St. 4. Poctno tekoči račun it. 24. T Gorict, GcrišKt Str3že«. Odgovorni ured- nik : Frnnc Novak. Tlska: »Narochia Tiskat- SM* v QorJcl, ulica Vet turlni Stev, P. IDržavne podpore občinam. V štcvilki »Goriškc Straže« z dne ,5. ianuarja 1921 je bilo rečeno, da je bivša j avstrijska vladavina dajala po vojui pri- I zadetim in izpraznjenim občinarn naše I dežele — in take so bile in so skoro vse v večjt ali vnanjši men — predujine pod po- Jfojem, da se nakazanc «vote porabijo iz- ključiio le za kritje upravnih stroškov v ožjcni pomcHu besedc. V razlikovanje n'-oramo cmeniti, da sedanja oblaist pode- j •jujc predujme oziroma podpore občinam, : »e da bi staviia teh pojjojcv, jwc pa j zahU:v.'}, dči morajo županstva svoje to- xadevne pro.šnje. scstavljati in oprcmljati "a liatančno dolDčen način, predpisan po- tom pc-sebnifo okrožnic, ki so bila svoje- časno razposUmc vsem občinskim upra- v'ini zasedenega ozemlja. Prcdpisi so bili že izdani v zaeetku •eta 1920 in za lan.sko leto. Poprašali sitio , v tern oziru na poučenem mestu. kjer so "am zagotovili. da veljajo v tem vpra- šanju d.otične dolocbe tudi za telcočc leto. Olavni po^oj je, da moraio občine, ki j hočejo prositi za državno podporo n. pr. 7'H leto 1921, zaključiti na pravilen način '. račune bki^ajne in premozenja, svkonccm i leta 1920, to se pravi, občinski račiini do | 31. d.ecembra 1920 moraio biti sestavljeni ; 'n pravilno rcšeni po veljavnih predpisih. j \*> teh mora biti natančno razvidno. kak- \ sno je blagdjniško oziroma premoženjsko | stanje županije, to je ali je občinska upra- \ va aktivua ali pasivna in za koliko. • . Halje morajo dokazati na podlagi pra- j yilno sestavljencga in rcscnega prora- '; cuua za leto 1921. da niso v stanu kriti j vseh tekočih potrebščin kljub tenui, da so I v najvišji meri izrabile vse vire dohod- [^»v, ki m> Jim na iu-y.pt;!aAUi to jc, da iz- | k«izuje proracun primaujkljaj, ki mu ob- j čina pri najboljsi volji z tiporabo vseh za- j konitili dokl'.id, davščin in pristojbin ne j more priskrbeti kritja. Iz tc%'d sledi, da občine, katerih bla- Sajniško stanje s koncem lcta 1920 izka- zuje prebitek oziroma, ki prcudarjene } stroške v proracunu za leto 1921 krijejo z rednimi dohodki odnosno z uvedenimi dokladami, davsčinami, itd., ne tnorejo i*rositi državne podpore. Osrcdnji urad za nove dežele v Rimu je pripravljen pri- skočiti na pomoč le takim občinam, kate- rUi finančna moč je vsled vojne popolno- pia uničena ozirorna hudo ošibela. Pa «iianio veliko občin v deželi, ki se uaha- wio v tem žalostnem položaju. je izven dvoma za vsakega poznovalca razmer. Jasno je tudi, da spada pretežni del slo- venskih občin v to nesrečno družbo. Me- r'imo, da smemo tore] z upravicenjem tr- diti, da je sveta dolznost vseh .županstev takih občin, da1 napravijo vse korake za dosego državnih podpor, ki na| jim pripo- morejo, da zopct vzpostavijo ornajano svoje gospodarstvo. Tretji pogoj je, da moraio staresin- stva oziroma upravni odbor župnnij, ki polTebujejo podpore. v pravjfni seji skie- niii, da zaprosijo za drža.vni prispevek. Ni brez poniena tudi, da županstva svojiirr tozadevnim prošnjam priložijo morebitne druge listine. ki so jim na raz- polap). da dokazejo vcrodostojnost pri- manjkljajev. Vse te listine s prošnjo sc vlagajp v dveh izvodih na komisarijat za satno- upravne poslc v Qorici, kjer se dobijo tu- di vsa druga pojasnila v tern pogledti. Iz ravnokar iiavcdenega je razvidna uyodoma omenjena razlika med posto- panjem prejšnje in secJanie vladavinc. Prej so se prcdujmi dobivali v marijsih zneskih le za pokrivanje ncobhodnih stfo- škov upn-ve, dočim zaslcduRj^ sedanje podp"-?"o iianien postaviti občins':o finance prizn.deHh občin na sploh v ravnotežje in na trdo podlago. Ne bo odveč. ako omeniino na tem rrostu tudi najvišje meje, do katerih smejo obcinc livajati lastne doklade in samo- stojne davščtnc, kcr je to bistveni in te- meljni i>ogoj za dosego podpore. Na podlagi pojasnil, ki smo jili dobili, so bili izdani pred kratkim sledeči toza- devni predpisi: j Občine smejo uvajati lastne doklade i na neposredne davke v slcde&ih od- stotkih: 1. Na osebno dohodnino riajvec 00% ; 2. Na hišno najemnino največ 80% : 3. Na prejemkc zasebnih uradnikov največ 100%; 4. Na vse druge vrste najvcč 120''',. Doklade na užitnino smejo znašati: ; 1. Nil .ii'Tuinr viia v: tuc-^a wjv'ee' 320%; 2. Na užitnino mesa najvee 280%. Samostojnc občinske davščine mo- rejo občine uvajati: 1. Na vsak hektoliter na drobno po- točcnega piva najvec 32 lir: ' 2. Na vsak liter na drobno potočenih žganjin najvec 1.60 lir. Oledc uvajanja samostojnih občinskih naklad in davščin na dvokolcsa, avtomo- j bile, na podelitev domovinske pravice, na , prostovoljne dražbc prciriičnin. na stavb- na dovoljenja, na dovoljenja javnih ple- sov, za dovoljenja podaljšanja policijske ure, za živinske potne liste, domovnicc, za pritisnjenje uradnega žiga (pečata) in drugih, ki jih navaja dežclni zakon z dne 8. oktobra 1905 de;z. zak. in ukaz. St. 19., veljajo določila tega zakona. Omenjeno ix'jl) bo le, da zakon nc določa mej, do ka- terih morejo občine uvajati navedene pri- stojbiiie. I^repušea posameznim starešin- stvom, da določijo iznos po lastni pre- udarnosli upoštevaje cilj. l:i ga hočejo do- scči. Vsi tozadevni sklcpi pa morajo bits potrjeni od dežcluega odbora oziroma se- daj od dežclnega komisarijata, preden po- stanejo pravomočni. Olede uvajanja pasjega davka veljajo za občinc predpisi dcželnega zakona z dne 14. novcnibra 1868 dež. zak. in ukaz si. 14. Davščina na glasovirje in na biljarde, ki jo,smejo občine uvajati v zmislu odred- \ be giavnega civilncga komisarijata z dne 24. julija 1919 st. 1251, ne more presegati v nikakem slučaju 20 lir za vsak kos. Zdi se nam, da smo s tem v dovolj izerpni obliki našteli in navedli vse, kar je petrebno, da vedo naše občin&ke iipra- ve o tem vprašanju. Na posamcznili ob- činskih zastopih pa je sedai ležcčc, ali in v koliki meri sc poslužijo opisanih ugod- nosti. Naše mncnie je, da kdor prej pride, prej mclje. Je sodnijska cenifev vojne škode pofrebna ali ne? i Clen 24 zakona o vojni odškodnini pravi, da vsak vojni oškodovanee lahko j pasti ugotoviti potom sodnijskega ogleda j na lieu mesta in sodnijskih izvedeneev ali potom zavarovanja dokaza stanje poško- dovaniii ali uničenih nepremičnin v svrho, da se ohrani dokaz za namene določil o vojni odškodnini. Zakon ne govori o sodni cenitvi tem- več ie o ugotovitvi (popisu) vojne škode in ie v smislu zakona oškodovancu pro- ?to dano, ali naj ugotovi svojo po vojni M •->' vročejio škodo ali ne; kajti v smislu člena 25 fn Ciena 29 zakona o vojni oškod'- nini se ugotovi vojna škoda potom držav- nih tehničnih izvedeneev odnosno potom komisij za ugotovitev in likvidacijo voj- l nih fikod. » Le v kolikor gre za zavarovanje do- j kaza, to je da se nc izgubijo sledovi po- | skodb. je na mestu in potrebno, da sc u- j gotovi stanje poškodovanih ali uničenih nepremičnin. rl'a slučaj je dan takrat, če kdo namerava na lastne stroške vzposta- viti poškodovano nepremičnino. Sodna cenitev škode je potrebna. tudi, če hoče oškodovancc doseči pri hipotečncm za- vodu predujm, ker drugače bi manjkala vsaka podlaga za presojo upravičenosti zahtevanc visokosti i^redujma. Potemtakem zakon ne zahteva ne u- gotovitve nc cenitve vojne škode od stra- ni prizadete stranke. Drngo vprasanje je pa, ali je pripo- ročljivo in koristno, da sc izvedejo ugoto- vitve in cenitve vojnih žkod. Ce se pomisii. da inora vojni oškodo- vanec prijaviti utrpljeno škodo v goto- vcm zncsku, je to v največ slučajih ncmo- gočc. kcr ni vsak vojni oškodovanec tudf izvedenec, da bi mogel svojo škodo pra- vilno ceniti. Č'e bi vojni oškodovanec svojo škodo prenizko nanovcdal, bi bi!o to v njegovo Skodo. Če bi jo pa napove- dal v večjem nego v resničnem zncsku, bi se to ute^nilo smatrati kot pretiravanje [ skodc, napravljeno s sleparskim namc- nom in hi vojni oškodovanec v smislu čle- na 22 lahko izgubil vso odškodnino. Pravilna podlaga za napovedbo voj- ne škode in za zahtevanje odškodnine tvori ie ugotovitev in cenitev. izvršena od zapriseženili neprfstranskih sodnijskih izvedeneev. Med določili o vojni odskodnini je ja- ko važno določilo, da se bodo sklepali med vojnim oškodovanccm in državo do- Kovori glede visokosti vojne odškodninc. h'iskalicen intcres bi utc^nil zavesti ozkosrčne državne uradnike k temu, da hi strankam na podlagi cenitev državnih izvedeneev priznali mnogo manjšo kakor S resnično pristoječo odškodnino in vojni oškodovanec l)i prcmnogokrat pod goto- | vim vplivom izvedeniškega mnenja dr- r žavnih tehnikov utrpel ncpreraČunljivo [ škodo, ker sc ne bi mogcl opirati na auto- } ritativno sodnijsko cenitev. f Le takrat, ko bode oškodovanec imel v rokah sodnijsko ugotovitev in cenitev vojne škode in si preračuni gradbene stroske, bode mogel lahko sklepati dogo- vore s financno oblastjo. Res je sicer, da bi morali državni or- gani skrbeti, da se vojna odškodnina pri- zna v pravični meri, kakor določa zakon o vojni odškodnini; ali zakon ostanc mrt- va črka, čc se ne uveljavi po namenih za- 'konadaialca. ali če sc hoče cclo uvelja- viti v nasprotnem duhu. Da se lahko tako zgodi, bi znali povedati prizadeti oškodo- vanci v Bcnečiji in tudi v nasetn komen- skem okraju. Iz navedenih razlogov smo mnenja. da je sodnijska ugotovitev in cenitev voj- ne škode koristna in praktično potrebna ne glcdč na ccnitvene stroške. Opaziti bi bilo, da so nekateri sod- nijski izvedenci preveč ozkosrčni, da o- cenijo vojno škodo premnogokrat pre- uizko. V takih slučajih sc bode morala ceni- tev revidirati in oškodovaaec lahko pri- glasi večjo škodo kakor izkazuje sodnij- ska cenitev. To smo napisali, ker nekateri trdijo, da so sodnijske cenitve nepotrebne in škodljive. — Ti ljudje imajo mogoče pre- veliko dobro vero ali pa posebnc namene. ALBW KUSCAR. Bajka o zlafi fsščL (Dalje). ^Čudno,« tako je ra/mišljal. »da se t>ritožuic večina zetov radi svojih tašč. Ali Rem notemtakem jaz edina bela vrana v ^cžcli, v državi? Skoro neverjetnc»! -•*- pstvaril sem si mogoče prenaglo sodbo? soda ne! Doba dvanajstih let moiega za- ^tia izključuje popolnoma vsako prena- pv in neutemeljeno sodbo. Kaj pa. če sem JJlz zlat zet, ki ne da nobenega povoda do cjružinskih sporov in prizarov?! Res, ni- Seni ne ponočnjak, ne pijanček, ne babjek, ? kzr jc oknsno, pitno in lepo, ne zamctu- JerT1! Saj trajajo odborove sejc požarnc brambe, pevskega drustva in telovad. od- seka tu pa tarn celo do dveh po polnoči. Concern ktmca so pa vendar le omajali Tn°ii znanci mojo gotovost, da zdaj še sam nc vein, pri eem sem. Ore za poskus! Se Pui* korakov, pa pridem do Martina, kjer lzPiiem še dve ali tri četrti vina, dasi me J^viiokar čaka doma pripravljena vceerja. Kr^mar mi shrani en črevelj od novega Dur^ ki ga ncsem v dar svoji tašči, doma 1)a Povem vsc. kar se je govorilo o taščah -Dloh in o zlati ^ašči posebej.« Znočilo se je že, ko je vstopil Božič v *as*u krčmo. Bil je edini gost in kmalu je pristop?l k njemu zgovorni krčmar. v -;'Pot litra, kaj ne, gospod Božič! Hoja as iö gotovo utrudila. ki se bo Se večkrat oglasil. | — S Slapa prj YipavJ. V ssrho poži- i vitve po vojni zamrlega drustvenega živ- i Ijenja se je po rcsnem in treznem priprav- ] Ijanju vršil tu na praznik sv. Štefana cb- t čni zbor. »K. slov. izobrazevalnega dru- j štva« ki so se ga udcležili v velikem šte- j vilu občani brez razlikc političnega miš- l Ijenja. Ker je zbog danega polozaja t. j. \ naše pripadnosti k novi ital. državi po- j trebna tesna Kdružitev vseh narodno-za- i vednih delavcev, je imelo imenovano dru- I §tvo resen namen ustanoviti enotno na- rodno društvo na podiagi y.c chstoječega »K. slov. izobr. dr.« z izpremembo dru- • Štvenih pravil, kar bi se bilo tudi dose^lo, } da ni par oseb z svojim komunističnim j stremljenjem preprečilo ta res plemeniti { načrt in tako zasejalo v vasi znova kal j popolnoma nepotrebnega s^rankarstva; j mesto da bi bili za vselej pozabljeni vsl < prejšnji boji, vse razprtije —¦ ter bila na j srcu vsem edino le bodcčnost našega na- j roda ... Ljudstvo odpri oči in -ppmni,. d,? s se z razdorom in plesom ne deluje za go- | spodarsko povzdigo tvojo! j Sicer pa delujmo vsak po svroje, a brez sovraštva in medsebojiiega napa- danja. Baš zato se je vsled kršitve te edi- nosti in sloge med naini odločilo novo i- menovano »Slovensko izobraževalno dru- I stvo« za sicer mirno a toliko bolj čvrsto I in smotreno poživitev društvenega živ- | Ijenja. Potcm prave izobrazbe se bo skr- ( belo tudi za gospodarsko povzdigo nnše- ga slovenskega naroda ..., za kar jam- čijo s sVbjimi imeni res dobre in delavne moči izvoljene v odbor: G. Rudolf Fer- jančič, preds.: Avgust Poljšak, podpreds.; | .lanko Pišot, tajnik: Ludvik Furlan, nje- J gov namestnik; Alfonz Volk, blag.; An- j drcj Curk. blag, namestnik; France Fur- lan, knjižničar; Anton Furlan in Anton Nabergoj kot načelnik oz. odbornik go- si>odarskega rdseKa; ter France Ambro- žič in Sinion Podgornik kot pregfedoval- ca računcv. \ Društvo razpolaga z lepim inventar- jem v vrednosti do 6000 L. Pristopilo je ic društvu že kakih 50 članov. Sestavili so se iz društva 4 odseki: pevski, drama- tični. gospodarski in dekliški; vsakemu načeljuje zmožna, delavna oseba in je to- rej upanje, da se bo društvo z vscmi odse- ki lepo razvijalo in i'speSno delovalo v obči blagor milega slov. naroda. Po za- črtani poti tedaj čvrsto naprei z uina svit- lim rnecem! — Ogenj. V Podgrajah pri llirski Bi- st rici je ogenj upepelil liiso Antona Po- klarja St. 82. Kako je nastal ogenj, ni zna- no. Skoda se ceni na 12.000 lir. Obenem je zgorela vsa oblcka in pohištvo Andre- ju Poklarju in njegovi ženi, ki sta stano- vala v hiŠi. Divjala ie strašna burja, tako da so bile tudi druge hise v nevarnosti. — j Fantorn priporočamo ustanovitev »Oasil- i nega Društva!« — Iz gor. Čitali smo v »Straži«, da je [ ) bila lanska »Družinska Pratika« napačno I napravljena. Manjkal je en dan prestop- j nega leta. Zato je bil pisan Božič v nc- j deljo in ravno tako so imeli tudi Silvestra v soboto. Tudi pri nas v hribih se dobi tu- patam ta pratika. Ravnaje se po njej so • šele v soboto zvečer kropili in kadili hišo j in okoli nje, kakor je pri nas že stara na- i vada za. sv. večer in pekli običajne po- tice (gibanice), da je bilo kaj. A drugi ljudje pa smo ta dan že imeli Božič. ; — Srpenica. Naš cerkveni pevski zbor je začel dobro napredovati. V nede- Ijo, dne 10. januarja, je zapel štiri nuve ; pesini. Zares je težko voditi mešan zbor v j naših krajih ko je poinanjkanje pevk. Za- i to pa vsa cast našcniu g. organistu Fran- I cetu Trebše in njegovemu pevskemu I zboru. ~ Srpeničan. „G0RIŠKA STRAZA"j v vsako slovensko | Polifične yesfi. ¦= Vojvoda Mišič, načelnik jugoslo- j venskega gencralnega štaba, je umrl. Voj- I voda MišiL- je vodil srbsko armado, ki jc | jeseni leta 1918 zopet osvobodila po cen- | tialnilj silah zasedeno Srbijo. Temu zma- j goslavnemu pohodu je sledilo ujedinjenje j Jugoslavije. Mišič je bil eden najboljših ] strategov jugoslovenske armade. Njego- j ve talente so znali ceniti tudi tuji vojsko- { vodje. O njegovi smrti poroča inozemsko | časopisje prizriavajoč mu odkn'to zaslu- ' KO, ki si jih je pridobil za srečen izid sve- j tovne vojne. Cehoslovaski minister za > narodno branibo, general liusak, je po- j slal jugoslovenskemu' ministru za vojno in | niornarico brzojavko, v kateri -izraza ! svoje sožalje nad izgubo, ki je zadela Ju- | goslavijo. ' =¦- Ustaja na Reki. Z Reke poročajo, da se je bil pretekli teden uprl del reškega vojaštva. Uporniki so privrženci avtono- maške stranke. Upor je bil izbruhnil v vo- jašnici Diaz na Tržaki cesti. Ustaja je iz- bruhnila sočasno na več mestih. Uporni- kom se je bilo pridružilo tudi delavstvo. Red je napravflo italiiansko orožni5tvo, ki je prikorakalo v dveh oddelkih v me- J sto. Tekom bojcv je bilo ranjenih več oseb. ~ D' Annunzso v Sv. Križu. Kakor poroča »Edinost«, se je ustavil D'Annuti- zio ob svojem povratku z Reke v Stolfo- ; vi restavraciji v Sv. Križu. Prosil jc go- j spodinjo, da se sme malo odpočiti v nje- j nih prostorih. Postreženo mu je bilo s slo- j vimsko gostoljubnostjo. Ko so se gostje j najedli in napili, jedačo' in pijačo so pripe- j Ijsli s seboj — so zopet sedli na avtomo- j bile in se odpeljäli dalje proti Benetkarn. 5 V restavraciji so pustili na mizi dvajset ; lir, eno kozico, eno ponvo in majl'mo sre- •• brno žličko za kavo, na kateri je bila J vtisnjena ogrska krona. i — Rečani proti priklopitvS Rekl Italiji. . Zastopniki reške avtonomaSke stranke in j socijalno - demokratske mednarodne'j stranke v Zagrebu so na svojem zboro- I vanju sprejeli resolucijo, v kateri zahte- vajo, da italijanska vlada zatre propagan- do, ki se širi za priklopitev Reke Italiji. V rcsoluciji se zahteva, naj zapustijo legijo- narji brez izjeme mesto, torej tudi legijo- narji, ki so ostali v mestu preoblečeni. Domovinska pravica na Rcki se jim ne sme priznati, ker ni zakonite vlade, ki bi bila v to opravičena. Resolucija trdi, da obstojajö na Reki razen aneksijonistične stranke Zveza avtonomistov, demokra- tično - avtonomistična stranka, Ljudska stranka. Slovanska stranka in mednarod- na socijalistična stranka. Izined vseh teh strank je podpirala aneksijonistično stranko edino ljudska stranka; danes se pa tudi ta vzdržtiie glasovanja, tako da se lahko trdi, da so vse stranke na Reki proti priklopitvi Italiji. V resoluciji se na- dalje zahteva, da se omogoči povratek vsem beguncem in cfa se naj nato razpi^ šejo volitve v ustavodajno skupščino>. Povdarja se, da so dobri odnošaji z Jugo- slavijo za Reko življenjske.ea pomci^. Slovanski sodržavljani so Rečanom brat- je in imajö z njimi iste pravice. KonMi Reke zahtevajo, da je Ju,oroslavija močna. Zato obsoja resolucija rovarjenje proti njej. = Novl s(K)padi med fašisti in socija- listi. O prilikt pogreba nekega fa:iistov- skega studenta je prišlo v Modeni do kr- vavih spopadov med socijalisti in faSisti. j Ko se je namreč pomikal pogrebm spre- vod po mestu, je naenkrat padlo na ude- ležence nekaj strelov. Po pogrehti so udr- \ li nato fašisti pred delavsko zbornico in jo zažgali. Po.^rbba se je bilo udeležilo : tudi veliko bolonjskih fašistov. Ko so se ! vračali z avtomobilom domov, so začeli socijalisti streljati na nje. Radi tega so fa- šisti napadli tudi bolonjsko delavsk« i zbornico in jo zopet zažgali. O enakih iz- } gredih se poroča iz Ferrare in Perrugije. Radi teh dogodkov je ministrstvo odre- dilo, da so razveljavljeni vsi orožni listi, izdani v pokrajinah, kjer so se pojavili nemiri. Prefektur^ so dobile nalog pobra- ti vse orožje in municijo. = AvstrJja pred polomom. Glasovi iz Nemške Avstrije se cim pogosteje bavijo z grozečim polop.iom države. Finančni minister je izjavil, da se bo moral državni proračua ra^i padanja vrednosti denarja povečati za 26 milijard. Avstrija sc zana- * sa na francosko poinoč, ( ker je Francija i prva drzavaT ki ji je na tem ležeče, da se | Avstrija ne priklopi Nemčiji. Italijanski j listi poročajo, da bo pri ozdravljenju av- ! strijskih financ sodelovala tudi Italija. j = Tirolska zahteva priključitev Av- strije Neračiji. V tirolskem deželnem zbo- FU je bila predložena resolucija, v kateri se zahteva, naj se določi glasovanje gle- de priključitve Avstrije Nemčiji na prvo nedeljo v inarcu. Tudi na Dunaju je zahte- val poslanec Wurmbaumer, naj se določi dan za ljudsko glasovanje glede priklopit- ve. Narodna socijalistična stranka se ie ::;htevi pridružHa s posebnim preo.l gom, ki ga je stavila državnemu kance- larju. Domace vesfi. LISTN1CA UPRAVE. Današnjo 5te- vilko »Straže« smo poslali samo onim c. naročnikom, od katerih srao uaročnino za 1. 1921 že prejeli. Nekateri so gotovo po- slali denar po poštr, a Iista ne dobijo. Ti naj vedo, da mi poSiljatve nismo še preje- ii. Verno, da so poštne razmere slabe, r.»- di tega smo čakali skoraj eel mesec P«:>- trpljenje! Prosimo c. naročnike, da reče- no upoštevajo pri reklamacijahf Reklamacije, ki smo jih prejeli zadnji čas od raznili strani, so popolnoma upra- viOene. Dotični gg. naročniki pa naj vedo, da krivda ni pri upravi, ki je liste točno odposlala, ainpak drugod! Ne bomo oči- tali ničesnr ne enemu ne druge mu. Toda fukti so tu, ki zahtevajo pojasnila! Kdor ' hoče naš list imeti, naj ga plača; kdor pa misli, da bo z zadrževanjem ali nničeva- njem »Straže« odvrnil naše ljudi od čita- nja, se bridko moti. Za danes prosimo vse L. naročnike, da pazijo strogo na vse one skozi kojih roke prihaja list do njih naj si bodo to že privatnikl ali uradniki in naj nam vsako nepravilnost nujno in natan- čno naznanijo. Za ncpravilnostl, ki se dogajajo v po- sameznih vaseh pri prostovoljno izbra- nem načinu dostavljanja Iista, ne more bi- ti uprava odgovoma. Vsaka vas naj tiredi to tako, kot naročniki spoznajo za bolj praktično in ceneje. Ce se ni obnesel eden način, naj poskusijo drugega. Nsrcčnina — cene glej v glavi-Iista ¦¦— naj se pošilja samo na: Uprava »Go- riške Straže«, Gorica. 4- Opozarjamo voiilce, da poteče po objavah generalnega civ. komisarijata rok za vložitev prošenj za opcijo dne 29. t. m. Vsi oni, ki niso tukaj pristojni, pač pa tu rojeni in pa oni, ki so tu pristojni, ne pa tukaj rojeni, iinajo vložiti prošnjo pri županstvu svojega bivališča, da se odlo- čijo za sprejetje italijanskega državljan- stva in na tej podlagi zaprosijo za vpis v volilne imenike: -\- Luka Svetec umrl. V Litiji pH Ljubljani je umri notar Luka Svetec, slo- venski pisatelj in politik. Dosegel je viso- ko siarost 95 Jet. Rojer? je bil dne 8. ok- tobni 1826 v Podgorju pri Karmiiku. Kot notar je shižboval najprej v Idriji. Pokoj- nik ima na knjiZevnem polju obilo zasl'tig- za slovenski narod. Födpiral |e- ilirsko gi- banje in veliko pripomogel k temu, da ' smo dobili Slovenci enoten pisnieni jezik.. Na politicntTn polju je zasledoval cilj na- s'ega narodnega združenja: ujedinjenje vseh Jugoslovenov v širjem pomenu. Do- cakal je, da so se njegove sanje uresni- čile. Za njim plaka razkosani slovenski narod in velika ujedinjena Jugoslavia. -f Stovesna zadušnica po t škofu An- tonu Dr. Mahniču pri St. Luciji ob Scčr. V sredo, dne 19. t. m. so praznovali č. ih pismenih nalogah; rok se iiazn;>ni kandidatoin ustmenim potom. — Vabijo ^! torej vsi prizadcti kandidati, ki so vlo- :'»i tozadcvne prošnje, bodisi na general- ni» °odisi na okrajne civ. komisarijate, da se z^lase čim preje z vsemi svojjiini do- «umenti jia podpisanem ravnateljstvu, da zamorejo položiti pred pismeno maturo Predpisane predizpite. Ravnateljstvo kr. arz. Kimnazije v Idriji. Provizorni rav- liatclj: Dr. Paulin. 1. r. '"- Razlaga novega volilnega zakona. v 'K-koliko diieli izide priročna knjijja o jiovein volilnein zakonu z razlago vred. Ker je sistem volilnega zakona za naše aezele nova stvar, opozarjamo posebno )*ix županstva in razuninikc, da pravo- ^asno naznanijo uredništvu »Straže», ko- 1'ko izvodov te knjige si žclijo, da se zna založništvo ravnati. Knjiga je aktualna. ker se bližajo volitve in bo vsak, ki sc za- nirna za politično življenje, rad posegel po njej. t + Učiteljsko društvo za Goriški okraj °f>de zborovalo v četrtek 3. fcbruarja, ob 10- predpoklne v Gorici, Via Municiplo št. j?» *. nadslropje. Pri zborovanju se razde- !'i° nakaznice za cenejšo nabavo obleke 111 obnvalo. . . "|- Družba sv. Ciriia in Metoda v ¦-Jubljani proda posestvo v Zapužah, vl. st. 230 kat. obč. Šturije obstojcče iz hiSc, 50sP"darskcga poslopja, njiv, travnikov 111 Kozda. Ponudbe naj se pošljejo vod- ?\Vu »Družbe sv. Ciriia in Mctoda« v Uubljani do 15. fcbruarja 1921. !. ~\~ Občni zbor čeb. društva za Go- nsko. V nisislu § 15 društvcnih pravil se öo vršil redni občni zbor čeb. društva ¦ nc,3- februarja t. 1. točno ob 9. uri pred- v°ne. Y Prostorih restavracije »Central« vJorici z naslednjim dnevniin rcdom: ]- i ozdrav predsednika. 2. Poročilo taj- ^Ka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predlog o rLzpustu društva in ustanovitvi čebelar- pe zadruge z omejenim jamstvoni za Ju- jUsko Benečijo. 5. Volitev načelstva. 6. r^redlogi in nasveti. NB. Ob nezadostni udeležbi društve- Y ov z ozirom na 4. točko dnevnega re- a^ se bo vršil pol ure kasnejo drug občni Jö°f, ki bo veijavno sklcpal o vscli toč- «aii dnevnega reda. — K obilni udeležbi VJ3udno vabi Odbor. + Društvenikora čeb. društva na '»anje. Ccbelarsko društvo za Ooriško •Jia v svoji zalogi še 400 kg sladkorja za rsh1Q čebe1' ki se razdeli med društve- "iKe po io L za en kg. V prvi vrsti pridc- šn^ poštev tisti čebelarji, ki niso pri prej- ;"J1 razdclitvi ničesar dobili in tisti, ki so |!V.eillalo dobili. Sladkor se bo delil v ško- Ui v Oorici dne 3. fcbruarja po občnem :•.. i^jCene iste kakor v Trstu. NAZNANILO. Podpisana tvrdka JOSSP ^ER^EVAWI v SoHci na StoSnem tr^U Št. 9 (desno) naznanja sl. občinstvu, da je došla velika izbera sivalnih strojev: Pf«jff, Original Victoria, Rast & Gasser, Gritzrier, Fen9x i, t. d.; dvokoles iz tovarne Puch, Waffen rath (orožna kolesa), T(C96ntv Stark itd.; raznih kmetijskih ströjev n. pr.: orala (plugi), sla- moreznice, vihske preše, tako tudi vseh vrst pušk in samokresov, ter posamezni deli k vsem tem strojem. Priporoča svojö lastno delavnico in po- pravljavnico v mehanični in puškarski stroki. Za tdčno in pošteno postrežbo in konku- ' renčne cene jamči. Josip KerŠevani mehanik in puškar GORfGA, stolni trg 9 (dgsno). ._____________^____ _________^___ P O D R U Ž N I C A Ljiibljansle Kreditne Banke y Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom," 9br««tij^ ^ir,^3 na knjižice po 4°|3. fla daijft* ddpoved vezane vloge po doLovoru. ^f^i !.. ä»fcW?3s«» vHrtkovrstnegä tujega denarja. ^nkazila v Jii^onhiviji i<> iiKv/.ipiinHtvo po düevuem kHrcn. Izvršuje vse v bfttiČEso stroko sp*dajoče posle n«jkulaotuejše. Uradne nre za občinstvo 8'^—12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Öospodarsfvo. O NAŠEM ZADRUŽNIŠTVU. Dado. - Naš vrii soboritelj v Istri, »Pučki prijatelj«, se veseli v zadnji stevil- ki, da smo sc tudi mi »makar nešto kasni- jc« pridružili njegovim težnjam o centra- lizaciji našega zadružriištva. Nc radi te riedoižne pripombe, ampak radi tega, kcr je splošiio ninenjc o Qoricanili, da smo lc mi in mi vsi proti centralizaciji, hočem u- gotoviti, da je prvi članek o tem predmc- tu izsel ravno iz naših vrst! Ze lansko lc- to 25. novembra je prinesel nas list članck zadrugarja D. F. D., ki je podal nckakc osnovne misli goriških krogov o stvar!. Tarn pravi: »Ni treba nam menda po- udarjati, kako liujno potrebno je, da se vse zadružno življenjc tekra ozcmlja po- toin višjih organizacij strne, da se v bo- dočc razvije po jasno začrtanih načrtili«. Clanku se pa takrat nista odzvala, ne Edi- nost, ne Pučki prijatelj, ker je vsc šc to- žarilo o in proti rapalski pogodbi. Pa Go- ričani nismo mirovali, v ožjih in širših krogih smo to zadevo razmotrivali in upamo, da smo tudi nekaj dosegli, poseb- no ker smo našli tudi v Trstu in Istri pn- pravljena tla. Mnenja so seveda različna — vsaka glava iina svojo pamet — pa mislim, da ne bo tako hudo kot v Livornu. Trdno sem prepričan, da bomo kmalu na- stopili boljc oboroženi in boljc pripravlje- ni proti nasprotnikom našcga zadružni- štva. O teli pa morda priliodnjič kaj več. —g Tržaška kmetiiska družba in Kmetijska vrtnarska zadruga v Trstu va- bita zastopnike vsch kmetijskih korpora- cij zasedenega ozcmlja na skupni sesta- nck v svrho združenja vsch omcnjcnih kmetijskih udru/xnj, ki se bo vršil dne 2. februarja t. l. ob 10. dop. v prostorili kon- sumnega društva pri Sv. Jakobu. —jy Izvoz in uvoz. Pcsamezne carinar- ne imajo zopet pravico dovoljevati izvoz semcnskih pogač za živinsko krmo iz- vzemši lanene in koruzne pogaoc, katerih izvc-z dovoljuje od slučaja do slučaja si-¦ nančno ministrstvc na podlagi rednih pro- šenj prizadetih izvoznikov. — Istotako smelo carinarnc dovoljcvati uvoz kakoT- šnihkoli oljnatih semen, lesenili razložnih hiš, železnih in pocinjenih jeklenih plošč. R O«1as, s katerim se znova razniašajo ve- Ijavni roki za plačevunje raznih neposrednih dav- kov kakor ttidi poslcdicc zancmarjanja rokov. V smislu zakona od 9. marca 1S70, drž. zak. š(. 2X se razKlaSa, da ]e sledeče davke plačati v - uaslednjih rokih: a) zemljarino v mesečnih obrokih in to prvcRa vsakcga mcscca naprej; b) liiSno-razredni kakor tudi hišnonajemni davek znnaj mesta Trsta v ineseenili obrokih in to prveRa vsakeRa meseca naprej; v mestu Tr- stti in okolici pa sc mora plaCati hišno-najem- ni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in !. decembra; c) 5% davščino od his davka prostih radi zi- tianja je plaeati v onih rokih kakor hišno-na- iemni davek t. j. v Trstu in okolici I. marca, J. junija, 1. septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvoRa vsakerca meseca naprej; cl) občo pridobarino je placati za vsako četrt- letje naprej 1. jannarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Istotako trcba plačati pridobarino od javnemu i*olav:anjii računov podvrženih podjetij v štirih enakili 1. jannarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočili obrokih; e) v kolikor se rentni davek ne plača na način označen v § 133 zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. 5t. 220 t. j. potom odbitka, trcba Ka je poravnati v dveh cnakih l. junija tcr 1. de- cembra dospcvajočih obrokih; 0 dohodarino je plačati s prldržkom določcb § 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. st. 220, oziroma cesarske naredbe od 8. julija 1898, drž. zak. St. 120, v dveh enakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki iz- plačujcjo dohodke omenjene v §§ 167 ter 168 Eorniega zakona, ako isti niso zßolj spremen- ijivi, odtcRiiiti prejemkom od teh dohodkov predptsano doliotlartno in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletro prijavi. Odbitki sc opravljajo v istili la/.inernih obrokih, kakor izplačevanje piejemkov; x) vse vojne dokladc je v I.u'ati v smislu § 3 ce- sarske naredbe od 28. avsusta 1916, drž. zak. St. 280, ohenem z rednim davkom; h) vojno dobičkarino je vp!;u";rti v smislu § 17 cesarske naredbe od 16. aprila 1916, dr/.. zak. 5t 103, vselej v dveh ümikili obrokih, od ka- terih prvi spade M) dni po dostavi plačilncga naloRa, drusi po proteku nadaljnih 5est mc- seeev. Kedor navedenih ücposrednih davkov ne plača nojpozneje v \A <\vn.\\ po preteku roka, do- toctmcRa za poravn>n;o vsakeRa teh davkov, je dofr.an plačati zamudne obresti, če prescRa posa- rnc/.ui redni davek za vsc leto 100 lir. Zamudne obresti se računajo od dneva slede- čcRa roku za vplačanje do dne plačila, tako da pride po 1 3^o st. na vsakih 100 lir vsak dan, kar sc z dolžnim davkoirt^ vred izterja. Dolžni davek je vplačati na pristojnem dav- čnem uradu. Slednjič se opozarja plačevalce Sc na sledečo določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. st. 23: »Če hi se 0b začctku novega davčnega lc- ta šc ne bil mosel dolžni davek za to leto posam- nim davkoplačevalcem stalno predpisati, sc davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku pred- pisanem za pretcklo davčno leto, dokler se ne od- merijo novi davki, v katerc je potem všteti >.c 1z- vrsena plačila«. TRST, 1. Januarja 1921. Naraestnik predsednäka in flnančni raviiatelj za Juliisko Benečiio YIDULICH. Pozor! Trtnica PIPAN v Preserjah pri Ko- mnu ima v razprodajo še nekaj tisoč trt cepljenk belih in črnih ter latnike. Cene po dogovoru. Dva jiiiptnii ileia iz Bilj v starosfi 25 let z nekaj prenio- ženjem želila se seznanili, v svrho takojšne ženitve, z gospodičnama ali vdovama iste starosü, z nekaj premoženjem. Ponudbe s sliko prvi pod: „Sreča", drugi pod: „Modrost" na upravo Msta. — — — fiiitsn Uuga mizar v SoSkanu izdeluje pohištvo (mobiljo) ter spre- jema naročila. Knjioarna Kat. Tisk. droStva :: GORICA :: MONTOVA HIŠA , Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin. Sloven- fcke leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Vclika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejernamo naročila pečatov. Trgov'ma v ulici Carducci 2. (^ostilna : -: >: pri „BELEM ZÄJCÜ" = v Oorici ¦ ' = ShajaliSče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrziimi in gorkinii je- dili ter z izvrstnim vipavcem, bricem in s črnino. ~~ Za obilen obisk se priporoča JOS. MOLAR, restavrater. Trgovina s Crevui ii Qsnjetn na drobno in debelo z vsemi črevljarskimi potrebščinami, Sprejema se naročila in poprave. Pelikan in Beltram Zalog 103 pri Tolminu. Trpvina i le^tvinami STANKO RUSTJA : se je preselila ----- !Z TRÄVNIKA NA KORENJ. (v hiSo pod „KMEČKO BANKO). MmM 3P abčfnstou. Pripopoia SB ebčinstVD. Pohištvo (mobilja). Oprava za eno jedilno sobo, dalje: politirane cmare z eno in dvenii vrati, predelne oinare, posteinjaki, politirane mizice, pisalne mize, stolice in ena sobna kredenca za buffet, je NA PRODAJ v Gorici, ul. Sv. Antona 22. Hiša popolnoma v dobrem stanu z več leti dobro upeljano in lepo urejeno trgovino mešanega blaga, na drobno in debelo, s prostornimi skladišči zelo pripravna tudi za vinsko zalogo, vse važne prometiie točke okupirane. torej konkurenca izključena, z plodonosuo mlekarno, dva tovorna auto tip Fiat 18 P in 18 BLR — za podjetnega trgovca krasna bodočnost — se proda s celim inventarjem eventuelno tudi brez njega. Tvrdka PODLOGAR & PETELIN Sv. Peter na Krasu. lepa prilika! Proda se hiša v Via Macello št. 27. V hiši se nahaja trgovina. Pogajanja istotam. Brata CEJ slikarja GORiCA, Via AiccÜ stev. 5 izvršujeta vsa slikarska dela ter s« priporočala slavnemu občinstvu. MfZAR -^m FRANC fWUSK Gorica, Tržafika cesta št. 1. j Usoja si naznaniti cenj. občinstvu v mesta ' in na deželi da sem na novo otvoril mi- zarsko delavnico z vsem v to stroko spa- dajočimi deli, kakor stavbinska dela, po- hištvo, i. t. d. V zalogi ima vedno na razpolago že izgo- tovljeno pohištvo lastnega izdelka. Za delo jamči. Cene zmerne. 8\ I*V ivy ¦ ya ; iosgodiHiiiJ le šik küt kuharica v reslavraciji ali gostilni. Ponudbe na upravo lisla. : ========================= GORIGA, uUcb Carducci 25 =-------- — se razprodaja dobro jedilno olje po Lip 8.50 liter Mr 2W nadalje v prav koukureučne eeno. -ij^ **$&& Pristne pšenične S. H. S. posevke, S. H. S. slanino, Am. šunke (pršute) in pleča, Bovški sir, sveže maslo, milo itd. Priporoča se to tvrdko naši cast, duhovščini, uČiteljstvu, krčmarjem in Slav. občinstvu v mestu in na deželi. Hlberti-Znidarsičeve panje natanČRo po meri izddlane na zahtevo tudi z mat. rešetkami razposilja i Cebelarsko podjetje Bn Pavletič ====- —¦ ..„„ MžREN pri Gorici. -------- — Trgovina dvokoles in šivalnih strojeT y "EJ) V T TP Ä f^% TT TS?* sodni izvedeneo Stolni trg 9. (levo) - QORIQA. priporoča svojo bogato zalogo, šivalnih strojev, dvokoles, kmetijskega orodja, yramofonov i. t. d, ter si dovoljuje opo-, zoriti si. občinstvo na velik dohod dvokolesj „PUCH" šivalnih strojev na izbero. Priporoča svojo mehanično delav- nico za najrazličnejša popravila. Zagotovlja točno in solfdno postrežbo Sflliftii iifltitil | PIT Največja za!cga vsakovrstnega *^i Pohišiva na sioriškem Domači in tuji izdelki! - Več sto posteljnjakov od 130 Lir naprej. =========== Za obilen obisk ae priporoča ! Ant. BreŠČak, Gorica Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica). j Cene te MunmTI