-k, daj a za otroke:	'j. fil^rAl
18.45 Zlata krinka ^ f/.
—■ g 21.00 Posebna
Sto let poezije 21.00 Posebna c dirke po Italiji;
no»; 22.20 Okrog ,r:V; 23.20 Umetnost in * Poročila.
S O z A
pavifjJi Ob smrti sestre ur«ajrj por. Zegn izrekalaekeg» /
[[Morski dnevnik__________________
DRUGA	FAZA	KONFERE
ajo se pogajanja
— s —
J Ženevi je zaključena ti-
fMfer Vsako mednarodno
sicer značilna ita1' 150 dve pogodbeni S®« razložita svoje za-ne — in seveda maksi-
“»črte
—-pozicije. Zapad in sta razložila svoje za rešitev nemškega Ta dva načrta ^ globoko razlikujeta, toda . _a*jansko ne more niko-1» začuditi, če vemo, ko-antagonizma in neza-
Srts? zaPustila za se_ ^ nladna vojna. Za oce-
tfcVnfr alC° Se odvijajo že‘
lo v PasaJanja, je mno-I* Ia?ne-ie ugotoviti, da kljub tem temeljnim w.,atr» v gledanju na (Xfko .vprašanje — Žeto,;,- zajel val zmernega da se vsi strici0 glede tega, da je ne-bld, ,°č doseči, da je pri-nJe gledišč in spora-mogoč, ne glede na e razlike, ki so se Csh 5a^e °P objavi začet-Prodlogov obeh strank.
^zradi tega morda tudi
tisti’ ki je pri‘ :ohf ’ da v Ženevi traja Hrenca že deset dni, teij-r so se pogajanja za-aa tsele sedaj, oziroma so 501. da se začnejo. Že Samega začetka se je Hi vedelo, da v Ženevi lih 2° Pričakovati popol-tsei Slr°kih sporazumov o jo vprašanjih, ki zadeva-Cemčij° in evropsko iato0st, in da je — vprav važno- da se> P° ^tov	splošnih	na-
te e.he in druge stran-Nln^lde čimprej in čim jjoi n*Je na trezna poga-HjJa> ki bi težila k del-w sporazumom o tistih !'Vaj5njih, glede katerih je Wa mo^ doseči spora-Ho v to.so — če govori-tsju spiošnem — vse one joče„ e> ki ne rušijo obsto-lil ravno težja in odnosa V nrrej tiste rešitve, ki ne Do]ji:.Inesle neke vojaško-strar‘j e prednosti eni enemu bloku, na drugega. Sedanja žete va Pogajanja so nam-h ,Prav izraz ustvarjene-tidj tVP°težja, hkrati pa *°Vna ■ iedica pritiska sve-I5 .e Javnosti, ki želi mir, HstunZaradi tega moč rea-lett) il0 Pogajati se le na |)o j.*™ ravnotežja. Sodeč ?;tie3> kar se dogaja v ’ so to resnico vsaj tjj] razumeli, in konfe-k r. Prehaja počasi v fa-^ bega pogajanja.
*tvari tako gledamo na 'take ja®1110, zakaj so goin P°ložaju vzajemno tal . Povezani predlogi '■2p,P imenovani «paketi» Uga ^ Peprimerni kot pod-Ni ^.Pogajanja. Objek-tsit jPmožaj je na žalost Qa v tem trenutku ni Vjf. Pričakovati širokih Jlih PrPov o vseh vprašanj lri zato morejo «pa-ker otežkočajo iz-tik Poedinih, konkret-l niihPrašani in P°gajani
kogf p ~~ ogroziti uspeh ‘t>Wtnce- ker v imenu Wv.Pm..rešitev — ki niso lo d ^ljiva — onemogočata _ konkretnih reši-vDrasa Posamezna, ločena te čuri- a' 8Pričo tega nas teh sai’, če se «razvezanju> Nunk' .ov> najbolj in JI Sq rilaJe protivijo tisti, ejansk0 Proti vsa-^Povi v sporazumu na .kompromisov in po-’ da na primer za-teje , "Paket* najtrdovrat-tsie»a ani zapadnonemška 'tJtletf • da pa Je vprav ftičnpif diplomacija ela-tteho in smatra, da je toveJ*1 vzajemno pogojno Sw°šnih Predlogov in
nih predlogih, predvsem o Berlinu.
Zapad in Vzhod sta se seveda zavarovala, da bi j:ma začetek ženevske konference prinesel naj večjo propagandno žetev. In to nas ne čudi: v našem času ni konference velikih sil, brez propagandnih govorov. Toda če je točno, da so ti govori in predlogi dokazali, da je prepad med obema strankama še velik, oni so nam hkrati dali naslutiti tudi to, da prepad ni nepremostljiv, zlasti kar zadeva nekatere točke. Predvsem je očitno, da se tako ena kot druga stranka vzdržujeta hudih besed, da se, nasprotno, nastopanje enih spremlja z druge strani s pripombami, da je »pomirljivo*, da vsebuje «zanimive ideje* in podobno. Poleg tega, nekatera uvodna vprašanja niso predstavljala takega problema, kot se je v začetku mislilo; tako, recimo, vprašanje statusa delegacij obeh Nemčiji, oziroma vprašanje razširitve konference: v obeh prime-:ih so našli kompromisno formulo.
Dosedanji potek ženevske konference je dejansko pokazal, da je na določenem terenu moč doseči napredek in sporazum, zlasti če bodo prevladale splošne koristi mira nad ozko blokovsko računico. Jasno je tudi to, da ta teren sporazumevanja ne more biti za sedaj — pa naj bi to svet še tako želel — združitev Nemčije, niti splošni sistem evropske varnosti. Možno pa je zbližanje stališč in kompromisno sporazumevanje, ko gre za Berlin, prav tako tudi o prenehanju jedrskih poizkusov, oziroma morda celo tudi sporazum o ostva-ritvi področja omejene ali zmanjšane oborožitve v Evropi. To so hkrati tri področja, glede katerih je moč v največji meri pričakovati napredek in sporazum, v kolikor bo seveda zadosti potrpljenja in dobre volje z obeh strani.
Časopisna poročila iz Ženeve napovedujejo, da se stvari gibljejo v tej smeri. Tako je na primer splošni vtis, da je moč pričakovati neki sporazum o prenehanju z jedrskimi poizkusi (v cstalem je tudi poslednje pismo Hruščeva znatno prispevalo k odpravi nekaterih prejšnjih težkoč). Tak sporazum (od katerega ne more nobena stranka, noben blok, imeti v sedanjih pogojih vojaško-strateške škode, ker nadaljnje izpopolnjevanje bomb ne more bistveno vplivati na obstoječi odnos sil) bi znatno prispeval k pomiritvi v svetu. Zato pričakujejo, da bodo ministri v nadaljnjih stikih dokončno razčistili pot k sporazumu, oziroma olajšali ekspertom, da zar devo pripravijo za podpis. Prav tako obstajajo znaki, da se, četudi po polževo, približujejo gledišča o berlinskem vprašanju. Predvsem zaradi tega, ker nekatere zapadne delegacije lansirajo vesti, da je treba Berlin vendarle izločiti iz «paketa» in zanj poiskati primerno rešitev in aranžma. Niso šle neopazno mimo niti prve Gromikove koncesije... Položaj zahteva oa ene in druge stranke, da se z naj večjim potrpljenjem in pripravljenostjo na kompromis najde rešitev za nevarni berlinski rebus.
Začenjajo se torej prava pogajanja! Gledišča so nasprotna, toda niso taka, da
neke poteze ali vsaj napovedal realističnejše tretira-nje Vzhodne Nemčije, pa bo to verjetno olajšalo iskanje kompromisa. Poleg tega ni brez pomena niti to, da že sedaj obstaja soglasje za pripravo sestanka šefov vlad, kasneje, v teku poletja ali jeseni, kar dokazuje da se ženevska konferenca smatra za uverturo v seriji pogajanj, ker so prišli do prepričanja, da je reba k splošnim sporazumom težiti postopno, na temelju realističnega pogajanja in delnih dogovorov. Vse to dokazuje, da zmerni optimizem ni brez podlage, da ena in druga stranka vesta, kaj bi za svet pomenilo, če bi sedanji razgovori doživeli polom.
DJUKA JULIUS (Iz «Politike»)
Podedovala pet milijard?
Brata Carlo (levo) in Umberto Querzoli iz Ficarola (Ho-vigo) sta verjetno dediča skoro 5 milijard lir, ki Jih je zapustil v Braziliji njun brat Paolo.
27. maja 1951
KOLIKO BO ZALEGEL ODPOR LAIČNIH SIL?
De Gaulle pripravlja konkordat z Vatikanom
Glavni problem predstavlja finansiranje katoliških šol
Pred kratkim smo poročali, da namerava De Gaulle obiskati Rim. Zdi se, da njegov namen ni toliko obiskati rimsko vlado, kolikor Vatikan. S tem v zvezi se tudi govori, da bi moglo med Vatikanom in francosko vlado priti do lior.dvitve konkordata. Verjetno je De Gaullu konkordat ootreben zato, ker mu je potrebna opora Cerkve v njegovi notianji in zunanji politiki, posebno v njegovi politiki v Afriki. Poleg tega je De Gaulle globoko veren človek.
Francija je svojo zadevo s Cerkvijo rešila leta 1905, ko je ukinila konkordat, ki ga je bil sklenil 1801. Napoleon. V
NEKAJ PODATKOV O RAZVOJU SOVJETSKEGA GOSPODARSTVA
Sedem sto žerjavov nad Moskvo
Zdravstvena služba v SZ se more kosati s katerokoli, saj pride po en zdravnik na 600 prebivalcev - Tudi v tisku nosi SZ prvenstvo
V zveži s podpisom nove trgovinslBe pogodbe med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo so časopisi zapisali, da se bodo v kratkem na angleškem trgu . pojavili v prodaji sovjetski' avtomobili, sovjetske ure, in še marsikatero potrošilo . blago. Predvsem so bili tu omenjeni tisti artikli, ki za sovjetsko proizvodnjo niso bili značilni in ki se sedaj prvič pojavljajo na zahodnem tržišču. To dokazuje, dn se sovjetska industrijska proizvodnja potrošnega blaga začenja uveljavljati tudi na zunanjih tržiščih. To dejstvo nam je dalo pobudo, da smo iz sovjetskega in nesovjetske-ga tiska zbrali nekaj podatkov o gospodarskem razvoju te dežele.
Bilten «Sovinformbureau» poroča, da so prve štiri turbine velikanske električne centrale, ki jo grade na Volgi blizU Stalingrada že začele delovati, dočim ostale naprave šele vgrajujejo. Po po-
datkih istega biltena bo' ta kolos leta 1960 že v celoti o-bratoval in dajal 14 milijard kWh električne energije na leto., To je eden izmed desetih velikanov, ki bodo v nekaj letih že dograjeni, tako da bo proizvodnja električne energije v Sovjetski zvezi leta 1965 dvakrat večja kot je bila lani.
Drugi podatek o naglem razvoju sovjetskega gospodarstva se nanaša na kemično industrijo. V okviru sedemletnega načrta bodo v sovjetskih tovarnah umetnih gnojil dvignili letno proizvodnjo umetnih gnojil na 35 milijonov ton. Da bi sovjetska kemična industrija mogla zadostiti potrebam dežele, bodo vanjo vložili v 7 letih nad 100 milijard rubljev, s katerimi bodo modernizirali 130 kemičnih tovarn in zgradili še nad 100 r.cvih.
Sovjetska zveza je po svojem izkoriščanju podzemskega plina na prvem mestu v
Evropi. Glavno besedo pri tem imajo ležišča zemeljskega plina v Sčebelinu v Ukrajini, kjer so samo v treh mesecih letošnjega ieta načrpali več zemeljskega plina kot v vsem letu 1956. V prihodnjih sedmih letih predvidevajo, da bedo načrpali kar 60 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Do sedaj so iz tega bogatega ležišča zemeljskega plina speljal; plinovode, v kakih 10 ukrajinskih mest. V načrtu pa imajo, da bodo plinovode napeljali še v Kursk, Oriol, Briansk in še v druga mesta.
Posebno pereče je v Sovjetski zvezi vprašanje stanovanj. Moskva se z neverjetno naglico širj ali bolje množi in v Moskvi je bilo težko priti do sobe, kaj šele do stanovanja. Po podatkih biltena «Sovin-formbureau* pa je gradbena dejavnost sedaj izredno živa in samo v Moskvi je postavljenih 700 žerjavov, ki pričajo, da je gradnja stanovanj moč-
Danes na Stadionu „l.maj“
Klovi načrtov preiti na bi onemogočila pogajanje. Pogajanje o loče- | Zapad je vendarle napravil
Na javnem nastopu gojencev šole Glasbene matice, ki bo danes zvečer v dvorani na stadionu Ki. maja, bo nastopil tudi mladinski pevski zbor, ki ga vodi prol. Karel
Boštjančič.
'■in
"""tu..,,,,,,,,,,,,,,................................        .umnimi...............................................
rid ljubljanskega novi-^aria jn publicista Ro-črta Poharja smo pre-j®‘l naslednji sestavek,
1 zaradi zanimivosti objavljamo. Pripo-‘njamo le, da smo naš estavek v prvomajski ^vilki našega lista pov-
Še o «Internacio
zeli
Mile
Po članku, ki ga je Klopčič priobčil v
"Ljudski pravici«.
V	UREDNIŠTVO.
v < -1.
Ofl j "Primorskem dnevniku»
%iavl?aja t" *•> št. 104, je bil *lnte'en M. Klopčičev prevod aci°nale». Temu pa je !*ebodpi,an članek «Pet-'•osen f* •Jnternocionnle’ med le * trn Proletariatom». Ker l Ui V nat,edbah tega član-z0(t°(o”il neke netočnosti, Mi Xi Kvai° prav mene, se mi »in, “testno, da stvari posta-** nam P!auo mesto. Zelo sem 2Qčudi(, ko sem pri l°*Pcu tjan,ca Prišel v tretjem «C i '‘“slednjega odstav-^ rt* Prevod je pripravil abodlf^anie mariborske 6 ’ dože Selinšek, po M TefV*1 prevodu. Prva kitica •H hen se glasita...« Nato }°rn, oaSed'l° kitice z re/re-Jf rioj i)csede do besede pa a je n !trnienje naraščalo. Ie>n s:	i* malce prehuda/,
**<lii0	k*!. To je vendar be-
^ionmp°j,e8?. prevoda «lnter-
Q rni	:me	Jožeta	Selin-
n' >- 'e tuie in tako mi tudi
n	k'
“ega
^6ken,!l('t,151(0 ie avtor phjan-članka. Zato tudi ne
morem vedeti, ali si je Selinšek sam prisvojil ali si dal podtakniti avtorstvo mojega slovenskega prevoda «Internacionalen. V kitici, ki je objavljena, je. le ena beseda napačna, in sicer v S. vrstici, kjer je v mojem prevodu sdramin, v objavljeni vrstici pa shranit. Vse drugo je dobesedno po mojem prevodu.
Druga kitica mojega prevoda, ki je članek ne navaja, se glasi:
Brezumnež je, kdor se v verigah ozira za pomoč navzgor — le v delu bo osvoboditev, ki kronala mu bo napor. Plod žuljev delavstvu naj hasne,
duh prost naj bo mu tesnih spon, žare naj njemu ognji ješe, iz dela poj svobode zvon! Donijo fanfare zmage: Naprej! 2e dan zori, in Internacionala človeštvo že budi!
Ker je tak neupravičen pri-vzem tujega avtorstva nekaj tako neobičajnega, da ob njem ni mogoče molčati, naj t) na slednjem pojasnim, kako je nastal moj prevod «lnternacio-
""v “letih mo do 1029 sem
služboval v Mariboru, naposled več let kot tiskovni referent pri velikem županu. V Mariboru pa je živel v isti dobi tudi slovenski glasbenik, tolminski rojak Hrabroslav Otmar Vogrič (umrl v Tolminu leta 1932). Bil je prvo dobo gledališki kapelnik, nato pa svoboden glasbenik in zborovodja. Z Vogričem sva si bila prijatelja in zložil sem mu tudi več besedil za neko spevoigro, ki jo je pripravljal.
Nekako od 1925. do 1925. leta je bil zborovodja socialističnih pevskih društev p Mariboru, in nekega dne leta 1926., kakor morem sklepati iz neke zabeležke, se je zglasil pri meni in me naprosil, da bi mu za zborovsko uporabo prevedel v slovenščino tri nemške pesmi, in sicer: Eugen Pottierovo »Internacionalo* v. nemškem prevodu Emila Diedericha (bolj razširjen je prevod Emila Luckh ardta) z melodijo delavca Adolfa de Gegterja iz Lilla, prirejeno za štiriglasni moški zbor od G. A. Uhtman-na (za mešani zbor jo je priredil Schechzen), nadalje G. A. Uhtmannovo «Im Morgen-roU. (Ob zori; pesem štirih osem vrstičnih kitic, kjer se opevajo Svoboda, Bratovstvo
in Enakost, in se besedilo začenja: iiZe zvezde bledijo, noč temna beži, a tam na obzorju nebo se žari in skrivnosten Se-lest ziblje drevje...«) in še tretjo pesem, katere nemški naslov se mi ni ohranil, in imam pri rokah le svoj slovenski 50 vrstic obsegajoči prevod; pesem je nekaka «Slava delu«, začenja pa se; «Dušo veselo — stvarja le delo...«. Vogričevi prošnji sem ustregel, nemška besedila z uporabo pesmarice (zaradi pravilnega muzikalnega akcenta) prevedel v slovenščino in mu prevode izročil. — Dne 30. aprila 1925. so vsa socialistična društva Maribora priredila skupno «Akademijo» s 14 točkami sporeda. Iz natisnjenega sporeda «Akademije» povzemam, da so nastopili:	godba	železniških
delavcev in uslužbencev, Mariborska grupa, moški zbor, ki je zapel dve kitici »Internacional e» v mojem prevodu, Delavska telovadna enota Maribor, Delavsko pevsko društvo «Frohsinn», ki je zapelo pesem »Im Morgenrot» (Ob zori), toda v nemščini in ne v mojem prevodu; nadalje so na »Akademiji* sodelovali še Pevski zbor pekov, moški zbor Krilatega kolesu, mešani zbor
Svobode in moški zbor studenškega pevskega društva «Enakost:*.
M. Klopčič ima v svojem prevodu še tretjo kitico «Internacionale», ne spominjam se pa zdaj, po 33 letih, ali je bila tretja kitica tudi v pesmarici, ki mi je bila za predlogo mojega prevoda — v pozitivnem primeru sem gotov o tudi to prevedel — ali pa so prireditelji »Akademije* zapeto besedilo skrajšali na dve kitici, kakor sta bil t objavljeni v sporedu. — Razlike, ki jih je mogoče ugotoviti v posa meznih slovenskim prevodih »Internacionale*, si je mogoče razložiti tako, da marsikateremu slovenskemu prevajalcu — M. Klopčiča bi izvzel — ni bilo na voljo izvirno besedilo, marveč so prevajali to mednarodno delavsko himno po raznih prevodih izvirnika. V takih primerih pa se marši kakšnemu odmiku od izvirnika ni mogoče izogniti.
iiAkademiji» osebno nisem prisostvoval, je pa po pripo nedovanju Vogrič« prav lepo uspela, kar je tem bolj značilno, ker je pokazala združen nastop vseh mariborskih socialističnih društev.
Iz tega pojasnila, ki se opira na dokazno gradivo v mojih rokah, bo pač vsakomur razvidno, koliko drži trditev Selinškovem prevodu «Interna eionale*.
R. POHAR
no pospešena. Po pisanju istega biltena, se vsak teden v Sovjetski zvezi zgradi stanovanj za 150.000 prebivalcev. S posebnim pdlokom je bilo sklenjeno, da «e bodo vsa stanovanja gradila z betonskimi montažnimi deli in gradbena dejavnost je močno mehanizirana. Morda bo trditev neko-1 ko preveč drzna, vendar jo povzemamo dobesedno; »Trenutno se v Sovjetski zvezi gradi več stanovanj kot v Angliji, ZDA, Franciji, Zahodni Nemčiji, Italiji in Avstriji skupaj*.
Iz gornjih podatkov vidimo, da se v Sovjetski zvezi načrtov lotevajo velikopotezno.
Zadnji podatek, ki smo ga navedli, se zdi nekoliko pretiran. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, koliko je bil utemeljen.
Preidimo na drugo področje:
V Sovjetski zvezi imajo 360 tisoč zdravnikov, to se pravi, da pride na 10.000 sovjetskih državljanov že 17 zdravnikov ali z drugimi besedami po en zdravnik na 580 prebivalcev. To je povprečje, ki ga ne pozna nobena država v svetu. Poleg že tako visokih številk se obeta, da se bo število zdravnikov v Sovjetski zvezi še povečalo, saj je na medicinskih fakultetah sovjetskih vseučilišč trenutno vpisanih 170.000 medicincev. V kolikor številke ne varajo, dajo sovjetske medicinske fakultete danes več mladih zdravnikov
enem letu, kot je carska Rusija leta 1913 imela vseh zdravnikov.
Drugo področje, kjer nosi SZ neizpodbitno prvenstvo v svetu, je tisk Po količini knjig, ki se vsako leto tiskajo v SZ, nosi SZ že več let svetovno prvenstvo. V lanskem letu so v SZ izdali kar 60.000 novih knjig v skupni nakladi 1,100.000.000 izvodov. Seveda so sem vštete tudi razne brošure. Hkrati izhaja v SZ nad 3.000 revij in periodičnih publikacij s skupno letno naklado 600 milijonov izvodov. V dnevnem tisku pa SZ ni tako daleč, pa čeprav imajo sovjetski dnevniki letno naklado 13 milijard izvodov.
Ce vzamemo sovjetski tisk v celoti in ga primerjamo s svetovnim tiskom, vidimo, da odpade na Sz kar 25 odst. vseh knjig, kar se jih tiska v svetu.
V Sovjetski zvezi se tiskajo literarna dela v '76 jezikih ir. so tu zastopani pisatelji malone z vsega sveta. Lansko leto na primer so bila v razne jezike Sovjetske zveze prevedena dela iz 56 nacionalnih literatur.
To so konkretni podatki za lansko leto in prejšnja leta. Po načrtih, ki jih predvideva nadaljnji razvoj, bo leta 1965 v SZ tiskanih 1 milijarda 600 milijonov knjig, tako da bo na vsakega državljana SZ prišlo po 7,5 knjige na leto.
Četrtina vsega tega tiska je znanstvenega značaja. Samo v letošnjem letu bodo v Sovjetski zvez; izdali 15« znanstvenih del tujih znanstvenikov, predvsem s področja fizike, jedrske fizike, elektrotehnike, magnetizma in drugih ved.
Cernu toliko znanstvenega slovstva? Četrtina prebivalcev SZ se šola. Mišljene so tu vse vrste in stopnje izobrazbe od najnižje, obvezne desetletkč, do srednjih tehničnih in višjih šol.
Podobnih podatkov bi mogli navesti še več, vendar bomo za konec dali nekaj podatkov iz tujega, to je neso-vietskega vira, ki so, posredno vsaj, v skladu s sovjetskimi. Gre za nenavadno nagel napredek sovjetskega ci-
Ivilnega letalstva. Neki britanski novinar, kj je prisostvoval
svečani otvoritvi nove letalske proge med Londonom in Moskvo, ki jo bodo vzdrževala britanska in sovjetska letala, je zapisal, da sovjetska družba «Aeroflot» nima več v prometu starih letal vrste »Dakota*! pač pa da je «Ae-roflot* danes «ena najmodernejših letalskih družb, ki potnikom postreže med poletom s šampanjcem in kaviarom*.
Predsednik velike ameriške letalske družbe «Pan Ameri* can World Airways» je glede tega rekel: «Potrebno je stalno voditi računa, da je v zadnjih dveh letih sovjetska druž. ba «Aeroflot» svojo mrežo razširila na 16 novih dežel*.
Se nekaj konkretnih podatkov; «Aeroflot» je po dolžini svoje prometne mreže na prvem mestu v Svetu. Leta 1940 ;e «Aeroflbt»'imela 160.000 km dolgo Iptalsko mrežo. Sedaj Znaša njena, letalska ipteža
360.000 km. ' Najdaljšo letalsko, rprežo na Zahodu ima fraqco4k| letalska družba »AIR France*, ki pa" je za
50.000 km krajša od sovjetske. Sicer pa ta družba ne more tekmovati s sovjetsko, saj razpolaga s 130 letali, dočim ima «AerofIot» kar 800 povečini modernih letal.
Milijarde za revmatizem
Po podatkih avstrijskega ministrstva za socialno politiko utrpi avstrijsko gospodarstvo vsako leto 1,6 milijarde šilingov škode zaradi revmatizma. Ta vsota kaže, da je revmatizem v Avstriji najbolj razširjena bolezen, saj zavzema 15,4 odstotka vseh bolezni socialnih zavarovancev. Za revmatike je izplačalo socialno zavarovanje 296 milijonov šilingov.
Po švicarskih statistikah je revmatizem (tudi v Švici najbolj rariirjeha bolezen, ki jo ima 21 odstotkov vseh bolnikov. V ZDA je 40 odstotkov vseh srčnih bolnikov revmatikov, v Angliji pa 42 odstotkov.
Fianciji je torej Cerkev popolnoma ločena od države. Do tega je priSlo jz dveh razlogov. Francosko javno mnenje ni bilo preveč naklonjeno Cerkvi ali bolje Vatikanu in ko je leta 1904. francoski predsednik republike Loubet obiskal Rim, je obiskal italijanskega kralja, ki je bil tedaj s papežem v sporu. Zato je Vatikan Loube-tov obisk italijanskemu kralju smatral za žalitev. To je služilo za povod, da je francoski parlament 9. decembra 1905. z veliko večino glasov sprejel zakon, ki ukinja konkordat in Cerkev loči od države. Od tedaj se francoske oblasti ne mešajo v cerkvene zadeve, ne vtikajo v zadevo nastavljanja papežev, hkrati pa škofom, cerkvenim dostojanstvenikom in cerkvenim oblastem ne dajejo finančnih pomoči. Zato pa Cerkev nima v francoskih javnih šolah nobenega vpliva in je verouk v njih le fakultativen predmet. Skratka francoske javne šole, od osnovnih do univerz, so povsem laične.
Ko je Cerkev na Francoskem z ločitvijo izgubila svoj vpliv v šolah, se je potrudila organizirati svoje šolstvo in tako imamo v Franciji dve vrsti šol; državne šole (čcole pu-biique) in katoliške šole (6cole libre). Starši, ki so pod vplivom Cerkve, morejo svoje otroke vpisati v katoliško šolo, kdor ni pod vplivom Cerkve, jih vpiše v javne šole. Čeprav ima Cerkev v Franciji veliko šol, gre veliko otrok tudi versko navdahnjenih Francozov v javne šole, ker so cerkvene šole dražje.
V času nemške okupacije in Petainove vlade je Cerkev izkoristila priložnost francoskega političnega razdejanja in si zagotovila državno subvencijo. To je trajalo vse do konca vojne, ko so Cerkev ponovno ločili od države. Znano pa je, kako negotove so bile francoske vlade po drugi svetovni vojni in kako se je iz leta v leto večal vpliv francoskih demokristjanov, ki številno niso veliko pomenili, ki pa so stalno rinili navzgor in postajali vedno bolj zahtevni. In leta 1951. je Cerkvi ob pomoči demokristjanov uspelo izsiliti izglasovanje Berar;geje-
voga «akona, k' )e francosko
\)ado obvezal, dk da tudi cerkvenim šolam neko podporo. Ta podpora se določa v rpz-meiju Is številom Šol- ozirotna o.rok, ki posečajo javno oziroma privatne šole. Berange-jev zakon je celo tako »velikodušen*, da francoska država daje podporo, ne da bi si zagotovila kontrolo, kam ta denar gre. Oglejmo si razmerje francoskega šolstva.
Francoska država troši na Uto okoli 60 milijard frankov za šolstvo. Za šolstvo, ki ga vodi katoliška Cerkev pa daje 13 milijard frankov. V držav-nih osnovnih šolah je 5 milijonov in pol otrok, v cerkvenih šolah 1,200.000 otrok. Srednje šole so po svoji moči ma-lcne izenačene: v javne šole zahaja 464.000 dijakov, v privatne pa 400.000. Tudi v teh-r.,čnem šolstvu razlika ni velika: v tovrstne javne šole zahaja 320.000 učencev, v privatne pa 200.000 učencev. Naj-vtčja razlika je pri vseučiliščih. Javna vseučilišča obiskuje 155.000 visokošolcev, na cerkvenih vseučiliščih pa je vpisanih 20.000 visokošolcev.
Gornji podatki nam dokazujejo, da si je Cerkev v Franciji kljub formalni ločitvi od države zagotovila močan vpliv na šolstvo. Naprednejše francoske sile so zato v parlamentu velikokrat začele z akcijami, ki naj bi ta vpliv vrnile v prvotno stanje. Toda že prej omenjena labilnost francoskih povojnih vlad je to onemogočila, posebno ker so razne naprednejše stranke pogosto iz oportunizma zamižale zdaj na eno, zdaj celo na obe oči. In tako smo prišli do sedanjega položaja, ko se začenja že govoriti o obnovitvi konkordata in o doslednem povečanju vpliva francoskih cerkvenih krogov na francosko javno življenje. Nekateri francoski krogi zatrjujejo celo, da bi De Gaulle rad odšel v Rim s še večjim dokazom svoje vernosti in lojalnosti nasproti Vatikanu in sicer s še konkretnejšimi privilegiji, ki bi jih dal katoliški Cerkvi. To bi se prvenstveno odražalo v šolstvu, kjer naj bi cerkveno šolstvo postalo povsem enakopravno javnemu.
Da so ti glasovi utemeljeni, ram dokazujeta dve zborovanji. Eno zborovanje je bilo pred dnevi v Nancyju, kjer so se zbrali člani «Zveze staršev učencev javnih šol*, ki šteje v svojih vrstah 800.000 družin. Tu se je odločno govorilo P'oti popuščanju Cerkvi in proti privatnim šolam. Na tem zborovanju je bila izglasovana resolucija, v kateri se poziva «proti rimskemu totalitarizmu*. Predsednik federacije Clement Durant je med drugam tudi rekel: »Tisti, ki so odgovorni za državne sklepe, bi morali biti toliko modri, da ne sprejemajo tako usodnih sklepov*.
Skoraj hkrati' z zborovanjem v Nancyju so v Caenu imeli kongres pristaši «Združenja staršev učencev svobodnega šolstva*, ki se ga je udeležilo tudi Ž0 visokih cerkvenih dostojanstvenikov in 30 poslancev. Na tem Kongresu ie bilo izraženo »upanja, da bo država držala besedo, ki io je predsednik vlade Debrč dal delegatom Združenja v nedavni avdijenci*, to se pravi, da bo izglasovan zakon, ki bo zadovoljil zahtevam cerkvene šole.
Gornji zborovanji posredno dokazujeta, da se v Franciji zares pripravlja nov zakon, ki bo nekoč liberalno Francijo ponovno vrgel v roke Cerkvi.
lllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllliiMllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllillMIIIlIl«
840 milijonov
nepismenih na svetu
Po statističnih podatkih UNESCO imamo danes na svetu še 840 milijonov ljudi, starejših od 10 let, ki so nepismeni in nimajo .niti najosnovnejše šolske izobrazbe. Od tega števila; je 700 milijonov odraslih. Kljub temu, da je minilo 30 let od predvojne ankete o nepismenosti, ki so jo izvršili leta 1929, se absolutno število nepismenih ni zmanjšalo, ker je budi tedaj znašalo 840 milijonov. Spričo okoliščine pa, da je število prebivalstva sveta od tedaj narastlo za nad pol milijarde, znaša relativno zmanjšanje nepismenosti v tem razdobju 18 odstotkov.
Največji uspeh v borbi proti nepismenosti je dosegla Sovjetska zveza. V tej ogromni deželi je bilo pred Oktobrrko revolucijo 75 odstotkov moških in žensk, ki niso znali niti citati ruti pisati, danes pa je le 3,9 odstotka nepismenih moških in 16,6 odstotkov nepismenih žena. Smatrajo, da imamo v SZ še okrog 28 milijonov nepismenih, kar predstavlja 7 do 9 odst, od skupnega števila prebivalstva
V Afriki imamo od 98 do 104 milijone prebivalcev, ali okrog 80 do 85 odst., ki
so nepismeni, medtem ko znaša število nepismenih v Aziji 510 do 550 milijonov. Vsak drugi prebivalec Brazilije ne zna pisati, a v Indijci ie pistngn le vsaki peti prebivalec
V ZDA imamo okrog 4
milijone ali 3,2 odst. nepismenih, v Franciji 3,3 odst;, v Belgiji 3 odst., v Italiji 14 odst., v Španiji 20 odst., na Portugalskem pa 44 odst. nepismenih. V Grčiji imamo 39 odst. nepismenih žena in 12 odst. nepismenih moških, v Turčiji pa kar 83 odst. nepismenih žena in 52 odst. nepismenih moških.
HOROSKOP
-ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Ne načenjajte razprav z osebami, ki niso preveč lojalne. Skušajte urediti družinske razmere, da bo mir.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) -Vaš nasprotnik bo prisiljen k popuščanju in to bo olajšaio vaše delo.
DVOJČKA (od 21 5. do 22. 6.) — Ce boste hoteli doseči čimprejšnji uspeh, si , boste pokvarili nadaljnji ralvoj in mnogo obetajoče priložnosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Ponudili vam bodo pomoč, le da ta ne bo tako iskrena, kakršno bi vi dejansko potrebovali. Zate pazite.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Odklonite vsako ponudbo, ki se vam ne bo zdela jasna. Spoznali boste neko osebo, ki bi se mogla vplesti v vaše intimno življenje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — preveč osorni ste in preveč zrhtevm. To preprečuje, da bi bili dejansko z idovoljni s stanjem, ki ni slabo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Cernu iščete spremembe in novo delo, ko še starega niste opravili. Pazite nekoliko na zdravje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne podpisujte listin in pogodb, da se ne boste kesali. Danes se posvetite raje tekočim zadevam, ki ne terjajo večjih obveznosti.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) 4— Preti vam nevarnost, da boste slabo speljali delo, ki ste ga doslej tako dobro razvili. Ne obupajte, pač pa bo-"it<LJ>retf)dfli„, . .
_ tod 21. 12. do Puatiftl ob stkani spore pravnega značaja, pač pa skušajte stvar izgladiti v prijateljskem vzdušju.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Dopoldanske ure bodo nudile malo, popoldanske pa bodo polne zadoščenj, ki bodo nujna posledica prejšnjih naporov.
RIBI (od 20. 2- do 20. 3.) — Neopravičeno ste slabe volje. Zaupajte tistim, ki vam želijo dobro in potrudite se nekoliko več kot doslej.
Atomski znanstvenik: — Koliko krat ti bom še mormI zabičati, da pri kosilu ne uporabljaš težke vode!. ,*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
27. maja 1959
Gorišfro-beneškl dnevnik
Skupni sestanek vodstev PSI in KP!
Krščanska demokracija podpira
zasebne monopoliste na škodo države
Voditelji obeh strank so se sestali z namenom, da bi proučili krizo, ki je zajela podjetja IRI v goriški pokrajini
23. maja je bil na sedežu PSI v Gorici sestanek sekcij-»kih odborov PSI in KPI. Pregledali so kritični gospodarski položaj našega mesta in pokrajine zaradi razmer v pod jetjih IRI v Gorici in v Tržiču. V podjetjih SAFOG in CRDA primanjkuje dela. kar se pozna najprej na delavcih iti njihovih družinah, posledice pa občutijo tudi trgovci, o-brtniki, svobodni poklici ter majhni in srednji delodajalci
Najbolj zaskrbljujoča je Vest, da se bo odpravila livarna v SAFOG 'n da se namerava ukiniti proizvodnja v QMFA v Tržiču.
Te napovedi potrjujejo ob-rašanje ministra Ferrarija-Ag-gradija, ki ni hotel sprejeti resolucij senatorjev Solarija :n Pellegrinija med diskusijo o državnih podjetjih, v katerih se je zahtevalo od vlade, naj se ohrani dosedanje število zaposlenih v obeh podjetjih. To pomeni, da bodo v obeh podjetjih odpusti (v SAFOG okoli 300 delavcev).
Obe stranki soglašata, da je za tako stanje odgovorno krajevno jn vsedržavno vodstvo KD. ki podpira zasebna monopolistična podjetja na škodo državnih podjetij.
Izvršilna odbora ugotavljata. da mora prosta cona, ki naj se demokratizira, skrbeti za stalno in solidnejšo’ industrializacijo, za zaposlitev, zlasti pa za okrepitev SAFOG in državnih podjetij na splošno.
Poudarja, da se bo cela vrata vprašanj lahko rešila z deželo Furlanija-Julijska krajina s posebnim .statutom.
 «» -------
7. junija bodo splavili Esso Liverpool
7. junija bodo splavili v CR PA v Tržiču 36.000-tonsko ladjo Esso Liverpool, ki jo ladjedelnica gradi za družbo Esso. Družba je naročila v Jadranskih ladjedelnicah 12 petrolejskih ladij, od katerih so jih 10 že izročili naročniku. Esso Liverpool bo enajsta petrolejska ladja. Opremljena bo Z najmodernejšimi plovnimi napravami za petrolejske ladje. Lastniku jo bodo izročili prihodnje leto. Zadnja naročena ladja, ki je 1949. plovni cbjekt, zgrajen v CRDA v Tržiču, bo splavljena v prihodnjih mesecih.
 «a-----
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 23,8 stopinje ob 12.30, najnižja 9 stopinj ob 5.10. Vlage 50 odstotkov.
——«»----
če so delno ali popolnoma naloženi.
Za tranzitne prehode tovornikov pod 5 ton nosilnosti se plača 500 dinarjev, če so prazni, in 1000 dinarjev, če so naloženi.
Pokrajinski kongres KD
Fanfanijevcem zagotovljeno vodstvo stranke
Stranka je popolnoma zane marila vprašanje avtonomije
V nedeljo je 160 delegatov sekcij Krščanske demokracije goriš-ke pokrajine prisostvovalo XIV. pokrajinskemu kongresu v Gorici. Delegati so sprejeli sklepi, ki jih bo pokrajinsko vodstvo moralo izvajati naslednji dve leti. Raz-piavljali so o industrijski kri-o prosti coni, železniški zvezi med Jugoslavijo in I-talijo pri Gorici, avtomobilski cesti Palmanova-Gorica-Ljub-ljana, o vojaških uslugah, ki povzročajo nezadovoljstvo kr-minskih kmetov itd. Številni govorniki so prikazali no*ra-cje razprtije v stranki. Nekateri so zahtevali od pokrajinskih voditeljev, naj precizirajo svojo ideološko podlago, drugi so poudarili uspehe, ki jih je stranka dosegla na volitvah maja 1958 s svojim programom, tretji pa svojo privrženost politiki, ki jo je začel Fanfani.
Kongresisti So izbirali pokrajinsko vodstvo k treh kandidatnih list. 71 odst, je prejela lista «fanfanijevcev», ki tudi sedaj vodi stranko; 29 odstotkov je prejela lista «cen-tro». Lahko se že sedaj pred-v deva, da bo staro vodstvo, ki ima za seboj vedno več pripadnikov, tudi vnaprej vodilo gpriško KD.
Na koncu naj pripomnimo, da se za razliko od prejšnjih pokrajinskih kongresov, na nedeljskem sploh ni govorilo o potrebi ustanovitve avtonomne dežele.
Urnik trgovin na jutrišnji praznik
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo na Telovo odprte naslednje trgovine: mesnice od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure ter cvetličarne od 8. do 13. ure.
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo zaključilo v nedeljo 31. maja spomladansko gostovanje v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo v 3 dejanjih
MADEŽI
NA SONCU
Spisal Leopold Laho-la; is češčine prevedel Vitomil Zupan; režiral Jože Babič. Prireditvi ob 16. in 20. uri, prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZS PD v Ul. Ascoli 1. Sedeži 300 in 200 lir, stojišča 100 lir, dijaška stojišča 50 lir.
Danes občinska seja
Včeraj je bila v Beli dvorani županstva seja občinske-da odbora, danes ob 18. uri Pa se bo sestal občinski svet, ki bo nadaljeval obravnavo urbanističnega načrta. Govo-lili bodo svetovalci dr. Ver-
Vse ostale trgovine bodo za-|bi, inž. Visintin, dr Calde-prte ves dan.	|	r;ni ;n ,jrUg.j_
Blagovna izmenjava v aprilu
Uvozili za 80 milijonov
izvozili za 46 milij. lir blaga
Izdanih je bilo 29 uvoznih in 26 izvoznih dovoljenj
Na podlagi videmskega spo-1 in videmske carine uvozili ku-razuma o krajevni blagovni I rivn	i».	_____
zamenjavi med Italijo in Jugoslavijo je pristojni urad v mesecu aprilu izdal 29 dovoljenj za uvoz konj, goveje živine, svinjskega mesa, salam masla, lesa, parketov, kraške-ga kamna, cementa ter raznega blaga za skupno vrednost 25.213.400 lir. V istem mesecu je urad izdal 26 dovoljenj za izvoz nadomestnih delov za avtomobile, pnevmatik, hidrav. ličnega materiala, tekstila, filtrov za tehnično uporabo, raznih oblačil, semen, fotografskega materiala ter razno dru. go blago v skupni vrednosti 45.949.136 lir.
V mesecu marcu so z neposrednim dovoljenjem goriške
iiiiiiiiiiiniitiiii nun iimm 1111111 Hiitim ih iiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiiii m in um im iiiiitiiiiiii milini
Seja odbora trgovinske zbornice
Predsednik je poročal
svojih poslovnih stikih
Tarife za tovornike in avtobuse ki vozijo v Jugoslavijo
Z uredbo državnega tajnika za finance veljajo za avtobuse in tovorne avtomobile, ki so prišli v Jugoslavijo, sledeče tarife: za avtobus po 25 dinarjev za vsak sedež (najmanj 500 din na dan), za tovornike 100 dinarjev za vsako tono (najmanj 50Q dinarjev).
Za avtobuse, ki prečkajo jugoslovansko ozemlje, velja na dan dvojna tarifa.
Za tovornike pod 5 ton nosilnosti, ki pridejo na jugoslovansko ozemlje (v tem primeru ni mišljen tranzitni promet), se plača za vsak dan bivanja na jugoslovanskem o-zemlju 250 dinarjev, če so tovorniki prazni, oz. 5000 din.
Na svoji zadnji seji je pred-seanik trgovinske zbornice po-ločal o rimskih razgovorih z ministrom za industrijo in trgovino in ministrom za trgovino z inozemstvom glede vprašanj naše pokrajine, med katerimi so uvoz inozemskega masla na področje proste cone, uvoz japonskih tun za tovarno konserviranih rib SA FICA v Gradežu, spremembah zakona št. 1502 od 17. oktobra 1952 in ohranitev pokrajinske delegacije ENAPI.
Predsednik je nato poročal o sestankih, ki jih je imel z ljubljanskimi predstavniki zbornice za trgovino in zbornice za promet glede ustanovitve pripravljalnega odbora za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova - Gorica LjuDlja-na, o skupščini družb Autovie Venete ter o sestanku upravnega sveta konzorcija za letališče v Ronkah.
Odbor je nato sklenil reorganizirati stalne komisije za kmetijstvo, industrijo, trgovino, prevoz, promet in pomorstvo.
Slabost delavca v Kvarni SAF0€
V bolnišnico Rdeča hiša so včeraj popoldne z avtom Ze-
lenega križa pripeljali 47-let-nega Angela Mosetti iz Ul. Don Bosco št. 23. Moža je pri delu v livarni Safog obšla nenadna slabost.
Nesreča delavke v Schnablovem podjetju
Včeraj okrog 8.30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 17-letno Marijo Glessic iz Fare, ki dela v Schnablovem podjetju v Ul. Faiti, se je pri rezanju pločevine ranila v levo nogo. V bolnišnici so ji rano obvezali in poslali domov.
rivo, neobdelan les, jajca, perutnino ter čipke za 55.466.767 lir.
Prizivni razpravi na goričkem sodišču
Goriška sodnija je 28. novembra 195(7. leta obsodila 87-letnega Franca Ambrožiča, rojenega v Steverjanu ter sedaj bivajočega v bivališču občinske podporne ustanove (E CA) v Ul. Baiamonti 22 na 7 mesecev in lo dn; zapora ter plačilo 6.000 lir globe, ker ga tožila njegova žena rojena Humar, stanujoča v Ul. sv. Mihaela 124 v Standrežu (žena je lani umrla), -eš da ji ni dajal po 6.000 lir na mesec za življenje, kakor je razsodilo sodišče 12. februarja leta 1957.
Ambrožič je bil upokojenec in se je od žene ločil 1933. leta. Sedaj prejema 18.000 lir pokojnine, zanj pa skrbi občina. Ambrožič plačuje za o-skrbo po 15.000 lir mesečno, tako da mu ostaja za njegove potrebe komaj po 3.000 lir, kar ne zadostuje niti za cigarete in kozarček vina. Seveda ženo to ni brigalo; sklicevala se je na odločitev sodišča. Ambrožiču se je zdela razsodba prehuda, pa je vložil priziv, ki ga je včeraj proučilo sodišče. Po temeljiti proučitvi zadeve ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Uradno ga je branil cdv Pedroni.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Ljubimci ob
luninem svitu«, B. Bardot, cinemascope v barvah.
VERDI. 17.15:	itNuernberški
proces«, dokumentarni film o sojenju nemških vojnih zločincev.
V1TTORIA. 17.30:	»Cilj Bat-
terfley», R. Milland, J. Ster-ke, cinemascope.
CENTRALE. 17.00: «Totd, Pep-pino e le fanatiche«, Toto, P. Defilippo, A. Panaro.
MODERNO. 17.00:	»Vojaki
smrti«.
Druga prizivna razprava je bila proti 52-letnemu Giorgiu Randeliju iz Vidma, ki se je pritožil proti razsodbi gori-škega sodišča od 13 februarja lani, ki ga je obsodilo na 4 mesece zapora zaradi stečaja trgovine v Gradežu. Odv. De Blasi je namreč ugotovil, .da Randeli ni imel v redu računovodstva v svoji trgovini pb-hištva. Čeprav trgovčevi poštenosti ni kaj .očitati, je sodišče potrdilo lansko razsodbo ter ga obsodilo še na nove sodne stroške.
Predsednik sodišča dr. Stor-to, sodnika Cenci in Gelcich. drž. pravdnik Mancuso, zapisnikar Omen.
Kolesarska dirka po Italiji
Van Looy nezadržen v sprintu odščipnil Gaulu nekaj sekund
Danes počitek v Riminiju, jutri vzpon na S. Marino
RIMINI, 26. — Tudi danes je skušal Nencini odščipniti vodilnim na lestvici kakšno
minuto, toda Van Looy, k
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
se je v pravem trenutku vključil v pobeg, ki ga je vo dil Nencini, mu tega ni do pustil. Do odločilne faze eta pe pa je prišlo kmalu po Fa nu okrog 45 km pred ciljem Dotlej so vsi kolesarji vseh 200 km vozili v glavnini in niti Anquetilov defekt pri Macerati. ni zganil nikogar od favoritov.
110 preostalih kolesarjev je startalo v Ascoli Pičeno ob 10,30. Takoj po startu je prišlo do kolektivnega padca, po katerem je odstopil Belgijec Molenners. Tempo vožnje je bil počasen. Nekaj po Mace rati je preluknjal Anquetil ki pa se je s pomočjo klubskih tovarišev kmalu vrnil v skupino. V Loretu (pri 122. km) je na letečem cilju zrna gal Carlesi pred Conternom in Baralejem, v bližini postaje Osimo pa sta zaman skušala uiti Cestari in Pellegrini.
Tempo vožnje je postal sedaj nekoliko živahnejši in na vzponu na Pinocchi so sprožili napad Ferlenghi, Sorge-loos in Barale. Glavnina je takoj reagirala, in skozi Ancono (150 km) so spet vozili vsi v eni sami veliki skupini. Nekaj pred Falconaro so si Catalano, Boni, Pellegrini, A. Darrigade, Zocca, Hoeve-naers, Bolzan, Ciampi, Tezza in Defilippis priborili kakih 100 m naskoka ki pa so ga kmalu izgubili. Pobegi so bili sedaj vedno bolj pogosti in tudi hitrost vožnje se je precej povečala, toda roza majica je s pomočjo svojih klubskih tovarišev budno pazil na vsako najmanjšo nevarnost. Zaradi tega so propadli tudi naslednji poskusi Ferlenghija, Brandolina in Van Geneugde-na.
Skozi Fano je vsa karavana vozila kompaktno, tako izven mesta so ušli Pambianco, Elliot in Scudellaro, katerim so se nekaj km pozneje pridružili še Sabbadin, Mazza-curatti, Benedetti, Van Ge-neugden, Dante, Conterno, Bernardelle in Marsili. V Pe-saru, 211,5 km po startu je na letečem cilju zmagal Benedetti pred Conternom in Van Geneugdenom. Naskok vodilne skupine je znašal kakih 300 m. Km^tlu nato se je spustil v lov za njo Nencini. Conterno je namenoma nekoliko zaostal in mu pomagal, da se ie kmalu priključil prvim. Prednost vodilne skupine ie tako 30 km pred ciljem znašala 30".
V vzponu na Siligato so malenkostno zaostali Nencini, Conterno, Benedetti in Maz-zacurati, toda v spustu so se spet vrnili v patruljo, v kateri je po zaostanku Benedet-tija ostalo še 11 kolesarjev, ki so imeli 14 km pred ciljem še 27” 'naskoka pred zasledovalci. V tem trenutku pa je Van Looy že sprožil svo-
10 dobro preračunano ofenzivo. Pred vrati Riminija je s svojimi spremljevalci dohitel ubežnike, v sprintu prevzel vodstvo pred Nencinijem in Van Geneugdenom ter brez posebnih naporov prvi dosegel cilj pred svojim rojamok, Nencini pa se je zadovoljil s tretjim mestom. V množičnem sprintu glavnine je zmagal Baldini.	-
Jutri počitek v Riminiju in nato vzpon na S. Marino.
VRSTNI RED V 11. ETAPI ASCOLI PIČENO - RIMINI (245 KM): 1. Van Looy 6,29’ in 16" s p. h. 37.763 km, 2. Van Geneudgen. 3. Nencini, 4. Baldini 6,29’27", 5. Poblet, 6. Van Wynsberfhe, 7. Scudellaro. 6. Maule, 9. Ruegi, 16. Tamagni,
11 Calvi, 12 Zocchi, 13 Fan fini, 14. Uliana. 15. Padovan in nato skoraj vsi ostali s časom Baldinlja.
SPLOSNI VRSTNI RED PO 11. ETAPI: 1. Gaul 43,15’ in 55". 2. Zamboni z zaostankom 1’32", 3. Anquetil l’S7”,
4. Van Looy 2’57", 5 Ronchi-
ni 4’14”,	6.	Poblet	4T5",	7.	|	se	bodo	pomerili:
Prvenstvo Evrope v boksu
Brandi in Bossi zmagoviti Jugoslovan Benedek izločen
Premagal ga je vzhodni Mem,ec Lebahn
Carlesi 4’43”,	8. Hovenaers
4’50", 9. Massignan 5’48”, 10 Couvreur 6’06", 11. Defilippis 6T6", 12. Nencini 6’37”, 13. Bo-no 7’40”, 14. Junkermann 7’ in 40”, 15. Battistini 10’H”, 16 Neri 10’54”, 17. Sabbadin 10’58”,	18. Azzini 11’59”,	19.
Baldini 12’08”, 20. Moser 12’ in 17”.
 «»------
EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Danes začetek polfinalnih borb
CARIGRAD, 26. — V okviru evropskega košarkarskega prvenstva, je bil danes v Carigradu prost dan, jutri pa se bo prvenstvo nadaljevalo v polfinalnih in v tolažilnih skupinah za plasma od 9. mesta dalje.
Obe polfinalni skupini sta sestavljeni takole:
SKUPINA A: Bolgarija, SZ, Poljska. Madžarska;
SKUPINA B:	Češkoslova-
ška, Romunija, Belgija, Francija.
SKUPINA C: Nemčija, Jugoslavija, Avstrija;
SKUPINA D: Italija, Španija. Turčija;
Skupina E:	Izrael, Iran
Finska.
Italija bo jutri ob 17,30 igrala s Turčijo, v četrtek ob 11,30 Da s šoaniio.
CARIGRAD, 26. — Prvi rezultati tolažilne skupine: Izrael - Finska 56:55 (26:29) Turčija - Španija 53:50 (25:21) Jugoslavija - Avstrija 80:58
(32:29).
CARIGRAD, 26.	— Med-
narodna košarkarska zveza (FIBA), ki se bo sestala v novembru. bo morala določit: kraj prihodnjega evropskega prvenstva, ki bo 1. 1961. Za sedaj so prijavila svojo kandidaturo mesta Praga, Dunaj, Tel Aviv in Nica. Zdi se, da je favorit Tel Aviv (Izrael).
 «»-------
O PARIZ, 26. -— Z zmago nad Angležem Knightom s 6:1, 6:2, 6:1 se je Pietrangeli uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Francije.
V tolažilnih skupinah pa
I MnMHHMMHHMHIMHIHHMHHIMnMMIHIMHIIMMHiHIHIHIIIHIHHHIHIMHIHIHimHiniMHMHHIHMHMIIIHIHIIHHIHMHIHIHHIIIIII
LUZERN, 26. — Popoldanski del evropskega prvenstva v boksu za diletante se je začel z borbami v kat. lahki welter in naaaljeval z dvema nastopoma v srednjelahki kat., veljavnima za drugi turnus.
Rezultati:
Lahki rvelter: Kulej (Polj,) je premagal Dimitrsca (Rom.) p. t., Brandi (It.) Seana Brow-na (Irs.) p. t., Juhasz (Madžarska) - Caballera (Gibral.) zaradi prek.. Gutschmidt (Vzh. Nem.) - Petera (Zah. Nem.) p. t., Konig (Avst.) 0’Briena (Angl.) p. t., Jaervenpaelae (Fin.) - Billieta (Bel.) p. t., Yengibarian (SZ) - Saludena (Fr.) p. t., Kane (Škot.) - So-wa (Luks.) p. t.
Srednje-lahka kat.:	Perry
(Irs.) - Mizeva (Bolg.) p. t., Nielsen (Dan.) Lehtevaeja (Fin.) p. t.
Večerni rezultati v osmini finala:
Welter kat.:	Bossi	(It;)
Schregardusa (Niz.) p. t., Linča (Rom.) - Seboeka (Madž.) p. t., Moreno (Šp.) Koschina (Avst.) p. t., Drogosz (Polj.) -Tamulisa (SZ) zaradi ustavitve dvoboja. Mcgrail (VB)-Dieterja (Zah. Nem.) d. t, Guse (Vzh. Nem.) Josselina
(Fr.) zaradi diskvalifikacij?-.
1 )
Lahka kat.: Velinov jBdg
- Grumserja p.
(Niz.) - Warwicka (VB) P; Kellner (Madž.)
(Fr.) p.t., Labahn	jg.
Zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora (CIO)
V Tokiu in v Innsbrucku olimpijske igre 1. 1964
Na Japonskem bodo poletne, v Avstriji pa zimske
igre
MUENCHEN, 26. — Tokio in Innsbruck sta bila izbrana za sedeža poletnih oz. zimskih olimpijskih iger 1964. Ta sklep je bil sprejet na današnjem zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) v Muenchenu.
Za Tokio je glasovalo 43 od 58 prisotnih delegatov. 10 glasov je dobil Dunaj, 9 Bruselj in 5 Detroit.
Za Innsbruck je glasovalo 49 delegatov. Calgary (Kanada) je dobil 9 glasov, Lahti (Finska) pa nobenega. Odločitev je bita v obeh primerih sprejeta že v prvem glasovanju.
Tokio, ki se je leta 1940 moral odpovedati poletnim olimpijskim igram zaradi druge svetovne vojne, je prvo azijsko mesto, ki ga je doletela ta čast. Doslej so bile namreč vse olimpijsKe olimpiade v Evropi in v ZDA in samo leta 1956 v Melbournu v Avstraliji.
ToKio je bil tokrat izbran predvsem zaradi mogočnega 16 dni trajajočega programa, za katerega izvedbo sta bila predlagana datuma od 25. julija dc 9. avgusta ali pa od 17. oktobra do 9. novembra. Japonski delegati so zagotovili, da obsega program 21 olimpijskih disciplin, povrhu pa še kot ekshibicijo t -kmo-vanja v judo ali kendo rokoborbi, v dveh tradicionalnih japonskih športih, v rugbyju ali baseballu, v namiznem tenisu ali v badmintonu. Delegacija Tokia je sporočila tudi, da bodo vsi stroŠKi za igre znašali okrog 6 milijard yenov oz. nekaj nad 10 milijard lir. Tretjino te vsote bodo krili iz prispevkov in dohodkov od raznih športnih prireditev .ostali dva tretjini pa bosta prispevali vlada in tokijska občina.
Glavne olimpijske naprave bodo zgrajene v olimpijski coni v samem središču Tokia. Nacionalni stadion bo imel prostora za 70.000 do 100.000 gledalcev. Na njem bo otvoritvena in zaključna svečanost, tekmovanja v atletiki, v nogometu, hokeju na travi, v jahanju itd.
Zimska olimpiada 1964 bo
prvič v zgodovini v Avstriji, čeprav je ravno Avstrija središče smučarskega športa v Evropi. Innsbruck je kandidiral za zimsko olimpiado tudi za leto 1960, a je moral izvedbo prepustiti Squaw Val-leyu samo zaradi enega glasa manj.
Delegacija Innsbrucka je skih iger 1964 obsegal vse sporočila, da bo program zim-smučarske panoge, drsanje, hokej, bob, zimski biathlon, tobogan, navadni in alpski cur. ling. Za izvedbo igre je predlagala datum od 17. do 26. januarja. Zupan Innsbru «.a Lug-ger, ki je govoril pred kongresom, je tudi povedal, da bodo igre finansirali avstrijska vlada, dežela in občina in da bodo približni izdatki znašali 2 milijardi in 860 milijonov lir.
Iz Innsbrucka, mesta s 102 tisoč prebivalci ki leži na
nadmorski višini 564 m, so lahko dostopne številne tekmovalne proge, do katerih vodijo vzpenjače. Leta 1964 bo v samem mestu na razpoiago za turiste 27.000 postelj, v primeru 30 km pa celo 50.000 postelj. Olimpijsko naselje bo zgrajeno v neposredni bližini mesta.
Za nastop v Jugoslaviji
Trening košarkaric včeraj v Barkovljah
V nadaljevanju priprav italijanskih košarkaric za bližnji nastop v Jugoslaviji, so te odigrale včeraj ob 18,30 na igrišču v Barkovljah trening tekmo med dvema formacijama. Treninga so se udeležile vse reprezentantke razen Bal-daccijeve, ki je zaradi indis-poniranosti ostala v hotelu v Grljanu. Nastopile so:
Rumene majice:	Pausich,
Vendrame, Tarabocchia, Ge-netti, Šesto.
Modre majice:	Ronchetti,
Geroni, Tomba, Persi, Prenu-shi.
Za rezervo je bila Mara-gutti.
Za soboto in nedeljo so predvidene tri trening tekme reprezentantk proti trem spa-ring-partnerjem.
Mednarodni rallve Acropolis
Danes verifikacija jutri zjutraj start
Danes od 1«. uo 12. in od 16. do 18. ure bo pred Hotelom de la Ville (v primeru slabe-ga vremena v garaži Jolly) verifikacija 29 avtomobilov, ki bodo v četrtek startali za mednarodni rallye Acropolis.
Med udeleženci sta tudi Tržačana Edoardo Doratti in A
ki bcsta kot ediba Italijana vozila z »Giulietto Sprint Veloce«.
Prva bosta startala (utri zjutraj ob 7,31 Schok-Tak z avtom Mercedes 300 si, trža-?ka . dv°J|ca pa bo starta-la ob 7,3o Tekmovalci se bodo usmerili po Ulici F. Se-:eroJ\ na‘° preko obmejne *a bl.oka Pesek skozi Reko, Zagreb, Beograd, Skoplje, Serraio v Atene
- VousniJ* (Vzh. Ne»)
- Benedeka (Jug.) P- *•: halic (Rom.) - Schw«« J (Sv.) s k. o., Talcinkaya
- Fraguo (Šp.) p. t.
 «»--------
Jutri 32 kolo prvenstva
Triestina v flstiju
ASTI, 26. — Triestina J« včeraj v Astiju, kjer bo o la vse do četrtka zjutraj,
Totocalcio št. 39
Alessandria-Bologna * 1 Fiorentina-Tal. Torino J
Genoa-Lazio
Inter-Bari
Juventus-Triestina
Lanerossi-Spal
Padova-Milan
Roma-Sampdoria
Udinese-Napoli
Mestrina-Livorno
Pro Patria-Treviso
Sanremese-Spezia
Siena-OZO Mantova
1
S?
1
1
1
Vt
Cremonese-Varese
Forli-Pisa
it
1
ki‘r.
bo odpotovala v Turin, z k- ..	odigrala JU,
° predZna f
zunanjo tekmo letošnjega r
Juventusu svojo predffl š
Spremljevalci enajstoriM
sporočili vodstvu v Trst, --j, fizična kondicija vse W tfS|
storice odlična in da s0
titularci trdno odločeni ^
proti Juventusu borbenostjo in pozrtvovo
jo, ne glede na praktičn,°:,
izgubljene možnosti za ves
# # *	.j*
Nič manj težko, če ne
',rif
težjo, nalogo bo imel 7“ v Florenci, ki se bo sK rehabilitirati za poraz v rj. mu in v pričakovanju P j j
za Milana v Padovi ■ #
zmanjšati svoj zaostanek vedno odprti borbi za ( t
mesto. Udinese bo in* „je
gosteh Napoli in si bo n* ■/ govo škodo skušala seve^ ^
trditi svoj položaj <^venM0
varne cone .V vseh pre0 jAi,
s. _ ?   j	si..eflllV8s
tekmaht razen v ’ Alessa^ , kjer ima prerojena ^ JI' mnogo upanj na uspeh,
voriti domače enajston
;ce.
Pred tekmo z Bolgarijo
Jug. reprezentanca-Vojvodkia 7:3 (6:0)
NOVI SAD. 26. - V drugi trening tekmi pred nedelu skim srečanjem z Bolgarijo za evropski nogometni pokal .ie jugoslovanska reprezentanca danes premagala Vojvodino s 7:3 (6:0). Reprezentanca
suvi’-ast°pila v naslednii PO’
Beara; Durkovič (Belin). Crnkovič; Kaloperovič, Krstič Tastč; Sekularac, Petakovič ^Mehnovič), Zebec, Galič, Miha.llovič.
V drugem polčasu je v vra-tih reprezentance nastopil Ju-rič. Vojvodino pa so pojačali Sijakovič, Papec in Ivoš
Bettini in Fogar pri Triestini? .,
r*®7-
Za danes sta bila K i nemu tehničnemu cen e\e? Covercianu pozvana na jvi cijo državnega značalp/i !* mlada nogometaša C. Tržiča. Gre za Bettinijajnjl garja, ki naj bi V f’r!ieStil'i' sezoni prestopila k 7
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ T’ska Tiskarski zavod 2*1
KINOPROSEK-KONfO?}
predvaja danes 27. ob 19.30 uri Metro V"
KRIVCI
(I colpevoli)
Igraio: ISA MIRA^n!
CARLO NINCHI -A VITTORIO DE Sl1-
TUmt
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri
« V kraljestvu
Igrajo: SERGE REGGIANI in JEAN DAR*
MIŠKO KRANJEC:
Povest o dobr
26.
»Nič me nima rad«, se je spet potožila Ani, »čeprav bi me lahko imel, saj še nisem tako grda. Ko bova stara, se bova sovražila; ali pa se bova morda rada imela. Saj ljubezen tudi v starih letih docela ne umre, ne? Kaj pravita vidva?«
uOh, Marta, kaj naj ti rečem na to?« je odvrnila Ana in še sama nekam oživela. »To je različno. Nekateri se imajo vedno radi, drugi pa se sovražijo. Kakor so pač ljudje«.
Igrala se je z njegovo roko. Včasih ga je pobožala po licu, se spet nagnila k njemu, kakor bi ga hotela poljubiti in mu rekla:
»No, reci mi kaj lepega!«
»Ah, Marta!« se je nasmehnil Ivan.
»Vidite, da ga je sram pred vama! No, reci mi, da me ljubiš, reci mi, da bosta Koetrčeva slišala, ako se upaš. Potem bom vedela, da me imaš rad«.
»Ah, Marta, bodi no!«
»Saj sem vedela, da me nimaš nič rad! Ne upaš si tega povedati, pa bi si moral tudi pred vsem svetom!«
»Ce misliš, da se ljubezen meri po tem, pred kolikimi ljudmi in pred katerimi si upaš kaj takega povedati, potem imaš slabo merilo zanjo. MOrda boš nekoč sprevidela, da si jo napačno presojala«.
«Oh!» je spet vzkliknila, »saj sem vama rekla, da je tako pust in dolgočasen. Zdaj mi še to zameri, ker sem bolj vesela, kakor ne bi vedela, kaj je ljubezen!«
Taki so bili večeri pri Koštrčevih. Včasih bolj veseli, včasih manj. Včasih je bila Marta razposajena kakor otrok, nagajala
je Ivanu, in Koštrčeva sta jo presenečeno gledala.
Toda ko je bila že pozna noč, sta se vzdignila; tedaj je tista nagajivost izginila z Martinega obličja in na njem se je pojavila sled velike resnične ljubezni.
»Ali ostaneš?« je vprašala Katico, ki je sedela v kotu.
»Tu ostanem.«
»Dobro, saj je tu bolj toplo.« Marta je prijela Ivana za roko. »Pa greva sama.« In ozrla se mu je v oči.
Odhajala sta.
V sobi sta ostala molk in samota, ljubezen in sreča se je odselila v sosednjo sobo. Nekaj težkega je vselej leglo na Ano, ko je videla, kako zadovoljna in srečna odhajata.
In ko sta z Jožetom legla, je rekla tiho, nagnjena k njegovemu ušesu:
»Zdaj se bosta spet ljubila ...»
«Da. Saj sta mlada... Vendar se mi zdi, da ni prave ljubezni med njima, da je vmes nekaj težkega.«
Ano je imelo, da je šla in samo malo pokukala skozi ključavnico. Za dve minuti se je vrnila in njeno lice je žarelo.
»Saj sem rekla,« je dejala, »da se bosta ljubila, Oh,» je vzdihnila.	J
»Ne bi smela biti tako radovedna,« jo je pokaral mož. »To ni lepo.«
Čeprav ni bilo lepo, se vendar ni mogla vzdržati.
temveč je kar tako šla v kuhinjo.
... ^e^er Koštrca je bil pravo nasprotje onemu potniku, ki jih je bil obiskal, ko so imeli koline in pustil denar na ležišču. Tisti je bil pohleven, tih človek, starikav, neobrit, utrujen in strgan. Ta pa je bil gosposki, lepo oblečen, kakor so oblečeni ljudje v mestu, imel je dolgo suknjo, težko in toplo, na oko iz boljšega, morda celo prav dragega blaga, nov klobuk, okoli vratu je nosil svilen robec, ki mu je zakrival ovratnico. Izpod suknje so gledale zlikane hlače, na čevljih je imel galoše. Seveda tudi ni bil brez usnjenih in podloženih rokavic.
Bil je pravi gospod.
Ko je odprl vežne duri in zagledal Marto z razpletenimi lasmi, samo v jopici, ki ni mogla zakriti lepote njenih prsi, je obstal privzdignil klobuk in namesto pozdrava rekel zavzeto-
»Čudovita zenska, kdorkoli si že.» Sele nato je dejal-»Dober dan.«
Ni ji bilo več za nikako delo, komaj se je še počesal®^.
st°Pil v sobo svojega dedka
onel je klobuk, ko je obstal pri durih in se široko z®5 ko je zagledal mamico na vseh štirih v kotu.	.	it
»Dober dan, mamica!« je vzkliknil. »Bog z vami!
je vzK.iiR.inj. »nog z vaan“ - »pr s,i’ kdo bi si bil mislil, ko ste toli^ ?
prerokovali, da ne boste več dolgo. Pa sem vedno rekel, d „i!
* * •
Nekega dne se je pojavil na tem samotnem otoku pravi Peter Koštrca, razbojnik in potepuh. Bil je zimski dan, meglen in mrzel. Sneg je globoko pokrival njive in proti Koštrčevi hiši Je bila samo ozka gaz Jelševi gozdovi so bili zaviti v meglo in polni ivja. šumenje Mure je potihnilo ker je zamrznila. Tudi mlini niso klopotali. Svet mir je ležai nad pokrajino.
Ivan in Jožef sta bila v gozdu in čeprav slučajno, ni bilo nič čudnega, da je Peter najprej srečal Marto, ki je prišla iz sobe in hotela v kuhinjo Ker je bilo še dovolj zgodaj pred poldnem, ni bilo nič čudnega, če si še ni spletla dolgih las.
Veznih duri ni zaprl, čeprav je spuščal hlad v vežo, a to samo, kakor bi si hotel natančneje ogledati žensko, ki je stala pred njim zbegana. Kljub vsej zbeganosti ni preslišala njegove zavzetosti, kar ji je pognalo kri v lice in kar ji je poživilo oči; vse to Jo je napravilo še lepšo, še čudovitejšo.
»Ali iščete Koštrčeve?«
“Da, h Koštrčevim sem namenjen. Toda, dovolite, da vam posvetim še en pogled, preden grem k njim. Ce se namreč ne bova več srečala, si bom vsaj vtisnil v spomin lepoto, kakršne še nisem srečal v življenju.«
»Tam, na oni strani stanujejo Koštrčevi,« ie rekla Marta zmedeno in pokazala z roko na duri Koštrčeve sobe
»A čigava ste vi? Ako seve dovolite, da nekoliko predrzno sprašujem.«
»Jaz sem Korenova.«
T* trt nutek jo je obšlo, kakor bi se prestrašila in ne da bi se kaj rekla, se je obrnila in naglo stopila v svojo sobo; za hip je skozi priprta vrata zastrmela vanj, nato pa le zaprla. Prisluškovala je pri zaprtih durih, dokler ni stopil tujec h Koštrčevim. A še tedaj je stala in čutila, kako ji srce nemirno bije, ne da bi vedela zakaj. Vendar se ji je zdelo, da se je ta trenutek nekaj zgodilo,
boste vcakali sto let. Tako se bcT tudi zgodilo. — Toda k£d gledate tako presenečeno! Ali me več ne poznate?« .gt
Mamica je bila prepadena; toda gosposka postav^ obleka, prijazen glas in prijetna zgovornost, vse to jo j rt»tc vzelo m ji hkrati vlilo naklonjenost do človeka. Takoj pa, ko jo je vprašal, če ga ne pozna, se ji je nagubal0 m strah jo je znova prevzel.	A
»Po glasu,« je rekla, «bi sodila, da si Peter Koštrca’ se mi da imaš tudi njegov obraz in prav tako se siiicj. jpij on. Ako si resnični Peter, te vprašam, ah nam prinašas ali spet samo rabuko? Ce prinašaš mir v našo hišo, paif1 kakor ze s teboj, bog te blagoslovi; če pa prinašaš $ sitnosti, tedaj bi bilo bolje, da bi ostal v svetu, kjer sl ^
«Ne vem,« je rekel fant, »kam naj vtaknem vaš °d^ IJ ali med prijazen sprejem in povabilo, naj odložim svpi, 1?
S
klobuk, ali pa odklonitev, kar naj znači, naj se Pokrl^ed9i čimprej odidem v zimo in mraz. Moram vam namreč pi« da imate zelo toplo v sobi, za kar skrbi naš dobri dedek,■ & tem ko je zunaj precej neprijeten mraz. Kljub i’e^aj " vašega pozdrava in sprejema se bom malo vsedel, pokadim cigareto, ako bom potem moral dalje.«
Njegova zgovornost je bila čudovita in je mamico še ^ bolj prevzela kakor njegova sijajna zunanjost. Tudi smeh je bil očarljiv in ako bi se bil obrnil ter šel, w za njim in ga pridržala. Zato je tudi rekla:
«Kljub vsemu sedi, da se ogreješ, ko je zunaj r®5., X A tudi, da md kaj poveš, če seveda ne boš lagal po sv°J navadi.«	.n
(Nadaljevanje s^e
N