ljubljanska banka %£S8PG£SP3& LETo XXV. — številka 30 f^'T °W- terence SZDl Iq trtifi' nJ' Radovljica, Sk. Loka kunj r,~" Izd*Ja CP Gorenjski tisk 0a kate° S° V Savskem log" v Kranju odprli XI. mednarodni spomladanski kmetijski sejem, %toPaJo m razstavlja 75 domačih in 12 tujih razstavljavcev. 42 tujih podjetij pa na sejmu za-»obot0 inaŠa P°dJetJa. že v prvih treh dneh si je sejem ogledalo okrog 18.000 obiskovalcev. V ^0l*iplet nede,J° Pa Je btt na sejmu pravi kmetijski dan, ko so razstavljavci prodali največ *°rJev t 8tr°Jne opreme za spravilo sena (kosilnica, obračalnik ln samonakladalec) in trak-ju . ve"° varstvo v Kra-%vern Uo na Gorenjskem »I«,? <*Pljenlh proti čr-cev fj°2ani 129.327 prebival-kont "° toi*a je prišlo na *Ja %?QB usPešnosti ceplje-^dstotv Prebivalcev ali 74 *°v. ostale pa pričaku- jejo v naslednjih dneh. Uspešnost cepljenja je bila zelo visoka, saj so ponovno cepili doslej le 16 odstotkov prebivalstva, ki se jim »koze niso prijele.« Zavod za zdravstveno varstvo se še vedno na veliko ukvarja s pisanjem medna- rodnih potrdil o cepljenju proti črnim kozam, če res ne gre za hudo nujno potovanje v tujino, potem naj prebivalci z zahtevo po rumenih izkaznicah raje nekaj dni počakajo in naj ne obremenjujejo že tako preobremenjenih zdravstvenih delavcev. Pri nas ugodnejše! Kupce pohištva in druge stanovanjske opreme obveščamo, da v naši specializirani prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška 35 m KMoui> KRANJ VPLAČAJO LF 201 polog pri nakupu pohištva na potrošniško posojilo. Ne zamudite ugodne priložnosti! Spomin na revolucionarja Borisa Kidriča V ponedeljek zvečer je bila v Ljubljani v hali Tivoli ob 60 letnici rojstva Borisa Kidriča seja splošnega zbora slovenske skupščine. Udeležili so se je poslanci vseh zborov slovenske skupščine, številni slovenski in jugoslovanski ugledni družbenopolitični in kulturni delavci, predstavniki zveznih organov, drugih republik in pokrajin ter delegacije občin, samoupravnih skupnosti in društev. O liku in delu velikega revolucionarja je spregovoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, ki je med drugim dejal, da so rezultati revolucionarnega življenja in dela Borisa Kidriča in njegove neugnane ustvarjalnosti vgrajeni v temelje naše socialistične samoupravne družbe in razvoja. »Njegova delo je bilo pionirsko. Z njemu lastno vztrajnostjo je pristopil k odkrivanju zakonitosti blagovne proizvodnje v pogojih socialističnega samoupravljanja, k polaganju temeljev gospodarskega sistema in njegovega usklajevanja s samoupravnimi socialističnimi družbeno ekonomskimi odnosi.« Izredni prispevek Borisa Kidriča k preobratu tradicionalnega razvoja slovenske zgodovine pa je v daljšem govoru orisal predsednik CK ZKS Franc Popit. »Danes ta dan poteka šele 60 let, kar se je rodil Boris Kidrič in skoraj hkrati že 19 let, kar nam je umrl. Vsak dan nas znova spominja Borisa Kidriča kot enega najvidnejših zgodovinskih tvorcev naše sodobnosti, vsak dan se znova zavedamo njegove navzočnosti v naših današnjih naporih pri graditvi demokratične socialistične družbe in vsak dan znova občutimo njegovo osebno odsotnost pri razreševanju problemov. Smrt nI zaton v nič, po smrti ostane — kot pravi France Prešeren — človek s tem, kar je napravil za človeštvo...« V Beogradu pa je bila v ponedeljek ob 60-letnicI rojstva Borisa Kidriča, ki Je umri 11. aprila 1953, slovesna seja zveznega izvršnega sveta. Spomin na življenjsko pot velikega revolucionarja Je obudil podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič. Na seji so sklenili, da bodo natisnili zbrana dela Borisa Kidriča. A. 2. XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA 1513 JESENICE Q Na petkovi seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so se menili o obisku delegacije iz Valjeva in ustanovili komisijo za splošni ljudski odpor, ki bo izdelala poseben akcijski program in z njim seznanila vse osnovne organizacije sindikata. Na seji so sprejeli tudi program praznovanja 1. maja. Spregovorili so tudi o kadrovskih spremembah na občinskem sindikalnem svetu. Nekatere kadrovske spremembe bodo izvedli v maju. 0 Na zadnji seji zveze rezervnih vojaških starešin na Jesenicah so se menili o realizaciji dosedanjih sklepov in sprejeli program dela nekaterih komisij: komisije za strokovno usposabljanje, komisije za politično izobraževanje in komisije za splošni ljudski odpor. Menili so se tudi o organizaciji patruljnih pohodov in o programu predavanj ter programu izpitov. D. S. KRANJ % Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je v ponedeljek popoldne sestala komisija za organiziranost in razvoj. Razpravljala je o organizacijskem sestavu ZK v občini, o izobraževanju kandidatov za sprejem v zvezo komunistov in o idejnem usposabljanju komunistov. 0 Za vso Gorenjsko bo v četrtek dopoldne v Kranju posvetovanje o ustvarjanju boljših družbenih razmer za razvoj otrok. Posvetovanje je sklicala republiška konferenca socialistične zveze. % Občinski sindikalni svet je pripravil enodnevne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. En seminar je bil včeraj, dva pa bosta danes in jutri. Vsi seminarji so v Radovljici. A. 2. 0 V petek ob 8. uri se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor, kjer bodo obravnavali poročilo o različnih oblikah priprav na splošni ljudski odpor v minulem letu in o letošnjem programu. — Ob 11. uri pa se bo sestala žirija za podelitev priznanj OF za letos, ki bo na podlagi predlogov krajevnih organizacij izbrala možne kandidate za letošnja priznanja in jih predložila v razpravo občinski konferenci socialistične ZVC7C. £ V četrtek popoldne se bosta sešla na skupni seji komite občinske konference zveze komunistov in občinski sindikalni svet in se dogovorila o uresničevanju stališč o socialnem razlikovanju. A. 2. 0 V četrtek ob 17. uri bo seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Skofja Loka. Na dnevnem redu seje je razprava in potrditev kandidatov za priznanja OF, razprava o programu dela občinske konference SZDL in njenih organov za letos, razprava o delu in načrtih dela kulturne skupnosti Skofja Loka in priprave na sejo občinske konference SZDL Skofja Loka. -lb 0 Pretekli teden je bila v Tržiču seja komisije za zadeve borcev in invalidov pri občinski skupščini Tržič. Razpravljali so o reševanju vlog za dovolitev stanovanjske izgradnje borcev NOB. Govorili so tudi o dodelitvi enkratne in stalne pomoči borcem. Na dnevnem redu je bila razprava o reševanju stanovanjske problematike borcev, ki stanujejo v na-jemniških stanovanjih. Letos je namenjeno za Izgradnjo borčevskih stanovanj približno 750.000,00 din. -jp 0 V torek se je sestala komisija za mednarodne odnose pri občinskem komiteju ZK Tržič. Novo sestavljena komisija se je seznanila s svojimi nalogami, ki jih bo moral« reševati V bodočem delu. Na prihodnjem sestanku pa bodo sprejeli konkreten program dela. • -Jp % V sredo je bila skupščina kluba gospodarstvenikov. Na skupščini so precej kritično ocenili dosedanje delo in sprejeli nekaj smernic za nadaljnje delo. Dejavnost bo verjetno nekoliko skrčena, zaživeti pa mora tista dejavnost, ki jo označuje že samo ime — klub. Klub se bo verjetno že ob koncu tega meseca preselil v nove prostore pod paviljonom NOB. -Jp % V petek je bil na ObK SZDL razgovor o poživitvi dela konference za družbeno aktivnost žena v tržiški občini. Govorili so o možni kadrovski sestavi bodočega sekretariata konference in o njenih nalogah, ki bi jih lahko reševala. -Jp 0 Sekretar komiteja občinske konference ZKS v Tržiču nam je povedal, da K v teh dneh pripravljajo na zasedanje občinske konference ZKS. Glavna točka dnevnega reda bo obravnavanje akcijskega programa konference. -Jk 25. aprila svečana akademija Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je na ponedeljkovi seji sklenil, da bo v torek, 25. aprila, ob 18. uri v kinu Center v Kranju svečana akademija v počastitev obletnice ustanovitve OF in 1. maja — praznika dela. Na akademiji bodo podelili tudi letošnja priznanja OF. Izvršni odbor je razpravljal tudi o poročilu oziroma predlogu žirije za podelitev letošnjih priznanj OF. Žirija je obravnavala 52 predlogov, ki jih je poslalo 16 organizacij. Med kandidati za letošnje priznanje OF je bilo 19 žensk, 28 moških in 5 organizacij. Žirija se je odločila, da se letošnja priznanja podelijo Planinskemu društvu Kranj, občinskemu svetu Ljudske tehnike, Alojziji Hrast, Francu Isteniču, Julki Kokelj, Ma-rij i Kukovica, Pavletu Lužami, Karlu Makucu, Marjanu Robasu in Ivanki Sorli. O predlogu žirije bo razpravljala in sklepala še občinska konferenca socialistične zveze, ki se bo sestala 18. aprila. A. 2. Kaj je mladinska organizacija ? Občinska konferenca Zveze mladine v Tržiču se je odločila, da bo po vseh osnovnih šolah v občini organizirala predavanja o pomenu in nalogah Zveze mladine. Predavanja bodo v okviru ur socialistične morale. Predavanja bodo za učence 7. in 8. razredov. Znano je, da učenci teh razredov ne vedo veliko o ZMS in se zato po končani osnovna šoli težje vključujejo v njene vrste. -Jk Program sodelovanja potrjen Pred dnevi je bilo v Salzbur-gu srečanje predstavnikov Tržiča in pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš, kjer so se dokončno dogovorili za letošnji program sodelovanja. V ponedeljek pa se je sestal tudi tržiški komite za pobratenje, ki je program sprejel. Tako bodo letos odšli v Ste Marie aux Mineš občinski odborniki in folklorna skupina Karavanke, medtem ko bodo nogometaši Tržiča najverjetneje obiskali Francijo prihodnje leto, ko bo v Ste Marie aux Mineš mednarodni nogometni turnir. Novost v letošnjem programu sodelovanja je obisk članov društva prijateljev narave iz pobratenega francoskega mesta v Tržiču. Jk ODGOVORI NA VPRAŠANJA POSLANCU JANEZU Zadnjikrat smo v rubriki objavili vprašanja in obr ^ poslanca gospodarskega zbora slovenske skupščine 1" ^ torja K2K Kranj Janeza Eržena, čeprav so odgovori 118 ^tl tera vprašanja sedaj že znani, jih vseeno objavljamo v ^ # »Septembra 1971 je bil na medrepubliškem *°mlt L P področje tržišča dosežen sporazum o reformi dotedanj \ stema premij in regresov. Doseženo je bilo soglasji« ^ bodoče mleko premirajo republike. Dogovorjeno je 0,1 ^ , da republike predpišejo minimalne odkupne cene m ^ » pa naj bi bile za vso državo enotne. Stališče je bilo* ^ odkupna cena 40 par za tolščobno enoto poveča na 50 par za oba sektorja proizvodnje. 0 Premija, ki bi jo določila republika in ki bi s* ^ čevala iz republiških sredstev, bi bila prav tako enaka 23 sektorja in bi znašala okrog 20 par za liter mleka. -jj) £ Preučiti je treba dodatne razbremenitve (poleg P ^jjf: na področju družbene proizvodnje mleka in s tem PoSPja \ modernizacijo. Dodatna intervencija naj bi se obliko*' jf višini 15 do 20 par za liter mleka. Seveda pa bodo m ji organizacije združenega dela izboljšati produktivnost ^ tako tudi same ustvariti boljše pogoje. In ker bi ?vLjltf minimalnih odkupnih cen mleka pomenilo tudi zvišanj« r*^ prodajnih cen, bi morale občinske skupščine mleko PreI1?0*fC Ce bi občinska premija znašala okrog 20 par, bi se m*1 v dajna cena za liter mleka povečala za okrog 11,5 odstotka-^ % Preučujejo se možnosti, da bi pri uvozu koruze u ^ določene olajšave, del cene pa naj bi subvencionirala ^ zvezna direkcija za rezerve živil. Podobne olajšave se Pr*P ^ ljajo tudi za uvoz drugih krmil. Cilj teh mer pa je, ** ^ posledice devalvacije dinarja ne bi v celoti prenesle na krmil. jjti 0 Republiški izvršni svet meni, da je treba postopno » osnovno emisijo; tako glede obsega kot glede namena. *■ j, žati bi bilo treba le nujen obseg reeskonta za najponieniD ^ še naloge gospodarskega razvoja. To so izvoz blaga io ll*0 8a je sprejela občinska skupščina. Po tem odloku se lokali ne smejo °apirati pred pol sedmo u*0 zjutraj. Pristojni občinski organi so ugotovili, da se gostinci nnvoo« —j«-«-- -* ,0- Pos n°vega odloka drži-amezni občani pa negodujejo, ker v zgodnjih jutranjih urah nimajo kje čakati do začetka službe in ne zajtrkovati. Zato bi bilo dobro, če bi delovne organizacije, ki imajo obrate družbene prehrane, poskrbele, da bi delavci lahko že zjutraj, pred začetkom službe, lahko dobili tople obroke ali vsaj mleko, kavo ali čaj. jk Srečanje turističnih delavcev v Kranjski gori V soboto Je bilo v Kranj-2 gori 2. srečanje turističen delavcev Gorenjske, ki J* 8a je udeležilo okoli 300 turističnih delavcev ln g°" Jtov. Najprej so si ogledali h°tele ln druge turistične ln 8°stlnske objekte, popoldne Da so se zbrali v hotelu La- Na posvetu so poudarjali Pomen, ki ga že ima KranJ-**a gora in vsa gornja sav- ska dolina v turističnem razvoju in se zavzemali za njeno še večjo uveljavitev. Menili so, da bi Se moral alpski turizem razvijati vzporedno z obmorskim turizmom. Vsa turistična društva pa bodo morala v prihodnje bolje sodelovati in dosledno skrbeti za nemoten potek in uspešnost akcije Očistimo Slovenijo. B. Blenkus >0 ljubljanska banka CEIMjeni potrošniki! JE "^ercator BLAGOVNICA MERCATOR-JA V TRŽIĆU VAM NUDI V ČASU OD 8. DO 17. APRILA PRI NAKUPU POHIŠTVA, GOSPODINJSKIH STROJEV GORENJE, PREPROG, OBLOG, ZAVES IN LESTENCEV ZA GOTOVINO POSEBNI 5% POPUST. Potrošniki, obiščite Blagovnico Merca-torja v Tržiču. Jjj nakup stanovanjskega pohištva odobravamo potrošniško posojilo do 10-000 din brez porokov z 20 % polo-8om in brezplačno dostavo na dom. ercator v Tržiču vas pričakuje! Gradnja nove tovarne Iskre Elektromehanike Kranj na Laborah. — Foto: F. Perdan Iskra Elektromehanika Kranj Kaj pomeni . polelektronski sistem? Na Laborah gradijo novo tovarno Jugoslavija je bila 1970. leta na predzadnjem mestu v Evropi glede števila telefonskih priključkov. Na 100 prebivalcev smo takrat imeli 2,4 telefonskega priključka in za nami je bila le še Albanija. Najbolj razvite države v Evropi (Švica in švedska) imajo 50 priključkov na 100 prebivalcev, Belgija in Nizozemska pa 30. Po programu bomo Imeli 570.000 telefonskih priključkov 1970. leta. 1,5 milijona 1975. leta in nekaj nad 3 milijone 1985. leta. Z drugimi besedami bomo takrat imeli na 100 prebivalcev 11,6 telefonskega priključka, kar pa bo še vedno pod sedanjim evropskim poprečjem. Prav te ugotovitve so bile eden od razlogov, da so se jugoslovanska PTT podjetja odločila za modernizacijo omrežja in uvedbo elektronskih oziroma polelektronskih avtomatskih tranzitnih telefonskih central. Med nedavnim obiskom v kranjski Iskri je generalni direktor jugoslovanskih PTT podjetij dejal, da s sedanjim sistemom in z zmogljivostmi lahko zdržimo le še nekaj let. Prav zato se uresničitev predvidenega programa tako mudi. Razen republike Hrvatske bi morali v nekaj letih v jugoslovansko PTT omrežje vgraditi trinajst elektronskih tranzitnih central v vrednosti 600 milijonov dinarjev. »Ko je padla ta odločitev, je kranjska Iskra upala, da bo morda dobila polovico tega naročila. Po končanem natečaju pa se je izkazalo, da je Iskra dobila celoten posel, čeprav smo se na del tega posla pripravljali, smo po končani odločitvi morali toliko bolj pohiteti. Naši strokovnjaki se že nekaj časa v tujini pripravljajo na to proizvodnjo. Zdaj pa smo napeli vse sile, da bomo do 1975. leta število zaposlenih v Iskri povečali za več kot 2000. šti- pendiramo delavce na srednjih, višjih in visokih šolah. Pravkar pospešeno rešujemo stanovanjsko problematiko. Razen tega pa bomo navezali tesne stike z osnovnimi ln srednjimi šolami, da bi se čimveč mladih ljudi odločilo za proizvodnjo, ki bo v Iskri pomenila večkratno revolucijo,« je na nedavnem razgovoru v klubu gospodarstvenikov v Kranju rekel direktor kranjske Iskre Jože Hujs. Povrnimo se torej k 13 telefonskim centralam. Savski bazen v Kranju, kjer so sedanji prostori Iskre, je postal nenadoma premajhen. Za 2000 novo zaposlenih je treba zgraditi nov objekt. Gradnja le-tega se je pred kratkim že začela na Laborah. Kako pomembna bo ne . le zgradba, marveč tudi investicija, pove tudi podatek, da bo prav zaradi te gradnje treba spremeniti projekt oziroma priključek ceste iz škofje Loke na glavno gorenjsko cesto. Ta priključek je sedaj predviden med novo tovarno Iskre in tovarno Sava na Laborah. In kaj pomeni uvedba pol-elektronskega sistema za Iskro? Vse od začefka pa do pred kratkim je bila Iskra tovarna, ki je bila izrazito usmerjena v elektromehani-ko. Danes prevzema v svetu mesto clektromehaniki elektronika. Kranjska Isira bi sicer lahko še nekaj časa obdržala sedanjo elektromehan-sko smer. Takšna odločitev pa bi pomenila postopno upadanje proizvodnje in razvojno zaostalost. Nekdaj zelo zanimivo tovarno v Jugoslaviji bi prerasel čas. »Postopno uvajanje elektronike v kranjski Iskri pomeni neke vrste tehnološko revolucijo. Pomeni, da bo Iskra postala proizvajalec računalnikov. Ne bo jih le delala, ampak tudi programirala. Končni cilj je namreč, da Iskra postane proizvajalec kompjutorjev za celotno industrijsko regulacijo oziroma uravnavanje. In prav to pomeni večkratno revolucijo kranjske Iskre. Na tej poti pa je Iskra ujela zadnji vlak.« Z drugimi besedami to p.* meni, da bo vrednost proizvodnje 1976. leta znašala v kranjski Iskri 1,35 milijarde novih dinarjev. To pomeni, da bo telefonija takrat v celotni proizvodnji predstavljala 76 odstotkov, da bodo od lanskih 28 odstotkov izvozili 40 odstotkov celotne proizvodnje in da bo v tem izvozu s 76 odstotki udeležena telefonija. To pomeni, da bo kranjska Iskra, ki danes zaposluje 23 odstotkov vseh zaposlenih v kranjski občini in 10 odstotkov vseh zaposlenih na Gorenjskem, sedanji položaj ne le obdržala, ampak še bolj okrepila. A. žalar Zbor na Planici S pohodom patrulj »Po poteh Rovta« ter s sklepno siovesncstjo v gasilskem domu Bitnje so v nedeljo, 9. aprila, krajevne skupnosti Zabnica, Bitnje in Sv. Duh sklenile krajevni praznik, ob katerem se je v tednu dni zvrstilo 15 različnih prireditev, tekmovanj in srečanj. Najmnožičnejša prireditev je bila v soboto na Planici s tradicionalno počastitvijo obletnice padlega narodnega heroja Staneta Žagarja in tovarišev. Zborovanja se je udeležila mladina osnovnih in srednjih šol kakor tudi veliko število borcev NOB, aktivistov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja, zatem lovcev, gasilcev, vojakov in prebivalcev okoliških krajev. Med udeleženci je bil edini še živeči udeleženec takratnega boja tovariš Stane Kersnik-Jelovčan, znani družbenopolitični organizator Vinko Hafner in mnogi predstavniki javnega življenja. Zbora se je udeležila tudi delegacija iz pobratenega mesta Oldhama iz Anglije, ki je bila na enotedenskem obisku v Kranju. Ob zvokih Internacionale so predstavniki mnogih delovnih skupnosti, Sol ln organizacij položili vence pred spomenik. Zatem Je zbrani množici spregovoril predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič. Nazorno je pojasnil takratni boj ter ob tem današnje skupne napore za uresničitev tistih ciljev, za katere so takrat padali najboljši sinovi domovine. Pionirji s pevskim zborom in recitatorji iz osnovne šole Lucljnn Seljak iz Stražišča skupno z vojaki pa so v svojem dobro izbranem kulturnem programu izredno presenetili, celo ganili. Prijazni kmetje, domačini pa so potem sprejeli v svoje hiše mnoge borce in znance iz najtežjih dni. K. M. Na Planici Je zbrani množici spregovoril predsednik občinske konference SZDL Volčič. — Foto: F. Perdan 13* Kranj 1* Odbori za splošni ljudski odpor ustanovljeni V tržiški občini so po krajevnih skupnostih že ustanovili odbore za splošni ljudski odpor. Velikost odborov Je odvisna od potreb in razmer v posamezni krajevni skupnosti. Nekateri sveti krajevnih skupnosti so odbore že potrdili, ostali pa bodo to Storili v najkrajšem času. člani odborov so imeli krajši seminar, prav tako pa bodo organizirali še dve praktični predavanji za nerazporejeno prebivalstvo. Na prvem se bodo pogovarjali o značilnostih splošnega ljudskega odpora, na drugem pa o konkretnih nalogah posameznikov. Tuda na področju civilne zaščite v Tržiču ne mirujejo. Enote so izoblikovane in po- mlajene. V enote prve pomoči so vključili več žensk, te enote pa so tudi opremili. Člani enot prve pomoči so obiskovali poseben 80-urni tečaj. 13. maja bodo znanje teh enot praktično preizkusili. Takrat bo pred zdravstvenim domom občinsko tekmovanje vseh omenjenih enot. Letos bodo imeli poseben seminar tudi komandirji partizanskih enot ter diverzanti. Krona vseh letošnjih naporov na področju splošnega ljudskega odpora pa bo taktična vaja. pri kateri bo sodeloval del partizanskih enot, nekaj odborov za splošini ljudski odpor, enote civilne zaščite ter del občinskih upravnih služb. — jk Tržičani sodelujejo z avstrijskimi sindikati Občinski sindikalni svet v Tržiču je pred kratkim obiskala delegacija avstrijskih sindikatov iz Borovelj na Koroškem. Na tem srečanju so se dogovorili za pestrejše oblike sodelovanja. Tako so se ob zadnjem obisku dogovorili, da bodo organizirali več problemskih diskusijskih večerov. Prvi tak večer bo 21. aprila v Borovljah. Srečanja se bo udeležila 8-članska tržiška delegacija. Pogovarjali se bodo o naših samoupravnih sporazumih in o avstrijskih kolektivnih pogodbah med delavci in zasebnimi delodajalci. Drug tak razgovor pa bo v Tržiču. Sindikalni delavci iz Tržiča in iz Borovelj se bodo pogovarjali o vlogi sindikatov na področju socialne problematike in diferenciacije. Ker so letos predvidene v boroveljski občini večje gradnje, pri katerih bo sodelovalo tudi prek 300 naših zdomcev, se odpira s tem tudi za tržiški sindikat novo delovno področje. Tržiški sindikat se bo trudil, da se bodo ti delavci organizirali, vendar ne le na sindikalnem, temveč tudi na športnem in kulturnem področju. -Jk Med obiskom v Kranju so gostje Iz Oldhama obiskal! tudi nekatere delovne organizacij« , ustanove. V četrtek popoldne so si ogledali samopostrežno trgovino veletrgovine živila Na sliki: župan mesta Oldham F. Baxter z ženo ln direktor veletrgovine živila Ciril Anke« — A. Ž. — Foto: S. Močnik Ob 6Q-Ietnlci rojstva Borisa Kidriča so učenci osnovne šole vzgojnega zavoda Frana ^jlc.»e-skega v Smledniku pripravili pod vodstvom učiteljice zgodovine Jelke Kragljeve kviz o »v ... nju ln delu tega velikega slovenskega revolucionarja, politika ln gospodarstvenika, so se pomerili z učenci osnovne šole Simon Jenko Smlednik ln zmagali. — (lb) • Perđan , ■;......■ mi m, mm m -......■ «—-.- "~ V zna0? - Foto* r' Viator (Ljubljana transport) — hoteli Bled ■z izgube v dobiček Če bo vse posreči, bodo letos zaceli graditi nov Park hotel na Bledu jj^ell Bled, ki so delovna enota podjetja Viator (Ljubljana /ansport) posluje v sedanji organizacijski obliki od 1. Januarja 1970. Enoto sestavljajo hoteli Golf, Park ln Triglav, ki • 80 v lanskem poslovnem letu zabeležili lep uspeh, še 1970. i :a Je imela ta enota 920 tisoč dinarjev primanjkljaja, lansko *t0 Pa so končali s skoraj 530 tisoč dinarjev dobička. Pri tem f*je takoj treba povedati, da za izgubo v letu 1970 ne gre » ati vzroka v slabi notranji organizaciji, marveč v dokaj *rs»tkem obratovalnem času hotela Golf, ki je bil odprt 1969. Vseeno pa je Golf hotel, ki ima 290 postelj, že tisto leto dosegel prek 54-odstotno zasedenost, lani pa se je zasedenost povečala na skoraj ft5 odstotkov. Ob tem je zanimivo, da so lani zabeležili v Golf hotelu okrog 18 tisoč Prenočitev domačih gćstov •n kar 50 tisoč prenočitev [ujih. Med tujimi gosti je bilo precej agencijskih. Letos pa v Golfu pričakujejo Večje število individualnih rojih gostov in bodo zato Število agencijskih dogovorov nekoliko zmanjšali. Podobno je tudi s Park hotelom. Čeprav je to star hotel z 240 posteljami (pozimi 120) so lani zabeležili skoraj 70-odslotno zasedenost skupaj s hotelom Triglav. Park hotel namreč zelo rade obiŠ-Cejo večje izletniške skupine iz Avstrije, Italije in Nemčije. direktor enote hoteli Bled *v enoti je 220 redno zapornih in 60 vajencev) Silvo J°rdan nam je povedal, da So ob poprečni celoletni 68-odstotni zasedenosti zmogljivosti lani dosegli prek 24 milijonov novih dinarjev dohodka in tako prekoračili Predvidevanja na začetku leta za 12 odstotkov. Zanimivo 3e- da je ta enota leta 1970 Ustvarla le 15 milijonov no-Vlh dinarjev dohodka. »Morda boste rekli, da Je °H tako velik oziroma povedan dohodek dosežen predam na račun strinjam se, da 5* to vplivale **ndar. mestu. tolikšno povečanje Je treba iskati v precej večji zasedenosti hotelov oziroma v povečanem poslovanju.« »Ste imeli lani kaj težav s kadri?« »Kadri so kronična bolezen jugoslovanskega gostinstva oziroma turizma. Vsakdo ima težave in tudi pri nas so bile. Vendar o večjih težavah ne morem govoriti. Lani smo porabili ob skoraj nespremenjenem številu zaposlenih za osebne dohodke za 1,80 milijona novih dinarjev več sredstev kot leta 1970. Tako smo povečali osebne dohodke za okrog 40 odstotkov. Seveda pa glavni vzrok za rešitev kadrovskih pro- višjih cen. so deloma tudi cene. cene niso na prvem Paru~' ^ Iani na Primer v sev ,.hoteIu sP'oh nismo zvi-' Glavni vzrok za cen. Silvo Jordan Občni zbor Turističnega društva Jesenice V petek zvečer je bil na Jesenicah redni letni občni zbor Turističnega društva Jesenice. v razpravi so poudarjali Predvsem problem čistoče v mestu in menili, da bi morala posamezna gostišča in trgovine skrbeti za snago °koli njihovih objektov. Letos so že drugo leto podelili tudi nagrade za najbolj uspešne gojitelje rož. V prihodnje se bodo zelo zavzeto vključili v akcijo Očistimo Slovenijo in poskušali za akcijo navdušiti kar največ šolske mladine. Na občnem zboru so razpravljali tudi o ureditvi dostopa v Vintgar in o nekaterih drugih problemih. B. B. blemov niso le osebni dohodki. Sem sodi predvsem reševanje stanovanjskih problemov in druge oblike pomoči zaposlenim. In na tem področju smo lani tudi nekaj naredili.« Letos predvidevajo, da bodo povečali dohodek za 25 odstotkov v primerjavi z minulim letom. Podatki o prvih treh mesecih so ugodni. Beležijo okrog 60-odstotno zasedenost. Sklenjenih imajo že nekaj dobrih agencijskih poslov, pri čemer pa si je Golf hotel pridobil tudi že nekaj individualnih gostov. Skratka, obeta se dobra sezona. »Malo nerodno je le s Park hotelom, pri katerem položaj nI prav nič rožnat. Ne zaradi organizacije in premajhnega zanimanja. Odločili smo se namreč, da bomo Park hotel, ki Je predvsem star objekt, porušili in zgradili novega. Projekti so tako rekoč gotovi ln sedaj je vse odvisno tako rekoč od sredstev. Ce bo v banki dovolj investicijskih sredstev z benificira-nimi obrestmi (kar pa bo odvisno od prenosa sredstev z zveze na republiko), potem bi konec septembra letos Park hotel lahko končal S poslovanjem in začeli bi z rušenjem.« »Kakšen pa je projekt novega Park hotela?« »Načrte dela Turist progres. Novi hotel A kategorije bi imel najmanj 420 postelj in bi se raztezal od sedanjih prostorov turističnega društva oziroma od sedanjega križišča do konca sedanjega objekta. Prvotno Je bilo sicer predvideno, da bi s Park hotelom gradili tudi tako imenovani shoping center (preskrbovalni center z več manjš'mi lokali), kar pa je sedaj zaradi ceste odpadlo. Tako bo treba sedaj porušiti le obstoječi objekt in najbrž tudi del aH pa celotno Kazino. V hotelu je predvidenih več manjših lokalov, na prostoru, kjer Je sedaj Kazina, pa bi bil plavalni bazen in drugi prostori.« In koliko časa bi trajala gradnja?« »Nekako dve leti, veljala pa bi po Še nepopolnih izračunih okrog 60 do 80 milijonov novih dinarjev. Kot sem že rekel, bi radi začeli že letos, saj prav zato pripravljamo tudi že kader. Ker pa še ne vemo, kako bo z denarjem, je trenutno Park hotel v precej nerodnem položaju, saj se mnogi gostje zanimajo zanj za jesenske mesece in za prihodnjo zimo, za kar pa še ne vemo točnega odgovora.« A. žaiar Končno znani izžrebanci kave bravo! jubilej,! a Kot smo že objavili v našem časopisu praznuje VELETRGOVINA ŠPECE-RIJA BLED letos 13-letnico obstoja. Za to priliko je njihov delavski svet namenil 20 nagradnih letovanj za svoje zveste potrošnike. Poleg tega je priznano turistično podjetje INEX—SLAVNIK poklonilo enemu potrošniku brezplačno potovanje v Moskvo in Leningrad. B 5PECEriDa [15j NAGRAJUJE Z UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU V soboto, 8. aprila, ob 17. uri je bilo na Jesenicah pred supermarketom ŠPECERIJE javno nagradno žrebanje kuponov kave bravo. Komisiji, ki je vodila nagradno žrebanje, je bilo poslanih 2028 pisem z nagradnimi kuponi kave BRAVO. Izžrebani so bili naslednji potrošniki: 1. GOSNIK MIHELA - Bled, Kajuhova 14 2. ZUPAN TONČKA — Radovljica, Gregorčičeva 13 3. ROZMAN J02.E — Jesenice, C. 1. maja 13 4. PULEC STANKA — Bled, Zasip 102 5. KOPAČ MARIJA — Mošnje 37a, Radovljica 6. POGAČNIK NADA — Srednja Dobrava 14, Kropa 7. ZALOKAR ANA - Podhom 35, Zg. Gorje 8. BLAZ NADA — Radovljica, Gorenjska 33a 9. THALER IVANA — Boh. Bistrica, Jelovška c. 27 10. PLEMELJ IVAN — Bled, Prešernova 10 11; POTOČNIK MALCI — Mošnje 23, Radovljica 12. SMOLEJ JURIJ — Begunje 43, Begunje 13. URSIC IRENA - Bled, Jermanka 33 14. HABJAN BETKA — Radovljica, Prešernova 2 15. GRELJA MARIJA — Jesenice, Dobravska 15 16. SPOLJAR TONČKA — Bled, Zasip 78 17. BUDIč TJASA — Radovljica, Kopališka 1 18. HROVATIN NADA - Jesenice, C. Maršala Tita la 19. DANJELIč JULKA — Boh. Bistrica, Jelovška c. 46 20. CILENŠEK HERMINA — Radovljica, Prešernova 17 Za potovanje v Moskvo pa je žreb določil KAVALAR BERNARDO, Rateče-Planica 102. VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! /o ljubljanska banka Reakcije po cepljenju S tem člankom bi vas želeli seznaniti, kakšne so možne reakcije po cepljenju proti črnim kozam. Kot ste seznanjeni iz dnevnega časopisja in ostalih občil, je na Kosovem epidemija črnih koz (strokovni naziv: variola vera). Vsi ste tudi poučeni, da je edina uspešna obramba proti tej izredno hudi in često smrtni bolezni cepljenje z živim cepivom (vakcinacija). Ves slovenski narod se je disciplinirano odzval cepilni akciji, saj je danes precepljcna že skoraj vsa Slovenija (1,400.666 ljudi do 5. IV.). Cepili nismo le nekaterih bolnikov in tistih oseb, ki doslej niso bile uspešno cepljene in so starejše od treh let. Osebe, ki so bile iz kakršnegakoli vzroka odklonjene od cepljenja, bodo dobile na cepišču potrdilo, da so se odzvale cepljenju; prav tako kot bodo dobili potrdilo o cepljenju tudi tisti, ki so se cepljenju odzvali. Necepljeni ljudje naj zaenkrat ne potujejo in naj ne zahajajo na mesta, kjer se zbira veliko ljudi (npr. v kino dvorane). Že pri zadnjem stavku se bo marsikomu vsilila misel: kaj pa moj otrok, ki ni bil cepljen, ali gre lahko v šolo. Odgovor: lahko, ker se bo gibal med precepljeno skupino otrok — kjer ne pri-čakujemo izbruha bolezni. Seveda bi pa takemu otroku odločno odsvetovali potovanje v drugo republiko preden bi bil primerno zaščiten. Vsi tisti, ki sedaj ne morejo biti cepljeni (npr. zaradi kakšne bolezni, nosečnosti itd.), bodo cepljeni le v primeru, če bi se pojavile črne koze in bi bili ogroženi. Obenem s cepivom bodo dobili še posebno zaščitno sredstvo, da bo reakcija po cepljenju manjša. Seveda pa setlaj, ko je cepilna akcija stekla tako dobro, na tihem upamo, da smo se v Sloveniji že zavarovali pred to težko boleznijo. Slovenija je precepljena, vendar je določen odstotek ljudi, ki se jim koze niso »prijele«. Te osebe se morajo ponovno javiti na cepi-ščih in se jim cepljenje ponavlja do 4-krat; če cepljenje tudi četrtič ni uspešno, menimo, da ni treba več nadaljevati z njim. Kakšne so reakcije po cepljenju: reakcije po cepljenju so različne, in sicer: 1. močna reakcija pri otroku, ki je prvič cepljen, 2. manjša ali večja reakcija na cepnem mestu pri človeku, ki je bil že večkrat v življenju cepljen, 3. lahko močna ali pa slabša splošna in lokalna reakcija pri človeku, pri katerem je od prvega cepljenja v otroški dobi preteklo več desetletij. Na splošno nazivamo bolezen, ki sledi cepljenju vaccinia. REAKCIJA PRI OTROKU, KI JE PRVIČ CEPLJEN Vaccinia (ali bolezen po cepljenju) vedno •premija prvo cepljenje proti kozam in se kaže v tehle znakih: V okolici cepnega mesta je močna rdečina, cepno mesto je gnojno (to se dogaja med 7. in 11. dnem po cepljenju). Cepljeni je neraz- položen in ima visoko temperaturo. Vse našteto je normalna reakcija, zato se ne vznemirjajte. Ce ima otrok visoko vročino, mu dajte piramidon in hladne obkladke. Možno pa je, da otrok sproti raznese iz cepnega mesta cepivo na druge dele telesa in se tam pojavijo enaki gnojni izpuščaji, zato pazite, da se ne bo dotikal cepnega mesta. Če bi bil otrok s težkim ekcemom cepljen, bi se lahko ta ekcem okužil s cepilnim virusom in sledila bi težka bolezen. Med cepilne posledice, ki se lahko pojavijo — čeprav le redko — prištevamo še razne kožne izpuščaje, ki so včasih podobni ošpicam, včasih so ti izpuščaji gnojni ipd. V takih primerih ničesar ne ukrepajte sami, temveč pojdite z otrokom k svojemu zdravniku. Zdravljenje takih kožnih pojavov je uspešno in otrok kmalu ozdravi. Izjemoma se lahko kdaj tudi zgodi, da pride cepilni virus v kri. V tem primeru lahko nastanejo težja bolezenska znamenja, bodisi, da se na več mestih pojavijo enaki kožni izpuščaji, kot na cepnem mestu, ali pa se pokažejo znaki možganskega vnetja. Poudarjamo, da nastopi možgansko vnetje v 1 primeru na 100—150 tisoč prvič cepljenih in da ga v Sloveniji že vrsto let ni bilo! REAKCIJA PRI LJUDEH, KI SO ŽE BILI CEPLJENI Pri odraslem po ponovnem cepljenju navadno ni težjih reakcij. Lahko mu oteče in ga boli roka, bole bezgavke pod pazduho, cepljeni se slabše počuti in dobi tudi nekaj temperature. Le izjemoma se pokaže na cepnem mestu močnejša reakcija (mehur na cepnem mestu se poveča bolj kot običajno, nato pa preide v razjedo, ki se širi). Tako reagirajo ljudje z nekaterimi krvnimi boleznimi. Vnetje mo/.gan kot komplikacija ponovno cepljenih pa se pojavi le izjemno, in sicer v enem primeru na 1,500.000 ljudi. POSTOPEK PRI REAKCIJAH PO CEPLJENJU Oseba, ki ima po cepljenju vročino, naj počiva, oziroma leži, saj traja temperatura le nekaj dni, za olajšanje težav pa naj vzame aspirin ali ^piramidon. Povečano žejo naj si gasi s sadnimi sokovi, čajem ipd. — to velja tudi za otroke. Ce bi bila temperatura zelo visoka, dolgotrajna, če bi se pojavili glavoboli, bruhanje, izpuščaji po telesu, poiščite zdravniško pomoč in se ravnajte po nasvetih, ki jih boste dobili! Zdravstvena služba je zelo obremenjena zaradi cepljenja in organizacije poteka, zato skušajte pametno ukrepati in iskati zdravniško pomoč le, kadar je nujno potrebno. V sestavku so opisane le glavne in težje reakcije po cepljenju. V času reakcij po cepljenju pa seveda lahko nastopijo vse mogoče bolezni, ki nimajo s cepljenjem prav nobene zveze. Tudi v takem primeru se posvetujte z zdravnikom. dr. Zdenka Humar dr. Nevenka Vargazon Odborniki, zganit** mI Ugotovitve z nedavnega posveta o zasme" tenosti Kranja niso nič kaj spodbudne Prejšnjo sredo popoldan so se v Kranju sestali predstavniki delovnih organizacij in ustanov, ki jim je (in ki naj bi jim bila) skrb za čistočo mesta ter njegove okolice ena izmed poglavitnih vsakdanjih nalog. Zapisali smo: ki naj bi jim bila ... žal ustreznejšega izraza ne najdemo, kajti nekaj najpomembnejših potencialnih »borcev« proti naraščajoči umazaniji je posvet kratko malo Ignoriralo. Mednje sodi oddelek za gospodarstvo SO Kranj, sanitarna inšpekcija, socialistična zveza, zavod za šolstvo Kranj, podjetje za stanovanjsko in komunalno gradnjo Kranj ter postaja milice. Sestanek, sklican na pobudo domačega turističnega društva, tako ni v celoti dosegel svojega namena. Probleme v zvezi z varstvom okolja očitno še marsikje gledajo postrani, zviška, malce omalovažujoče in posmehljivo, kar nikakor ne govori v prid njihovi zrelosti. Kranj se duši v smeteh, so enoglasno ugotovili navzoči. Spričo časovine stiske je sleherni govornik navedel samo par najljolj kričečih »grehov« — in vendar bi jih komaj lahko stlačili v meter dolg časopisni stolpec. Kdaj bodo odgovorni začeli ukrepati? Pri hortikulturnem društvu, ki bdi rad urejenostjo in zelenimi površinami številnih naselij, so pesimisti. Zanemarjenost, pravijo, je zmeraj hujša, denarja pa vedno manj. Podobnega mfl£ nja so bili tudi predsednik' krajevnih skupnosti; ugoiav; ljajo, da je treba opu^.'j kampanjske, enkratne akciji ter se lotiti načrtnega, intc"' zivnega, dobro oreaniziranet'3 dela. Ni važno lepšati mestf le v času turističnih ka!^f' ko nas motrijo kritične °y gostov, temveč stalno, iz }nc' nem namerava turist i'-';1° društvo ustanoviti odbor ^ varstvo prirode ter podp'rtl formiranje morebitne š'i -e skupnosti, ki bi združev:'!;1 čim večje število »interesi" ranih občanov in ki bi skupščinski komisiji pomaci'«* uresničevati predvidene "a" črte. Edino skrajno radik.il ne kazni bodo spamcto\; [G kršilce, so še dodali zagovorniki neomadeževane priro.lc. I. G. Prizadevni gasilci Prostovoljno gasilsko društvo Duplje je imelo prejšnji mesec svoj 66. redni letni občni zbor. Vrsto let ga že uspešno vodi Anton Rozman. Lani so s pomočjo prebivalcev krajevne skupnosti in s prispevkom krajevne skupnosti kupili novo motorno briz-galno, prikolico, gasilski avto in nekaj cevi. Za I učinkovito pomoč pa .o in jim *e vedno primanjkuje okrog &Q metrov cevi in nekaterih drugih pripomočkov za gašetii1-'1 Razen tega pa se je dr»; štvo uspešno vključiio W°* v organizacijo splošnega ljudskega odpora. J. Kuhar LETOS PRVIČ NA GORENJSKEM SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU OD 8. DO 17. APRILA Novost na sejmu — velika izbira lestencev, elektromotorji vseh vrst, motorne žage, mešalci za beton, generatorji HONDA E-300VV, 800 W, 1500 W, 2500 W, 4000 W in druga električna orodja OBIŠČITE NAŠ PAVILJON IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI IZBIRI IN UGODNIH SEJEMSKIH CENAH Priporoča se ELEKTROTEHNA LJUBLJANA, prodajalna Kranj, Prešernova 9 ELEKTROTEHNA LJUBLJANA Hotelsko podjetje Gorenjka Jesenice Objavlja prosto delovno mesto šoferja dostavnega kombija za turistični sektor v Kranjski gori. Kogoji: KV šofer B kategorije. astop dela takoj z enomesečnim poskusnim r°Kom. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri almira alpska modna industrija Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pletilcev (pletilj) motornih pletilnih strojev 2. KV šivilje Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki po pravniku. Interesenti za zaposlitev naj se zglase v kadrovskem oddelku podjetja. '* ljubljanska banka Bombažna predilnica in tkalnica Tržič sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom: a) organizatorja izobraževanja v centru za izobraževanje b) več strojnih ključavničarjev p°Koji za zasedbo delovnih mest so naslednji: l*Ovl a) visoka oz. višja strokovna izobrazba s področja družbenih ved ter 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba tekstilne stroke ter 6 let delovnih izkušenj. Zaželene so delovne izkušnje na področju izobraževanja v delovnih organizacijah; p0tl b) dokončana poklicna šola kovinske stroke. P°goj za sprejem v delovno razmerje je uspešno obavljena poskusna doba, ki bo trajala na dclov-ncjn mestu pod a) največ 4 mesece, pod b) pa naj- v->i: i meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na kadrov-,Vf> družbeni sektor podjetja do vključno 22. aprila. Konec lanskega leta so v SkofJI Loki začeli graditi novo osnovno šolo. Denar so zbrali iz samoprispevka občanov za gradnjo šol ln vrtcev, nekaj so prispevale delovne organizacije, ostalo pa skupščina občine. Nova šola bo imela 5226 metrov uporabne površine, in sicer 26 učilnic, 9 kabinetov, telovadnico in pomožne prostore. V novi stavbi bo tudi posebna šola. (Ib) — Foto: F. Perdan Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk KRANJ razpisuje štipendije za učence poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 1972/73, in sicer za naslednje poklice: 4 litoretušerje 2 montažerja 1 reprodukcijskega fotografa 1 offset tiskarja Štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer: I. letnik 150 din II. letnik 200 din III. letnik 300 din Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka, 2. starost do 17 let, 3. telesno in duševno zdravje, 4. uspešno opravljen test. Interesenti za štipendije naj oddajo prošnje do 30. maja 1972 v tajništvu podjetja Kranj, Ulica Moše Pijade 1. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Skofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: več KV delavcev in NK delavcev in delavk v mesni predelavi več NK delavcev na klavnici več NK delavcev v tovarni močnih krmil in več NK delavcev v poljedelstvu Vsa delovna mesta so v škofji Loki. Za delavce v tovarni močnih krmil in v poljedeljstvu zagotavljamo samska stanovanja. Prijave pošljite na naslov: Kmet ijsko gospodarstvo Skofja Loka, Mestni trg 29. SR Z otvoritve razstave Maja Klcmenčiča v galeriji Prešernove hiše v Kranju. — Foto: F. Perdan Maj Klemenčič V galeriji Prešernove hiše v Kranju Zadnja leta smo priče na glega dotoka mladih likov nih ustvarjalcev, ki s svojim nastopi v galerijah ustvarja jo posebno atmosfero v na Bem umetnostnem dogajanju Bistvena poteza tega vstopa nja mladih je želja po uveljavitvi, ki postaja skorajda prvenstveni faktor v delu mladih. Ne bi hotel tehtati upravičenosti takega stališča, brez dvoma pa je, da je odpornost galerij tudi eden izmed momentov, ki včasih kar preveč blagohotno vpliva na razstavljavce in se tako kriteriji od razstave do razstave spreminjajo; pravo vrednost in upravičenost raz- V okviru krajevnega praznika je bil v petek, 7. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu v Zabnici recital Mateja "Bora Pre-viharimo viharje. V drugem delu je kvintet pod vodstvom Petra Liparja zapel nekaj pesmi. Organizator je bil mladinski aktiv Bitnje. Nastopajoči so se zelo skrbno pripravili. V dvorani so bili v glavnem prijatelji nastopajočih, starejše generacije pa skorajda ni bilo. V tem času so na televiziji seveda vrteli Mestece Peyton. Le kdo bi zamudil napeto zgod- bo I. Urbas stave do razstave spreminjajo; pravo vrednost in upravičenost razstave lahko torej določimo, preverimo ali valoriziramo šele na koncu leta pri Inventurnem pregledu razstavne sezone. Takšno razmišljanje se nam ponuja ob prvem nastopu Maja Kle-menčiča, ki s svojimi deli — na prvi pogled so to dela kot nedokončani poskusi, nedodelane slike — takšno razmišljanje naravnost vsiljuje. Naša naloga je torej, da skušamo razvrednoten pogled fn prehitro oceno dela tega mladega slikarja pravilno doumeti in tako še pred končnim posezonskem ocenjevanjem povedati, da je zasnova, na kateri gradi slikar, dobro utemeljena, da pa je ta utemeljitev seveda šele poskusna. Maja Klemenčiča Je v tej fazi njegovega slikarskega dojemanja preokupirala figura, ki jo postavlja v zanimivo kontrastno razpoloženje z ozadjem; figura sama ali dinamika figure, lahko pa tudi samo del figure je povzet in prevzet iz zakladnice svetovne umetnosti — največkrat je to renesančna figura, katere osnovne poteze povzame in jo postavi ali tudi potopi v abstraktno ozadje. Tu se spopada s problemom čiste likovne izved-benosti na eni strani v soočanju s površnim, nedodelanim, slučajnostnlm ln celo Jubilejni koncert pevskega zbora Dupljanci zelo pogrešajo kulturnih prireditev; od gledaliških predstav do nastopov narodno-zabavnih ansamblov. Trenutno poživlja skromno kulturno dejavnost 30-članski moški pevski zbor KUD Triglav, ki bo ta mesec slavil 40-letnico delovanja. Zbor bo imel jubilejni koncert v soboto, 15. aprila, ob 20. uri. Zbor vodi Franci šarabon iz Tržiča, pokrovitelj prireditve je podjetje Alples Železniki. Kot posebnost pri zboru velja omeniti, da v njem dela že od ustanovitve Franc Snedic — starejši. Razen zbora bi na kulturnem področju omenili le še knjižnico, ki deluje v šolskih prostorih. Dupljanci jo radi obiskujejo. J. Kuhar vnemarnim okoljem, ki naj obdaja figuro. To hoteno surovost, zanemarjanje prefi-njene slikarske tehnike, me-tieja, še povečuje uporaba disperzijskih barv na surovem lesu, ki ni pripravljen tako, kot je to potrebno. Pri vsem tem pa ne smemo zanemariti nekaterih, ob te zunanje prvine pridanih potez Klemenčičeve slikarske fantazije, ki išče ob tako surovo zastavljeni sliki prefinjeno govorico barv. Prav ob tem se nam ponuja tista poanta, ki mladega slikarja še veže tudi drugače na tradicijo in ne samo s prevzemanjem motivnih prvin. Jasno pa je, da je prav barvno iskanje, ki jo bo Klemenčič gojil in ob njej izgrajeval svoj slikarski svet. Ob takem zanemarjanju slikarske rutine, ob namernem opuščanju izvedbene do-delanosti, je jasno, da prevladuje v Klemenčičevem slikarstvu snov, ki Je značilna za mnoge mlade slikarje. Tesnoba človeka v sodobnem okolju je to, brezupnost se kaže, ko negira renesančno figuro in jo vpleta v svoje okolje, zastrupljeno, brez-perspektivno, v agoniji. A. Pavlovec Nejc Slapar V galeriji Mestne hiše v Kranju Resneje se je pričel ukvarjati z likovno ustvarjalnostjo približno pred petimi leti ter je prvič samostojno razstavljal v Kranju v kleti Prešernove hiše leta 1969. Drugo razstavo je pripravil skupaj s Štefanom Simonlčem v Rogaški Slatini leta 1970. S sedanjo samostojno razstavo v galeriji Mestne hiše praktično prekinja z vsem dosedanjim likovnim delom, kajti na sledi je nečemu novemu: ustvarja nekakšne »abstraktne risbe«, preplete umetelnih in hkrati nemirnih črt, ki se širijo iz središča, se sesedajo, združujejo v pravilne mrežaste oblike, katerih čistost umirjena, hladna, skoraj sterilizirana lepota ustvarja plastične oblike vznemirljive, prevzemajoče lepote. Slapar je s to svojo risbo, ki sloni na uporabi rapidografa in krivulj nika posegel v zanimiv svet na področju likovnih raziskovanj s pomočjo raznih tehničnih pomagal od najpriniitivnejših pa vse do računalnikov. Zanimivo je, da posega po motiviki, ki je značilna za računalniško grafiko, toda ker to motiviko ustvarja črto za črto, z vso prisotnostjo njegovega tudi fizičnega dela, je razlika bistvena: pri elektronski-com-puterski obdelavi je značilna odsotnost osebne kontrole, torej gre za apersonalno estetiziranje, vtem ko je pri Slaparjev! risbi ravno osebni, tudi duhovni, kontrolirajoči, element prisotnosti prvenstven. Zanimivo je tudi izhodišče prvih risarjev s pomočjo stroja: vsi so iskali predvsem znanstveno potrd'lo svoji radovednosti in je estetski in umetniški element prodrl v to zvrst šele kasneje; pri Slaparju pa naletimo na obraten postopek — iskanje lastnega likovnega izraza v likovni tvornosti ga je privedlo do risbe s pomočjo mehaničnega pomagala. Ob tem bi se morali »PjJ niti na znamenite risbe J* Uccella, s katerimi Je *M ral perspektivo, ne j>' |j pozabiti na Tinguelyja,^*j | kot ' aku deiai taSj*^ ne risbe v barvi, ne 8t? ^ leta 1958 prvi naredil s*'~{ & risanje, s katerim je jjgti$ tekočem traku delal ta» mimo že omenjene »"^JalJ* niške grafike, in ne mo, da je leta 1969 v Beo* du študent elektronike *u ^ Radović naredil PriPraJ£' 10 na principu oscilacije ^..j; je te risbe tudi razstav« f eksperiment ga je Povl teto> vode ne samo estet^e\noit' več prav v vrtinec ume' nega dogajanja. V to vrsto, a v liko drugače, vstopa Slapar. Ne moremo trdit'* Je vstopil skozi široka ta vrata. Ne, kajti naSete{J šele prvo stopnico, na k* ^ Je obstal, pred njim pa J6^ dolgo, deloma preboj* . stopnišče. Na vsaki stop j, bo lahko odkrival nove ^ j nostl, nove in presenetljiv*, odkritjem čudnih *ak°,ie, sti vodeče stranske hodn»KJ naJvee Ije- Opozoril bi: morda iz treh barvnih črt je sestav na vsa risba, toda že *e ^ žejo presenetljivi rezul'at* Crta ene barve se ob dn1^ spremeni, vse skupaj daj* drugačne barve, spreminJ^0 vrednost — mar ni to 'al£ kot pri impresionistih? Ka,C' šno neodkrito področje je °jT šel Slapar, kaže že ta P1* jtomba. Koliko jih bo še tej poti? Zato tokrat tudi smo kritično presojali nek** terih kompozicijskih ned* slednosti, izvedbene popoln0*! sti, kajti na poti, na kater« Je zakoračil mladi ustvarja Iec, smo želeli opozoriti Pre*: vsem na presenetljivo, k j«' ni prav nič važno, koliko i*' tu spogledovanja z računaln** ško grafiko. A. Pavlove« Z otvoritve razstave NeJca Slaparja v galeriji Mestne hiše v Kranju. — Foto: F. Perdafl Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 redigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE V ]fpo v 1 morali Prili- Tako bili riJe ie bil° i" vsi smo Povedan«" VCČ bi Vam ,ahko Sa^Cprav sta bila z Jože kom 0(W dorr>a, Tavčarjevega tj , ni bilo treba spodbuja-* besedi. Knapovskih ča-minja ne spom!,nia več. Spo-starcLSev le Pripovedovanja ril Q«»a očeta, ki je rad govo-knapju e'u v rudniku in o 1915 jV D°bro pa pomni leto Ob U0 so Knape pogorele, otroci{.iu sreT Je osem hiš. *trtv2s 'naša- Na hitro so pora. pr nov°. zato se že podi-8radni sedaj pripravljamo ^odo « nove- Pravzaprav jo ?0sPod 1 >>ta mladi,« ki V« ,JO- Jaz sem prcužit-Na Sovih 25 visiJo slike nje-in mojstrska sinov. »Sedem z ženo, po- dv, opravlja poklica, ki se ga je izučil. Vsi so si poiskali drugo delo.« Tudi dela v gozdu ne bi bilo za vse, kot pred vojno, ko so Tavčarjev oče in drugi gospodarji iz vasi delali za lesine trgovce iz Škofje Loke. »Kmetije so majhne, le njivica v dolini, vsa ostala zemlja je v melinah. Zato smo že tedaj morali za zaslužkom. Žene in otroci pa so delali doma. Saj še sedaj ni dosti drugače. Le da sedaj delajo tudi otroci, seveda, ko zapustijo šolo. Večji pa so zaslužki in boljše je življenje.« sPri'čev.? tr°k i'ala UVe deki *e' pet fant°v in ?ajhna^Z1- kmetija je pre- L%la' r ,bi lahko vse pre" t" '^olcvanje' pa otro- a,o so ni Preveč dišalo. t>va -?e &inovi šli «cit obr-Jtga J«,-se »zučila za stroj-. vača Jl\čavničarja, dva za ll'k- Vp in pa Je avtomeha-endar sedaj nihče ne Janez Jelene Tudi v knapovskih hišah ne manjka gospodinjskih strojev in aparatov, pred marsikatero hišo že stoji avtomobil. Tako kot v drugih vaseh ob Selški Sori. Le novih hiš ni opaziti. Pa ne, da zlasti mlajši prebivalci vasi ne bi gradili. Le hiše si postavijo na bolj sončen kraj. Više gori v Bukovščici ali nekje v vaseh ob cesti. L. B. Dolina Bukovščice nas je sprejela tiho in mirno. Prvi vtisi so bili zanimivi. V enem samem dopoldnevu sicer nismo mogli zaznati utripa krajev ob potoku in zapisi ne morejo biti značilni. A vendar. Ljudje tod niso trmasto molčeči in redkobesedni. Če smo se srečavali večina s starejšimi prebivalci — mlajši so bili na delu — in smo bolj obudili spomine na preteklost kot prikazali načrte za prihodnje dni, je bilo v sleherni besedi čutili navezanost na domači kraj, na skopo zemljo, na kateri so se rodili in živijo, in na dolino Bukovščice. Vsako leto nekaj novih hiš Onstran Bukovškega polja se iz slemena, ki ločijo selško stran od besniške, odpira dolina Bukovščice. Ob izteku so po sončnem bregu posejane Ševije. Zgodovinarji razlagajo, da je vas dobila ime po jelševju, ki ga je še danes dovolj ob potočkih, ki se tam stekajo v Soro. Zahodno od vasi priteka izpod Mohorja potok Jablenovica. Ob njem so v srednjem veku kopali železovo rudo. Ostanki rudnika so še vidni. V 16. stoletju je rude zmanjkalo in rudarji so se preselili v sosednjo grapo, v dolino Bukovščice. V šcvljah sem se seznanila z Jožetom Jauhom-Urbanom. Pod kozolcem je pripravljal krmo za živino. Pod streho je bilo vse polno ostankov lesa, desk, »remeljnov«, tresk. »Nisem mizar,« je odgovoril na moje vprašujoče poglede, »zidar sem. Sin pa se ukvarja z lesom.« Še nekaj besed o vremenu in pomladi, ki je letos prišla zgodaj in spomladanskih delih in led je bil prebit. »Pojdimo v hišo,« je povabil, »se bomo laže pogovarjali. Kaj bi stali na dežju.« »Nekaj zemlje imam,« je začel. »Kmetija res ni velika, a dela je dovolj. Tri goveda redim, pa malo krompirja in ovsa posejem. Kar dovolj je za naju z ženo, saj mi zemlja ni edini dohodek. Dobivam tudi pokojnino. Včasih je bilo teže.« In že mu misli pohitijo v tista predvojna leta, ko je bil zaposlen pri Beštru v Dolenji vasi. Le malo se je gradilo na kmetih in je moral za nekaj stotakov na mesec mešati malto po vsej dolini pa v Kranju in na Bledu, na Notranjskem. Za dom, kmetijo pa je morala skrbeti žena. »Le kakšen dan sem lahko ostal doma, da sem ji pomagal. Ob pomladnih delih in poleti ob košnji. Po vojni sem se zaposlil pri Remontu v Železnikih. Otroci so zrasli, se izučili in zaposlili. Pred nekaj leti sem se upokojil. Če še primem za zidarsko žlico? Seveda. Vendar le doma. Otroci so se poročili in hočejo svoje hiše, pa jim pomagam.« Ozka in blatna pot, polna lukenj, se vije skozi Ševije. Avtobus, ki vsak dan odpelje in pripelje šolarje in delavce, se komaj prebija med ozkimi bregovi in hišami. Pritožujejo se lastniki avtomobilov, negoduje in grozi Transturist in jezijo se nedeljski izletniki. Pa se vrnimo k besedam Urbanovega očeta: »Pravijo, da ima občiina asfaltiranje ceste po dolini Bukovščice v načrtu, a kaj, ko povsod zmanjkuje denar* ja. Nekaj naj bi dala občina, drugo pa bi prebivalci zbudi sami. Saj so delavci že pozimi delali .udarniško' na cesti, da je avtobus lahko vozil. Za pluženje ceste pa smo vsi prispevali. Vse kaže, da bomo tudi cestarja morali plačevati sami. Če bi vse <> zbrali, malo dodali in najeli nekaj kreditov, bi vsaj del ceste že dobil asfaltno prevleko.« Pred leti so imele Ševije nekaj manj kot dvajset hišnih številk. Sedaj jih je vsako teto nekaj več. Hiše so velike, kot bi lastniki boleli tekmovati, kdo bo postavil večjo, bolj razkošno. »Ševije so od Škofje Loke oddaljene le slabih deset kilometrov, zato si mladi radi postavijo hišo kar v domači vasi. Do službe ni daleč, posebno ne, če imajo avto. Doma tudi zemlje ni treba kupiti, saj je že kar navada, da otroci dobe Za doto parcelo za hišo. Tudi iz okoliških vasi se priseljujejo v našo vas. Iz Topol se jih je tu naselilo kar pet od ene družine.« Še je pripovedoval Urbanov oče. O tem, da so mladi vsi zaposleni, da imajo pri vsaki hiši televizor, pri vsaki tretji avto, pa gospodinjske aparate. Napredek se povsod pozna. Ob želji za Čimveč jim udobjem pa so morda pozabili, da vas nima prostora, kjer bi se mladi shajali, ni- Jože Jauh ma gostilne, ne trgovine, ne kulturno umetniškega društva. Zato ni bila odveč ugotovitev sivolasega govornika. »Starejši ob nedeljah in večerih radi sedemo pred televizor, mladi pa . .. Mladih v vasi ne boste videli. Morda bi jih srečali v Železnikih ali Škof j i Loki ... * L. B. Slovenija avto Prodajalni Kranj, Titov trg 1 * Cesta JLA 10 Obiščite naš paviljon na spomladanskem gorenjskem sejmu v Savskem logu v Kranju od 8. do 17. aprila Sejemski popust pri cenah motornih koles in dvokoles PRIPOROČAMO SE! LJUBLJANA Na gorenjskem sejmu prikazuje in prodaja v paviljonu A komponibilni program marie e - program - barbara Stanovanjsko pohištvo Stavbeno pohištvo Keramične oh! Gradbeni material popust Dostava na dom Za stanovanjsko pohištvo [redit do 10.000 din Pomenki o Mengšf in njegovih ljudeh V delavnico sem tvoio zrl Tako bi lahko z Gregorčičem vzkliknil spričo vtisov svojega nedavnega obiska pri kartografu Ivanu Selanu v Suhadolah pri Mengšu. Zanimal me je kot izjemna slovenska osebnost, še bolj pa tehnika njegovega dela. Reči smem, da sem se vrnil iz Suhadol z globokim doživetjem. Priznati pa tudi moram, da Šc nisem bil v tej gorenjski vasici sredi plodne mengeške ravni. Velika cesta hiti mimo, stransko pa človek nehote prezre, posebno če ima opravke drugod. suhadole Zdaj seveda vem za to vas, ki ni le domovje slovitem kartografu Ivanu Selanu, pač pa tudi rojstni kraj onega od najboljših sodobnih slovenskih pesnikov — tu, pri Mežnarju, Suhadole št. 19, je. doma profesor France Pibernik. Suhadole, v ljudski izreki le Skadole, leže ob severnem vznožju Slevskega hriba (445 metrov) ob Pšati, le kakega pol kilometra od ceste Moste—Mangeš. Poleg kmetov in delavcev žive v vasi še razni obrtniki, da omenim le copatarje in ščetinarje. — Podružnična cerkev svetega Klementa je tu stala že leta 1526. Posebnost cerkvene notranjščine so pozlačeni reliefi v glavnem oltarju; predstavljajo legendo o svetem Urhu. Sredi vasi stoji Selanov dom; hiša nosi številko 22. Trdna kmečka domačija z velikim dvoriščem in prostornimi gospodarskimi poslopji. Vsa okna so okrašena z umetelno kovanimi mrežami. Na zunaj pač gorenjska trdna kmečka hiša — kot toliko drugih. A ko vstopiš v veliko sobo — hišo, spoznaš takoj, da je to gospodarjev atelje, kartografska delavnica. bistro oko a j prej sem seveda mojstra povprašal po oni prvi zemljevidni risbi, ki jo je napravil kot šest: najstletnik, preden se je z družbo podal na Grintavce. Fantič si je. zrisal natančen zemljevid zahodnih Kamniških planin — da je vedel, kod voditi družbo v gore. Ustrežljivo prijazni Selan je mali zemljevid res ohranil in mi ga pokazal — tu je torej bilo rojstvo pozneje tako veščega kartografa. Potem me je zanimalo, v kaki povečavi zriše zemljevid, ki je nato tiskarsko razmnožen. Odgovor me je presenetil: Selan zriše večino svojih kart kar v naravni velikosti! S pomočjo ostro zbrušenih peres, velike lupe in — potrpežljive marljivosti. Vsi drobni napisi, ki jih na Sclanovih zemljevidih komaj prebereš s prostim očesom, so zrisani ročno, s tušem. Kot majtanjši las so nekatere kartografove črte. Koliko zemljevidov pa je Selan že napravil v svojem življenju? Do leta 1959 jih ^ naštel že 314; danes 1*»"° mirno dodamo še kaki dve desetici. MOJSTER RELIEFOV Spregledati pa ne smem0 čudovitih reliefov — m^cl' ki jih zna pričarati čuteca Selanova roka. Zelo znan r veliki predvojni relief Kg* nja (sedaj v osnovni šoli Sl' mon Jenko). Spominjam sc: kako smo še pred desetletji občudovali Selanovo natančnost: hišice na maketi so kot imele res toliko okenc resnične hiše v mestu, celo za dimnike smo "S0'0/ vili, da jih je na strehah nv šic v maketi prav toliko J50, na resničnih mestnih h,sa^ Posebnost Sclanove spretno-sti so tudi tako imenovane reliefne karte s široko ramo, ki sega tja v dalj" slovensko zamejstvo. , Tu je sedaj tudi mesto, fla spregovorim še besedo o na" rodni zavednosti našega jaka, kartografa Selana. N/j vseh njegovih zemljevidih-* segajo v sosedno Koroš** so pri vseh krajih P0,c8 nemških tudi slovenska P?* imenovanja, če so le D' kdaj v rabi. Presenetilo me je tudi dej' stvo, da je preprosti S** dovčan naročen na koro*14 Slovenski vestnik in na bf neško slovenski Matajur. N*** brž je tudi šolanih ljudi «j Gorenjskem malo, ki bi i«1 naročeni obe glasili zantfJ" skih Slovencev! in se za sklep Prijatelj Selan trii je naročil, naj ga ja preveč ne hvalim v Glasu. Razumem ,n spoštujem njegovo skromnost. Toda s pripovedjo 0 njem sem hotel prikazali v najbolj jarki luči človekovo marljivost, vztrajnost, vestno, ljubezen do zemlje in da domovine. To pa so od\'^e — resda v našem občeStvđ vedno bolj redke — ki J'B velja poudariti. C. Zoreč Zasko trgovino, ki je °orenSe ČaSe naJvečJa na frvičnjskcm- Tu se je Jože klet-,*.- Srecal z umetnostjo etar.jenja. |n*viov od tno Iz kleti 260 vago-le 40 "prtega vina, danes pa 50 vagonov. To po- Sgjgt« nas na g* , "Iskem spomladanskem J^iskem sejmu v Kra-slu °d 7. do 18. aprila Posebnim sejemskim Pustom pri cenah vam Cevr0 ŽCnske i,n moškc 'Je po najnovejši modi C0'04- •nod; **anj STANKO 10 *evljar8tvo Partizanska 5. Kranjska vinska klet bo stara okrog 150 let in je vsekana v živo skalo. Takrat so z izkopanim materialom zasipavali Jelenov klanec. Klet so želeli najprej uporabljati za pivovarno, nato za dvorano, v njej pa so celo umetno gojili gobe. Med zadnjo vojno je bila klet podzidana in so jo Nemci uporabljali za zaklonišče. Po vojmi so klet očistili, jo modernizirali ter vanjo namestili sode. Nobeno delo ni minilo brez Jožeta in zato danes klet najboljše pozna. Delo kletarja ni lahko. »Kvaliteta vina je odvisna od dobrega kletarja. Klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla. Ne sme se beliti in ne sme biti plcsniva. Predvsem mora biti čista. Za to skrbi kletar. Kranjska klet je odlična, vendar ni zdrava. Poleti je vlažna, pozimi pa suha. Nekaj časa sem bil res zdrav kot riba. Ko sem pa prebolel pljučnico, pogosteje boleham. Muči me revma, razen tega pa trpijo tudi oči. Kletar dela ponoči in podnevi z lučjo. Zato sem med redkimi, ki smo toliko časa zdržali v kletarstvu. Nekateri so se vdali tudi pijači. Zase tega ne morem trditi, čeprav sem se ga v 40 letih kletar-jenja tudi malo »privadil'. Vendar pravim: če ne bi nič pil, ne bi zdržal, če bi pa bolj pil, bi bil alkoholik.« Veteran med gorenjskimi kletarji odhaja torej v pokoj. Doma ima kmetijo in na stara leta bi rad v miru kmetoval ter srknil kozarček ne preveč žveplane briške rebule, ki jo ima med vsemi vini najrajši. J. Košnjek Kletar Jože čimžar z Velesovega Zlato odličje za divjega prašiča Nekdaj dolina Sv. Katarine, danes Jelendolska dolina, se začenja na severnem delu Tržiča in se vije med strmimi pobočji vse do Medvodij tik pod Karavankami. Tam je državno lovišče, ki ga čuva izkušen revirski lovec Lojze Primožič. Ko sem se oglasil pri njem doma, mi je njegova žena povedala, da je odšel krmit jelene. Na pol poti do zgornjega oborka sem ga srečal. Povedal mi je, da je že dvajset let revirski lovec in od tega kar petnajst let v Jclcndolu. »Doma ni bil nihče lovec, pač pa je bil sosed. Rad sem zahajal k sosedovim in sosed me je večkrat vzel s seboj tudi na lov. Pričel me je seznanjati z gozdom in življenjem njegovih prebivalcev. Vzljubil sem živali in tako postal član zelene bratovščine.« Ce bi Lojze še enkrat izbiral, bi se verjetno odloČil za ta poklic. Pripovedoval mi je o državnem lovišču v Medvodju. »V lovišču gojimo predvsem jelenjad, ki jo je v dolino naselil baron dr. Kari Born 1892. leta. Baron je bil lastnik doline in zelo strasten lovec. V njegovih loviščih je bilo vedno od 300 do 400 jelenov in košut. Zadnjih nekaj let smo število močno znižali, ker bi živali povzročale preveliko škodo gozdnemu gospodarstvu. Preteklo leto se nam je ponudila izredna priložnost. Italijani so odkupili štiriintrideset jelenov in nam plačali za vsako žival 150.000 lir. Zaradi še vedno prevelikega števila jelenov, smo morali odstreliti še šest-inpetdeset živali.« Da bi se jeleni obdržali v dolini, jih pred zimo zaprejo v ogrado. Imajo dve ograjeni površini s skupno površino 45 ha. Za visoko žično ogrado se zadržuje okoli šestdeset jelenov, trideset pa jih je ostalo zunaj nje. Da so obor- Lojze Primožič ke vedno dobro založene s krmo, skrb: Lojze. »Imamo zgornji in spodnji obor, kamor polagam krmo enkrat dnevno. Krmim jih vedno med dvanajsto in drugo uro popoldne. Hranim jih s senom, peso, koruzo, krompirjem in briketi. V minuli zimi sem jim pokrmil okoli 80 ton krme. Čez dan se zadržujejo v skupinah po vsem ograjenem kompleksu, na večer pa pridejo h krmišču po hrano. V ogradi bodo imeli jelene še do konca aprila, nato pa jih bomo izpustili. Ko pa se bo ponovno bližala zima, se bodo vrnili v bližino krmišč.« V državnem lovišču se zadržujejo tudi divji prašiči, gamsi, veliki divji petelini in ruševci. Pred štirimi leti je zašel v lovišče tudi medved. Ker je bil mesar, to pomeni, da je ubijal, ga je bilo dovoljeno pdstreliti. Lojze ga je sledil, toda lovska sreča mu ni bila naklonjena. Iz državnega lovišča se je preselil v gozdove nad Lomom, koder ga je ustrelil lovec iz Tržiča. K Lojzu prihajajo tudi mnogi lovci iz Nemčije in Avstrije, katere vodi predvsem na odstrel petelinov. Pravijo, da je lov na petelina enkratno doživetje. Seveda pa je vsak lov po svoji plati zanimiv. Ko sem ga vprašal, katerega prijetnega dogodka se najbolj spominja, mi je začel pripovedovati: »Včasih tu ni bilo divjih prašičev. V revirju so se po- javili šele 1958. leta. Ker so povzročali veliko škodo, sem se odločil, da jih bom nekaj odstrelil. Na Vctrhu je velik pašnik, ki je bil vedno pošteno razrit od divjih prašičev. Ker so se najraje zadrževali na tem pašniku sem se odločil, da jih na Vetrhu tudi pričakam. Postavil sem se v zasedo. Iznenada se je pojavil ogromen prašič. Ker sem bil prvič na lovu .na divjega prašiča, se me je za trenutek polastila lovska trema. Samo kratek čas. Imel sem ga na razdalji okoli 150 metrov. Dvignil sem puško, pomeril in sprožil. Krogla je zadela cilj. Uplenil sem prvega divjega prašiča.« Kasneje je Lojze uplenil še šest prašičev, toda tako velikega nikoli več. Težak je bil 120 kilogramov in je imel izredno velike okle. Za odstrel je dobil po lovski oceni 127 točk in tako tudi zlato odličje. Okle je dal na deščico in so mu najljubša lovska trofeja. Ob pogledu na ogromne okle spreleti človeka tesnoben občutek, če pomisli, kakšni bi bili šele občutki pri srečanju s takšno zverino. Lojze je ponosen na trofejo in to upravičeno. Verjetno si vsak lovec želi upleniti takšno dragoceno trofejo. Toda sreča se lovcu najraje izmakne takrat, ko misli, da jo že drži. Poslovil sem se od izkušenega lovca ter mu zaželel dober pogled. Kajti pravemu lovcu, ni potrebno želeti sreče. J. Piškur GORENJSKA pripravlja za spomladanski sejem v Kranju razprodajo OBLAČILAkonfekc,,e SSS Gorenjskih KRANJ znižane cene do 60 % vam omogočajo edinstven nakup, oblačil Ceste, turizem, otroško varstvo... Tako kot v drugih krajevnih skupnostih v kranjski občini se tudi v krajevni skupnosti Duplje zadnje čase srečujejo z nekaterimi komunalnimi in drugimi problemi. Krajevna skupnost Duplje, katere predsednik je Andrej Kuhar, zajema Zgornje in Spodnje Duplje ter Zadrago. Vsak dan se iz teh naselij vozi na delo v Kranj in v Tržič okrog 400 prebivalcev. Vsi ti in drugi, ki se vozijo z avtobusi, se srečujejo z na videz nepomembnim, po njihovem mnenju pa še kako resnim problemom. Želijo si pokrito avtobusno postajališče, za katero pa krajevna skupnost žal nima dovolj ■denarja. Lani je krajevna skupnost porabila namreč največ denarja za popravilo cest, za pluženje, za kanalizacijo in za javno razsvetljavo. Čeprav za omenjena komunalna dela porabijo tako rekoč ves denar, kanalizacija še vedno ni urejena, na to, da bi asfaltirali ceste skozi vasi, pa še pomisliti ne morejo. Zato nameravajo napraviti podroben načrt posameznih dolgoročnih in kratkoročnih del, za kar pričakuje svet krajevne skupnosti pomoč prebivalcev in tudi občine. Pomanjkanje denarja se kaže tudi pri vzdrževanju dvorane oziroma gasilskega doma na sploh. Dupljanski gasilci so namreč dvorano v domu odstopili družbenim organizacijam za kulturne in druge prireditve. Na domu bi bilo treba čimprej popraviti streho, žlebove, tla v dvorani itd. Posebno dvorano bi bilo treba čimprej urediti, saj bodo po preurejanju prostorov v šoli zgubili prostor za treninge tudi dupljanski športniki. Za čimprejšnjo preureditev osnovne šole v vzgojno-var-stveno ustanovo pa se prebivalci krajevne skupnosti še kako zavzemajo. Prav zato krajevna skupnost že pripravlja načrte, ki jih bo predložila temeljni izobraževalni skupnosti. Posebnost Dupelj, ki se v doslej znanih virih prvič omenjajo na listinah 23. marca 1246. leta, pa je zadnje čase tudi počasi razvijajoči se kmečki turizem. (Opomba: Podatke o zgodovini Dupelj zbira Janez Kuhar. Ko bo gradivo zbrano, ga nameravajo natisniti v posebni brošuri). S turizmom se je prvi začel pred kratkim ukvarjati Mirko Teran. Ob kmetiji je zajezil del Tržiške Bistrice in uredil majhno jezero in kamp. že lani je Trnovčev bajer in kamp obiskalo precej turistov, letos pa jih bo najbrž še več, saj lastnik prav zdaj preureja tudi prostore v stanovanjskem poslopju. Obnovitvena dela namerava končati do maja meseca. Druga kulturna in turistična posebnost Zgornjih Dupelj je podružnična cerkvica Sv. Mihaela z gotskim prezbiterijem in rokokojskim oltarjem. Križev pot v cerkvici je slikan na steklo, cerkveni strop pa je okrog 1655. leta poslikal mojster Gosar. Razen tega pa je nekaj nabožnih fresk v Dupljah ohranjenih tudi na starih kmečkih hišah. Nazadnje omenimo še mlade prebivalce krajevne skupnosti. Precej se jih ukvarja s športom. Tako na primer rokome-taši tekmujejo v ljubljanski conski rokometni ligi, dve ekipi pa nastopata v občinski namiznoteniški ligi. Prizadevni športniki so naredili ograjo ob rokometnem igrišču, po obnovitvi šolskih prostorov za vrtec pa upajo, da bodo lahko nadaljevali z delom v dvorani gasilskega doma. J. Kuhar ški Veseli večer navdušuj* Konec tedna nove predstave in gostovanje v Gorenji vasi ripomogeltu Pisali smo že, da je Loško gledališče naštudiralo zanimiv večer glasbe, satire in humorja, kakršnega v Škof j i Loki ni bilo od leta 1953 sem. Čeprav šale in skeči zmeraj užgejo, ni nihče pričakoval tolikšnega uspeha. Ljudje so predstavo sprejeli z izrednim navdušenjem, kar priča, da si želijo še več prireditev zabavnega kova. Režiser prof. Janko Krek je zelo spretno povezal posamezne točke ter jih združil z homogeno celoto, ki zapušča izrs^OO ugoden vtis. Resda ne gre za ne vem kako kvalitetno stvar, vendar pa je osnovni namen — laz-veseljevati in spraviti obiskovalce v dobro voljo, v smeh — dosežen. Izbor in pestrost obravnavanih tem sta ravno pravš- Pogovor o prihodnosti Bele Krajevna organizacija SZDL na Beli pri Preddvoru se je odločila, da bo sklicala v petek zvečer ob 19. uri v dvorani doma družbenih organizacij na Beli pogovor o prihodnosti Bele ter sosednjih vasi. Na pogovor so povabili predsednika kranjske občinske skupščine Slavka Zalokarja, predsednika občinske konference SZDL Kranj Toneta Volčiča, republiškega poslanca Martina Koširja ter predsednika kmečke sekcije pri republiški konferenci SZDL Francka Simoniča. Jk nja. Med nastopajočimi velja zlasti pohvaliti predstavnike mlajše generacije; humorist Marko Oblak, ansambel Akordi, kvartet Ledina ter pevci Nejc Slapar, Radovan Pavičevič in Vera Strekclj so poželi viharen aplavz. Nič slabša ni ekipa igralccv-vcte-ranov, k celovitosti večera Skrb za mladih a Od vseh odsekov, ki obstajajo v PD Tržič, je zelo aktiven alpinistični odsek. V preteklem letu so napravili okoli petsto petdeset vzponov različnih težavnostnih stopenj. Plezali so na domačih in tujih plezalnih smereh. Veliko skrb pa posvečajo vzgoji mladih alpinistov. Zato organizirajo vsako leto plezalno šolo. Začne se v aprilu in se konča junija. Tudi letos bodo imeli plezalno šolo, ki bo že šesto leto. V treh mesecih, kolikor traja šola, preplezajo začetniki pod vodstvom učitel jev-alpinstov, vzpone od prve do šeste težavnostne stopnje. Osnove plezanja spoznajo v skali Pehtre babe, zadnje veščine pa obvladajo v stenah Dolža- pa je precej pripon«^-spretni napovedovalec Ziherl. .. „fC Ansambel se je z.araaidloJil cejšnjega zanimanja pripraviti več na kn j£J predstav. Razen tega 00 n]i\ nec tedna priredil gosto na gorenjevaškem odru-^ j vzgojo Ipinistov nove soteske. Stene v ^ ski so visoke okoli osC" set metrov. Ko pripravniki-alpinisi' čajo plezalno šolo, šc ne ^, stanejo pravi jđpinistU u^oV viti morajo šc vrsto vZl1f,lSlJ, v zimskem in letnem Pri vzponu pa jih nad*01'' jo izkušeni člani, ki ug,J £ vi jo njihovo sposobnost zrelost za premagoval, skalnih sten. Vsako &° ;,. vključi okoli dvanajst do n najst začetnikov. Odkar l\ luje plezalna šola, jo je . skovalo petinšestdeset za I nikov. Na žalost pa jih °si*t v odseku le malo. V**J1 delovanja plezalne šole jih' ostalo v alpinističnem *f ku le dvanajst. ... ■19 Aktiv ZMS v Kokri V Veletrgovini Kokra v Kranju so pred nekaj dnevi ustanovili mladinski aktiv. Za predsednika so izvolili Toneta Frasa. Na ustanovnem sestanku so sprejeli tuc*:.JjLjo gram dela. Med drugim l^Jjj veliko pozornosti P?sV*ll3' športnemu udejstvovanju' dih. A. P- 4ljubljanska banka KRANJ, Titov trg 5 in skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče) OBISKOVALCI GORENJSKEGA KMETIJSKEGA SPOMLADANSKEGA SEJMA OBIŠČITE NASO PRODAJALNO -OGLEJTE SI BREZOBVEZNO NASE ZALOGE RAZNE KUHINJE, DNEVNE SOBE KOMPLETNE ALI PA KOMBINIRANE PO ELEMENTIH IZKORISTITE KREDIT DO 10.000 DIN BREZ POROKOV SOLIDNO BOSTE POSTREZEN1! SSSSj- 12- APRILA 1972 Predstavljamo vam pohištvo za jutrišnji dan : Cenjeni potrošniki! Obiščite naš paviljon na XI. mednarodnem gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 8. do 17. aprila v Savskem logu, hala A Veletrgovina Živila Kranj kmetijsko živilski kombinat kranj z °brati: ^jarica, klavnica, mlekarna, ^etijstvo, komercialni servis ln Radovljica * lscitc nas na spomladanskem mednarodnem kmetijskem '0renj*\-em sejmu> ki bo od 8. do 17. aprila v Savskem logu Kranju. V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU OD 14.APRILA DO 4. MAJA ODPRTO VSAK DAN OD 10 -19 URE TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNEM ! SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR Radioaktivne snovi in nekatere njihove lastnosti V prirodi so nekatere prvine v labilni atomski obliki in težijo preiti v bolj stabilno stanje. Pri tem oddajajo delce svojega atoma ali žarčijo. Proces imenujemo radioaktivnost in snovi, ki sevajo radioaktivni elementi. Vendar pa je čas prehajanja iz labilne oblike v stabilno različen pri posameznih elementih. V praksi govorimo o času polovičnega razpada (čas pol razpada) radioaktivnih elementov, ki traja npr. pri poloniju izredno kratek čas (dve desettisočinki sekunde), pri radonu približno 4 dni in pri uranu. 713 milijard let. Tudi stabilni elementi postanejo lahko radioaktivni, če so izpostavljeni določenim jedrskim reakcijam. Tako nastale radioaktivne elemente imenujemo umetni radioaktivni elementi. Te snovi dandanes veliko rabimo v medicini, industriji, poljedelstvu, kot tudi za izdelavo bojnih radioaktivnih snovi. Tudi'tako nastale radioaktivne snovi prehajajo ob sevanju žarkov v stabilno obliko in imajo različen čas polovičnega razpada, npr. aluminij 2 minuti in pol, klor 37 min., magnezij in silicij dobri 2 uri in pol, natrij 15 ur, kobalt 5 let in pol itn. Poznavanje časa razpadanja radioaktivnih elementov je izredno pomembno pri ocenjevanju stopnje nevarnosti za živi svet in je osnova pri določanju vrste in stopnje dekontaminacije skladišč, poslopij, dvorišč, vrtov itn. Z ljudi in živali pa je nujno potrebno ladiaktivne snovi čimprej odstraniti, sicer žarčenje zavira normalno delovanje celic in pride lahko do težkih zdravstvenih okvar in tudi do smrti. Radioaktivnosti s svojimi čuti ne moremo zaznati, kajti radioaktivno sevanje nima niti vonja niti okusa ali barve. Radioaktivnost ugotavljamo in merimo s posebnimi napravami. Z detektorji ugotavljamo radioaktivnost in merimo trenutno jakost žarčenja, medtem ko z dozimetri ugotavljamo sprejeto dozo (količino) žarkov na določenem mestu. Dozimetri so namenjeni večinoma za individualno rabo. dr. S. Bavdek Radiološka kontaminacija: usedanje radioaktivnih snovi R-kontaminanti: radioaktivne snovi — padavine po eksploziji nuklearnega orožja in bojne radioaktivne snovi Radiološka dekontaminacija: odstranitev usedlih radioaktivnih snovi Čas polrazpada R-elementa: čas, ki je potreben, da se zmanjša jakost žarčenja na polovico MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA Prodajalna Kranj, Maistrov trg 1 Tudi mi sodelujemo na XI. gorenjskem spomladanskem sejmu od 8. do 17. aprila Obiščite naš paviljon Veliko tekmovanje osmih razredov osnovnih šol 0 Nabirajte nove naročnike za revijo M v domačem kraju 0 Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji £ Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Najuspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. NAGRADA ZA VAŠ RAZRED za prve tri razrede na tekmovalni lestvici nagrade v visini 10.000 din. 1. NAGRADA 5.000 DIN 2. NAGRADA 3.000 DIN S. NAGRADA 2.000 DIN za vsakega novega na- revija, rocnika 10 din sodelujte V nagradnem tekmovanju. m revija vam omogoča končni izlet vašega razreda. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ KMETOVALCI i! Na Gorenjskem sejmu vam nudimo po izredni sejemski ceni kmetijske stroje tovarne SIP. Samonakladalne prikolice boste dobili do prve košnje. Ugoden nakup vseh drugih kmetijskih strojev. Ljubitelje cvetja čaka pestra izbira semen in sadik. V našem skladišču v Zadružnem domu na Primsko-vem vam nudimo vseh vrst semen, posebej vam priporočamo nakup semenskega krompirja OR in I. množitev, sorte IGOR in CVETNIK po 0,85 in 0,90 din. Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj /<» ljubljanska banka Razpisna komisija ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. administratorja v splošnih službah zavoda Pogoj: srednja administrativna šola in delovne izkušnje; 2. referenta za denarne dajatve Pogoj: srednja ekonomska šola in delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave sprejema razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju, 64000 Kranj, Stara cesta 11, 15 dni po objavi razglasa. KI Vse za travnike v hribih in na ravnini d ZA HRIBOVITE TRAVNIKE KOMBI NAPRAVA VVIESEL: OSNOVNI STROJ 7,5 DO 9 KM, KOSILNIK, OBRAČALNIK - ZGRABLJALNIK. ASCH 22770 ZA STRME TRAVNIKE KOSILNIK »ALPINIST« 6 DO 7,5 KM. ASCH 10 815. OBRAČALNIK HEUMAGD ZA KOSILNIK »ALPINIST«. ASCH 7610. ZA POLOŽNE TRAVNIKE TRAKTORSKI OBRAČALNIK ZGRABLJALNIK: MA-XIBLITZ ASCH 12110 HEUBLITZ MINIBLITZ ASCH 9305 ASCH 6865. Kosilnik kombi naprave WIESEL Traktorski obračalnik — zgrabljalnik PROIZVAJA: VOGEL & NOOT MirRZTAL, AVSTRIJA. Zastopa za Jugoslavijo in prodaja: AGROTEHNIKA export — import, Ljubljana, Titova 38. Poslovalnice: paviljon JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, CELJE, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, LJUTOMER, POREČ! N0?oa^0MAR0 ^ DNEV-te*aže KoŠdr Janez' Ho" iiciSn3"1 VečJ° količino bale] arfla. SENA. Ana Gro-8k TrTbje' P- Poljane nad PrnS 0 1914 dva italijanska - VOZIČKA (globok športni). Hrastje 130, 1915 (K)|p^"° Prodam manjše ftraJi DARSK0 POSLOPJE 8radit«j^UŠen-'a' Primerno za it t hiš- Pri hiši Naklo lere, Pristava 62 a, Tržič ProH 1916 MeS? KR°MPIR - SE-IZ^ij^V1 — igor, traktorski sta Iva Slavca 1, Kranj PrnH 1920 CK,Skg lepega jedil. 0,5o d*R0MPIRJA igor po Vodo P- Scnica 14» Med- N[^dam 80-litrski HLADIL- p;- Pivk Magda, Mo- 23-4S Jadc 46- Kranj, telefon PrL 1922 30jpiam 11 VRATNIH POD-lovic: * dve okni 60x60, je-jetn^' ^arn Vladimir, Šmar-p*g°ra 1, Kranj 1923 Cest? ir? ZAJKLJI. Jezerska V1* ■°J. Kranj 1924 •fiCe c, an Prodajam tri me-kncrTe JARCKE in vprež-ka ,,0S1LN1C0. Pavlin, Piv-'» Naklo, telefon 72-541 Prod, 1925 C0 "fjdm motorno KOSILNI- Krani pija- Kurirska pot 6, Prri, 1626 DlLM^m kombiniran ŠTE-STroi »orenje in ŠIVALNI mirna. Svetina, Bled, ll» *? 1. telefon 77-481 1827 SOBn 0 Prodam DNEVNO ^ldn,S,?AVCEM- °Slcd PO- fie S?' rVolčič- Ulica 31. divi-PrS KranJ l928 blllSdaim SEMENSKI in JE-«Ja v KR0MPIR igor. Sred. Pm,S 51' šcnčur 1929 ne S™ PUNTE, BANKI-Opp^ALONlTKE in dimno Ita 2q * Ce,ik' Kranjska ce-2a • ?enčur 1930 XJLSeIitve ugodno pro-*KOC1EVNO SOBO, OTRO-QPRtu?B0 in KUHINJSKO Z§- Dupl]e 20 1931 *to m skoraj novo pro- 5^0 x 3s^°iečo DRVARNICO ^iobrM V?m i" malo rabljen %s?0k OTROšKI VOZIČEK. t v v oglasnem oddelku Prnn 1932 V?am dnevno OMARO in 4 V^bed Fr., Moša Pija- P anj 1933 &\ ^am rženo SLAMO (ško- Prr^ahovče 4* 1934 ^set?am KRAVO, ki bo ta % c tretjič telet ila. Dvor je 1935 Prodam 450 kg težkega plemenskega VOLA in nov 3-ton-ski GUMI VOZ. Zg. Brnik 74 1936 Prodam KROMPIR - SEMENSKI — igor, cvetnik in desire. Zalog 31, Cerklje 1937 Prodam KROMPIR — SEMENSKI — desire. Žabnica 15 1938 Prodam nov SADILEC za krompir kirchner. Naslov v oglasnem oddelku 1939 Prodam skoraj nov PLE-TILNI STROJ singer. Naslov v oglasnem oddelku 1940 Prodam borove PLOHE. Posavec 14, Podnart 1941 Prodam KRAVO s teletom. Posavec 17, Podnart 1942 Prodam lepe borove PLOHE. Suha 24, Kranj 1961 Prodam KROMPIR — SEMENSKI - igor. Rupa 15, Kranj 1962 Prodam traktorski SADI-LEC vogel-noot. Sp. Brnik 10 1963 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Cena 18.000 din. Majce, Gosposvetska 17, Kranj Poceni prodam FIAT 750. Aljančič Karel, Bistrica 39 pri Tržiču 1943 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Franc Konje-dič, Delavska cesta 39, Kranj 1944 Prodam dobro ohranjen avto VVARTBURG, registriran 13. 12. 1968. K. A. Gorenjesav-ska 55, Kranj 1945 Prodam osebni avto R-DA-UPHINE, letnik 1960, po generalni, letos tehnično pregledan in registriran. Ogled vsak dan popoldne v Hrastju 117, Kranj 1946 Kupim FORD TAUNUS 17 M, model 65-66. Kandolf, Giad 15, Cerklje ali telefon 064-21-921 - interna 57 1947 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Zadružna 9, Kranj 1964 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali Radovljici. Dam 1000 din nagrade in plačam za eno leto naprej. Lazar Drago, Moša Pijade 11, Kranj 1906 Mirna intelektualka išče ogrevano SOBO. Po želji nudi instrukcije. Ponudbe poslati pod »nujno« 1948 V Kranju iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »plačilo vnaprej«. 1949 Fant išče SOBO ali gre za sostanovalca v Kranju ali okolici. Krstič, Moste 87, Komenda 1950 V Kranju iščem SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe poslati pod »dobra najemnina« 1951 ...... V najem oddam AVTOME-HANICNO DELAVNICO v Kranju. Ponudbe poslati pod »sporazum« 1952 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajafni Triglav konfekcije Kranj Iščem kvalificirano KUHARICO za nedoločen čas. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. Gostilna »Jožica«, Gozd-Martulj 1859 V redno delovno razmerje sprejmemc K V SLIKOPLE-SKARJA in mlade FANTE za priučitev slikopleskarske stroke. SLIKOPLESKAR-STVO Kočnik Stane, Štefe-tova 34, Šenčur 1860 Službo dobi ELEKTROME-HANIK za previjanje elektromotorjev in transformatorjev. Plača nad 1900 din. Telefon 061-310-119 1861 Nudim hrano in stanovanje pošteni starejši ali mlajši ŽENSKI za izmenično varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1954 Sprejmem VAJ EN KO. Ši-munac Božo, frizer, Kranj 1955 GOSTILNA pri Jožu Kural-tu v Sp. Gorjah pri Bledu takoj zaposli NATAKARICO za sezonsko delo. Telefon 77-636 1956 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbna in pohištvena dela sprejmem takoj. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. PETERNELJ JOŽE, strojno mizarstvo SKOFJA LOKA 1957 KRAJEVNA SKUPNOST PODLJUBELJ prireja v soboto, 15. aprila, ob 20. uri v domu družbenih organizacij v Podljubelju ZABAVO s PLESOM. Igra tržiški instrumentalni KVINTET. Vabljeni! 1958 KUD »IVAN CANKAR« Sv. Duh gostuje v soboto, 15. aprila, ob 20. uri v Loškem gledališču v škofji Loki z Jurčičevo igro s petjem v petih dejanjih DOMEN. Režija Rozman Vinko. Predprodaja vstopnic v trgovini Alpina 1959 Na cesti od Brda do Kokri-ce sem izgubila otroško TORBICO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Bobovek Št. 4, Kranj 1960 Kranj CENTER 12. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 15.30, amer. barv. CS Hlni BOJEV NIKI ob 17.30 in 20. uri. 13. aprila ital.-španski barv. CS film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 15.30, amer. barv. CS film BOJEVNIKI ob 17.30 in 20. uri 14. aprila ital.-španski baiv. CS film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 15.30, amer. barv. CS film BOJEVNIKI ob 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIČ 12. aprila franc.-španski barv. film CERVANTES ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. film MESTO NASILJA ob 16. uri, ital.-španski barv. CS film Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5154-133 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri Tržič 12. aprila amer. barv. film DEKLE NA MOTORJU ob IS. in 20. uri Kamnik DOM 12. aprila amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 12. aprila amer. barv. film MOJE ŽENE PA NE ob 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 18. in 20. uri 14. aprila amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 12. aprila amer. barv. film MOŽ, KI GA JE TEŽKO UBITI ob 20. uri 14. aprila amer. barv. film MOJE ŽENE PA NE ob 20. uri Radovljica 12. aprila nemški barv. film SMRTNA ZMOTA V VINDRI-VERU ob 18., italij. barv. film POTNI LIST ZA PEKEL ob 20. uri 13. aprila italij. barv. film KORBARJI ob 20. uri 14. aprila amer. barv. fdm V AVTOBUSU ob 20. uri Jesenice RADIO 12. aprila amer.-ital.-špan. barv. CS film PRVI MITRALJEZ DIVJEGA ZAHODA Dovje Mojstrana 12. aprila amer. barv. film PLAVI VOJAK Kranjska gora 13. aprila amer.-ital.-špan. barv. CS film PRVI MITRA-UEZ DIVJEGA ZAHODA Javornik DELAVSKI DOM 12. aprila ital .-nemški barv. film SMRT TRKA DVAKRAT Zahvala Ob nenadni, mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Janeza Krivca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne Sava Kranj, gasilcem, gospodu župniku in kaplanu ter tov. Kepicu za izrečene besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. , . l Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica in sin Janez Cerklje, 8. aprila 1972 ——niMBUMiim u ..wwwmhi.—umi n V soboto, 8. aprila, se Je na cesti drugega reda v vasi Visoko pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Helena Potokar iz LJubljane je vozila proti Kranju. Iz nasprotne ■meri pa je po levi pripeljal v osebnem avtomobilu Janez Jekovec iz Luž. Voznica Potokar-Jeva se Je trčenju hotela izogniti skrajno desno izven cestišča. Tik pred njenim avtomobilom pa se Je Jekovčev avtomobil zaradi neprimerne hitrosti prevrnil in zadel avtomobil Potokar je-ve. Voznik Jekovec je bil v nesreči hudo ranjen, voznica Potokarjeva pa lažje. Škode na avtomobilih je za 30.000 dinarjev. — Foto: F. Perdan Umrla je draga hčerka in sestra Olga Filo - Fabian interniranka v Ravensbrucku Pokopali jo bomo v Lajosmizsu na Madžarskem. Žalujoči: mama Neža, sestra Vera Bogataj z družino Dobrota je sirota Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Alija Djerleka, starega 19 let, iz Novega Pazarja, po poklicu priučenega sodarja, zaradi kaznivega dejanja velike tatvine na 10 mesecev zapora, ker je lani 24. februarja ukradel Milanu Pogačniku iz Kranja 4500 din. Djerlek se je s Pogačnikom spoznal v Grosupljem, kjer Je Djerlek delal pri nekem privatniku. Z delom pa verjetno nI bil zadovoljen ln je naprosil Pogačnika, ki se je tam oglasil, naj mu preskrbi kako delo v Kranju. Se isti dan Je Djerlek pustil službo in skupaj s Pogačnikom odšel v Kranj. Pogačnik mu je obljubil, da mu bo pomagal poiskati zaposlitev, medtem pa bo Djerlek lahko pri njem na stanovanju ln hrani. V povračilo pa naj bi mu Djerlek pomagal pri priložnostnih delih. Pogačnik je mlademu fantu posodil tudi denar za zdravniški pregled, dal mu je denar za cigarete in sploh je bil do fanta kot vzoren gostitelj. Medtem pa je iz tovarne Exoterm prišel odgovor, da Djerleka ne bodo sprejeli na delo, zato je Pogačnik Djcrleku dejal, naj še počaka, ln da bosta poskusila najti zaposlitev kje drugje. Tistega dne, bilo je 24. februarja, ko je prišel odgovor Iz Exoterma, je bil Djerlek sam v stanovanju. V omari je našel leseno zaklenjeno škatlo, v kateri so bili prihranki zakoncev Pogačnik. Vzel je vseh 4500 din in odšel. Pred sodiščem se je obtoženec zagovarjal, da je vzel denar, ker mu je bil pač Pogačnik dolžan plačo, saj Je teden dni pri njem delal. Takemu zagovoru pa sodišče seveda nI verjelo, saj bi bilo tolikšno plačilo povsem nesprejemljivo. Djerlek pred tem niti ni terjal od Pogačnika kako plačilo za pomoč pri delu, nI pa upošteval tudi, da je bil pri nJem na hrani in stanovanju, — pač pa je grobo zlorabil gostoljubje ln zaupanje zakoncev Pogačnik. Sodišče Je pri določanju kazni upoštevalo Djerlekovo mladost, nekaznovanost ln pripravljenost povrniti škodo kot olaj-silne okoliščine Dve sodelavki za točilnico sprejme delovna skupnost restavracije PARK KRANJ Osebno se zglasite na gornjem naslovu. NENADOMA CEZ CESTO ^ V petek, 7. aprila, popoldne je na cesti drugega rea točk ' PodDrezje 3:0. V vodstvo je prišla Sava, ki ima 21 v' pred Šenčurjem 20 in Tržičem 19 točk. Čur • t dmski Jigi so bili doseženi naslednji rezultati: Sen-16 tfUi Senice 1:L Trboje : Sava 0:9. V vodstvu so Jesenice s pekami. Predr>It|,-rs^e rekme gorenjske lige pa so se končale takole: 1:3 p! J.e : LTH A 0:7, Šenčur : LTH B 3:0, Lesce : Jesenic« hin';T,dvor '• Sava B 9:1, Triglav : Alples 2:1, Sava A : Bo Prvak brez poraza B 3:0, Lesce : Jesenice nini \ • oava d j»:i, irigiav : alples 2:1, Sava A : Bo- Sava ' Tržič : Naklo 3:2. V A skupini vodi Šenčur, v B pa P. Novak V prostorih ŠK Borec se je prečT dnevi končalo člansko šahovsko prvenstvo Kranja. Štirinajst šahistov sc je več tednov potegovalo za naslov prvaka Kranja 1972. že prva kola so pokazala, da je prvo mesto rezervirano za Matjašiča in da pa bo boj za ostala mesta negotov do konca. Matjašič res ni dovolil nobenih presenečenj in je premočno ter povsem zasluženo zasedel prvo mesto. Izgubil je samo pol točke in Ma Bledu dve regati Jue k°Iedar.iu veslaške zveze sta t, HVlj0J-terniUl>rave Javne varnosti so se v petek za republiške naslove v veleslalomu ln biatlonu i ^Ovan?8 I^rvavcu< Na našem posnetku vidimo zmagovalni ekipi UJV Kranj z vodstvom 5*ktor r « Tekm°vanje si Je ogledal tudi predstavnik rambllSkesra sekretariata višji in-Na posnetku Je peti z leve. V soboto zvečer je bil v Preddvoru občni zbor domačega TVD Partizana Prcd-dvor-Bela. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o ustanovitvi enotne športne organizacije v vaseh pod Storžičem. Doslej sta namreč obstajali dve, in sicer TVD Partizan Pred- dvor-Bela ter Športno društvo Preddvor. Na sobotnem občnem zboru pa so se člani obeh društev zedinili, da bodo odslej nastopali pod enotnim imenom TVD Partizan Preddvor-Bela. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Orehar Franci, nov upravni odbor pa šteje 9 članov, -jk O Iv A S SREDA — 12. APRILA 10' V petek so bili v stavbi občinske skupščine zaključni razgovori o nadaljnjem sodelovanju med Kranjem ln Oldhamom. — Foto: F. Perdan V petek so gostje iz Oldhama položili venec pred spomenikom na Trgu revolucije v Kranju. — Foto: F. Perdan lip bled UDIMO VAM vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. Kranj — Oldham Še bolj krepiti prijateljsko sodelovanje Prejšnji teden, ko sta bila na obisku v Kranju župa*1 in tajnik mesta Oldham, so bili v petek popoldne * predstavniki občinske skupščine in družbenopolitični!1 organizacij zaključni pogovori o nadaljnjem prijatelj-ikem sodelovanju. Ugotovili so, da je v prihodnje treba 13-letno prijateljsko sodelovanje med obema mestoma Se bolj razvijati. Doslej je to sodelovanje zajemalo komunalno, gospodarsko, prosvetno, zdravstveno 1* druga področja. Močno se Je razširil krog znancev m6" obema mestoma, izmenjane so bile številne izkušnje« ena od najpomembnejših oblik pa je bila izmenjava mladincev. Dogovorjeno je bilo, da bo sodelovanje še naprej potekalo na gospodarskem, turističnem in drugih pod' ročjih. Posebno skrb k razvoju nadaljnjega prijatelj" skega sodelovanja nameravata posvetiti obe društvi? društvo prijateljev Oldhama v Kranju in društvo pri' Jateljev Kranja v Oldhamu. Posebej pa so se zavzeli* da bi navezali tesnejše stike na kulturnem in drugih predvsem strokovnih področjih. Tako naj bi bila letos v Kranju razstava akvarelov lz Oldhama, jeseni pa bi se predstavila tudi oldhamska dramska skupina. Kranjski foto klub bo jeseni najbrž pripravil razstavo v Oldhamu. Razen tega bo leto* odpotovala v Oldham skupina mladincev iz Kranja. Junija pa bo prišla na obisk v Kranj prva skupina društva prijateljev Kranja. To bo turistični obisk članov društva v Oldhamu. Kranjski sindikati bodo ponovili vabilo, da predstavniki oldhamskih sindikatov obiščejo Kranj. A. Ž. j*«] Gla Odgovc vredi Nerj > so «otovih £ebne P*Oer Jazen 8ov iz I leton dohodi 0» ?totko< V ponedeljek Je bila v Ljubljani novinarska konferenca- ^ je p0^ kateri so predstavniki organizacijskega komiteja sezna«1^ pts. 27 novinarje s pripravami na svetovno prvenstvo v motoki'" stcvii( ki bo v nedeljo, 21. maja, na znani progi v Podljube'^ stoti« Podljubeljska dirka bo veljala za svetovno prvenstvo v K na goriji motorjev 250 kubičnih centimetrov. Organizator Je slal vabila 24 motorističnim federacijam, svojo udeležbo Pa Jj že obljubilo 22 tekmovalcev, med njimi tudi lanski sveto prvak v tej kategoriji Belgijec Joei Robert. Priprave na motokroS /o ljubljanska banka Srečanje gorenjskih aktivistov bo v Tuhin'ti k Jrjev Odbor za organizacijo IV. srečanja gorenjskih aktivistov je dokončno sklenil, da bo srečanje 25. junija v Tuhinju. Sprejeli so predlog posebne komisije, ki si je ogledala teren in za prireditveni prostor predlagala kraj poleg gostilne »Pod Kozjakom« v Tuhinju. Prostor je oddaljen okrog 200 metrov od glavne ceste v smeri Mot- nika. Tam je dovolj prosf j za postavitev tribune i*1 parkirni prostor. . $ V priprave bodo vklJu ^ tudi člane zveze borcev Tuhinjske doline. Racu"3'' da se bo srečanja uđete? ' 2500 do 3000 ljudi. Organ'JJ torji že pripravljajo kultur ' program. Predvidevajo ',, stop godbe, pevskega dru5 Lire in zabavni program- Dan železničarjev Železničarji Slovenije se bodo ob prazniku železničarjev, 15. aprilu, zbrali na osrednji proslavi v Ljubljani. Najprej bodo predstavniki posameznih kolektivov položili k spomeniku padlih v Ljubljani vence in cvetje, pozneje pa se bodo zbrali na kulturni prireditvi v festivalni dvorani. V kulturnem programu bo nastopil Slovenski oktet, mali harmonikarji KUD Krilato krilo iz Maribora, recitator ji Slovenskega narodnega Žiev lišča in drugi. jO Na tej prireditvi 0 i vsem železničarjem, ki * ijji podjetju že 30 let, P0^ zlate značke, bronaste i° -A brne značke pa bodo Pr. tjti železničarji, ki so v pooJ 10 oziroma 20 let. Vendar bodo tudi po p meznih kolektivih po J V(J. ni j i priredili železničarji y je proslave in tekniov* ^ športu ter organiziral' ^ drugih prireditev. **' ! bi« toslo 1? S' Mol! i S?1 &o ko 0o »to * . <>0| »o <*» »k 8 Nas naslov: MNA lip bled REČICA, tel. 77-328, intJ 1 4397