am 5 tf i t) S Beilagalf '■" 1 I * \tmrnmmrnm*mM0Mm*fmmmá l« ' J RZJ m List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poiKnmo vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za drage izvenavstrijske dežele 8 JL Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi — Udi« »Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Komika cesta štev. 5, sprejem« Rokopisi se ne vračajo. Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratjje oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila* stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin^ Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do točka opoldne. — Nezaprte reklamacije to poštnine proste. rodiramo. General Kčves zavzel s svojo armado Belgrad in višine južno od Belgrada. — General Gal-vie prodira čez Donavo ob reki Moravi. — Tretja armada prodira v Mačvo, — Srbske izgube v bojih za Belgrad velikanske, — Grčija ostanejoepristranska. — Rumunija dopušča prevoz v Bolgarijo. BeJgrsd zopet zavzet. Belgrad je zopet v naših rokah! Bil je že enkrat, decembra lanskega leta, toda morali smo ga prepustiti sovražniku. Nismo imeli dovolj moči in kolikor smo jih imeli, so bile v sled velikanskih naporov izmučene. Novih moči pa,nismo mogli postaviti proti Srbom, ker smo jih rabili takrat v siloviti borbi z Rusi v Karpatih. Sedaj je položaj bistveno drugačen, kakor lanskega leta. Rusi sicer z vso silo napadajo naáo fronto v Galiciji in Voliniji, toda ruska moč ni več tako sveža in nezlomljiva, kakor v Karpatih, če tudi je ne smemo in nočemo podcenjevati. Sedaj nam je bilo mogoče, da smo postavili za prodiranje v Srbijo mnogo močnejšo armado nego lanskega leta. V Široki črti, v razdalji 100 km, ob Donavi, Savi in Drini, smo zafteli prodirati v Srbijo. Boj1 za Belgrad se je bil tri dni. Tretji 'dan so zaplapolale naše zastave na bel-grajski trdnjavi. Boji v Belgradu samem so bili izredno hudi. Za vsako hišo in za vsako ulico se je vr-6ila borba. Sedaj je ta borba za nas srečno končana in naše čete zasedajo hribe južnozalhodno in južno-izhodno.od Belgrada. Zavzetje Belgrada bo naredilo na balkanske države velik utis. Cetverosporazum ni niti dovolj močen, niti dovolj spreten, da bi prišel svojim zaveznikom na pomoč. In tako bo napočil sodni dan za naše sovražnike na Balkanu! Uradni poročili o zavzetju Belgrada. Avstrijsko uradno poročilo z dne 9. oktobra pravi: Avstro-ogrske čete infanterijskega generala IMvesa so včeraj udrle v severni del Belgra-d a ter zavzele mestno trdnjavo. Danes zjutraj so si naredile nemške čete od zahoda sem pot do kona-ka. Na gradu srbskih kraljev plapolata avstro-ogrs-ka in nemška zastava. Tudi od Belgrada ob reki navzdol in navzgor se ni mogel sovražnik, ki je stal na straži, nikjer ustaviti zaveznikom. V srbski P o s f. -vini in v M a č v i so ga potisnile avstro-ogrske Seto nazaj. Nemško uradno poroS lo z dne 9. o k t o b r a pa pravi: Dve armadi skupine, ki se je nanovo sestavila pod general-feldmaršalom pl. Makensenom, sta s svojimi glavnimi močmi prekoračili Savo in Donavo. Ko so se nemške čete, stoječe pod c. in kr. infanterijs-kim generalom Ktivesom, polastile Ciganskega otoka ia višin jugozapad: o od Belgrada, posrečilo se je armadi dobiti tudi. večino mesta Belgrada v svoje roke. -ičvstro-ogrsk« čete so zavzele trdnjavo in severni del Belgrada, nemške čet» novi konak. Čete prodirajo naprej skozi južni del mesta. Armada artilerijskega ge-aerala pl. Galvioa si je na mnogih mestih izsilila prehod Čez Donavo ob cesti Smederovo navzdol ter tira sovražnika pred seboj proti jugu. Nadaljnji boji na Srbskem. Avstrijska poročila. Dunaj, 10. oktobra. Uradno se poroča: C. in kr. čete v M a č* v i in severno od O b -re novca prodirajo uspešno dalje. Tisti avstro-o-grski, in nemški polki, ki so bili vkorakali v mesto Belgrad, so mesto v ljutih pocestnih bojih izčistili od sovražnika in napadajo vrhove, ki leže južnoizhodno in južnozahodno. Naši zavezniki so ob reki navzdol že pridobili južni breg Donave z močnimi silami, in so vrgli sovražnika iz več postojank. S toplim priznanjem se spominjajo vodniki , in čete po premagani veliki rečni črti v njih delokrogu neutrudljivega in junaškega drfitvunja naših vrlih pionirjev in požrtvovalnega sodelovanja podonavskega brodovja. Dunaj, 11. oktobra, Uradno se poroča: V M a č v i in pri Obre novcu se ni zgodilo nič posebnega. Avstroogrske in nemške čete, ki so prodirale čez Belgrad, so vrgle Srbe iz njihovih utrdb jugozapadno in jugoizhodno od mesta, pri Čemur so naše čete zavzele Zeleni Vrh in pa Veliki Vračar, V okraju Smederovo in Požarevcaso si divizije naših zaveznikov pridobile zopet precej o-zemlja. Pri zavzetju Belgrada so c. in kr> čete zajele 9 ladijskih topov, 26 poljskih topov, 1 žaromet, mnogo pušk, veliko municije in drugo vojno gradivo. U-jeli smo 10 častnikov in čez 000 mož. Krvne izgube sovražnikovo so zelo velike. Podonavsko brodovje je dvignilo nekaj rečnih in ruskih min. Mamestnik ua6eluika generalnega štaba: pl. Hčfer. podmaršal. . Nemška poročila. Berolin, 10. oktobra. Veliki glavni stan poroča: Mesto Belgrad in južnozahodni in južnoizhodni vrholvi se nahajajo po boju v naši posesti. Sovražnik je bil tudi dalje izhodno od tam vržen, kjerkoli se je ustavljal. Naše čete napredujejo dalje. Berolin, 11. oktobra. Veliki glavni stan poroča: Ob Drini se razvijajo nadaljnji boji. Na fronti med Sabcem in Gradiščem je prehod čez Donavo za-siguran. Južno od Belgrada so zavzete višine med 2 ar kovom in Mirijevom. Dalje izhodno se vršijo boji. Anatema-postojanka v podonavskem kolenu pri Rami je zavzeta. Nfemške čete so dosedaj ujele 14 častni*-kov, 1542 mož ter zaplenile 17 topov, med njimi 2 težka in 8 strojnih pušk. Vrhovno vodstvo. Srbsko uradno poročilo. Srbsko uradno poročilo, ki se izdaje v Kragu-jevou, omenja* da se je začelo obstreljevanje Belgrada v noči od 4. na 5. oktobra. Ko so jt zmračilo, so pripluli avstrijski monitorji pred Belgradl in začeli obstreljevati trdnjavske utrdbe. Obenem so začele še tudi streljati težke baterije iz zemunskega brega, a artilerija, ki je že prej zavzela Ciganski otok, je obstreljevala srbske postojanke na Topčiderju. Izredno hudo je bilo obstreljevanje srbskih postojank pri Rami, kjer so padale težke granate kakor toča. Obenem je skupina kakih 20 letalcev obmetavala srbske postojanke v ozadju z bombami. Boje za Belgrad' je vodil prestolonaslednik A-leksander.. Mislilo se je, da se bo Belgrad zelo dolgo ustavljal. Boii za Belgrad. Jako težavni so bili boji za Belgrad. 1 Srbi so zbrali močne Čete, da se ustavljajo napadu. Vendar se je posrečilo našim četam, da so vkljub najhujšemu obstreljevanju, ki se je vršilo te: novo narejenih utrdb, prekoračile Savo, udrle v severni mestni del, ter še tain držale, dokler niso prišle nove Čefe na pomoč. Srbi so jih besno napadali. Za severni mestni del se je bil boj 2 dni in 2 noči iz največje bližine. Toda Srbi so se morali vedno bolj umikati, dokler niso bili prisiljeni, da so zapustili mesto. Naši pa so mesto takoj zasedli in na belgrajski trdnjavi je za-plapolala naša avstrijska in zavezniška zastava. Velike srbske izgube. Srbi so imeli dosedaj, kakor poročajo bukareš-tanski listi, velikanske izgube. Njihove lahke baterije so napadalci kraikomalo razstrelili, a tudi infan-terijo so zadele neverjetne izgube. Na Ciganskem o-toku, ki nam je že iz lanskih bojev znan in ki so ga sedaj zasedle nemške čete, je bilo 600 srbsldh vojakov pokopanih. V Belgradu ležijo mnogoštevilna srbska trupla kar po ulicah. Bolnišnice so napolnjene ranjencev iz tridnevnih bojev. Naši sanitetni oddelki so sprejeli srbske bolnišnice, ki skrbe tudi za hrano srblskim rainjencem. Armade proti Srbiji. Najnovejša uradna poročila nam podajajo prav zanimiva pojasnila o novi veliki ofenzivi zavezniških armad proti Srbiji. Vrhovni zapovednik balkansk3 armadne skupine je general-feldmaršal pl. Makensen, slavni voditelj velike ofenzive od Dunajca čez Galicijo v Rusijo. Pod njegovim vodstvom se nahajajo, kolikor je dosedaj razvidno, tri armade: izhodna nemška pod poveljstvom generala pl. Gallwitza, M je znan izza bojev ob NarefVu, srednja nemSikc-av-strijska pod našim generalom pl. Kovesom, osvojite-ljem Ivangoroda, in z a p a d n a, sestoječa iz naSih avstrijskih čet, pod dosedaj še popolnoma neznanim zapovednikom. Gallwitzova armada prodira čez Donavo od Smedereva do Železnih vrat, srednja se je polastila Belgrada ter višin južno od mesta, zajpadna se nahaja v Mačvi in pri Obrenovcu. Prehod teh armad čez Savo in Donavo označujejo vojaški kritiki za nad vse sijajen vojaški čin. Priprave so so vršile že dalj časa in tako skrivaj, da jih sovražnik pi opazil. A čim je bilo nabranega dovolj pontonskega in mostnega materijala, se je pričelo naravnost strahovito obstreljevanje srbskih obrežnih postojank. Srbski pred-voji so se morali umakniti in v tem trenutku so pričeli naši in nemški pionirji pripravljati prtehodie. V malo urah so se izkrcale prve zavezniške kolone na srbskem bregu ter so napadle srbske, od naše artile-rije že hudo razstreljene pozicije. Med tem so pionirji tudi že pričeli graditi mostove. Nage uradno po» ročilo izrecno omenja Čudovito naglo in »vrstno delovanje teh tehničnih čet. Mostovi so gotovi in 8ez nje se vale zavezniške armade t sovražno srbsko o-zemlje. Moč naših armad. Kako močne so zavezniške vojske na balkanskem bojišču, o tem še nimamo nobenih zanesljivih po-Batkov. Iz Bukarešte poročajo, da znaša njih število najmanj 400.000 mož, pariški listi pravijo, da je samo Nemčija določila za Balkan nad 600.000 mož. Moč srbske armade. šjrbi so v premirju skrbeli, da prenovijo svojo armada. Spravili so jo skoro na isto število kot za-Četkomtj vojske. Govori se, da znaša srbska armada, mporabna za fronto, 300.000 mož, Naši letalci na Srbskem. .»«j Iz Niša se poroča z dne 9. oktobra: Nemške in avstrijske letalce so' včeraj opazovali nad Kragujev-»em, NiŠom in Belgradom. Poysod so metali bombe. Teč bomb je bilo pa vrženih tudi na kolodvor v La-povem. S točnostjo stroja. Vojni poročevalec lista „Neues Wiener Journ." je poročal dne 9. t. m. svojemu listu: Veüko podvze-tje zaveznikov na Balkanu se izvaja naravnost s točnostjo stroja. Strategičen načrt se izvaja natančno v tistem času, ko se nameravajo izvesti podrobnosti. Pred več tedni mi je rekel nek vifiji častnik, ko so njegove čete odhajale na balkansko bojišče: Dne 8. oktobra bomo v Belgradu. Dejansko so pričele včeraj vkorakati naše čete v mesto, ki so je bili naši vojaki popolnoma zasedli. Na starem gradu, ki j« bil deloma že razstreljen v prejšnjih mescih, plapola cesarska zastava. Predno se je yzelo mesto, ki so ga bili Srbi uprav junaškio branili, so se bili hudi poulični boji. Ko so prekoračile naše čete iz Zemuna sem reko, so se bili boji v tesnih, zavitih ulicah starega Belgrada vedno višje, dokler ni bil prisiljen sovražnik, da je moral izprazniti tudi Kalimegdan in glavne ceste, nad katerimi kraljuje nadvladajoč mesto novi konak, ministrstvo zunanjih stvari in poslopje tistega častniškega društva, ki je tvorilo središče lujskačev proti Avstriji. Nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju. Zadnje tedne so nemški podmorski Čolni dosegli posebne uspehe v Sredozemskem morju. Potopili bo kak tucat tujih parnikov in med njimi več večjih prevoznih ladij, vozečih vojaštvo. Med potopljenimi ladjami je tudi velika prevozna ladja „Arabia", ki je bila potopljena pri kapu Matapanu, in ladja „Rama-aan", ki je bila potopljena dne 18. sept. s 50 možmi Indijskega vojaštva. Veliki dogodki na Balkanu.* Bolgarija seveda ni ugodila ruski zahtevi, da r teku 24 ur pretrga vse zveze z Avstrijo in Nemčijo ♦ in zato so Rusija in ž njo vse saveznice p r e t r gale diplomatske zvez« z Bolgarijo. Italijanski, francoski, angleški, belgijski, srbski in črnogorski poslanik so odpotovali iz Sofije, le ruski poslanik je ostal kot zasebna oseba v mestu, ker se mu je vnel siepiß in je moral biti operiran. Vojske še ni Bolgarija nikomur napoveöala, niti jo je kajtera druga država napovedala Bolgariji. Da Bolgarija ge ni nastopila z o-rožjem, se ni čuditi, kajti splošno mobilizacijo je odredila Šele dne 21. sept. in ge z njo ni gotova. Pomisliti moramo, da smo tudi mi in Nemčija potrebovali meseo dni Za mobilizacijo. Proti komu se bo najprej obrnilo bolgarsko orožje, o tem ni nobenega dvoma. Pred kratkim je razposlala bolgarska vlada občinam t 20.000 izvodih spomenico, v kateri pravi: „Naš največji sovražnik je danes Srbija. Osrednji sili (Avstrija in Nemčija) sta nam obljubili za naše aktivno vojaško sodelovanje dalekosežne zemelj-ne pridobitve na stroške Srbije. iTe obljube odgovarjajo naši zahtevi, da dobimo ob Donavi skupno mejo z Avstrijo." Sedanja vojska je pokazala, kako nujno potrebujemo skupne, neposredne zveze z Avstrijo. Pa obljubili so nam tudi Se druge dele Stare Srbije." Grčija je četverosparaisumu popolnoma imsSala Etrene. Pogajala se je le z ministrskim predsednikom Venizelosom in ne z kraljem. Venizelos je bil oČividno kupljen In je hotel vse izpolniti, kar Cetverosporazum zahteva. Toda kralj je hotel poskrbeti tudi za .Grčijo. Hotel je vedeti, predno pomaga Catvarosporazumu, kdo dobi Albanijo, ali Italija ali Drttja. Veniaelas je moral iti, ksr se j« 2« pretteleč udal ßetverosporaaumu. Prišlo je ministrstvo! Zaimisj kiatero. drži i & krariijeHS. Prepove- | d;do je nadaljnje izkrcevanje fraiiooi&o-angleških čet v Solunu ter razglasilo, da ostan.e Grčija nevtralna. Cetverosporazum se zelo huduje nad Grčijo,, ker si upa misliti tudi na svoje kjori/arfd in ne samo.na tuje. Ako četverosporazum ne bo ded Grčiji gotovih; obljub glede Albanije, ne bo šla; Gnčija nikdar s svojo vojskb četverosfporazumu na pomoč, ampak ostala bo nevtralna, prijazna Getverosparaaumii, prijazna pa tudi Bolgariji in nam. Italijanska j^ohlepnost (po Albaniji) tudi četverosporazunra ni n;t korist. Kjer ¡Laik, tam smola. Rumunija s» je abala velikanskih avstrijskih in nemških čet ob Doruvvi tea je tudi bolj prijazna. Skozi svoje meje= spušča, že vojno gradivo in avtemobile za Bolgarijo.. Splošen položaj na Balkana se je vsted zadržanja Grčije za nas zelo zboljšal. I.n bo vsak dan boljše, ako bodo naše čete srečuoi, prodirale skozi — Srbijo. Kobko čet je že četverosporazum izkrcaj v S o-1 u n u, o tem si poročila nasprotuj»jo. Bo jih ©koli 30—40.000. Kje se sedaj nahajajo te čete, m zasano. Splošno se trdi, da so Angleži in Francozi ¡prenehali, dalje izkreevati svoje čete v Solunu. Vedno bolj se tudi Širi mnenje, da bodo. Angleži in Francozi opustili svoj1© napade na Ba r dan e-5-1 e in ondotne čete poslali Srbiji na pomoč. Kdaj irk, kako, še je negotovo. —————————— —^■iwm rt Čast slovensko-štaj. pešpolku ¿št 871 \ \ Dne 8. oktobra je načelnikov ram&stnik ralnega štaba, podmaršal pl. Hoier, dali uradno ralir glasiti: „V severnem delu doberdolskega odseka sovražnik zopet brezuspešno napadla!,. Pri Seleal*/ so i pregnali oddelki pešpolka štev. 87 Italijane iz neke--ga, v njihovi bojni črti se nahajajočega kamnoloma», odbili protinapad ter razstrelili sovražne postojanke." Za vsak polk je velika flasfc, ako. je imenoma naveden v poročilu generalnega štaba. Ta Gast> ja dor lelola sedaj tudi naš slavni slovenskeštajerati peš-polk štev. 87. Mi, ki smo doma, se izredna veselimo nad to Častno pohvalo ter ponosni pošiljamo, našemu pešpolku iskrene pozdrave na boi^šče. Kmetijska strokovna šola. (Tjs dežele kmetiji šole.* Št. Jurjn ob jnfe žel.)ir7!*W i Na deželni kmeti :ski šoli v St. Jurm.ob jaiž. žel. se namerava začeti z rednim poukom, ako.se bo ogla-s lo dovoljno število učencev. Z ozirom na posebtao v sedanjih razmerah dokazano važnost umnega kmetijstva se pričakuje, da bo zanimanje za iaebrazbo v kmetijski stroki še mnogo večje, kakor dosedaj. Številni dopisi bivšib učeno«v doklazujejo, kako jim koristi četudi le lOmesečna izobrazba ne samo v njih stroki, temveč celo tudi v vojaški službi tn drugodc lOmesečno večinoma brezplačno bivanje na zavodu-nese marljivemu mladeniču, ki z aanimanjem vse zasleduje, prav oderuške obresti v marsikaterem oziru. Ker pa še niso vsi predpogoji za zopeten poče-tek poduka v redu, ne gre, da bi se tečaj že sedaj pravilno razpisal, vendar je pa treba že naprej znati, kake udeležbe je pričakovati. Pozfvljejo se torej mladeniči nad 15 let, ki imajo voljo' vstopiti kot učenci, in so dovršili vsaj ljudsko šolo z dobrim uspehom, oziroma njih starišii, da se zasedaj, Če ni mogoče osebno, kar z dopisnico oglasijo ravnateljstvu. Pripomniti se pa še mora, da je višja predizo-braaba, kakor samo ljudska šola, še bolj všeč, ker 0-mogoči toliko boljše učne uspehe, Kmetijska šola je strokovna šola, ki stremi po tem, da vcepi v. razmeroma kratkem času učencem isto teoretično in praktično strokovno znanje, katero Je dandanes praktičnim kmetovalcem potrebno., Organizacija šole in nje obsežno posestvo nudi za to obilo prilike. 'Cim inteligentneji pridejo učenci na zavod, toliko lažje in popolneje se doseže namen. Strokovna šola naj izobražuje v stroki, vse drugo naj bi učenci že iz druzih šol seboj prinesli. V enem letu se vendar ne more človeka vsestranski izobraziti. Sicer se more učencem tudi s slabejo predizobrazbo tudi v tem oziru nekoliko pomoči, to pa ne «me iti predaleč proti smislu specijalnega namena strokovne šole. V tem oziru vladajo zelo krivi pojmi. Kmetijske šole z več letniki se smatrajo za višje nego one z enoletnim tečajem, ker se trudijo nekako tekmovati z meščanskimi in drugimi šolami glede splošne .izobrazbe.. S stroko samo pa vendar nima to nič opra viti. Kdor hoče doseči višje javne službe, ta le naj gre na visoke Šole, ktior se pa hoče posvietiti domačemu gospodarstvu, ta dostfže Bim inteligentnejl je, toliko boljge tudi v lOmeseinem tečaju potrebno podlago Uhrio. kmetij .itvO ni nikakcar tako nehvaležna stroka za marljivega inteligentnega človeka,, kakor se prevečkrat: sodi.. Gotovo bi bilo za narodno gospodarstvo-kaj dobro, če bi imeli več kmetovalcev z boljšo splošno in temelj i tej o strokovno izobrazbo. Sedaj so pri nas. vsakojake državne službe največji smoter naše učeč», se mladine. Za samostalno pridelovanje, katero je in Ivo zlasti v sledečem času državi gotovo več, naj pa ostanejo neuke moči. Nove razmere zahtevale bodo gotovo temeljito preobrazbo v tem ozim In zakaj bi naš kmetijski stan ne predstavljal ne-le isto strokovno, zmožnost,, temveč tudi isto splošno inteligenco kakor drugod, kjer je zelo ugleden, visoko cenjen činitelj. Kmet, gospod in vojna. (Napisal A a*on Kosi, SredišC..) Kdo» bi si bil mislil, da bo posegla svetovna vojna z raznimi svojimi posledicami tako globoko v naše družabno življenje. Dočim je na eni strani uplivala blažilno na mnogoštevilne naroda- našie obgrožene Avstrije, da so si: taksj od pričetka vojnega plesa podali pomirjeni med seboj k skupni obrambi domovine junaške svoje roke, dočim se je več ali manj napeto razmerje med avstrijskimi narodi vsled vojne, ublažilo„ se je na drugi; strani poostrilo razmerje med' glavnima stanovoma človeške družbe, med kmetskim in uradniškim stanom ali če hočete, med kmetom in gospodom. Človek je vsled svoje prirojene nezadovoljnosti že tako bitje, ki ga vsaka jasna črta, ki jo opazi na svojem bližnjiku,. neprijetno d i me, kar mu tega ne privošči, ako se mu godi v tem ali onem ozjiru bolje,, nego njemu samemu. Občutek,, ki se vzbudi v našem srcu, ako primerjamo tujo srečo s svojimi razmerami, imenujemo zavist; ki ji ponekod tudi; „jal" pravijo. Kakor .je-ljubezen blaga^ plemenita in dobra hči. človeškega sroa in uma, kakor izvirajo iz nje najčistejše' misli in želje, tako je-zavist grda In umazana, strast človeške • notranjosti; iz nje' izvira mržnja in sovraštvo do, bližnjega. Zavist: je tako stara kakor človeški rod sani; poln svet. je je, zato ima prav naš, slovenski pregovor, ki pravi: Gabi. se dala zavist kuriti!, ne rabili;bi; nikoli drv,. Sedaj bi pa rad povedal tOj. kar zahteva naslov mojega članka*, namreč nekaj o kmetu in gospodu z ozirom na sedanjo vojno. Ker nam hočejo sovražniki, kakor znano, zapleti kruh, začela na naša vrata: trkati stiska, začelo nam je manjkati najvažnejšega živeža. Naravno, je, da tega pomanjkanja ne čuti tolika oni stan, ki nam živež jaridelnje* t. j. kmet, kolikor ga čuti gospod: uradnik, meščan, ki živi takorekoč iz rok v usta ter si mora» vsak dan vse sproti kupovati. Dosedaj je bilo tako v. navadi, 'da je zavidal kmet gospoda, ker je gospod" in mu ni treba težko delati od zore do mraka, od mraka dO dne, pa ima vendar na mesec toliko; itn tolijfco lepe plače — gospod pa je zavidal kmeta, ker temu po meŠČanovem mnenju ni- treba kupovati za drag denar živeža, saj mu takorekoč vse samo od sebe lepo ia zemlje zraste. Tako se je razvijala medsebojna zavist med kmetom in meščanom naprej», toda. voja», ki j« naše življenske razmere v vsakem oziru i spremenila, je povzročila i ti ¿kaj preobrat. Krnet je nehal zavidati gospoda, pač pa se je začel zavedati svoje veljave, ker j® v sedanjih težkih časih spoznal resničnost pregovora, ki pravi, da vse, karkoli živi, vse kmet prerodi, v meščanu pa se je iz-preroenila prejšnja zavist do kmeta v nekako mržnjo, tu in tam celo v sovraštvo, zakaj po mnenju meščana bi lahko dajal kmet svoja 'živila mnogo ceneje, saj mu zemlja rodi vsega dovolj; na vrtu, na polju, na travniku mu vse krasno stoji In živina se mu tudi lepo redi. Tako nazore ima meščan o kmetu, ker vidi pr| njem le plodno polje, vidi rodne sadonosnika, v hlevu pa lepo rejeno živino, ne vidi pa kmetovih tructev, ne čuti ajegoviE skrbi, ne more pojmiti onega strahu, ki polni kmet« srce, ko ge zbirajo nad njim hudcsar« ni oblaki, ko se uresničujejo pesnikove besede: C,J® " ¿i In TS« »e vse treptč«, L •'* 1 boji se iib« v»e gre»•it. Življenje je boj, neprestan boj za obstanek, in naj si izvoli človek ta ali orni stan, povsod borba za vsakdanji kruh. Kdor ima večje dohodke, ima navadno tudi večje potrebščine, večje troška. Ka bi se hoteli in mogli ljudje raznih stanov o medsebojnih razmerah natančneje poučiti, bilo bi v marsičem bolje na svetu, več zadovoljnosti, manj zavisti, manj sovraštva, Spoznali bi ljudje po takem opazovanju medsebojnih življenskih razmer, da ga ni človeka pod božjim solncem, ki bi imel vse, kar si njegovo srce poželi, zato pa tudi ni človeka na zemlji, ki bi bil v resnici zadovoljen. Pa to ne more biti drugače, saj Že sv. Avguštin trdi, da je človeško srce nemirno do groba in mir zadobi šele, ko bode mirovalo v Gospodu. Vojna je mogočna vzgojiteljica narodov. K dobrim njenim stranem prištevamo tudi to, da se je meščan začel nekoliko bolje brigati za kmeta in njegovo delo, ker je še le sedaj v hudi stiski za vsakdanji kruh spoznal, da je kmet v resnici steber, na katerem slone v so druge stavbe človeške družbe in ako se ta steber poruši, se neha vsako človeško življenje. Na misel mi prihaja tukfrj dogodek, ki ga je priobčil nedavno neki kmet v nekem virtenberštofim gospodarskem tedniku. Ta kmet piSe: Pred kratkim sem doživel veselo presenečnje. Piaals ml je namreč moja nežakinja iz mepta, zelo „omikana" deklica, ki se je naučila že vsega, kar omikane gospodične potrebujejo, sledeče vrstice: ,/Ljubi stric! Zelo bi Ti bila hvaležna, ako bi smela priti to poletje k Tebi, da bii se učila kmetijstva." List, ki je priobčil te vrstice, dostavlja z nekakim zadovoljstvom: Mogoče, da bode tudi svetovna vojska in pomanjkanje živil po mestih vzbudilo v meščanih željo po večjem spoznanju kmečkih razmer. To mnenje ni napačno, zakaj letošnje poletje ni izvabilo iz mestnih zulin samo' onlih ljudi, ki so na kmetih rojeni, odšli v mesto iskat si lažjega in boljšega življenja, marveč dobili smo kot goste prave go-spcjskfe ljudi, t. j. v mest« rojene, ki se kot „mestni otroci" niso nikoli zanimali za kmeta in njegovo delo, kvečjemu, če si jih povabil na veselo vii sko trgatev. Z veseljem in naii si so tudi dobili žuljave roke, so mnogi meščani, veliki in majhni, pomagali letos kmetu pri njegovem delu na polju, na travniku, pa še rajši v sadonasinikui pri obiranju sadja. Ni jih motil in žalil kmetski duh, duh po gnoju, ki ga. omenja naš Stritar v svoji pesmi „Na kmetih", rekoč: Vse je lepo pri. vas, po volj n,i, prav p j tomače, ramo — malo pi gnoja d,Si — Vend¿ r to nič ne de . . . meni ta d h je áon¿iogled sem se v svoji notranjosti zavedel, zakaj so se tvegali tako neizmerni napori za osvojitev tega mesta in ko,ko se je godilo, da je tu toliko in toliko tisoč Italijanov sedaj že tri mesce obsojenih k mirovanju. Prve italijanske čete, ki so od Krmina sem udarile na Gorico, so prinesle s seboj največje navdušenje, da osvoje vso lepe dežele in mesta, ki so nekoč spadale (!) k Italiji. Nobena ovira ni mogla zajeziti njihovega prodiranja. Preko vinogradov in njiv na Brdih so se razlili kakor plaz, močnejši nego vihar solvražnega artilerijskega boja. Pa Avstrijci so znali izkoristiti v svoj prid vsako naravno oviro, ki se jim je nujdila. Najpeli so vsak živec in vsako mišico, da bi ne popustili v pritisku, s katerim oklepajo Ifalijani izsiljena (!) mesta. Miljo za miljo je valovila bitka, po gričih in v dolinah, ki so bili vsi gosto zaraščeni z gozdom in so se mogli vzeti le za ceno velikih naporov in uprav strašnega krvoprelitja. Koncem mesca junija so se potem Avstrijci u-ma,knili na utrjene postojanke pri Gorici. ;Ta bojna postojanka je prav gotovo eno izmed vojnih čudežev sedanjega svetovnega požara. Moderna artilerija je dokazala* da imajo umetno postavljene trdnjave le zelo omejeno vrednost, če niso celo čisto brezpomembne. Gorica pa zavzema izjemno stališče. Daje nam ne-ovržen dokaz o premoči naravne trdnjave. V resnici, Gorica je naravno čudo utrjenega kraja. V sredi teh naravnih utrdb ležeče mesto obliva v obsežnem loku Soča, katera hiti nasproti ravno na jugu, odkoder prihajajo napadalci. To je izdajalska, divja reka,, ki je za brambo posebno ugddna. In ob reki in dalje nar prej, proti zapadu in izhodu, obdajal Gorico nepretrgan venec gora. Od daleč so te gore natančno podobne orjaškim utrdbam,katerih moč je ravno v n¡jiihqfvi nepretrgani vrsti. Niti ene točke od Krmina Ido Gorice in dalje naprej, oid furlams|idh ravnin pa tje do Čedada, ki bi predstavljala odprtino v tem nasipu. Že zgodovina je potrdila strategični pomen Gorice, ki je bila starim Rimljanom najtrdnejše o.:orišče proti prodirajočim barbarom. Tu pri Gorici je bilo žarišče vseh velikih bojev, ki so se vodili v srednjem veku za nadvla|dje Benečije, Sedaj pa mora Gorica prvič zapirati pot ljudstvu, ki teži proti severu in se bori za svojo (!) svobodo. In ne samo naravne ovire so ustavile prodiranje osvojevalcev, marveč tudi sovražnikove brambne naprave, ki so bile skrbno pripravljene za časa italijanske nevtralnosti in ki predstavljajo naravnost vzoren zgled' strategične modrosti. Vsi njihovi topovi, ki so skriti po teh jam polnih predelih, so zvezani med seboj z velikanskim brzojavnim in telefonskim omrežjem, Resnično na, nobenem mestu fronte se nima boriti kaka armada v tem, orjaškem boju narodov proti toliki množini težkoč, kakor Italijani. Italijanom sreča ni bila naklonjena. Bila je huda nezgoda, da jim je pohoden j dva mesca po napovedi vojne edino vozno dohodno cesto v Gorico spremenila v brezkončno močvirje. Za,to se seveda vedno podaljšuje t'a boj, katerega izid je pa popolnoma gotov. A uspehi se ne dado val naenkrat doseči in tudi ne vsaac dan sproti ugoto iti. „Italijani predrli čez Gradec." S kakim obrekovanjem in lažmi delajo sovražniki v inozemstvu, da bi nam natvezili na vrat le še več sovražnikov, dokazuje naslednje pismo, katero je pisala neka bolniška sestra iz bolnišnice St„ Francis v rBlue-Island (Ilirois v Severni Almeriki) svojemu bratu v Celovec. Pismo, datirano s 6. junijem t. 1., : se glasi: „Pravkar najdem naslednje besede v ameriških listih kot brzojavklo: („Cesar Franc Jožef je u-mrl na srčni kapi. Neposredni vzroik njegove smrti je razburjenje vsled izgubljene velikanske bitke nao-, grški nižini." Take novice se tu vedno čujejo. Zmage sovražnikov so povsod velike, posebno . Italijani dvigajo visoko svojo zastavo z brezkončnim zmagoslavjem nad našo ogroženo domovino. Že čez Gradec prodrla zmagovita italijanlska armadb, se pripravlja na nov sunek, da obkoli avstri-sko armado, ki je lilla poražena na ogrski nižini." Neka Ljubljančanka, ki je služila kfot vzgojiteljica na Angleškem in se je sedaj vrnila domov, pa pripoveduje: „Ko smo odhajali z Angleške, so nam dali cele košare jedil, češ, da bomo imeli vsaj kaj jesti, ko pridemo v domovino. V Avstriji in v Nemčiji da ni nobenih živil več. Ljudje da kar trumoma po cestah umirajo vsled lakote.". Sv. Lucija obstreljevana ponoči. V noči od 16. na 17. sept. je obstreljeval sovražnik s težkimi granatami vas Sv. Lucijo celo noč, do polnoči bolj poredikoma, od polnoči dalje pa kar zar poredoma. Nihče ni spal, vsi so se tiščaji v župniko- vi in Munihovi kleti. Ob 4. uri zjutraj je bila zadeta župna cerkev ,sv. Lucije. Od zunaj se ji ne pozna še kai posebnega, a od znotraj je napravila italijanska granata pregrozno opustošenje. Vse je razbito, raz-nešeno in prekucnjeno: alta,rji, spovednice, pridižni-ca, orgle, križev pot in nekatere klopi. Kip sv« Lucije, velik in težak, vržen iz altarja, je obležal na al-tarnih stopnicah. Le eno je ostalo med temi razvalinami na, svojem mestu popolnoma nedotaknjeno: ta-bermalkelj z Najsvetejšim, upanje nalše edino. Fotografija v „.Glasniku" bo pokajzala podobo groznega razdejanja. Od drugih hiš je bila Božičeva porušena do tal v eno samo grobljo, malo manj novi hiši Vidučeva in Kramarjev^. Vidučev Ivanček, vojak, lani v, Galiciji ranjen in kot tak na dopustu-, se je iz rušefvin svoje hišico skoraj le po čudežu rešil neranjen. Hudi nalivi na južnem bojišču. Že nekaij dni lije na, Krasu. Vojaki trpe hudo. A kljub silnim nalivom vstrajajo. Mokjri do kože pre- žijo na sovražnika, ki še rad navali na, naše ravno ob najneugodnejšem vremenu, misleč, da najde naše nepripravljene, ali pa da zbeže pred dežjem in mrazom, Takih nalivov v Galiciji nismo bili navajeni. A vso prenašamo. Ako eden opeša, pride drugi na ,vrs-to. — V strelskih jarkih imamo vodo. V njej prebijemo po več ur zaporedoma. Menjalve so seidaj gostejše. Drugo vojaištvo pa je vse pod streho. Enako tudi konji. Italijanske izgube na Tirolskem. Italijanske izgube na Tirolskem, kjer) so do pred nekaj dnevi hudo napadali visoko planoto Viel-gereut in Folgarijo, so velikanske, Računajo jih na 2000 mož. Italijani so zadnje dni ustavili svoje nar pade. Slovenski vojak na Tirolskem. Alojzij Mauko, po Prlekiji, Prekmurskem in po Hrvaškem znani slikar, ki je okrasil tudi mnoge cerkve, piše s ... na Tirolskem, kjer služi pri telefonskem oddelku, svojim h Kalpeli: Imam službo pri telefonu. Noč je od 5. na 6. o-ktober. Sam sem. Moje misli hitijo k vam. Najj, vam napišem nekaj dogodkov: V nedeljo, dne 12. septembra, so nas Lahi vzeli na muho. Proti poldnevu naš telefon ni več funkcijoniral. Hitro pozovem tovariša, vrlega Tirolca, naj bo pri telefonu. Jaz pa grem pogledat, kje je žica pretrgana. Prasketali so šrapneli udarjale granate. Priporočal sem se Mariji, bil je ravno god njenega imena. Ker so žice napeljane z ene skale na drugo, sem moral iskbiti konca po nevarnih strminah. Našel sem ju in spajal. Se nisem bil prav gotov, kar prižvižga 7.5 cm granata. Brez misli čakam, kaj l;o zdaj. Pozabim celo se vleči. 10 m pred menoj pade na prod in vrže kamenje na vse strani, tudi v mene. Eksplodirala pa ni. To je bila sreča za me. Drugače bi bilo po meni. Dokončal sem delo ter se vračal. Se dve granati ste prileteli in padli blizu mene, pa nisem se jih več bal. Ce me prej ni zadela, ko sem delal na_enem mestu, me tudi sedaj ne bode, ko ležem nazaj k naši postaji. Drugi dan so se ponavljali ti prizori. Večkrat je trebalo iti popravljat žic. A ostal sem zdrave ko:";e. G. poročnik, ki je bil takrat poveljnik, mi je rekel, da bom predlagan za odlikovanje, ali srebrno ali pa bronasto, Še ne vem. Pa, naj bo, dia sem le pripomogel, da se nameravani italijanski napad na Monte P. ni posrečil. Pri mojem telefonskem oddelku imamo dozelaj enega ranjenca, izgubil je siromak obe očesi. Dne 27. sept. pa je padel neki priden fajit z Morav-skega v kakih 300 m globok prepad in se ubil. Tu smo vedno v nevarnosti, ne samo pred sovražnikom, ampak tudi drugih nesreč se nam je bati. I\ia\ vsie smo se privadili, ker pač mora tako biti. Bog nam daj skoraj zmago in svidenje! Dalmatine! o generalu Boroeviču. Dalmatinski vojaki, ki so se vrnili domov na kratek dopust, govore o generalu Boroeviču s takim ponosom, kakor govori sin o priljubljenem mu očetu. General Boroevič prihaja med vojake, tudi v prve vrste, med najljutejši ogenj. Nekje je padel poleg njega njegov pobočnik. R'a,zgovarja se z vsakim, kratko, a besede so polne miline. Včasih se tudi pošali. Z,a čelo našo vojsko misli: za obleko, za hrano, za tobak, za zdravje, za vse. Vojaki hvalijo hrano, o okopih pa pravijo, da so tako urejeni, kakor sobe v domači hiši. Vsi imajo novo zimsko obleko. Vsi, od prvega do zadnjega, zatrjujejo, da Italijani ne prodro nikjer niti prve obrambne črte, ali dosti je prostora v naši josesti izven te črte, pa tudi tega si ne morejo Lahi osvojiti. Na vojaških potovanjih. Franc Bečan, gozdarski prakt^ijarit v 0'plotnici, nam piše z italijanskega bojišča di.e 3. oktobra: Na svojih vojaških potovanjih sem videl mnogo romantičnih krajev, kateri, pa čio.v/ka ne za/jima jo vedno tako, kot bi ga n. pr. v mejnem črfsu. Ko smo dali se ver r emu bojišču slovo, smo bili nekaj dni nastanjeni v hiši, kjer je bil, kakor to priča marmornata, plošča v zidu, rojen naš prvi slovenski pesnik in pisatelj Valentin Vod iu. Sedaj na južnem bojišču pai imam priložnost gledati kraje, o katerih je toliko pesnil Simon GreutJrč č. „Krasna si, hči pla.in!" Da, zares krasna je reka Soča, ki šumi med belimi skalami. Ta reka ima ta1 o č sto vodo, da se vidi na dnu vsak pesefe i i je tudi prav tto ra pitna voda. Pri nas na Štajerskem gotovo ninpmo tako dobre vode v studencih, kot ;ie sošKa voda, Sedaj na,m je prepovedano piti to vodo, .ker je večkrat okrvavljena. „Nazaj v planinski raj!" Da, krasne» so te planine in ni čuda, da je veliki i lesniški duh želel r.uzaj v te planine. Tudi jaz bi lahko za.; el s pesnikom to pesem, kajti dali smo slovo tem planinam in poz Iravi-i velikane-s ežnike. Med pohodom od Soče v naše sedanje po to anke smo imeli dva dni počitek v kraju, od katerega, je spesnil Gregorčič krasno in dolgo Desem: „Glej . .. . temi o s >ed goislTM vrhov . . ." Skoro od vseh krajev, kjer taborim, si kupim razglednico. Celo zbirko "želim, če mi Bog da srečo, da pridem zdrav domov, pokazati znancem! flu stpl js ko-iasko bojišče. Rusi zopet srdito napadajo vt V o 1 i n i j i in v Galiciji. Na vsak način hočejo predreti našo črto. Brez vesti žrtvujejo tisoče in tisoče vojakov kakor lani v Karpatih. Očividno je ruski najmen ta, da bi nas prisilili, odvzeti s srbskega bojišča, kj^r, zdaj na 400 km široki fronti napadamo, nekaj vojaštva. Toda dosedaj se jim njih namen ni posrečil in upajmo tudi v bodoče ne bo. Naše čete stoje trdno in zaman so vse velike ruske izgube. V Voliniji in Galiciji je sedaj vrhovni poveljnik vsem četam general L i n s i n! g e n. Pod njim stoji v Galiciji grof Bothmer s svojo armado, drugi podpo-veljniki javnosti še niso znani. Ob rumunski meji v Poldoliji in Besa-r a b ij i Rusi izpraiznujejo vse kraje. To bi kazalo, da se ali bojijo našega vpada ali pa celo — rumun-skega. Na severnem Ruskem bijejo Nemci pod maršalom Hindenburgom ljuti boj za mesto DVinsk. Civilno prebivalstvo beži iz Dvinskega. Nemški topovi so tako blizu, da; se ob njih strelih rušijo dimniki, pokajo stene in šklebetajo šipe. Nova ruska ofenziva. „iCorriere della Sera" poroča iz Petrograda: Na celi bojni črti pripravljajo Rusi novo ofenzivo. V Rusijo so prepeljali čez Sibirijo velikje množine streliva, Več milijonov novih čet je pripravljenih, ki čai-kajo le še potrebne oprave in streliva^ da nastopijo v boju. Va francos' eoi bojišču Francozi in Angleži se vedno napadajo nemško fronto pri Arasu (severni del fronte) in v Sampa-niji (sredni del fronte). Toda sedanji uspehi daleč zaostajajo za onimi, ki so jih dosegli v ofenzivi koncem mesca septembra. Zraven je treba pomniti, da so ti uspehi sedaj tem manj Iv redni, ker že tudi Nemci dosegajo protiuspehe, Gre se seveda na obeh straneh za majhne črte, kakih 100 metrov, če jih je 1000 metrov, so že uspehi za ondotne rai;mei?e veliki. Vedno nanovo prinašajo listi, posebno švicarski, vesti, jda bodo Italijani prišli na francosko bojišče. Verjetno bi bilo to v tem slučaju, ako Lahi ne bodo šli na Balkan, kjer so za Srbe in Grke, kar je r-deči robec z\i purana. Fotem bo šlo v zameno pač več Francozov na Balkan. Turški d žavna zbornici. Dne 5. oktobra je začela zborovati turška drž. zbornica. Ob otvoritvi je imel sedanji turški vojni minister Enver paša znamenit govor, v katerem je rekel, da ima [Turčija dva, milijona mož pod orožjem, Ob Darclanelah so postavili Francozi in Angleži dosedaj 500.000 mož na bojišče. Polovico, torej četrt milijona,, jih je že našlo s.oj grob, druga polovica je bolana in ranjena. Iz tega govora je razvidno, da imajo Turki dovolj vojaštva. Sedaj imajo za obdardanelske boje tudi dovolj smodnika, pušk in topov, toda za podvzetja drugod bo .jim tega manjkalo. Kadar si bodo nemške čete narejdile pot skozi Srbi o, bodo Nemci Turkom obkrožil tudi njih armado do zadnjega gumba ter jo postavili v nove boje zoper Angleže v Egiptu, Ruse v Kavkazu in še morda kje drugod. Iz teh dogodkov se vidijo že tudi obrisi prihodnjih zvez meji državami. Trozveza Avstrija, Nemčija in Italija je mrtva, in na obzorju nasthija nova zveza Avstrija., Nemčija, B o (1 g a r i j a, i n T u r č i j a.. O Rumu n:,'i in Grčiji Še se danesi ne more reči, na katero stran se boste naignili. Priloga. Današnja številka ima f„>iarodno-o-brambni Vestnik" kot prilogo. ° Duhovniška vest. župnijo St. Ilj pod Turjakom jo dobil vie. g. Davorin Roškar, župnik pri Sv. Florijanu ob Boču. * Pcdpisu.Ue \o!,no posojilo. Zopet nas kliče domovinska, dolžnost, da. sto imo v vrste onih, ki z denarjem pomagajo Avstriji, da srečno i'zvojuje velikansko svetovno ¡A>rbo. Pogoji so izredno ugodni, kakor je razloženo (v i r. sen tu, na katerega opozarjamo. Ke-dor more, naj podpiše! Slovenci se izkažimo vsaj v tem, da nas veliko podpi.e, četudi ni mogoče velikih svot! Koristilo Lo Avstriji in še posebej naši slovenski domovini! * Skupni grb avsl rlisko-ogrske monarhije. — Cesar je odredil nov grb zr\ avstro-ogrsko monarhijo in nOvO Zastavo za vojaštvo in mornariico. V grbu in na zastavi» bo odslej tudi ogrska krona (krona sv. Štefana) in ogrske barve. * Nadvojvoda Ludovik Salvator f. Umrl je leta 1847 v Florenči rojeni nadvojvoda Ludovik Sulva-tor, stric nadvojvode Leopolda Salvatorja in Franca Salvaitorja. Bil je neoženjen. Podporno društvo Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor prihodnji petek, dne 15. vinotoka, v stanovanju društvenega tajnika g. profesorja dr. Antona Medved (Gledališka ulica Štev. 2) ob %5. uri popoldne, z običajnim vsporedom. Na udeležitev se s tem vabijo vsi velecenjeni društveni udje. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: < dr,. Ivan Glaser (mesto venca na grob f Fel. Ferk) 10 K; Posojilnica, v Mariboru (mesto venca, na grob f Fel. Ferk) 50 K; Ivan Toniajžič, nadučitelj. v Tin-jali, 12 K. Bog plati stoterno! * Zgodovinska knjižnica. Me|d spisi, ki jili .je priobčilo Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer, ima še na; razpolago prvega in drugega zvezka ,Z-godovinske knjižnice." Prvi zvezek podaje navodilo, kako se naj spisujejo krajevne kronike, ki bi se naj zlasti v sedanjem času natančno in vestno pisale. Drugi zvezek p(a govori o izkopinah, o predzgodovin-skih dobah in o sledovih starih selišč. Naše Spodnje-Stajersko je prav bogato na taikih najdbah. Neštevil-na gradišča, gomile, groblje itd. še hranijo v sebi mnogo gradhfei za domačo ¡zgodovino, Žal, da ljudje mnogokrat v zemlji najdene predmete uničijo ali jih pa tujci raznesejo na vse strani in gredo v zgubo za domačo zgodovino. V tem oziru je treba pouka, zato se je omenjenim knjižicam zelo znižala, cena, da pridejo kolikor mogoče med ljudi. Kdor želi oba zvezka, naj pošlje znamko za 20 vin., za edten zvezek pa ¡15 vin. Zgodovinskemu društvu v Mariboru. * Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji Književni dar: 1. Koledar za leto 1916, 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr, pešpolka štev. 17. 4. Zjgodovina slovenskega naroda/, 5. zvezek. 5. Slovienske Večernice, 69. zvezek. 6. Presveta Evhar ristija (mol tvenik). Kdor je doplačal 80 vinarjev za broširan, oziroma K 1.40 za vezan izvod, prejme še: Trojka. Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1, Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Tržasko-koprska; škofija. 4. Lajvan-tinska škofija. 5 . Ljubljanska! škofija. 6. Goriška nadškofi/a. Ker je vsled vojske promet na Goriško zelo otežkočpn, prosimo, vse čč. gg, poverjenike goriške naidškofije, katerim je v sedanjih razmerah omogočeno prejemati tovornega blaga, 1 da na|m po dopjlsnici naznanijo, po kr'eri ¡o-j in na katero pošto ali žele-zniškb postajo naj jim pnšljemo družbene knjige. V-sak družbenik naj prejrr ?, svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe sta-novališča se pri tolikem številu družbenikov ni. moglo ozirati. Cenjene gg. poverjenike nujno prosimo, naj z* ozirom na sedanje izredne prometne razmere po prejemu aviza pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamudo in. nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, uljudno naznanjamo, da se nahaja, zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpiisavalne pole Družbe Mohorja za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čimpreje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. — Družba sv. Mohorja v Celovcu. * Pozor, županstva! Bliža se Čas občinskih proračunov. Županstva na|j jih pravočasno predložijo okrajnim zastopom, ker bi sicer deželni odbor v slučaju tozadevne zamude (ka.kor se čita v razglasih) razveljavil in razpustil občinski odbor in občini postavil v urad vladnega komisarja. Dalje je še tu-intam običajno, da rešujejo občinski odbori kot taki tudi naloge krajevnega ubožnega sveta, čeravno obstoji ta korporacija, in sklepa o proračunih, letnih računih ter se bavi tudi i* podporami občinskim ubogim itcl. To ni prav in je protizakonito; temveč je to edina skrb ubožnega sveta, ki je za^se korporacija, kakor je to, občinski odbor in ima svoj odkazan delokrog. Tudi na. to se bo strogo pazilo in v danem slučaju postopalo proti županu, oziroma občini. ,Torej: pozor županstva! * Vinska letina na Sp. Štajerskem. V ptujskem vinogradniškem okraju je letošnji vinski pridelek izborne kakovosti, toda pridelalo se ga bo manj, kakor v lanskem letu. Iz celjskega okraja se pa poroča.. da so vinogradi vsled dolgo trajajočega deževnega vremena zelo trpeli. Več kakor polovica grczl;!-jp, jo segnila. * Hmelj. V pretečenem tednu se je spravila večja množina tujega, zlasti štajerskega hmelja na trg v Zatec. Ker po tujem hmelju ni (bilo prav nobenega popraševanja, je bila cena za tuj hmelj le samo na papirju in je-znašala za štajerski hmelj 70 do 75 K za 50 kg. * Nov pionirski znak. Zlat pionirje se uvede nov znak in sicer sidro z gorečo mino ter cesarsko krono na vrhu. Ztiaki so za častnike iiz pozlačene kovine, z?j moštvo (tudi za častnike, če se nd;i na zlatih našivih) pa iz posrebrene kovine.. Znak nosijo vsi o-ficirji in moštva, ki so izvežbani kot pionirji in sicer oni, ki so prideljeni pionirskim oddelkom (vodom), na Čepici, vsi drugi pa na levem rokavu vrhnje suknje. * Slovensko deklico, ki je izgubila v vojni o-četa, bi /vzel slovenski kmet v St. Ilju v Slov. gor. za svojo. Stara bi naj bila 8 do 10 let. Sporočila set naj pošljejo na naše uredništvo., * Kaj je s perocidom? Tajnik Gospodarskega društva v Dutovliah na Krasu (Primorsko) nam piše: V 39. štev, od 30, sept. t. 1. sem č tal podpisani v Vašem listu pod nasCovom „St. Ilj, v Slovenskih gricali", dopis, v kfaterem se pravi, da VSi, ki so škropili s perocidom, obžalujejo, ker imajo suhe vinograde. To prečitavši sem ,se čudil, pa ne samo jaz, ampak tudi drugi, in to vsled t,ega, ker tukaj smo uverjeni, da je p e r o c i d še boljši kakor g al 1 i c ust ob času setve, kjer se je oba-j krat tako težko poslovil od svoje blagie žene in treh j pridnih, nedorastlih otrok, ki jim bodi tem potom iz-: rečeno naše odkritosrčno sožalje! * Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 10. okt. je umrla tukaj bivajoča Marija, Govedič, notarjeva v-dova, v starosti 9' let. a Hoče. V nedeljo, dne 17. oktobra t. L, bo slovesnost „,zmage zlatega klasa" v prostorih g. Vode-nika s primernim govorom,, petjem in deklaracijo. Pridite v prav obilnem številu! Začetek popoldne po večernicali. * Ptuj. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je zagovarjala tvrdka C. Schwab iz Ptuja, zaradi navijanja, cen pri p,rod'a,ji žvepla in ocetne kisline. Ob- 1 sojena je bila na 800 K denarne golobe. * Ptuj. Pred tukajšnjim okrajnim srfdišfcem se ' je zagovarjala 571etnai trgovka, Gabrijela Selinšek iz ! Ptuja zaradi navijanja cen. Bakreno glalito, katero 1 je mesca maja t, 1. kupila, po 57 K in po 120 K za meterski stot, je prodajala nekoliko pozneje kilogram | po K 3.20. Obsojena je bila; na teden dni zapora in , v denarno globo 1000 K. * Ptuj. Pioiir Andrej Pestiček ie našel košarico z živili, v kateri je bilo pa še tudi 785 kron denarja, v gotovini. Najdene reči je izročil takoj pri- I stojni oblasti. i * Sv. Tomaž pri Ormožu. Bilo je zadnje dni mesca septembra. Jesen jo tu, zima se bliža. Ptice selivke lete trumoma na jug, iskat toplejših in menda tudi srečnejših krajev. (Tludi naši priljubljeni kaplan, č. g, France Močnik, so se poslovili od nas in se podali proti jugu v svoj novi delokrog. Po klet- nem požrtvovalnem delovanju pri Sv. Tomažu jih je poklicala božja previdnost za župnika na župnijo Sv. Štefana ob Žusmu. Pred odhodom so povabili odlične može župnije kot zastopnike župnije iii občin, na mali sestanek, da se še enkrat od nas poslovijo. Pri tem slovesu smo se spomnili tudi onih naših dragih vojakov, ki tam ob bistri Soči odbijajo ljute napade izdajalskih Lahov ter smo nabrali za nje 17 K 35 v. Novemu vlč. g. župniku pa. želimo na župniji Sv. Štefana mnogo sreče in blagoslova, ter kličemo po pri slovesu izrečenih besedah: Stopinjo vsako Vaših nog, naj večni blagoslovi Bog! * Drami je. Ubila sta' se dva starčka. 82 let stari oče Blaža Jesenek Je padel s kozolca, Jurij Hro-vat pa z jablane. , — Lepe dni po kvaternem tednu se je izvrstno dalo spravljati pridelke in sejati. Isti čais pa je mraz ajdo pomoril. — Prejšnji teden smo imeli povodenj. * Prevorje pri Pilštanju, Dne 4. oktobra t. 1. je umrl v bolnišnici na Ogrskem vsled na bojišču za-dobljenih ran Jakob Gubenšek iz Prevorja. Slovenskemu junaku bodi žemljica lahka! * Celje. V celjskem okraju kroži v prometu veliko število ponarejenih petkronskih novcefv. Ponarejeni govci so tako temne barve, da se jih na prvi hip razločuje od pristnih, kajti napravljeni so iz razne kovinske zmesi in so tudi mnogo lažji. Torej le previdnost ! * Laško. Dne 10. t. m, zjutraj so našli v bližini vasi Slivno pri Laškem ležati mrtvega na tleh v-pokojenega bosansko-hereegovinskega višjega) državnega pravdriikh G. Kotnaiuerja, doma iz Laškega, kjer je živel v pokoju. Imel je navado, podati se vsak dan po obedu s svojim psičkom na sprehod v dolino Rečico pri Laškem, Ko je prišel omenjenega dne njegov pessam brez gospodarja domu, so slutili njegovi svojci, da se mu je nekaj pripetilo jn so ga šli iskat. Na lice mesta poklicalna sodni.'ska komisija je dognala, da je zadela Kotnauerja. srčna kgp. tocla —> manjkala mu je žepna ura in ves denar. * Iiozjak pri Dobrni. Kmetom rta Kozjaku je neznana, zver, ki se je klatila v tej okblioi. raztrgala, v k na tkem času 28 ovac. Ljudje so že bili zelo obupni, ker se lovcem ni posrečilo dobiti drznega škodljivca. Pretečeni pondeljek so ga pa Zasačili v hlevu nekega posestnika, v katerem je trgal ovce. Bil je to velik ovčarski pes posestnika Toniaea. Drznega, roparja so v hlevu takoj ubili. * Gomilica pri Arvežu. Dne 10. t. m. se je na našem hribovju prav razločno slišalo gromenje topov z italijanskega bojišča. Skozi cele tri ure se je vsak posamezni strel prav dobro slišlaj. Zadnja poročila doila ¥ četrtek, 14, ekt. Boji na Srbskem I)ne 12. oktobra. Avstrijsko uradno poročilo: Južno od Save in Donave in ob spodnji Drini napadamo na celi fronti. C. in kr. čete, ki prodirajo preko Belgrada, so pri zavzetju izhodno od mesta in Lavdonove utrdbe ležečega hriba Lipar zajele 3 tope in 1 žaromet. Vse višine v Lielgrajski okolici, ki obvladujejo s topovi prehode čez reko, so v zavezniških rokah. Nemci so zavzeli Smcderovo in sa potisnili sovražnika do P o ž a r o V c a. Ob heroegoviinski in črnogorski meji smo se na več mestih spopadli s črnogorskimi oddelki. Dne 13. oktobra. Avstrijsko uradno poročilo: Naši napadi napredujejo povsod kljub najskrajnejšemu sovražnemu cidporu. Ob spodnjem toku reke Drine so zapodile naše čete Srbe iz več j a r -k o v. Južno od B e 1 g r a d ai smo iztrgali Srbom nekaj p o s t o j' a. n k, katere so srdito bralnih. — Srbski protinapaldi so bili i z j a l c| v 1 j e n i, pri čemur je imel sovražnik velike izgube. N e m š k o uradno poročilo: Odpor S r b t) v je mogel le malo ovirati naše p r o d i r a n j e. Južno od B e 1 g r ¡1 d a so bili zavzeti z naskokom vas Z e 1 s n i k ter izhodno ležeče višine ob obeh straneh T o p č i d e r s k e. Napad na P o ž a r e v a c napreduje ugodno. Nemške četo so prekoračile cesto Požarevac—Gradi-što v smeri proti jugu. Naj no vejše a vstri j sk o uradno poročilo Uradno se razglaša: Dunaj, 13. oktobra. Rusko bojišče. Avstrijski in nemški bataljoni so včeraj, dne 12.x oktobra, odbili tudi četrti ruski napad pri Burkanovuiob Strypi; sicer pa ni na severnem izhodu nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Včeraj, dne 12. okltobra, popjoldne, so Italijani prav živahno obstreljevali iz težkih in srednjih topov gorsko planoto L a i r a u n. Tmdi proti posameznim delom primorske bojne črte je ntnperila sovražna artilerija živahen ogenj. Poskusi italijanske in-fanterije, se približati Vršiču in obmostju pri Tolminu, so bili odbiti. Na severozahodnem delu Dob,erdo)lske gorske planote je prisilil naš artilerijski napad sovražnika, da je moral v polnem begu zapustiti svoja prednja kritja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höler, podmaräal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Nemško uradno poročilo: Na celi fronti ugo'dno napredujemo. Mesto in trdnjavo Sinederovo so Včeraj zavzele naše čete. Berolin, 13. oktobra. Francosko bojišče. Angleški sunki severno-izhodno od V e r m e -lesa so bili odbiti na lahek način. Izhodno od var si S o tue h [e z so Francozi izgubil,! zopet nekaj koso^ strelskih jarkov, v katerih so se dne 11. oktobra še mogli držati. V S a m p a n j i se je izjalovil (včeraj, dne 12. oktobra, francoski napad južno od T a h u r a. Na istem mestu danes zjutraj, dne 18. oktobra, ponovljeni francoski napad se je popolnoma izjalovil. V V o g e z i h so izgubili Francozi na zahodnem obronku gorovja Sehrsizmännle del svoje postojanke. Severoizhodno bojišče. Armadna skuDina gener a Ilfeld-maršala pl. Hindenb'uhga, Zahodno od D v i n s k a je nemška artilerija izjalovila ruski napad. Ruski poskusi, polastiti se jezera !M i a d z i o 1,-so se izjalovili. Eden nemških zrakoplovov je v preteče-ni noči metal uspešno bomtle na utrjeno in s četami napolnjeno mesto D v i n s k. Armadna skupina generalnleld-maršala princa Leopolda bavarske-g a.. Nič novega. Armadna skupina generala, p 1. L i n s i n g e n. Sovražnik je bil pognan iz svojih postojank pri R u d k i - B i q 1 s k o - |V o 1 s k a j i — kakor tudi čez črto M. H. vi Sine Alieksandri-j a. Nemške čete generala grofa B o t h m e r j a so zapodile sovražni! u v beg iz vpč postojank severuo-zahodno od H a i v o r o n k e in južno-zahodno od B u r k o n o v a. Bolgariji ntpmedala Srbiji vojsko. Dunajski list „Neues Wiener Abendblatt" piše dne 13. oktobra: Včeraj, dne 12. oktobra zvečer, je izročila Bolgarija vo;no napoved v Nišu„ Iz Curiha se poroča dne 13. oktobra: Bolgarija je napovedala včeraj, dne 12. oktobra, ob 11, uri zvečer Srbiji vojsko. Bolgarija utemeljuje vojno napoved s tem, ker se Srbija brani odstopiti Bolgariji še celo tiste dele Macedonije, katere je četverospo-razum Bolgariji obljubil. Bolgarija že napadla Srbijo. Iz Pariziai se z dne 13. oktobra uraldno poroča: „Agience Havas" se poroča iz Niša z dne 12. oktobra: Bolgari g o nas napadli pri K n j a -ž e v c u. (Knjaže-ac leži ob izhodni srbski meji ob reki Timok, južno od Zaječarja.), Srbski poslanik v Londonu je prejel iz Niša brzojavko: V noči od pondeljka na torek so začeli Bolgari napadati v smeri reke Vlajrine. Vsi bolgarski napadi so bili odbiti. (Reka Vlazirha( teče 25 milj južno-izhodno od Niša.) Tomen sedanje vojske na Balkanu. Velikega pomena bo, 5;ko dobimo prosto pot s-kozi Srbijo do Bolgarije in (Turčije. S tem bi se nam odprla tudi pot do ž ta in bombaža in še več tudi do bajkra, ki bii ga dobivali ilz rudokopov v Afghani in pri Diarbekira. Turške čete, oborožene z našim orožjem in podeljevane od najSih častnikov!, bodo lahko ogrožale Egipt in Indijo ter tako spravile Anglijo v največjo zadrego. Kajti tudi Anglijo mora prisiliti z orožjem k miru. Kje so bolgarske čete. Iz Petrograda se poroča: Na sribsko mejo poslane bolgarske čete so razvrščen» ob črti Prahova —Pirot—Niš. Nekaj dni delajo strelska jarke in žič-nate ovire. Pri Tiriščuku in ob Pirotu so nagnale srbske mejne ■ straže in zasedle srUsko zemljo. Bolgar ri dan za dnevom napadajo ter '< postopajo točno po načrtu, iz česar se da sklepati, da ti napadi pripravljajo splošen napad bolgarske armadje na Srbe. Vi Petrograjdu so mnenja, da se bo sfplošen napad izvršil že v par dneh (se je že zgodilo). Ministri gredo na Francoskem. Francoski zunanji minister D e 1 k a s e, ki je liko kriv na sedanji svetovni vojski, je odstopil. Bil je baje proti izkrcevanju čet v Solunu, lder je vsled tega Bolgarija bila prisiljena začeti vojsko in zasesti Macedonijo. Ako bi četverosporaizum prej zasedel Macedonijo, bi imel Bolgarijo preveč na vrvici. Ustnica uredništva. Vsem vojakom-dopisnikom: Ker smo morali v tej številki obširnejše govoriti 0 novtfi dogodkih v Srbiji in ker nam vzame inseiiat za vojno posojilo celo stran, priobčimo Vaša pisma prihodnjič. Le pridno pišite, Vaša pisma ljudje izredno radi čitajo. Rodoljubne pozdrave vsem našim dopisnikom in prijateljem med vojaštvom. Zemljevid Srbije, zelo dobro pregleden, z obmejnimi av. strijskimi. bolgarskimi, grškimi, albanskimi in črnogorskLnvi pokrajinami je založil kartografični zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju. Zemljevid je velik 70 in 100 cm in stane samo s poštnino vred 1 K 60 vin. Naroča se pri: G. Freytag & Berndt, Dunaj, VII., Schottenfelidgasse 62. Priporočamo I Loterijske številke. Trst, dne 6. okubra 1916: 66 61 41 78 72 Dana j, dne 9. okubra 1915: 40 78 60 80 90 U 327 15 - 3. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodniia. v Sevnici je o obtožbi c. kr. državnega pravdništva v Celju kakor javnega ob-tožitelja zoper Andreja S i b i 1 j a, 60 let starega, rojenega in pristojnega v Zabukovje, r. k., posestnika v Metnem vrhu, nekaznov., zavoljo prestoplka. draženja po § 14 ces. ukaza 1 z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 drž. zak., v navzočnosti c. kr. v. d. s. sv. (v. p.) dr. Wradatsch kakor obtožite-Ija prostega obtoženca Andreja S i b i 1 j a , zasebne udeleženke Karoline Grahek, po danes do-gnajni glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se obtoženca kaznuje, in., po predlogu zasebene udeleženke, da se ji prisodi odškodnina 8 K, razsodila tako:i Andrej Šittilja j e k r i v, da je dne 10. septembra '1915! v Sevnici zahteval za pol sežnja mešanih drv 24 K, torej izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebno stvar očitno črezmierno ceno. Zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zeik. 228, in so obsoja po istem mestu zakona uporabljaje § 261 in § 266 k, z. na denarno globo petdeset (5 0) k r o n , o d n o s n o n a. p e t (5) d n i z a p o r a, po § 389 (k. pr. v, povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršila kazni, po § 366 (369) k. pr. r. pa v povračilo preveč plačanega zneska po 8 K Karolini Grahek. V smislu § 19 cit. ukaza je objaviti sodbo na krivčeve stroške enkrat v ,^Slovenskem Gospodarju", in jo javno nabiti v občini Sevni;ca. C- kr. okrajna sodnij'a v Sevnici, , odd. II, dne 29. sept. 1915. Dr. Fiscliinger m. p._Dokler m. p. Vinogradniki pozor. najboljše sorte ln sicer lanskega nasada (leta 1914) in leta 1915. Dobi se pri ineni dveletno in enoletno trsje in tudi po najbolj nizki ceni. Trte so Ia vrste: laški rilček (Wälschriesling), bela In rudeča žlahtnina (Gutedel), beli burgundec, izabela, silvanec, po-šip (Mozler(, beli r'anfol, trunta, traminec, rumeni Muškat, plava kavčina, muškat (Gutedel), črni pesjaner ter mešane sorte. — Na prodaj je tudi v6č tisoč ukoreninjenih divjakov Rip. Port. — Na prodaj je tudi več tisoč kliučev Rip. Portalis. — Vse trte so cepljene na podlagi Rip. Portalis fer so jako lepo ukoreninjene in popolnoma zaraščene, za kar se jamči. — Kdor si hoče naročiti lepe trte in nasaditi lep vinograd, naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trtnar v Rotmanu, pošta Juršinci pri Ptuju (Štajersko). 613 Anton Nudi, mizarski mojsler priporoča svojo bogato zalogo lesenih mrliških rakev po najnižjih cenah. Svojo zalogo ima pri magdalenski cerkvi na starem prostoru v Mar boru Tržaška cesta št. 11. 6i& Mali, m;8nl Singer Šivalni stroj se po ceni proda. Gothestrasse 2, II. nadrtr. vrata 12, Maribor. Dva konja, rjave barve siednjo lahka z opravo vred, tudi to z t vae v dobrem stanu kupi Jos. Vrečko Bizeljsko. Služba organista ▼ Javorja je oddati. Tisti ki 8e za to službo hoče potegovati naj se obrne na župni urad Javorje p. Črna Koroško. Proda ae radi bolezni krasno po sestvo v zdravem planinskem kraju. Od cerkve oddaljeno 8 min. cd kolodvora 3 0 minut Zelo primerno za kakega pemionista. Vtč pove uprava tega lista. Spreta« vestna gospodinja ozir. kuharica abstinent nja srednje sta resti, vsakega dela vajena, ieli službe na l ako manjše gosp dsr-stvo v iupnišča. Nastopi ta»oj ali ned časom do novega leta. Naslov pove npravniStvo. 623 Dobro izurjen prodajalec in prodajalka manufakturne streke se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri Jos. U aga Maribor. eas Kupim t» ko j hišo a mal m prcest-vom, gozdom, travnikom n,,ivoali sadonosnikom ležeče v bližini ka-lega me3ta ali trga ali blitu že lezniške postaje na Spodnjem ali Srednjem Štajerskem. Kupniua se plača takoj Pismene ponudbe pod R. A. 1915 na npravništvo lista. Kupim surovo maslo, spres (ur), kuhano maslo, jajca, vsako množino, po dnevni ceni. Pošilja tev po povzetja na: Molkerei Zwitter Beljak. Djbra Špecerijska la vinska t gi-\lna se zaradi bolezni takoj in poceni p oda ali da v njem. Po-nndbe pol „lfcCO G" na upravniš-tvo lista._627 „D.eletne cepljene trte prodaja ;o 10 vin. komad Anton Slodnjak t.tnar pošta: Juršinci pri Ptuju.*' Kupim Irpo hišice do pet sob, kuhinjo ulirau.bo, klet iti ob železnici v sp dojt štajerBk» m mestu, irgu sli v bližini z vrtom, gadov ojakom in nekaj druge zemlje. Ponudbe na: „M. Bogin„ Lji.toa.er post. rest. št. 596. Cerkveno preditojništvo v Lapo ju kupi še 5 vinarjev novih nepo rabljenih poštnih znamk in pa svoj na ančen naslov, pošljem mu t>koj te prsmi. Tudi prcjžn h 7 pesmi, ki s 3 bile navedene v prejšnih listib, je še za 80 vin na raz? • lago Kdor pa hoče imeli vseh de et pesmi, naj mi pošlje za 1 Krono in 10 vin. znamk. Naročuje te pri izdajatelju M.t. Belec pri S'. Bol-fanku v Slov goricah via Ptuj, Štajersko.__61 Zahtevajte" gratis in franko moj glavni ceaik z 4000 slikami ur, zlatnine in srebr-nine, godbenik, jeklenih, usnjatih, gospodarskih ia _ toiletnih predmetov, orožja etc. Prva tovarna ur Hans Konrad, c.kr. dvorni dobavitelj v Mostu (BrOx) št 800 (Češko). Nikelnaate RoBkopf-ure K 8 90, 4 20, 5'—, srebrne ure K 8*40, niklaste budilke K 2*90, dvojne budilke a zvončkom 4 K. - Pošilja po povzetja. Noben risiko. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1-84. Zelje (glave) knpuje Maribor Scfientrg. M. Berdajs 578 Zabelo kopi Haberjer naslednik v Račah na postaji. 531 Pridnega uienoa sprejme takej Anton Brej ant, kovač Pobrež p Maribor. 682 40 meterkih centov Ježef^ tovan kupi takoj Ježek tovarna aa stroje k Mariboru (Melje). 656 Zetjnate glave] 5000 - 8000 kilogramov kupi Ivan Sirk, trgoves Maribor, Glavni trg (zraven rotovža) 563 Kupim lepo ctreno predlvo po visoki ceni. Uiorce sprejmem po 5 kg paket po pošti samo franko. Flori an Knčanda Št. Jorij ob jui. železnici. 587 Suhe gobe, ftiol, vinski kamen ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi vrste vreče kapi veletrgovina Anton Kolenc, Celje Graška cesta št 22 *B0 1KAVAl - 50 |o cenejša: Amerikanska štedilna kara, valo- aromatična, izdatna in štedilna. 6 kg poskusna vreča 12 K frank» po povzetja. Pol kilograma val» orima najfinejši iaj K 2*40 odd«.'a A. Sapira, eksport kave la ti » Tiszabogdan 496 Ogrsko 'J'8 Volno ovčjo oprano in neopro-no kupim vsako množina po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večja množino pošljem potnika osebno prevzeti. Yeletrg. R. Stermecki Celje it. 17 Štajersko. 50s 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja ¿•česa, bradavioe, obttifianot v treL dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred Rta bal« lam o m. Lonček z garancijskim pUmom I K, S lončki 2*50, 6 lončkov 4 50 Kemeajr, Kolle« Kassa) Z Pcatfaoh la, Ogt-ako. 493 Iš5e se dekle cd 16 di 17 lat stara pošteLih sfarišev, katera bi tudi se privadila kuhati ako ima veBelje. Vei se izve pri J. Traun, Ptujska gora. 609 Kupujtm mo!t, slivo>ko in sode. Ponudbe pod ,moštu ia upravniš-tvo 8iov. Gospodarja. (Junker -Marbor) št 612 _ 1001 domače piiaie j* Ij^Btt osvežujoče, slastne in Sejo gaseče si BL^ lahko vsakdo sam napravi z majhni- ^^ ml stroški. V zalogi so: ananas, Ja- ■^^CP^ bolčnik, grenadinec, mallnovec, ma»- katni hrušovec, poprovi metovec, po-marančevec, prvenčevec, višnjevec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vre* (5a namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4*50 Iranko po povzetju. Na pet takih porw cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornic«, večja, gospodarstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to de* lavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 551 Jan. Orolich, Engtd-Dfogerie Brno G37, Moravsko. dpisnjte tretje davka prosto sV|o avstrijsko vojno posojilo, kt zapade dne 1. oktobra 1030. Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. L, drž. zaL št 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih homatij se izda davka prosto 5 72% vojno posojilo. Skupni iznos posojila se bo določil na podlagi vspeha, katerega bo imela javna šubskripcija. Vrednostni papirji vojnega posojila se glasé na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. oktobra 1915.1., imajo na sebi posnimek podpisa c. kr. finančnega ministra, in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Državna uprava bo vrnila vojno posojilo dne 1. oktobra 1930.1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti posojilo tudi pred 1. dnem oktobra 1930. 1. bodisi v celoti ali deloma. Prejšnja povrnitev pa je mogoča sam» na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi Ta odpoved se bo razglasila v uradni «Wiener Zeitung». Vojno posojilo se obrestuje s 5 72% na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dan januarja in 1. dan julija vsakega leta po dospelosti. Titri imajo po 31 kuponov, kojih sta prvi dne 1. januarja 1916. I. in poslednji dne 1. oktobra 1930. i dospevajoča četrtletna, med tem ko je drugih 29, ki se dne 1. januarja in dne 1. julija dotakajo, polletnih. Plačilo obresti in vračilo vojnega posojila se vrži brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. ^ Tirjatve iz vojnega posojila radi zastare ugašajo, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6. letih od dospelostnega roka. Razpečavanje 51/a°/0nega vojnega posojila ni podvrženo prometnemu davku od efektov. Na Dunaju, dne 5. oktobra 1915. 0. kr. finančni minister. Z ozirom na predstoječi razglas Njegove prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglašuje sledeče: Vabilo na snbskripcijo. Podpisovanje na to posojilo se začne 7. dan oktobra 1915.1. in se zaključi v soboto dne 6. vembra 1915. I. ob 12. uri opoldne. Podpisovanje na to posojilo se začne 7. dan oktobra 1915. L in se zaključi v soboto dne 0, novembra 1918. L ob 12. uri opoldne. PodpiSe se lahko na sledečih mestih: Pri o. kr. poštao'hramlničnem uradu na Dunaj» in pri njegovih nabiralnicah (o. kr, poStnih uradih]; pri vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski ban' ki, glavnem zavodu na Dunaju in pri njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in v Hercegovini, dalje pri: Anglo-Oesterr. Bank. Dunaj; "Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k, priv, Allgem, Oesterr. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K, k, priv. Oesterr. Čredi,t-iAnstalt lür Handel und Gewerbe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesell-sohaft, Dunaj; K. Ii. priv. Oesterr. Länderbank, Dunaj; K. k. priv. Bank und Weohselstuben-Aktien-Ge-sellsohait „Merkur", Dunaj; Bankhaus S. M, v. Rothschild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; K. k* priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj; Jandranska banka, Trst; Ban. ea Commeroiale Triestina, Trst; Bank lür Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz; Bank lür Tirol und Vorarlberg, Innsbruok; Bielita - Bialaer Eskompte-und Wechsler-Bank, Bielitz; Böhmische Eskompte-Bank, Praha; Böhmische Industrial-Bank, Praha;' K. k. priv. Böhmische Union-Bank, Praha: Galizi-eche Bank für Handel und Industrie, Krakow; Indu-«triebank für das Königreich Galizien und Lodome* rien samt dem Großherzogtum Krakow; Ljubljanska kireditna banka, Ljubljana; Landesbank des Königreiches Böhmen, Praha; Landesbank des Königreiches Galizien etc.; Landwirtschaftliche Creditbank für Böhmen, Prahajf K. k. priv« Mährisohe Eskompte-Bank, Brünn; Mährisoh-Ostrauer Handels- und Ge*-.werbe-Bank, Mähr.-Ostrau; Oesterr. Industrie- und Handels-Bank, Dunaj; K. k. priv. ßteiermärkische Eskompte-Bank, Graz; Ustredni banka Českych spori,leten, Praha; Wiener Lombard-und Eskompte-Bank, D«n®j; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Na ünnajtt, mfiica oktobra MIß. Prag; 2ivnostenska blanfca, Praha in pri tuzemStih podružnicah teb bančnih eavoflov t poslovnih urah, ki so v teh zavodih vpeljane. Podpisovanja se morejo povrh tega vrgitl tudi s pomočjo drufjlh bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnih bankirjev. Za podpisovanje veljajo naslednji pogojk 1. Podpisovalna cena iznaSa 93*60% doda^ši % obresti od kosa za čas od 1. oktobra 1915. L do dneva plačila. 2. Podpisovanje se vr® na temelju prijavnega obrazca, ki se dobi brezplačno pri navedenih zavodih. Podpiše se lahko tudi pismeno, ne da bi se rabil zgla-silni obrazec, in sioer v tej-le obliki: „Na podlagi razgljašenih prijavnih pogojev se naročam na Nom. K B/i%nega tretjega avst- vojnega posojila ter se zavezujem gtede sprejetja in plačila v smislu dodelitve* Obenem plačam K......" Vsakemu znamenova- lišču je z dovoljenjem finančnega ministra pridržano, določiti visokost vsake posamezne dodelitve. S. Dodelitev se bo naznanila čim prej po zaMju-čeni subskripciji ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil. 4. Nakupni iznos se vplača pri naročbaih do 200 K takoj pri podpisu s celim zneskom. Pri naročbah čez 200 K se plača pri uglasitvi 10% nominelne vred. nosti, dne S. decembra 1915. 1. in dne 5. januarja 1916. 1. po 20%, dne 5. februarja 1916, L 25% in dne 6. marca 1916. 1. ostanek protivrednosti. 5. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra znamenova^iSče za dopustno. v 6. Oddaja se vrši ravnatam, kjer se je podpi- salo. 7. flo izgotovllenja flefinitivnih kosov se izročijo podpisnikom začasnioe (Interimscheine), katere se bodo o evojem času zamenile s definitivnimi kosi, ne aa bi se računila pristojbina za zameno. Za izvršitev subsEripcij pri o. kr. poŠtnOhranilnemu uradu na Dunaju In pri o. kr. poštnih uradih veljajo določila, ki jih posebej razglasi poštnohranilnl urad. Avstro-ogrska banka In blagajnioa za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse») dajejo proti temu, da se polože zaidolžnice, oziroma tsačasmce vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je za % odstotka znižana, t. J, po vsakokratni oficijalni obrestni meri za eskompte. Ugodna obrestna mera o-stane v veljavi, dokler traja sedanji privilegij avstro-ogrske banke, t. j. do dne 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita po vsakokratni o-ficijalni obrestni meri za eskompte posojila tudi na druge vrednostne papirje, na katere dajejo posojila, ako je iznos, ki se ima dvigniti, dokazno namenjen ea plačilo izneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega vabila. Za prolongirana taka posojila se istotako podeljuje ugodnost znižane obrestne mere, In sicer do dne 31 decembra 1917, Ako se zahteva, ee podeli za posojila, katera se jemljejo v dobi gori omenjenih plačilnih rokov dokazno za plačilo subskribirane svote, mesto vsakokratne eskomptne obredne mere stalna o-brestna mera 6% za teto flp lin» 81. decembra 1917. Za poravnanje po»ojil, Katera so bila dokazno vzeta v dobi gori omenjenih plačilnih rokov pri kate-rem-koli kreditnem zavodu (pri banki, hranilnici, posojilnici itd.) v svrho subskripcije na ta vojni zajem, (laje avstro-ogrska banka in blagajnlca za vojna pe-sojila nova posojila po stalni obrestni meri do dne 31. decembra 191,7. Blagajnica ca vojna posojila je pooblaščena, da sme na temelju § 6, toika 3, cesarskega ukaza od 19 septembra 1914, drž. gak, 6t. 248, z ozirom na gospo-darstvena načela, ki so popisana v omenjenem cesarskem ukazu, podeliti posojila tudi proti zastavi hipo-tekarnih terjatev, ki nudijo postavno varnost 1374 drž. aak.). Varuj le se ponaredb ? ki niso „FLORIAN' m zdravju na koristijo! Kd>r vži pravnlitvu „Slov. Gospodarja" ped „Občinski tajnik fct. 561," Posrečilo se mi j« nakupiti veliko množino raznega najboljSegi blaga izvanred»e ugedao, vsled česar zam«rom p ostreč i vsakemu s vsem in a;cer po najnižjih cenah. Imam prav lepe sešite obleke za dečke m deklice. Jako *kussi s« štrikani in veliki sukneni, stil sati in kašmirasti ter fini črni robci. Barhent je vsake vrste in istotako cvibh ter žamet Izgetovljene pelerine so v raznih velikestik. Blago «a ženske jakne, bluze in obleke sploh je najfinejše. Belo blag® je nad vse trpetoo ter porabno za perilo in posteljno opravo; platno je v vseh vrstah Koci za konje so v rasnih barvah in najbsljše kakovosti. Vsakovrstne vojaške potrebščine se do-aobijo pri meni: Srajce, ?ate, negavice, rokavice, nahrbtniki, ročni kovčegi, koče in drago. Moja zaloga je osobito glede zimskega blaga velika. Sukaa za moške obleke so veleizborna. Zaloga špecerijskega blaga vštevši sladkor je vedno zadostna. Cene so za vse skrajno nizke, postrežba jako solidna. Priporočam se velecenjenemu občinstvu. Z odličnim velespoštov&njera Mihael Cimerman 82o trgovec in posestnik v Ljutomeru. fCuptm večjo množino lepo posušene koruzne (turšične) sla me in večjo množine svežih letkovih palic, odrezanih ra grmu, dalje želoda in bukovega ž ra. Ponudbe in vprašanja: R. Starovašnik, Konjice 62, Štajerske. Posojilnica vMariboru (Narediti dom) iazpisuje za šelsko leto 1915/16 ustanove za obisk: 1. Deželne kmetijske šole v Št Jurju ob juž. žel v znesku K 280-— 2. C. kr. dvža?ne obrtne šole v Ljubljani v znesku K 300— 3. Slovenske trgovske šole v Ljubljani v znesku k 28o.~ m Prošnje, katerim naj se priloži domovnica ali krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo, se morajo viožiti do 22. oktobra 1915 pri Posojilnici v Mariboru (Narodni dom). Pri razdelitvi teh ustanov se bode oziralo v prvi vrsti na psošnjike iz mariborskega okraja. Ravnateljsi vo ,feplf» za svinj«".0*" V^™J* Gospod A. H, Sv. Križ. piSe: Hvala Vam za pri poslano zdravilo: Svinjske kapsle* w rdečico: Uspeh vrle povoljtil Gospod Janez K. p»6e: Prav dobro pomagalo! lET. JPPS&YXXjJLI» ■¿¡usmtmm. H&üiMS&isä®. i>Hl o. kr. «ht-Ni Maribor, U-la^ai trg štev, 15 4« | U 289 15 - 16. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Sevnici je o obtožbi c. kr. državnega pravdništva v Celju, kakor javnega obtožitelja zoper I. Terezo Petan, rojeno 1882 v Zagradcu, pristojno v Zalog, r. k., 0-moženo. posestnikovo ženo v Sevnici, nekaznovano, II. M a r i j o P e t a n, rojeno 1900 v Zagradcu, pristojno v Zalog, r. kat., samsko, posestnikovo hčer v Sevnici, nekaznovano, ad I) zaradi § 5 k. z. in § 14 ces. ukaza z dne 7, av-gksta 1915, štev. 228 drž. zak., ad II) zaradi § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, Štev. 228 drž. zak., v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva c. kr. v. d. s. sv. (v. p.) dr. Wra-datseh kakor javnega obtožitelja prostih obtoženk T e r e z e in Marije Petan, ¡.o danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da se obtoženki kaznuje, razsodila tabo: I. Marija Petan je kriva, da je koncem mesca maja in začetkom mesca junija 1915 v Sevnici, izrabijaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za liter mleka zahtevala 30 vin., torej za neobhodno potrebno stvar očitno črezmerno ceno. Zakrivila je s tem prestopek draženja po § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 drž. zak. in se obsoja po navedenem mestu postave, uporabi] a-je §§ 266, 261 k. z. na denarno globo deset (10) kron, odnosnona24 urzapo- r a. II. Tereza Petan j e k r i v a, da je kot mati zgorajšnji prestopek namenoma povzročila. Zakrivila je s tem prestopek po § 5 k. z. in po § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, štev. 228, dr. zak. ter se obsoja po tem mestu zakola z uporabo §§ 268, 261 k. z. na denarno globo tridesetih (3 0) kron, odnosno na tri (S) dni zapora. V smislu 289 k. kr. imata povrniti obe obtoženki stroške kazenskega postopanja nerazdeljeno, izvršila kazni pa vsaka za-se. Sodbo je objaviti na stroške obsojenih enkrat v „Slovenskem Gospodarju" in javno nabiti v občini Sevnica (§ 19 leg. cit.). C. kr. okrajna sodnija v Sevnici, odd. II, dne 29. septembra 1915. Dokler m. p. Dr. Fischinger m. p. _ MŽGLAS. Gospodarsko pomožno društvo za sodni okraj Sv. Lenart na Staj. posreduje ne samo v pravnih zadevah k vojakom poklicanih, ampak sprejema tudi prošnje za dovoljenje dopusta za obdelovanje polja in druge gospodarske potrebe. Tudi poizveduje o usodi vseh tistih, ki se že dalje časa niso nič zglasili in glede ujetih, o katerih se ne ve. ali so še živi. Tudi daje pojasnila glede podpore. Vse to dela društvo brez plačno. Tozadevno se je na c. kr. okrajni sodniji v Sv. Lenartu pri sodniku dr. Iteunig in sicer ob delavnikih od 10-12 ure dopoldne in od 3 - 5 popoldne izvzemši četrtke in ob nedeljah in praznikih od 11-12 ure dopoldne. Gospodarsko pomožno društvo za sodni okraj Sv. Lenart dne 28. sept. 1915. mo lanufaituriio trgovino J. FAULAND v Ptuju se naj ilnica psssiitrevas?» ga&raea * *sa©it*« mimm ©tM^tMl® hrtevoHn« vl@9«s po # [j, oc. dneva vloga do dneva vadiga. Reiitai ¿&vek piaöa posojilnica fetet. Dsle na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih lislin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vfrajižbo dela posojilnica brezplačne, stranka plača le koleke. za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. ------- -------— do»», piacne, siranua pun^x ic tuiene. ■ ——-------- lastni hiti (Hof i «Pri totleiH voh»') w CalH», ewik« cwtali l.nadalr Izdajatelj to zalofcJk: KatoUkhe Mskevno irnttvo. MRmw! cvwln*::. BratM« äebot. Slak uc. EXxHa ■ Maxitaxa,