Leto XVI
Ravne na Koroškem, 15. junija 1979	Št.	11
IRAVNEI
Izdaja delavski svet Zele-j a žarne Ravne kot 14-dnevnlk\ v nakladi 5500 Izvodov
Ureja uredniški odbor: Jan- 's. ko Dežman, Vida Gregor,
Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik
Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk
Glasilo je po 7. točki 1. odst.
36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
BREZ DEVIZ NI JEKLA
Osnovna resnica jeklarstva je, da brez legur in starega železa ni jekla. Še posebej smo od legur odvisni v naši železarni, ker proizvajamo predvsem različne vrste plemenitih jekel. Ferolegure in del starega železa moramo uvažati. Za to potrebujemo devize, a teh ne more-
mo dobiti drugače, kakor da naše izdelke izvozimo.
Zadnje čase se nam je nabralo nekaj neprijetnih resnic:
— zaostajamo pri izpolnjevanju plana izvoza;
— le izvoz nam omogoča pravico do večje vsote potrebnih deviz;
— samo izvoz nam bo zagotovil oskrbo z reprodukcijskim materialom in s tem nemoteno poslovanje;
— izvažati je treba tako na območje konvertibilnih valut kot tudi na območje kliringa.
Posebna komisija v železarni zdaj odbira, da uvažamo samo tisto, kar je res najbolj nujno za poslovanje, manj nujna naročila pa odklanja.
Položaj nam je jasen:
tisti tozdi, ki več izvažajo, vlagajo pri tem posebne napore, zato jih je treba ustrezno spodbujati (stimulirati), vsa delovna organizacija pa jim mora pomagati.
Da bomo pri tem uspešni, moramo osvežiti (ali na novo osvojiti) nekaj temeljnih dej-
stev. Prvo je, da so tozdi povezani v proizvodno verigo, katere začetek je topilnica. Ta brez deviz ne more nabaviti življenjsko potrebnih legur. In če topilnica ne proizvaja jekla, drugi tozdi nimajo česa predelovati in obdelovati.
Druga resnica je, da je kdaj res laže in hitreje kaj prodati na domačem trgu, vendar je izključna usmeritev k naročilom, ki »bolj nesejo«, lahko tudi bumerang, in sicer takoj, ko gre na škodo izvoza, torej deviz, torej nujno potrebnega reproma-teriala.
Ob doslednem upoštevanju teh zakonitosti in trdni proizvodno — poslovni samodisciplini pa vendar ni bojazni za nadaljnjo poslovno uspešnost.
Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu
Kakršno vreme, taka proizvodnja — najbolj velja za pretekli mesec. Z upanjem, da se bodo dobri rezultati iz februarja in marca še stopnjevali, na žalost ni bilo nič. Res je, da je bilo tudi manj delovnih dni kot v marcu, vendar proizvodni rezultati na splošno niso povsem zadovoljivi. Najboljši dokaz za to je, da so celo nekaj slabši v primerjavi s proizvodnimi rezultati aprila v preteklem letu. Sorazmerno zelo dober rezultat je bil pa dosežen pri izvozu, saj je bil mesečni količinski načrt, kar se le redko zgodi, izdatno presežen. Poprečno načrtovana vrednost mesečnega izvoza je bila nekaj slabša, vendar pa skoraj dosežena. Letošnja vrednost izvoza je za več kot 10 ®/o višja, kot je bila dosežena ob koncu aprila lani in v aprilu za okoli 9 °/o višja, kot je bila dosežena marca.
Proizvodnja surovega železa je bila dosežena 100°/o. Elektro plavž v Železarni Store je izpolnil 120 °/o poprečnega mesečnega načrta, slabše pa je šlo jeseniškim plav-žarjem, kjer daje revnejši vsip domače rude poleg drugih obratovalnih težav tudi nižjo proizvodnjo.
Proizvodnja surovega jekla je bila nižja kot marca in je zaosta-
la za okoli 3260 ton za poprečnim mesečnim načrtom. Podatek kaže, da bi bilo z novo električno pečjo v Štorah tako proizvodnjo prav lahko doseči, in če bi nova peč obratovala letos vsaj 6 mesecev do kraja letošnjega leta, tudi še nadoknaditi. Na Jesenicah so dosegli 99 °/o mesečnega načrta in v tem SM jekla 102 °/o ter elektro jekla 95 ®/o. Elektro jeklarna Železarne Ravne je delala dobro in izvršila 102 °/o načrtovane proizvodnje. Letošnja proizvodnja ravenske jeklarne je že za okoli 800 ton večja, kot je bila po prvih štirih mesecih lani.
Blagovna proizvodnja je bila aprila kar 5400 ton manjša kot prejšnji mesec. V železarnah je bila blagovna proizvodnja 5°/o pod planom, pri predelovalcih žice pa 7%. Velik del zaostanka v železarnah lahko pripišemo velikemu popravilu v valjarni debele pločevine v Železarni Jesenice, saj so izvršili le 61 °/o poprečno mesečno načrtovane proizvodnje oziroma je zaostanek znesel 4820 ton. Popravilo je bilo pa izvršeno v načrtovanem roku in bo ob normalnem delu postopno ta zaostanek izravnan. Pomembnejši zaostanki so nastali še pri proizvodnji sivega in posebnega surovega (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
železa za prodajo v Železarni Store, kjer je izvršitev 50®/o, ter pri valjanih polizdelkih v Železarni Ravne, kjer je bila tudi mesečna izvršitev le 64%>. Zelo dobri so bili doseženi proizvodni rezultati v drugi stopnji predelave, to je v hladni predelavi. V jeklovlekih vseh treh železarn so pomembno presegli mesečni načrt, tako da je skupen rezultat 106 °/o. Vlečene žice je bilo izdelane 10% nad poprečnim mesečnim načrtom. V hladnih valjarnah Železarne Jesenice so proizvedli nekaj 100 ton sicer manj kot marca, vendar še vedno 3 % več, kot znaša mesečni načrt. Do proizvodnje finalnih izdelkov je bilo vse v redu. Tudi proizvodnja strojev in strojnih delov Železarne Ravne je bila dobra in znaša 108 % mesečnega načrta. Proizvodnja vzmeti je bila 102%, vsi drugi proizvodi finali-zacije pa zaostajajo izdatno in med temi tudi traktorji, pri katerih je bila mesečna rešitev plana le 79%. Zopet imamo za seboj mesec, v katerem poleg tega, da niso bili doseženi dobri proizvodni rezultati, zaostanki nastopajo pri proizvodnji več vrednih finalnih izdelkov, kar se še posebno neugodno odraža na vrednost prodaje.
V železarnah je bila izvršitev mesečnega načrta blagovne proizvodnje: v Železarni Jesenice 91 %, v Železarni Ravne 106 in v Železarni Štore 96 %.
Pri predelovalcih žice so mesečni načrt proizvodnje dosegli: v Plamenu 97%, v Verigi 105%, v Tovilu 106®/» in v Žični 74%.
V Žični so imeli okvaro in daljši zastoj na stroju za proizvodnjo armaturnih mrež, zato je nastal tudi velik zaostanek za mesečnim načrtom proizvodnje. Skupna izvršitev za sozd SŽ je znašala 94%. Kaj je pravzaprav povzročilo sorazmerno slabe rezultate? Poleg manjših in večjih okvar, ki se že normalno pojavljajo, je praktično v vseh delovnih organizacijah naj večji problem — delovna sila. Čezmerna odsotnost z dela povzroča resne težave v proizvodnji. Ne samo težave, tudi neposredni izpad proizvodnje, ki je včasih ni več mogoče nadoknaditi. Razumljivo ima izdaten vpliv tudi število delovnih oziroma prazničnih dni.
Že v uvodu je bil omenjen izjemno dober rezultat izvoza. Da je bila v aprilu izvožena količina izdelkov kar okoli 2900 ton večja kot marca, že nekaj velja. Koli-
činski obseg izvoza so dosegli v železarnah 129 %, predvsem po zaslugi Železarne Štore, kjer so izvozili 2600 ton več ali trikrat več, kot znaša poprečni mesečni količinski načrt. V Železarni Jesenice so izvozili praktično načrtovano količino, v Železarni Ravne pa 45 %. Vrednost izvožene robe je dala izvršitev: v Železarni Jesenice 101 %, v Železarni Ravne 46 % in v Železarni Štore 153 %. Poprečna cena izvoza Železarne Štore seveda ni mogla pokriti zaostanka v vrednosti Železarne Ravne, tako da je skupna vrednostna izvršitev 98 %. Vrednost prodanega blaga v aprilu zopet ni na ravni mesečno načrtovanih zneskov. Skupna vrednost za železarne je bila 91 %, od tega: v Železarni Jesenice 90%, v Ze-
1.	Obramba in družbena samozaščita naj postaneta množična aktivnost
V tej aktivnosti moramo izhajati iz prepričanja, da je učinkovitost varovanja, zaščite in obrambe naših vrednosti in pridobitev odvisna predvsem od socialistične patriotične zavesti in politične volje ljudstva. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se morata zato razvijati na množičnem temelju. Njuna množičnost izhaja iz naše družbenopolitične ureditve ter iz izkušenj pretekle oborožene revolucije.
Zastaviti moramo vse moči, da se bo uveljavila aktivnost delovnih ljudi in občanov, združenih v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Tako uveljavljena obrambna in samozaščitna aktivnost bo morala biti usmerjena v okviru SZDL, v organizacijah združenega dela pa v okviru sindikalnih organizacij. Pri tem bo potrebno posvetiti posebno pozornost in odgovornost varstvu ter obrambi svobode, revolucionarnih pridobitev in nadaljnjega razvoja. Nenehno bo potrebno skrbeti za idejno in akcijsko enotnost vseh družbenih dejavnikov v ob-
lezarni Ravne 95 % in v Železarni Štore 90 %. Boljšo eksterno realizacijo so dosegli predelovalci žice: Plamen — 115%, Tovil — 102 %, Veriga — 87 % in Žična — 198 %.
Pri tem, ko razen v Verigi ostali predelovalci presegajo tudi zbirno, za štiri mesece načrtovano vrednost prodaje, se je zaostanek v železarnah seveda povečal. Z lanskim letom realizacija skoraj da ni primerljiva in jo v vseh DO daleč presegajo, tako da je skupno po štirih mesecih izvrševanja letošnjega gospodarskega načrta za 30% višja, kot je bila ob koncu aprila lani.
Kaj naj bi rekli ob koncu poročila za mesec april? Upajmo, da bo v maju bolje.
Milan Marolt, dipl. inž.
rambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti. Neposredno bo potrebno tudi delovati v procesu odločanja in vodenja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter misliti na vse razmere, zlasti najtežje, vojne, ko naj obstoječi družbenopolitični sistem še naprej neprekinjeno deluje.
Pobudniki in mobilizatorji najrazličnejših oblik odpora in zaščite morajo biti osnovne organizacije SZDL ob sodelovanju vseh ostalih družbenopolitičnih dejavnikov, ki se morajo za to akcijo prej ustrezno pripraviti in usposobiti. Pri tem bodo morali v vseh sredinah upoštevati konkretne razmere in na tej podlagi izvajati akcije ter preprečevati šablonsko in papirnato sprejemanje ter izvajanje programov in nalog. Še posebej bodo morali skrbeti za vključevanje in usposabljanje žensk v obrambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti ter za dosledno uveljavljanje njihove enakopravnosti v izpolnjevanju teh ustavnih pravic in dolžnosti.
2.	Obrambne priprave in družbena samozaščita morajo biti sestavina samoupravljanja
Naše delovanje mora biti naravnano tako, da se bosta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita razvijali kot samoupravno zasnovan sistem obrambe in zaščite in kot sestavina samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Vsi delovni ljudje in občani odločajo o življenjskih in delovnih pogojih ter rezultatih dela, hkrati pa tudi o svoji obrambi in varovanju. Zato se moramo zavzemati in delovati tako:
— da bodo nosilci obrambnih priprav in samozaščitne aktivnosti delovni ljudje in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih v najbolj neposrednih delovnih in življenjskih okoljih,
— da bodo delovni ljudje in občani na svojih zborih, v samoupravnih organih in v delegatskih skupščinah odločali tudi o vprašanjih obrambe, zaščite in varnosti in
— da bodo obrambne priprave in samozaščitne aktivnosti ter ukrepi vgrajeni tudi v naše plane družbenega in gospodarskega razvoja samoupravnih in širših družbenopolitičnih skupnosti ter v njihove samoupravne sporazume oziroma dogovore o temeljih družbenega plana.
3. Usposabljanje za obrambo in družbeno samozaščito naj bo del družbenopolitične aktivnosti, vzgoje in izobraževanja
Spodbujati in organizirati bomo morali takšno obrambno in samozaščitno usposabljanje, ki bo izhajalo iz potreb združenega dela in interesov temeljnih samoupravnih skupnosti ter upoštevalo splošne družbene cilje. Tako naj postane del vsakdanje družbenopolitične aktivnosti ter splošnega družbenega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja.
Zavzeti se bomo morali za uresničitev celovitega sistema samozaščitnega in obrambnega usposabljanja, ki naj vključuje vse delovne ljudi in občane, predvsem pa mladino v vzgojno izobraževalnem procesu. Tega se morajo zavedati vsi odgovorni družbeni dejavniki. S tako akcijo bomo vzporedno tudi krepili vlogo socialistične zveze kot pobudnice in usklajevalke množičnega usposabljanja in pripravljanja ljudstva za aktivno udeležbo v obrambni in samozaščitni aktivnosti.
Obvladovanje vojaških veščin za obrambo in samozaščito moramo postaviti in izvajati tako, da bo spodbujalo obrambno zavest in varnostno kulturo pri vseh delovnih ljudeh in občanih.
4. Obrambna aktivnost naj zagotovi učinkovit odpor
Celotne obrambne priprave je treba zastaviti in uresničevati tako, da se bomo lahko zoperstavili morebitni agresiji z nezlomljivim odporom v vsakršnih vojnih razmerah. Jamstvo za učinkovit spopad je razvoj takšnega političnega obrambnega gibanja, ki bo v kritičnih, pa tudi najtežjih preizkušnjah ob najmanjših mogočih žrtvah zagotovilo naj večje možne vojaške rezultate. To mora biti enotna usmeritev predvsem vseh oblastnih, družbenopolitičnih, te-ritorialnopolitičnih in vojaških organov.
Obrambna aktivnost mora zato pomeniti dobro zasnovano in usklajeno mobilizacijo vseh političnih in materialnih sil ter sredstev, ki jih imamo v delovnem procesu in ki so partizanski ter materialni temelj odpora. V tem smislu bodo morali pristojni dejavniki skrbeti predvsem za nadaljnje opremljanje in usposabljanje oboroženih sil — jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, naša skrb pa bo zlasti v tem, da bomo civilno in narodno zaščito razvijali tako, da bosta zagotovili množičnost in učinkovitost odpora.
5. Samozaščitno aktivnost moramo vključiti v boj za uresničevanje samoupravnih interesov
Samozaščitna aktivnost mora posegati na vsa področja družbenega življenja in ustvarjanja. Skrb za varstvo samoupravne oblasti in interesov delovnih ljudi za zaščito materialnega temelja samoupravljanja in za varnost življenja mora biti stalna in učin-
Stojala
Obramba in družbena samozaščita - varovanje pridobitev revolucije
Na vaji
kovita. Postati mora sestavina samoupravnih pravic in dolžnosti. Prisotna mora biti pri vsakodnevnem delovanju sleherne samoupravne, družbene in državne ustanove.
Samoupravne in družbenopolitične skupnosti ter njihovi organi morajo prevzeti neposredno odgovornost za zaščito in zavarovanje življenjskih delovnih interesov občanov ter delovnih ljudi. Izhodišče za njihovo samozaščitno delovanje morata biti analiza varnostnih razmer v slehernem samoupravnem okolju in program zaščitnih ukrepov.
V vseh samoupravnih organih, skupščinah in družbenopolitičnih vodstvih ter organizacijah združenega dela bo potrebno celotno delo zastaviti tako, da se bo v teh sredinah predvsem izrazila odgovornost za zaščito tistih pravic in svoboščin delovnega človeka, ki izhajajo iz njegovega samoupravnega položaja. Na ta način mora postati samozaščitna aktivnost sestavni del boja za uresničevanje samoupravnih interesov v socialistični samoupravni demokraciji.
6.	Narodno zaščito moramo razvijati kot najširšo obliko vključevanja delovnih ljudi in občanov
V začetku tega leta je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije sprejel sklep o organiziranju in izvedbi vsesplošne družbene akcije »NIC NAS NE SME PRESENETITI«. Ta akcija ima predvsem politično mobilizacijski pomen, v kateri naj bi letos preverjali svojo obrambno in varnostno pripravljenost.
Ni slučajno, da smo se za tako akcijo odločili prav v tem letu. Ta akcija sovpada s 60-letnico ZKJ, sindikatov in SKOJ ter ima že zaradi tega svoj politični naglas. Zmotno je mišljenje mnogih, ko mislijo, da ima akcija le trenutni pomen in je omejena le na kratko časovno obdobje, v katerem naj bi samo odgovorni dejavniki pokazali na področju vsesplošne ljudske obrambe in družbene samozaščite neko večjo angažiranost in aktivnost — potem pa zopet vse »po starem«, kot da se ni nič zgodilo.
v obrambo in varovanje pridobitev revolucije
V krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela bomo morali vključevati v narodno zaščito, ki naj postane množični temelj obrambe in varovanja življenja, dela in samoupravljanja, najširši krog občanov in delovnih ljudi. Zato bo potrebno posvetiti naj večjo skrb usposabljanju narodne zaščite, ki mora zajeti vse delavce, kmete, študente in druge delovne ljudi in občane. Proces usposabljanja mora biti konkreten in načrten ter prilagojen vključevanju delovnih ljudi in občanov v izvajanje nalog narodne zaščite. Usposobiti jih bo treba ne samo za opravljanje posameznih nalog v zaščiti delovnega procesa in mirnega življenja, temveč tudi za širše poznavanje pridobitev, ki jih branimo in varujemo.
Odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela bodo morali biti na pobudo družbenopolitičnih organizacij nosilci pripravljanja in usposabljanja narodne zaščite.
R. K.
Ta akcija ima globlji in širši pomen. Okrepila naj bi moralnopolitične vrednote in zavest delovnih ljudi in občanov ter prispevala k nadaljnjemu poglabljanju in podružbljanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav zavoljo tega se v tej akciji naj ne bi izkazali s povečano aktivnostjo in delovanjem samo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štabi za teritorialno obrambo in štabi za civilno zaščito ter ustrezni občinski, medobčinski in republiški organi. Akcija, ki je že skoraj v vseh samoupravnih sredinah v polnem zamahu, mora brez izjeme zajeti prav vse delovne ljudi in občane — od cicibanov, pionirjev in mladincev do starejših, od nezaposlenih do zaposlenih, od žensk do moških, pa tudi upokojence, gospodinje in druge. Pri vključevanju v to akcijo naj ne bi bil izvzet noben samoupravni organ v naši republiki, nobena družbenopolitična in
družbena organizacija ter društvo, nobena interesna in kakršnakoli druga skupnost. Skratka — ta akcija velja prav za vse brez izjeme!
Glede na taka izhodišča te akcije mora biti težišče celotne aktivnosti v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Z drugimi besedami to pomeni, da mora delovni človek, kjer združuje svoje delo, in občan, kjer živi, samoupravno urejati tudi pravice in odgovornosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Zato mora ta akcija, ki bo dosegla svoj višek 29. in 30. septembra, ko bomo morali na vseh ravneh množično preizkusiti svojo obrambno in samozaščitno pripravljenost in usposobljenost, postati sestavni del našega vsakdanjega dela in življenja. Izboljša naj našo obrambno organiziranost in usposobljenost ter istočasno prispeva k odpravljanju vseh pomanjkljivosti.
V naši delovni organizaciji je za pripravo organiziranja in uspešne izvedbe akcije (s kratico »NNNP«) že določeno koordinacijsko telo v funkciji odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
Dnevni redi na sindikalnih sestankih v maju so bili precej različni. Obravnavali so neopravičene izostanke, nočno delo žena, samoupravne sporazume, brezplačno letovanje v Portorožu, težave ob prevozih na delo, gibanje OD v prvem četrtletju itn.
DOGOVORILI SO SE
V jeklo vleku je stanje takšno, da ni mogoče razporediti žen, kjer bi jim bilo omogočeno eno ali dvoizmensko delo, ker so ta delovna mesta neprimerna po težavnosti ali pa so nižje ovrednotena. Rešitev vidimo v nabavi novih strojev. Trenutno bo nočno delo žena še ostalo, si bomo pa prizadevali, da bi ga čimprej odpravili.
V strojih in delih: Iz republiškega sindikata smo dobili smernice, kako naj DO razpravlja o periodičnih obračunih. Lastne izkušnje nas učijo, da bo treba res natančno predelati in zagotoviti enostavne pokazalce za posamezne kvartale. V ta namen pa je nujno, da vsi člani IS OO dobijo gradivo, ki gre v razpravo med delavce, da bi lahko dali svoja mnenja in stališča na podlagi podatkov. Zal take prakse še nismo vajeni in so uspehi temu primerni. Sklenili smo, da bomo odslej vsa gradiva, ki zadevajo probleme delovnega človeka, temeljito proučili.
Govorili smo tudi o letovanju v Portorožu in ugotovili, da je cena dnevnega penziona kljub dobri hrani 155,00 din na člana ter ekonomska cena 258,00 din previsoka in se s tem ne strinjamo. Vprašanje: zakaj je v primerjavi
na ravni DO. Odbor je pripravil programe za aktivnosti v okviru te akcije, in sicer za:
— osnovne organizacije sindikata,
— odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in DS,
— odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito DO,
— štab civilne zaščite, s tem da vsi našteti dejavniki te programe po svoji iniciativi in potrebi še dopolnijo oziroma izpopolnijo.
V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih naj bi bili koordinatorji vseh teh aktivnosti odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Pa še nekaj. Podobna akcija, ki so jo organizirali v preteklem letu v sosednji republiki Hrvatski, je zelo dobro uspela. V njej sta sodelovali kar dve tretjini celotnega prebivalstva.
Nobenega razloga ni, da bi bila ta akcija pri nas slabša. Na nas je sedaj, da položimo izpit politične zavesti in samoupravne zrelosti ter tako prispevamo k nadaljnjemu izgrajevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
R. K.
z Bernardinom naša cena tako visoka?
Delavci v našem tozdu se že dalj časa pritožujejo glede vožnje na delo in obratno na relaciji Plesnik—Šmartno. Delavci morajo to pot vsak dan prepešačiti, sploh sedaj, ko so omejitve pri uporabi vozil. Bil je podan predlog, da se na tej relaciji uvede avtobus ob času odhoda in prihoda na delo.
Konstrukcijski biro. Pri prostovoljnem zbiranju prispevkov za potresno prizadeto območje je bil v našem tozdu precejšen odziv, saj je ta prispevek znašal 2690 dinarjev.
Dogovorili smo se, naj se periodični in zaključni računi obravnavajo tudi na delovnih skupinah, da bo delo na zborih potekalo lažje in hitreje.
Sklepi drugih OO sindikata so precej načelni, predvsem pa je zdaj tak čas, ko je veliko govora o piknikih in rekreaciji in najbrž nima smisla zabeležiti, kdaj se kdo rekreira in kdaj ima kdo piknik.	Z.	S.
IZREKI
Kar je težko, se hitro doseže, kar je nemogoče, zahteva malo več časa.
Nizozemski pregovor * * *
Znanje vodi k enotnosti, kakor neznanje vodi k nestrinjanju.
Šri Ramakrišna * * *
Sanje niso zmeraj potrjene z dogodki.
Homer
KAJ ŽELIMO DOSEČI Z AKCIJO »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«
Nepapirnato o delu sindikata
NAŠ INTERVJU:
Kaj dela mladinska organizacija
Letos je bilo v železarni in kraju toliko takih dogajanj, ki so terjala vključevanje mladine, da je kar prav, če zvemo, kako jim je šlo delo od rok. Seveda tudi zdaj ne počivajo, saj smo le stežka ujeli predsednika KS OO ZSMS železarne tov. Jožeta Juraka, da bi nam kaj povedal.
»V preteklih mesecih ste uresničevali s programom zastavljeno delo, pa veliko je bilo opraviti ob odhodu štafete in gotovo niste šli mimo samoupravnega dogajanja, ki je bilo v vseh teh mesecih pestro. Kako ocenjuješ delo mladine za to obdobje?«
»V glavnem smo izvršili večji del nalog, ki so bile načrtovane že v začetku leta. Vendar je res, da nam na nekaterih področjih delo ni šlo. Predvsem gre za idejno-
nekako stoji na mrtvi točki. Pri vseh takih zgrešenih kadrih pripravljamo spremembe v upanju, da bodo »novi« ljudje bolj zagnani in vestni. Toliko o delovanju koordinacijskega sveta. V osnovnih organizacijah tečejo stvari bolje. V redu izpolnjujejo program vse OO, razen nekaj tistih, kjer že leta ni mogoče spraviti mladine k aktivnosti. Mislim, da bi v takih TOZD morali svoje povedati mladini tudi člani ZK in sindikat. Ker na nivoju koordinacijskega sveta lahko govorimo večinoma le o splošnih zadevah, je zame najvažnejše, da dobro delajo osnovne organizacije. Tu nastajajo problemi in tu jih je treba tudi razrešiti. Kajpak je delo OO mnogokrat odvisno od odnosa, ki ga imata do nje ZK in sindikat. Cim-boljša je povezava med njimi, tem
pak, ko bodo akti zaživeli, čeprav vemo, da se glavno pokaže šele takrat.
Seveda pa je pred nami čas dopustov in to pomeni, da bo drugih aktivnosti vse tja do jeseni manj. Bo pa gotovo še kaj nepredvidenega, na kar je treba zmeraj računati.«
»Ste kaj razpravljali o kolektivnem vodenju pri mladini?«
»Seveda smo. Ugotovili smo probleme, kot so npr. kadri. Morali bi sestaviti močno skupino mladih, ki bi pripravljala razne akcije in gradiva. Napravili bomo poskus s petimi ali sedmimi ljudmi. Seveda pa ti ne bi imeli pravice odločanja v imenu osnovnih organizacij. Pozitivno je to, da bi na ta način usposobili spet nekaj več mladincev za delo v ZSM.«
»V marcu je izšla zadnja številka Mladega fužinarja. Je res, da je to le občasna priloga, vendar je nekako nerazumljivo zakaj tako dolg premor, ko je prej izhajal že kar vsakih štirinajst dni. Lahko to pojasniš?«
»Pri Mladem fužinarju imamo kadrovske probleme, tudi osnovne organizacije ne izpolnjujejo dogovora o rednem pošiljanju prispevkov. Bojan Lesjak, ki je zadnji čas urejal prilogo, je po odhodu štafete dejal, da v takih razmerah ne more delati. Časopis je res mnogo težje delati, kakor je videti na prvi pogled. Stvari se počasi urejajo in lahko rečem, da bomo kmalu spet brali Mladi fu-žinar.«
»Zdaj je čas, ko bodo v brigadah začeli vihteti krampe in lo-
pate. Se bo tega udeležil tudi kdo
naših?«
»V začetku junija bomo poslali v brigado jugoslovanskih železar-jev v Zenico dva mladinca in eno mladinko. Bo pa letos več lokalnih delovnih akcij v naši občini, kamor se bomo zanesljivo vključili. Pri izbiri brigadirjev so problemi, saj naj bi se akcij udeležili tisti, ki s svojim delom to zaslužijo, ravno takih pridnih pa v TOZD ne pustijo radi. Iz metalurških obratov že zelo dolgo ni nihče šel na akcijo, ker je ravno v poletnih mesecih pomanjkanje delovne sile, bilo pa bi upravičeno poslati koga iz teh obratov. Gotovo se bomo udeležili tudi republiških akcij, a za zdaj še ne vemo natančno, kje bo to.«
»Številčno najmočnejša mladinska organizacija v občini je železarska in zato mora gotovo biti v tesni zvezi z OK ZSMS. Kakšno je to sodelovanje?«
»Osebno mislim, da nas OK premalo informira o svojem delovanju, včasih zvem za kakšno dogajanje čisto slučajno. Delegatska pot obveščanja pa tudi še ni zadovoljiva. Obvestila o akcijah prihajajo največkrat zadnji hip. Zal, sodelovanje z OK ni tako, kot si ga zamišljamo.«
Toliko o uradnem delu pogovora, kasneje pa je predsednik mladine še malo »pojamral«, da je treba veliko presedeti na sestankih doma in na republiki in je zato prostega časa zelo malo. Ampak tako se dogaja vsem, ki imajo take in podobne funkcije.
Z. Strgar
Jože Jurak
politično usposabljanje mladih in družbenoekonomske odnose. Tako so izostali razni seminarji in predavanja. Nekaj je krivde v slabi organizaciji, še več pa v nezainteresiranosti mladih ravno za te reči, ki so po moji sodbi za samoupravljanje zelo pomembne. Saj ne moreš samoupravljati, če nimaš vsaj nekaj teoretičnega znanja. Res so nam pri tem načrte križale tudi nepredvidene akcije, ki jih je bilo treba nujno izvršiti. Vrzel bomo poskušali zapolniti v jeseni.
Težave so bile tudi pri kulturi, kjer nismo imeli najbolj srečne roke pri izbiri predsednika. Zal zaradi tega kulturno delovanje
Oskrba z jeklenimi odpadki za vložek pri proizvodnji visoko kvalitetnih jekel
večji so uspehi in obratno. Še zmeraj pa je tudi tako, da ni pri mladincih nobene prave iniciative. Če namreč predsednik ali sekretar slabo delata, tudi vsi drugi ne delajo, če pa sta ta dva zagnana, tudi drugi pokažejo voljo. Zelo veliko je bilo dela s štafeto, kjer mislim, da smo v primerjavi z drugimi (gimnazija, KS itn.) napravili največ.«
»Kaj pa je trenutno najbolj aktualno?«
»Enako kot pri ZK in sindikatu — da predelamo vse pravilnike in sporazume, ki izhajajo v Poročevalcih. Poskusili bomo stvari dopolnjevati, da ne bo prehudih na-
sedanje obdobje je za železarstvo na svetu in tudi pri nas obdobje dinamičnega tehnološkega razvoja in sprememb. Zadnjih 15 let je prineslo velika gibanja v strukturi deležev tehnoloških postopkov za proizvodnjo jekla. Daleč prevladujoč je kisikov postopek v konvertorjih. Veča se delež jekla, proizvedenega v električnih pečeh. Zaradi različnih vplivov na gospodarnost proizvodnje pa sorazmerno hitro opuščajo Siemens-Martinov postopek, ki je dajal okoli 100 let največji delež v svetovni proizvodnji jekla. V obdobju zadnjih 15 do 20 let so nastale tudi druge pomembne tehnološke spremembe, ki imajo pomemben vpliv na kvaliteto proizvedenega jekla, dobit in tudi proizvodnost. Te novosti so: neprekinjeno vlivanje, vakuumira-nje, dogotavljanje jekla v ponvah, električno pretaljevanje pod žlindro, avtomatizacija proizvodnih naprav, neprekinjene tehnološke linije itd. Vzporedno s tehnološkimi spremembami so se večale proizvodne naprave, ki s svojo proizvodnostjo spodrivajo zastarele, manjše proizvodne enote, ki jih posebno v obdobju zadnjih 3—1 let v obdobju krize na svetovnem tržišču jekla v zahodnih evropskih državah množično ustavljajo.
Istočasno s spremembami v tehnologiji in velikosti proizvodnih enot so se menjali in se še menjajo pogoji oskrbe z osnovnimi surovinami in energijo. Te spremembe so posledica nihanj tržnih pogojev prodaje jeklarskih proizvodov, vplivov, ki Jih prinašajo spremembe v tehnologiji, in seveda pogojev ter gibanj na svetovnem trgu surovin in energije.
Vložek, potreben za proizvodnjo jekla v jeklarskih postopkih, ima s svojo ceno najpomembnejši delež vpliva
na gospodarnost proizvodnje in ima važen, če ne odločujoč vpliv tudi na kakovost končnega izdelka. Kemična sestava in oblika vložka sta pomembna za tehnološki potek proizvodnje, za proizvodnost zaradi vpliva na trajanje proizvodnega postopka in na kemične ter s tem fizikalne in mehanske lastnosti končnih izdelkov.
Osnovni vložek za proizvodnjo surovega jekla je v glavnih sestavinah iz surovega železa in starega železa oziroma jeklenih odpadkov. Delež obeh navedenih sestavin je odvisen od uporabljenega osnovnega procesa proizvodnje jekla. Kisikovi konvertorski postopki uporabljajo za osnovni vložek tekoče belo surovo železo iz plavžev in redkeje iz elektro indukcijskih peči. Poraba starega železa je namenjena hlajenju šarže pred dogotovit-vijo. Običajna potreba starega železa je 25 — do največ 35 •/• teže vložka, odvisno od kemične sestave surovega železa.
Pri SM postopku je bilo največ v rabi razmerje med surovim in starim železom okoli 55 : 45. V času nizke cene starega železa se je večal tudi njegov delež v vložku, če je bil jekleni odpadek seveda na razpolago. Postopek je možen tudi do 100 •/* uporabe jeklenega odpadka.
Pri proizvodnji jekla v električnih pečeh je delež starega železa najvišji in običajno znaša od 85 do 96 'It. Delež surovega železa je možno tudi povečati in je znana uporaba tekočega surovega železa do 40 •/». V nekaterih postopkih in pri nekaterih kvalitetah je potrebno vložiti tudi samo staro železo ali še bolje rečeno — čim bolj čiste jeklene odpadke. Skrajni primer so jekla, kjer služi kot pretežni vložek sestava raznih železovih zlitin in
drugih legirnih elementov, kadar proizvajajo posebno visoko legirana jekla in imajo jekleni odpadki le manjši delež.
V preteklem 1978. letu je bil v jugoslovanski proizvodnji jekla, ki je znašala 3,4 mio ton, delež SM jekla 43 •/», konvertorskega jekla 31 */o in jekla iz električnih peči 26 •/<>. Za letošnje leto načrtujejo, da bo letna proizvodnja prvič presegla 4 mio ton. V 1979 naj bi bilo v skupni proizvodnji največ konvertorskega jekla z deležem 37,9 °/», delež SM jekla načrtujejo s 36,6 Vo in elektro jekla 25,5 •/•. Delež elektro jekla se v celotni proizvodnji sicer znižuje, dejansko se bo pa količina povečala. Z novo zgrajenimi električnimi obločnimi pečmi v jugoslovanskih železarnah lahko pričakujemo, da se bo 1980. leta dvignila proizvodnja jekla vsaj za 300.000 ton. 1980. leto bo zadnje leto sedanjega srednjeročnega razvojnega obdobja. Po razpoložljivih možnostih uporabe zmogljivosti v jugoslovanskih jeklarnah bi morala prihodnje leto znašati jugoslovanska proizvodnja jekla nekaj več kot 5 mio ton. V Slovenskih železarnah imamo dva osnovna načina proizvodnje surovega jekla: SM postopek in proizvodnjo v električnih pečeh. Leta 1978 je bil delež elektro jekla že 55,6 •/<>, v letošnjem, 1979. letu, je načrtovan delež elektro jekla nad 60 */o in v obdobju po letu 1980 naj bi postopno prešli v celoti na proizvodnjo elektro jekla. Problem vložka spremlja jugoslovansko železarstvo že vrsto let in je jekleni odpadek gotovo eno temeljnih vprašanj nadaljnjih možnosti razvoja. Na domačem, jugoslovanskem področju, zberejo premalo starega železa, da bi lahko pokrili
Tabela 1
vse potrebe in je uvoz starega železa že leta nazaj pomembna postavka v jugoslovanski devizni bilanci.
Če je problem starega železa že sedaj prisoten v jugoslovanskem železarstvu, bo toliko bolj ob dinamični rasti proizvodnje v letošnjem in naslednjem letu. Obravnavano vprašanje je skupen problem jugoslovanskih železarn in le v tem okviru je treba obravnavati tudi vprašanje vložka za slovenske jeklarne.
Problem vložka za proizvodnjo kvalitetnih jekel je vezan s tako visokim deležem na proizvodnjo v električnih pečeh, da ostale postopke lahko pri njegovi obravnavi zanemarimo. Vprašanje je pa treba upoštevati kot količinski in kvalitetni problem predvsem pri proizvodnji elektro jekla, ker pri konvertorskem jeklu problem nečistoč iz jeklenih odpadkov skoraj ne more vplivati na končno kvaliteto jekla oziroma se je tem negativnim vplivom možno veliko lažje ogniti.
Kot že rečeno, domače zbiranje jeklenih odpadkov ne pokriva sedanjih potreb vložka. Pregled za zadnjih 10 let kaže, da je vsako leto delež uvoženih jeklenih odpadkov med 20 do 28 #/o količine starega železa, potrebnega za vložek pri proizvodnji jekla. Če ne upoštevamo skrajnih podatkov za potrebo iz domačega zbiranja in uvoza, kar je podvrženo tudi gibanju cen, potem lahko kot normalni odnos upoštevamo, da je bila poprečna specifična poraba jeklenih odpadkov za proizvodnjo jekla v jugoslovanskih železarnah med 510 do 530 kg na tono. V tej porabi za 48 do 52 •/• lastnih odpadkov, 24 do 26 •/• iz domačega zbiranja in 25 do 28 #/o iz uvoza.
Pregled gibanja deležev jeklenega odpadka po viru nabave in specifična poraba
Leto	Lastni odpadek	Domače zbiranje	Uvoz*	Poraba v kg/t proizvodnje jekla
1970	48	31	19	510
1971	53	21	26	462
1972	54	19	27	469
1973	52	17	31	426
1974	49	21	30	526
1975	47	26	25	507
1976	50	24	26	553
1977	48	26	26	536
* Upoštevane	so tudi dobave	razreza ladij	iz uvoza.	
železa v vložku, vendar pri omejenem delu kvalitet in v omejeni količini. Vse druge rešitve so vezane v celoti ali pretežno na uvoz. Od tega je prva in najenostavnejša rešitev nakup čistega vložka iz uvoza.
Druga rešitev je uporaba železove gobe, pri čemer je ekonomsko gotovo najugodnejša pot dolgoročna pogodba za pokrivanje potreb iz uvoza od proizvajalca, ki nudi železovo gobo s čim manj neželenimi spremljevalci.
Tretja, ekonomsko vprašljiva pot je lastna proizvodnja železove gobe na osnovi uvozne čiste rude z domačimi reducenti. Vprašanje izbire reducenta, ki bi bil na razpolago v zadostnih količinah in ob sprejemljivi ceni, je še docela odprto. Praktično rešitev bo treba iskati v izkoriščanju vseh domačih možnosti in kot dopolnilo — reševanje z uvozom.
Trenutno je na razpolago na svetovnem trgu tudi železova goba, pretežno v obliki metaliziranih peletov. V času nizke cene starega železa so ustavljali nekatere komaj zgrajene zmogljivosti za proizvodnjo železove gobe. Zaradi visoke porabe energije in reducenta, realno 3 do 3,5 Gcal za proizvedeno tono, je cena železove gobe močno odvisna od gibanja cen goriv in redu-centov. Prognozerji so pred petimi leti napovedovali, da bo že leta 1980 znašala svetovna proizvodnja železove gobe 64 mio ton. Čeprav je zgrajeno že veliko naprav ter je vrsta novih
Tabela 2
naprav v gradnji in projektiranju, prihodnje leto, kot kaže, svetovna proizvodnja ne bo presegla 30 mio ton.
V jugoslovanskih železarnah bo verjetno v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 in še kako leto čez problem oskrbe s starim železom najbolj pereč, predvsem pa problem zagotovitve čistega vložka za visoko kvalitetna jekla. To je obdobje, v katerem se bodo nove zmogljivosti kon-vertorskih jeklarn šele gradile in se bo uvajala proizvodnja v že zgrajenih konvertorskih jeklarnah do polne uporabe kapacitet.
Proizvodnja elektro jekla se bo podvojila v Jadranski železarni Split, več kot podvojila v Železarni »Boris Kidrič« v Nikšiču, v projektiranju je nova električna obločna peč v Železarni Zenica in nekaj jeklenih odpadkov bodo porabili tudi v jeklarni, ki je v gradnji pri FENI — Kavadarci, kjer bo osnovna proizvodnja fero-nikelj.
Slovenske železarne naj bi še pred letom 1985 dosegle že od 1962. leta v dolgoročni projekciji planiranih 1 mio ton jekla. Da bi imeli lažjo predstavo o izračunu potrebnih količin starega železa za predvideno proizvodnjo jekla, so v tabeli 2 podatki o specifični porabi jeklenih odpadkov v jugoslovanskih jeklarnah po tehnoloških postopkih za leta po 1970 v kg za proizvedeno tono jekla.
Postopek	1971	1972	1973	1974	1975	1976	1977
SM	412	372	366	380	386	381	445
Elektro	966	888	980	982	979	979	983
Konvertorski	356	375	371	434	459	374	244
Pustimo ob strani vzroke za sorazmerno velike razlike po letih. Pri konvertorskem postopku je visoka poraba zaradi specifične tehnologije in pogojev v Železarni Skopje. Ze v letu 1978 in naprej se bo poraba gibala v normalnih okvirih — okoli 300 kg za tono proizvedenega jekla. Za proizvodnjo SM jekla se ne bomo veliko zmotili,
pri proizvodnji 1 mio ton jekla na letno porabo 980.000 ton jeklenih odpadkov. Po tem izračunu bi morali nabaviti iz uvoza še 426.000 ton.
Številke, navedene v seštevku, so zaokrožene, kar ni ob problemu, ki ga hočemo prikazati in podčrtati, prav nič pomembno. Pomembno je to, da moramo za naš nadaljnji razvoj vpra-
Staro železo iz domačega zbiranja je slabo sortirano in slabo pripravljeno. Posebno moti, ker ni sortirano po kemični sestavi in je nečisto. S starim železom prihajajo v vložek nekontrolirane, neželene količine spremljajočih elementov, katerih med tehnološkim procesom proizvodnje jekla ni mogoče odstraniti, kot so: baker, antimon, kositer, arzen in drugi. Z nesortiranimi ali slabo sortiranimi jeklenimi odpadki prihajajo v vložek tudi nekateri elementi, ki jih za določene kvalitete namerno dodajamo, pri drugih so pa nezaželeni kot npr. mangan, krom, vanadij, molibden in drugi. Dobro pripravljen vložek z veliko nasipno težo, omogoča hitro zakladanje, kar ne samo da ima pozitiven vpliv na čas trajanja šarže in proizvodnost, temveč tudi na tehnološki potek in vrsto dejavnikov, ki vplivajo na gospodarnost in kvaliteto proizvodnje.
Iz uvoza je možno oskrbeti čist, sortiran in tudi po velikosti pripravljen vložek za najprimernejši način zakla-danja. To je najenostavnejša, najdražja in razen tega še devizna pot oskrbe s kvalitetnim vložkom.
Cene na svetovnem trgu starega železa se močno menjajo in se gibljejo vzporedno s tržnimi pogoji prodaje jeklarskih izdelkov. Leta 1973 je bila v začetku leta cena nizka — pod 50 dolarjev za tono za prvo kvaliteto. Do kraja leta 1973 se je ta cena dvignila nad 80 dolarjev za tono. Po nadaljnjih 5—6 mesecih je bila nad 130 dolarjev in ob koncu 1974 že okoli 180 dolarjev za tono. Po nastopu krize v trgovanju z jeklarskimi proizvodi je cena jeklenih odpadkov hitro padala in pristala v letu 1976 in 1977 zopet na nivoju okoli 50 dolarjev, dokler se v počasnem gibanju navzgor ni približala sredi leta 1978 zopet 90 dolarjem, kar strokovnjaki smatrajo, da je realna cena ali vrednost za prvorazredno, šaržirno staro železo na svetovnem trgu. Dvig cene v zadnjih mesecih, ko je prišla zopet na 100 dolarjev in dosegla do 130 dolarjev za tono, pripisujejo prej težkim vremenskim pogojem v pretekli zimi kot pa odrazu gibanj na svetovnem trgu z jeklarskimi izdelki. Tržišče se sicer blago popravlja, na visoko konjunkturo pa še v letu 1979
in tudi prihodnje leto nihče ne računa. V pričetku maja 1979 je cena prvi kvaliteti na ameriškem trgu zopet zdrknila pod 100 dolarjev za tono.
Napovedovalci razvoja železarstva v svetu so še leta 1974 ocenjevali, da bo znašala svetovna proizvodnja jekla leta 1980 okoli 915 mio ton, za kar bi bilo potrebno 490 mio ton jeklenih odpadkov. Od te količine bi lahko pokrili iz lastnih odpadkov 317 mio ton in iz zbiranja bi dobili še 167 mio ton. Takšna bilanca je pokazala že leta 1980 primanjkljaj 6 mio ton.
Za leto 1980 bi moral biti že velik optimist, da bi pričakoval večjo svetovno proizvodnjo surovega jekla kot 790 do največ 800 mio ton. Do leta 1985 se torej ni bati, da bi na svetovnem trgu jeklenih odpadkov nastal primanjkljaj, ki je bil napovedan že pravzaprav za sedanje obdobje. Težava je le v tem, da so potrebne za uvoz devize. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je težko dobiti tudi po kemični sestavi ustrezno in sortirano staro železo, ki je neposredno uporabno za vložek.
Za rešitev tega vprašanja je zopet več poti in možnosti. Dve možnosti imamo za domače zbiranje oziroma reševanje problema za dinarje.
Prvo je organizirano zbiranje kvalitetnih, čistih jeklenih odpadkov in tudi organizirano sortiranje v skladiščih starega železa pri zbiralcih in v železarnah. Druga možnost je dolgoročni dogovor o odkupu lastnih odpadkov pri proizvajalcu ali proizvajalcih konvertorskega jekla no ceni, ki se izplača za obe zainteresirani strani. Pri večini masovnih kvalitet nečistoče, ki jih prinaša delež 30 •/© starega železa, ne motijo. Razumljivo to ne velja za šarže, katerih odpadek bi se zbiral kot čist vložek za proizvodnjo tistih vrst jekla, kjer je za dosego želene kvalitete čist vložek prvi pogoj. Za sedanji in bližnji predvideni kvalitetni proizvodni program slovenskih jeklarn bi ob izboljšanju sortiranja tudi iz domačega zbiranja letna količina 200 do
250.000	ton čistega jeklenega odpadka verjetno kar zadostovala za potrebe slovenskih jeklarn.
Pri nekaterih kvalitetah je možna tudi višja udeležba čistega surovega
Amfore
če vzamemo v račun kar porabo 420 kg za tono jekla. Pri elektro jeklu je verjetno poraba 980 kg za tono jekla nizka, poprečno pa tudi za pogoje v slovenskih jeklarnah sprejemljiva za prihodnje, ko bo staro železo zopet dražje.
Pri širokem proizvodnem asortimentu Slovenskih železarn in sorazmerno velikem deležu večstopenjske predelave vzemimo v račun, da bo iz vsake proizvedene tone jekla nastalo 700 kg gotovih izdelkov. Pri enem milijonu ton jekla, da to 300.000 ton lastnih odpadkov letno.
Leta 1978 je prispevalo domače zbiranje za proizvodnjo jekla v slovenskih jeklarnah 160.000 ton jeklenih odpadkov. Predpostavimo, da se bo to zbiranje uspešno stopnjevalo še dve leti po 10 •/§ in nadaljnjih 7 •/• letno. Ce se bi to uresničilo, bi leta 1985 lahko dobili iz domačega zbiranja okoli 254.000 ton jeklenih odpadkov.
Lastnih 300.000 ton in iz zbiranja
254.000	ton da skupno 554.000 ton. Ob predpostavki, da bi bila vsa proizvodnja jekla slovenskih železarn iz električnih peči, potem moramo računati
šanje vložka upoštevati. Problem je zagotoviti zadostne količine in problem je zagotoviti kvaliteten vložek, da bi imeli zagotovljeno surovinsko osnovo za proizvodnjo zahtevnega kvalitetnega programa. Problem je treba rešiti, kar je naloga tehnologov in komercialistov. Problem je treba rešiti, ker sem prepričan, da je proizvodnja elektro jekla za slovenske železarne v prihodnjem razvojnem obdobju edina gospodarna sprejemljiva rešitev.
Milan Marolt, dipl. inž.
MODROST
Kadar vladar sam dela tisto, kar je prav, bo imel vpliv na ljudstvo, četudi ne bo izdajal uredb. Če pa sam ne dela tistega, kar je prav, mu nobena odredba ne bo koristila.
Konfucij
MNENJA DELAVCEV:
Par, nepar, draginja, dopusti
Smo v času, ko nekateri naši delavci že odhajajo na zasluženi dopust, drugi pa se nanj šele pripravljajo. Kako bomo letos letovali in kje? Kot kaže, nam vsaj vreme ne bi smelo delati prevelikih preglavic. Verjetno pa bomo marsikje slabe volje zaradi draginje, ki bo letos baje povsod prisotna ob jadranski obali. Težave bodo tudi zaradi prepovedane vožnje ob parnih — neparnih dnevih, ki nam dovoljujejo ali pa prepovedujejo vožnjo z našimi jeklenimi konjički.
Kako si letošnje dopustovanje sploh želimo in kje bomo lenarili ali tudi delali, in kaj o prepovedi vožnje nasploh menijo naši delavci, smo vprašali nekatere. Takole so povedali:
Janez Gorenšek, ekolog, DS KSZ:
»Za letošnje letovanje sem se prijavil prek razpisa oziroma ponudbe TOZD družbeni standard,
Janez Gorenšek
in sicer bom letoval v Tivtu v Črni gori. Za to obliko sem se odločil predvsem zato, ker je organiziran prevoz do kraja letovanja in s tem nimaš skrbi. Zaradi potresa v Črni gori verjetno z dopustom ne bo nič. Upam pa, da agencija ne bo odpovedala in mi bo organizirala letovanje v drugem kraju na podoben način.
Res je, da draginjo najbolj občutijo tisti z nižjimi osebnimi dohodki in večjo družino, saj si poleg stvari, potrebnih za življenje, težko še kaj drugega privoščijo. Marsikdo si težko privošči dopust, saj je danes veliko bolj potrebnih stvari, pa naj gre za gradnjo hiše, nakup avtomobila ali stanovanja. Je že tako, da si vsak želi najbolj to, za kar ima večji interes. Vsi vemo, da je lahko dopust drag ali poceni. Vse je odvisno od želje in možnosti. Zato mora tudi inženir ali tehnik varčevati. Seveda je odvisno tudi od tega, kaj si na dopustu želi privoščiti in
koliko bo za to potreboval denarja.
Kar pa se tiče brezplačnega letovanja v železarni, imam svoje mišljenje. Menim, da smo za brezplačno letovanje v železarni storili velik korak naprej, saj ima po sedanjih kriterijih možnost vsak delavec letovati brezplačno. Merila za brezplačno letovanje niso namenjena izključno socialno ogroženim delavcem, temveč vsem, ki imajo pogoje, od katerih prevladujejo delovna doba v železarni in posebni pogoji dela. Seveda pa je upoštevan tudi socialni položaj delavca ali delavke. Ravno pri tem brezplačnem letovanju se mora naša miselnost spremeniti, ker ni namenjeno samo socialno ogroženim oziroma tistim, ki si letovanja ne morejo privoščiti. Namenjeno je med drugim tudi zaslužnim delavcem. ki že dolgo delajo v železarni. Dosedanja praksa je pokazala, da so na letovanje hodili običajno le eni in isti delavci in ne tisti, ki bi si to najbolj zaslužili ali pa so bili resnično socialno ogroženi. Zaradi tega je bilo treba spremeniti kriterije brezplačnega letovanja, paziti pa moramo, da se to ne bo izjalovilo.
Odlok o prepovedi vožnje ob parnih oziroma neparnih dnevih povzroča precej hude krvi. saj marsikaterega voznika prizadene, predvsem pa tiste, ki morajo vsak dan voziti otroke v vrtce, in tiste, ki jim je uooraba avtomobila vsakdanja nujna obveznost. Sedaj si mora vsak, ki želi na donust z avtomobilom, to tudi pravočasno in pravilno planirati, da bo res potoval v dovoljenih dnevih. Mene sicer ne bo prizadelo, ker imam organiziran prevoz. Mislim pa, da bi za marsikaterega bili boljša rešitev bencinski boni, ker bi se vsak vozil takrat, ko je najbolj potrebno. Vidimo, da mislijo s tem zakonom resno, in nam ne preostane drugega, kakor da se nanj navadimo in ga osvojimo, kot smo že toliko drugih.«
Franc Poberžnik, vodja skupine za razvoj tehnologije TOZD RR:
»Zaradi gradnje hiše zadnji dve leti nisem imel daljšega organiziranega letovanja. Predvsem sem skupaj z družino med dopustom nabiral novih moči s krajšimi izleti v planine, predtem pa sem letoval v Karigadoru. Tja nameravamo tudi letos. Res pa je, da si ne more vsak privoščiti dragega dopusta ob morju. Ze leta nazaj je bilo vprašanje, ali lahko delavec letuje v kateremkoli hotelu. Danes tehta, ali lahko gre v naš počitniški dom ali kje kampira, saj je to še najbolj poceni letovanje. Draginja ob morju je iz leta v leto večja. Precej pred odhodom na dopust je treba dobro izračunati, kje bi najceneje letoval, da bi od dopusta tudi kaj imel.
Franc Poberžnik
Gotovo je prav, da gredo naši delavci tudi brezplačno na morje. Vprašanje je le, ali gredo najbolj upravičeni, tisti, ki imajo velike družine in nizke osebne dohodke, ali pa tisti, ki imajo dober zaslužek in so več let člani našega kolektiva. O tem bi morali razmisliti. Kljub temu, da že nekaj let delam v železarni, do danes še nisem bil na dopustu v našem počitniškem domu v Portorožu. Osebno sem bolj za spremembo letoviškega kraja. Zato menim, da bi železarna le morala kupiti več prikolic in jih razporediti ob naši prelepi obali.
Če smo se že odločili za varčevanje, je to nedvomno dobra poteza. Ali pa bo veljalo res za vse? Kako zakon v resnici upoštevamo in kdo ga ne, bo pokazal čas in analiza. Trenutno nimam avtomobila, zato tudi ne občutim po tej strani toliko te prepovedi. Občutim pa jo kot uporabnik lokalnih avtobusnih prevozov. Vse redne linije so ostale iste. Niti en avtobus ne pelje več, kot je prej, število potnikov pa se je povečalo. Zato menim, da bi Viator moral poskrbeti kljub povečanju potnikov za varno, predvsem pa udobno vožnjo.«
Ivan Jeromel, vodja montaže, TOZD pnevmatični stroji:
»Seveda je prav, da varčujemo z gorivom. Res pa je tudi, da so parni in neparni dnevi že nekaj časa ena najbolj aktualnih tem.
Ivan Jeromel
Ta novi zakon je skoraj vsakega pripravil do besede. Vsak ima na ta račun kaj povedati. Marsikaj je bilo napisanega in izrečenega. Podane so bile tudi druge možnosti varčevanja. Kdo bi si prej mislil, da bodo parne in neparne številke kdaj spremenile naš življenjski tok. Nisem prepričan, da je varčevanje, ki se naprej točno določi, smiselno in ekonomično. »Jutri moram na pot, ker ne morem prestaviti na drugi dan v tednu,« bo rekel eden, drugi pa: »Včeraj nisem smel z avtomobilom na potep, pa bom zato danes šel dvakrat.« Glavno, da je včeraj varčeval. Kako se bo obnašal na dan dovoljene vožnje, ni važno. Zato menim, da bi bilo bolj smotrno in kontrolirano varčevati le z boni.
2e nekaj let so ugodnosti dopustov, ki jih daje železarna, v dobro le tistim, ki se odločijo za letovanje na morju. Vse do danes smo v vseh razpravah o obliki pomoči vedno pozabili na sofinanciranje delavcev, ki se iz zdravstvenih razlogov morajo odločiti za letovanje v zdravilišču, kjer so cene znatno višje. Mislim, da bi moral sindikat tudi na tem področju narediti red. »Zdrav delavec — dobro opravljeno delo« — to naj imajo pred očmi. Če slišim besedo »brezplačno letovanje«, lahko po zdravi presoji takoj vključim socialno stanje delavca. Zato je treba tako letovanje nuditi najprej tistim, ki imajo nizke osebne dohodke, in tistim, ki so šibkega zdravja. Brezplačno letovanje pa naj ne bi bilo možno samo kje ob morju, ampak tudi v zdravilišču.«
Matevž Lorenci, TOZD jeklarna:
»Več kot deset let že delam v topilnici, kjer je dnevno močan hrup, visoka vročina in prašnost. Zato v našem obratu že nekaj ča-
Matevž Lorenci
sa nimamo dovolj delavcev. Prav zato je zelo težko dobiti dopust takrat, ko si to delavec želi. Z dopustom so težave tudi zaradi skupinskega dela. Hočem reči, da delavec, ki redno hodi vsa leta v službo ter želi izkoristiti svoj dopust, ga ne dobi, saj bi s tem v topilnici bilo še manj delavcev, tako da bi se proizvodnja zmanjšala.
Za letos sem se odločil, da ne pojdem na dopust na morje, saj mi to ne dopušča finančno stanje. Z družino bom šel za nekaj dni k staršem na kmetijo. Nekaj dni bomo tudi preživeli na izletih, da
se bom pošteno odpočil in nadihal svežega zraka. Vprašanje pa je, ali bom sploh dobil dopust v tistem času, ko ga bo imela žena. Ona ga namreč mora vzeti takrat, ko gredo vsi. Res pa je tudi, da si v našem tozdu dopusta ne moreš načrtovati, vsaj delavec ne.
Dobreh 15 let že delam na štiri izmene. Torej delam takrat, ko so drugi prosti, in spim takrat, ko drugi delajo. Naše nenormalno življenje je sedaj še bolj nenormalno naredil novi zakon o omejitvi vožnje z avtomobilom. Ni prav, da delovnemu človeku odvzamejo pravico vožnje takrat, ko bi se lahko vozil. Ze tako se zelo malo vozimo z avtomobilom, sedaj se bomo še manj. Kar poglejte: le malokatero soboto in nedeljo sem prost, pa še takrat ne bom smel z avtom na cesto. To je že preveč. Kaj res niso mogli varčevanja urediti z boni? Bolj poštena bi bila taka odločitev.«
Jože Jug, tesar, TOZD SGV:
»Ze leta ne morem razumeti naše turistične politike v železarni, da ne moremo vsi železarji letovati v počitniškem domu v Portorožu. Ne vem, zakaj ga ne uredijo. Leta samo govorijo, da ga bodo, pa iz tega ni nič. Le kako lahko druge delovne organizacije poskrbijo za udobno letovanje
Jože Jug
svojih delavcev? Samo mi v železarni se tako čudno obnašamo. No, kljub temu bom šel na dopust z družino na morje. Bom že našel kje v kampingu prostor. Hotel je za delavčev žep predrag, pa še dobro se ne počutiš v njem. Oba z ženo delava, pa kljub temu s težavo zbereva denar za dopust. V večjih težavah so delavci, ki sami zaslužijo. Tisti si res komaj lahko privoščijo dopust kje ob morju. Zato je že prav, da gredo brezplačno na morje tisti delavci, ki so socialno ogroženi in ki niso toliko upravičeni. To bi morali odpraviti.
Kako bom potoval na dopust, ko so določeni dnevi za vožnjo? Nekako bom že uredil. Pri tem me moti le to, da prepoved vožnje občutimo samo mi, Jugoslovani, za tujce pa ne velja. Kaj so oni drugačni od nas, ki tu delamo in živimo? Mi moramo dražje plačevati gorivo, tujci se povrh še ceneje vozijo. Taka odločitev,; ni poštena do nas Jugoslovanov. Ka-
Jože Fele
ko le morejo po vseh težkih vojnih letih dovoliti svobodo tistim, ki so nas v preteklosti zatirali?«
26 let dela
Težko si je predstavljati tako veliko tovarno, kot je naša, brez strokovne literature. Inženirjem in drugim strokovnjakom so knjige in revije potrebne, kakor delavcu stroj, zato beležimo prva naročila za tako literaturo že v začetku petdesetih let. Seveda so bile potrebe tedaj manjše kakor danes, tudi manj strokovnjakov, je pa bilo že tedaj v železarni z revijami vred 1000 knjižnih enot. Leta 1953 je kot prva knjižničarka začela delati Milka Kacl.
Pokojni Avgust Kuhar, ki je ustanovil in urejal Koroški fuži-nar, je bil takrat šef propagande, knjižnice in HTV. Kaclova se ni ukvarjala samo s knjigami, saj je bilo naročil bolj malo, je pa opravljala dela za vsa našteta področja.
Kakor je rasla železarna, je raslo število strokovnjakov in vzporedno tudi knjižni fond.
Po Kuharjevi smrti je leta 1964 postala knjižnica samostojna kakor tudi druge naštete službe. Nekako dve leti za tem se je preselila na OTK, kjer je vse do danes. Začelo se je sistematično delo v njej. Napravili so abecedni in decimalni katalog. Knjižni fond se je povečal na 10.000 (desettisoč) enot. V glavnem gre za strogo strokovno literaturo z različnih področij, od strojništva, elektrotehnike in metalurgije, do komerciale, energije, kemije itn. Zelo malo je knjig v slovenščini in zelo dosti v angleščini in nemščini. Precej je tudi ruskih, ki so zelo poceni. Ob tej literaturi so tudi vsi strokovni slovarji, pa nekaj splošnih enciklopedij.
In kaj pri vsem tem dela Milka Kacl?
Nihče ne bi mislil, koliko drobnih in zamudnih opravil terja delo v knjižnici. Vsako knjigo je treba posebej obdelati, preden jo dobi v roke naročnik in na mesec pride poprečno 45 knjig. Enako je z revijami, kopijami, potem so tu še računi in podobno. Knjiga v strokovni knjižnici nima obstanka in to je res ugodnost kakor nikjer
Jože Fele, kovač, TOZD kovačnica:
»Tudi jaz še nisem letoval v našem počitniškem domu v Portorožu, čeprav v železarni delam že dobrih deset let. Ni me sram povedati, da v življenju še nisem videl morja. Niti z družino nisem odpotoval na dopust. Da smo to področje zanemarjali, je bil vzrok v varčevanju. Najprej sem moral zgraditi hišo. Ta je sedaj že nared. Ves denar smo zbrali, tako da ni bilo treba vzeti kreditov. Prav zaradi gradnje hiše nismo šli kam na dopust. Ne vem, kako bo letos Vem, da nekateri delavci gredo na brezplačno letovanje. Za tako letovanje nisem nikoli zaprosil niti me ni kdo predlagal. Drugače pa preprost delavec bolj težko gre na dopust na morje. Vse manj bo takih, ki si še bodo lahko privoščili tako draginjo, kot je baje sedaj ob morju. Ne dosti na boljšem pa nismo niti doma. Tudi tu je vse postalo precej drago.«
F. Rotar
s knjigami
drugje, saj roka za vrnitev praktično ni. Le za revije je rok izposoje tri mesece. Gre bolj za evidenco, kje se knjige uporabljajo.
Ko pridejo mladi strokovnjaki v železarno, sprva še pogosto hodijo v knjižnico, potem pa, ko vidijo, da je skoraj vse zunaj, nimajo več po kaj prihajati. Brskanje po slovarjih pa je taka reč, ki je dovoljena le v bralnici.
Zelo veliko je dela s kopijami. Naročnik samo označi številko želene kopije, Kaclova pa potem to poišče v reviji, odnese v ko-pirnico, vpiše in pošlje v vložišče. Lani je bilo takih kopij 7000. Potem je tu še medknjižnična izposoja, ki seže razen po Sloveniji in
Milka Kacl
Jugoslaviji celo v Anglijo, Francijo, Nemčijo in drugam. Vmes so telefoniranja, urgence, ko je treba ohranjati stalne stike z založniškimi hišami, pa strežba strankam. Skratka, nekam preveč dela za plačo, ki je bolj plačica. Kaclova si je v šestndvajsetih letih knjižničarskega dela pridobila prakso, kakršne zlepa ne bo imel kdo in knjižnice brez nje si skoraj ni mogoče predstavljati.
Nič ni potožila o problemih, kakor da je vsega vajena. Le to želi, da bi bili naročniki tuje literature bolj strpni. Dobavni roki zanjo so namreč silno dolgi, saj če pride naročeno v šestih mesecih, pomeni, da je rok kratek. Ona pri tem ne more nič pomagati, pa če so sitnarjenja taka ali taka. Sicer pa je v knjižnici vsak dan osem ur z odprtimi vrati vsakomur, ki kaj želi. Prijazna, pridna in vestna bo ustregla, če bo le mogla.
Z. Strgar
BRANJA SE JE TREBA UČITI
Pri učenju branja ni najvažnejše, koliko ustreznega gradiva je kdo predelal v šoli. V bistvu gre za to, da leposlovje sproži v bralcu proces povečane občutno-sti.
Branje ne pomeni samo oblikovanje človeka, temveč predvsem spreminjanje njegove celotne »sprejemne aparature«. Pot od tega čutnega poziva do sposobnosti za moralno odzivnost in za politično udeležbo v družbenem življenju je dolga, vendar se začne že s prvim branjem. Tisti, ki mu je bil ta začetek zašifriran ali celo onemogočen, v resnici ni sposoben brati niti časopisa.
Vsako besedilo lahko v človeku zbudi tisto, kar je v njem latentno navzoče, namreč: užitek, radovednost, obrambna reakcija ter sposobnost za razločevanje. — In to je naloga — funkcija leposlovja.
(Povzeto iz: »Die Zeit«)
Brez sovražnikov
Ko je valencijski vojvoda Nar-vaez umiral, ga je spovednik vprašal: »Maršal, ali odpuščate v tej uri vsem svojim sovražnikom?«
Umirajoči je slabotno odgovoril:
»Jaz nimam sovražnikov, ker sem dal vse postreliti.«
Sklanjanje
Ko je Cankar odhajal iz gostilne, je kar iz veže pljunil na hodnik. Na nesrečo je prav tedaj šla mimo »fina« gospodična, ki jo je dogodek tako razburil, da je pisatelju zabrusila:
»Izmeček izmečka!«
Cankar je mirno sklanjal dalje:
... »Izmečku izmeček!«
Prisega
Za današnjo ljubezen, ki jo ovirajo vse mogoče težave, je značilna naslednja izjava mladega dekleta svojemu fantu:
»Dragi, prisezi, da se boš z menoj poročil, če boš našel dobro službo, udobno stanovanje, če te ne bodo poklicali k vojakom in če te ne bom ubila.«
Šolska „tovarna“ uspešno ,.posllje“
Tistim, ki nove osnovne šole na Javorniku še niso videli, naj povemo, da je zelo lepa, velika in svetla, živih barv, da se oko razveseli ob njih. Šolski izdelki v vitrinah in pisani plakati izpod otroških rok jo delajo toplo in domačo. Bolj ko vsakršen opis so zgovorne izjave učencev, ki so jih objavili v prvi številki šolskega glasila »Jeklenice« in jih bomo tu nekaj ponatisnili.
»Danes zjutraj sem prvič prestopila novi šolski prag. Srce se mi je smejalo ob pogledu na stavbo in na učilnice, ki so obarvane z živimi in razposajenimi barvami.
V odmoru se zbiramo v čitalnici in ogledujemo razstavljene predmete. Sola je zaživela s prvimi otroškimi kriki in vriski.
Vsi smo veseli, da smo dobili novo šolo, ki smo si jo že dolgo želeli, in naša naloga je, da jo bomo zelo dolgo ohranili takšno, kakršno smo dobili.«
Mihalj Ema, 7. c
»Ko sem stopil v novo šolo in se začel vzpenjati v prvo nadstropje, je bilo na hodniku že polno učencev. Začel sem razmišljati, da to ni osnovna šola ampak gimnazija. Na šolo se bom težko privadil, ker je podobna labirintu. Barve v učilnicah so zelo lepe. Divjanje pa je na naši šoli prepovedano. Upam, da bo kaznovan tisti, ki bo poskušal divjati.«
Boris Pesičer, 7. c
»Dobili smo novo šolo. Vsi smo veseli, ker se nam je izpolnila dolgoletna želja. Sola je zelo lepa, učilnice in hodniki so veliki in živih barv. Sklenili smo, da se bomo to šolsko leto bolj učili, ker lepa nova šola in slab učni uspeh ne spadata skupaj.«
Kovač Sonja, 7. c
Škoda, da ne morejo vsi slovenski otroci hoditi v take šole!
V istem glasilu je ravnatelj Edi Lorber v intervjuju z učenko dejal:
»Moja naj večja želja je, da bi bilo celotno delo učencev organizirano tako, da bo vsak našel svoje mesto in se bo v šoli ob različnih dejavnostih v resnici pripravljal za življenje.
Vaši učitelji in vzgojitelji morajo biti vselej v takšni vlogi, da jim zaupate. Prav na medsebojnem zaupanju moramo graditi celotno naše delo. To je največja vrednost, ki pa lahko zaživi samo takrat, če se resnično zavedamo, kaj je samoupravljanje — odločanje človeka ob človeku o vsem v življenju!«
Da učitelji in otroci zares uspešno sodelujejo, nam pove podatek, da so na šoli zaživele številne prostovoljne dejavnosti. Velika zasluga učiteljev je tudi v tem, da otrok nikamor ne silijo, jim ne izbirajo interesnih dejavnosti, ampak počno to otroci. Tako so si
mnoge krožke učenci izmislili sami. Učitelji pa so poskrbeli za organizacijo in mentorstvo. Niso pa le učitelji mentorji, ker so, denimo, tudi taki krožki, ki nujno zahtevajo zunanje sodelavce, kakor so gozdarji, gasilci itn.
Kako nastane neki krožek, nam pove naslednji primer. Na šoli ni bilo akvarijskega krožka, pa je
ustanovili še čebelarji, ljubitelji cvetja ■— združeni v cvetličarno, mladi gozdarji v drevesnico in gotovo bodo pogruntali še kakšno.
Vsebina te šole je tako bogata, da bi jo le težko zajeli v prostor, ki nam je dan, zato le nekaj zanimivosti, kot so šolski radio, ki ga imajo na skrbi učenci sami, nadvse prijetna knjižnica odprte-
Razmah domišljije
nekaj vnetežev prineslo majhen akvarij. Osnova je bila tu, šola pa je poskrbela za mentorja in kupila še en akvarij, seveda večjega in lepšega. Sicer pa je krožkov na šoli še toliko, da bi jih bilo treba urediti kar v seznamu. Pomembno je, da imajo učitelji posluh za potrebe in interese učencev in so pripravljeni pomagati. Ravnatelj je povedal, da so vsi kar se da aktivni in polni novih idej.
Na šoli imajo že dve »delovni organizaciji«, kjer so zaposleni učenci. Zdaj sta to hranilnica in prodajalna najnujnejših šolskih potrebščin. Z novim letom pa bodo pionirske delovne organizacije
ga tipa, kjer spet otroci sami izposojajo knjige, pa prijazna jedilnica. In so tu še sodobno opremljene učilnice.
Kako so pridni in zagnani, nam pove tudi podatek, da se z mnogimi dejavnostmi uveljavljajo izven šole na raznih tekmovanjih, kjer že posegajo po prvih mestih. Z novim šolskim letom pa načrtujejo še toliko izboljšav in novosti, ki jih zdaj v tako kratkem času pač ni bilo mogoče izvesti. Gotovo bodo uspešni, če bodo le učitelji premogli toliko energije, kot je imajo zdaj, tudi na daljši rok. Mi jim tega želimo.
Z. Strgar
Radio ob petkih oddaja tudi top lestvico, ki jo vsak teden sestavijo učenci
Del knjižnice, kjer lahko otroci berejo, pišejo naloge ali se učijo
4
mC
ms3L
-; & a/
DELO NEKATERIH SIS V LETU 1979
Občinska skupnost otroškega varstva je v letu 1979 posvetila posebno skrb vključevanju otrok v VVZ. Kljub prostorski stiski je bilo vključenih v vrtce približno 30 «/o več otrok kot predvideva srednjeročni program. V vrtce so sprejeli 843 otrok. Seveda pa občinska skupnost zaostaja v pridobivanju novih prostorov v centrih, kar pomeni, da ni možno zagotoviti varstva 100 otrokom, ki so tega nujno potrebni.
Vsi predšolski otroci so vključeni v malo šolo. Večina jih obiskuje celoletno malo šolo. V oddaljenih krajih je organizirana 120-urna mala šola. V skladu s posebnim programom je bilo v letu 1978 vključenih v cicibanovo šolo 230 otrok.
Občinska izobraževalna skupnost je z dograditvijo OŠ Koroški jeklarji pridobila dodatne prostore in s tem izboljšala učne pogoje učencev. V občini Ravne število oddelkov celodnevne šole zaostaja za ostalimi občinami v SRS in odstopa od plana za 76°/o.
V letu 1978 je OIS 100°/o povečala sredstva za nakup učbenikov, znižani so bili stroški podaljšanega bivanja, večja skrb je bila posvečena modernizaciji pouka in izboljšanju materialnega stanja šol, šolske knjižnice pa so dobile več sredstev za svoje poslovanje. Še vedno pa je veliko število
učencev, ki so oddaljeni od šole več kot štiri kilometre, in morajo pot do šole in nazaj prepešačiti.
Delo telesnokulturne skupnosti je potekalo po načrtu. Aktivno se ukvarja s telesno kulturo prek 7200 občanov. V letu 1978 je bila zgrajena in dana v uporabo velika in sodobna telovadnica v Mežici, del sredstev je bil namenjen za ureditev nogometnega igrišča na Lešah, za popravilo manjših planinskih postojank in za nakup garderobe NK Peca. Poseben problem je predstavljalo sofinanciranje rednega vzdrževanja teles-nokulturnih objektov.
Občinska zdravstvena skupnost je v letu 1978 sprejela nov samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in tako postala finančno popolnoma samostojna.
V občini pride na enega zdravnika 1096 prebivalcev. V OZS Ravne je v letu 1978 uresničevalo svoje pravice 30.040 zavarovanih oseb.
Na področju zagotavljanja socialne varnosti v primerih, ko bolezen traja nad 30 dni, je bil v letu 1978 povečan odstotek nadomestila osebnega dohodka od 80 na 90 °/o. Število izostankov z dela zaradi nesreč pri delu narašča, zato bo treba izboljšati zdravstveno varstvo delavcev.
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI:_
Neodgovorni delegati v KS Ravne
Na krajevni skupnosti Ravne smo tokrat prosili tajnico Avgustu Dokl za razgovor. Predvsem je spregovorila o najbolj aktualnih nalogah iz dela in življenja KS.
»Kljub temu da so Kotlje dobile pred nedavnim samostojno krajevno skupnost, imajo Ravne še vedno dokaj veliko KS s precejšnjimi nalogami in tudi težavami. Prav zato je ena glavnih naslednjih nalog naše krajevne skupnosti, da iz sedanje izoblikujemo štiri nove manjše krajevne skupnosti, in sicer: na Javorniku
— Šancah, na Čečovju, v starem delu mesta in na Janečah — Dobji vasi. Prav glede vsakdanjih problemov, ki se kopičijo v teh zaselkih, bodo nove KS lahko bolj učinkovito delovale in reševale probleme. Na drugi strani pa bodo krajani reševali in razpravljali resnično le o svojih lastnih zadevah in se ne bodo npr. ukvarjali Cečovčani s problemi Javornika ali obratno. Menim, da bo potem med krajani več zanimanja in da se bodo z večjo voljo vključevali v krajevno samoupravo. V KS Ravne imamo že sedaj ustanovljeni dve vaški skupnosti, in sicer v Reka grabnu
— Tolstem vrhu in na Dobri j ah. Obe imata že izdelane svoje programe dela in že nekaj časa delujeta dokaj aktivno.«
»Pravite, da na Ravnah opažate nezainteresiranost krajanov za
ljamo nezainteresiranost nekaterih delegatov. Dogaja se, da naše seje niso sklepčne, da delegati ne predelajo delegatskih gradiv in da ne prihajajo na seje delegacij. Vse to močno vpliva na uspešno delo tiste delegacije, v kateri je največ neresnih delegatov. Vse to tudi vpliva na uspešno delo krajevne skupnosti, v kateri so glavni nosilci krajani sami.«
»Kaj boste storili na Ravnah, da boste krajane, predvsem pa delegate pritegnili v delo delegacij?«
»2e pred časom, ko smo v tozde, ki z 0,5 odstotka sofinancirajo krajevno skupnost, razposlali v razpravo letošnji plan dela KS, nismo nanj dobili nobene pripombe. To si razlagamo tako, da je bil plan narejen bodisi dokaj objektivno ali pa o njem delavci niso razpravljali. Naloga krajevne skupnosti in KK SZDL je, da pritegneta k delu čimvečje število krajanov. Da bomo na tem področju čim bolj uspešni, raz-
mišljamo, da bi na Ravnah naše krajane občasno informirali s pomočjo krajevnega lista. Mislim, da za to so pogoji. Vsem je dobro znano, da je z novo ustavo in z našo socialistično ureditvijo glavni poudarek med drugim tudi na pravočasni in učinkoviti informiranosti.
Da smo sploh izvedeli na Ravnah, kako delujejo delegacije in kako se delegati udeležujejo sklicanih sej, smo pred nedavnim naredili analizo sej. Ta nam je med drugim pokazala, da so razen nekaterih delegacij bile seje v preteklosti nesklepčne. O tem bo morala svoje reči tudi KK SZDL kot ena glavnih nosilk družbenopolitičnega življenja v kraju, ki je predhodno evidentirala vse delegate. O odgovornosti posameznih delegatov bomo spregovorili tudi na eni od prihodnjih sej sveta krajevne skupnosti, saj ne moremo mimo tega, da predvsem komunisti ne bi bili dovolj aktivni družbenopolitični delavci.«	F.	Rotar
Da bi se razumeli
delo in življenje v krajevni skupnosti in kraju?«
»V taki krajevni skupnosti, kot jo imamo na Ravnah, je zelo težko za delo v KS zainteresirati večje število krajanov. Še vedno namreč prevladuje med njimi mišljenje, da je krajevna skupnost tista, ki mora reševati med drugim tudi probleme s področja komunalne ureditve. Kljub temu da smo v preteklosti že veliko govorili in tudi pisali, kakšno vlogo imajo sedaj krajevne skupnosti in da smo za to v Mežiški dolini pred nedavnim ustanovili komunalno podjetje, ki opravlja vsa dela s področja komunale in da na drugi strani imamo tudi SKIS, ki je odgovoren za komunalno ureditev, na krajevno skupnost prihajajo krajani Raven in bližnjih zaselkov in hočejo svoje želje in težave rešiti pri nas. Res smo zaposleni med drugim tudi za to, da ustrežemo krajanom ter da jim svetujemo. Krajani bi tudi sami morali pokazati več zanimanja in sodelovanja, kot ga sicer. Prav bi bilo, da tudi sami poiščejo pot do rešitve, kamor jih po navadi napotimo tudi mi.«
»Zadnje čase je na Ravnah slišati, da niste zadovoljni na krajevni skupnosti in KK SZDL z delom delegacij in delegatov. Kako je s tem?«
»Res je, da z delom delegacij in delegatov nismo preveč zadovoljni. 2e nekaj časa namreč ugotav-
VRAŠCANJE v delovno SREDINO
Osnovni pogoj za uspešno delo je ustrezna motiviranost delavca. Sodobna psihologija je mnenja, da so od cele vrste faktorjev, ki vplivajo na motivacijo, najpomembnejši medsebojni odnosi ljudi na delu, torej »psihološka delovna atmosfera«.
V vsaki delovni organizaciji, kjer dela večje število ljudi, lahko opazimo, da so nekateri med seboj bolj ali manj povezani, da so razvili določene odnose drug do drugega, do svojega dela in okolja, da tvorijo grupe; ali, kot pravi neki avtor: »Skupina je kot melodija, ni sestavljena iz zbira posameznih glasov, temveč iz njihovih medsebojnih odnosov.« Čim bolj skladna so razmerja med glasovi, lepša je melodija, čim bolj skladni so odnosi med posamezniki v skupini, bolj uspešna je skupina kot celota.
Kdaj in kako uspešno bo delavec lahko pričel delati, je odvisno od tega, kako in v kakšnem času se bo vključil v delovno sredino. Čimprej se mora vživeti v delo delovne skupine in se zliti z njo v kolektivno enoto.
Poglejmo, kakšne težave ima delavec pri vraščanju v novo okolje. Novo sprejeti delavec prihaja v zanj popolnoma novo okolje, med nove ljudi in normalno je, da se nahaja v težavah, v nekakšnem stanju podrejenosti in negotovosti. Ne pozna dela, organiziranosti delovnega procesa, delovnih zadolžitev, ne ve, kako ga bodo sprejeli sodelavci, kakšna pravila ravnanja so značilna za skupino, v kateri bo pričel delati itd. Kdaj se bo tega občutka negotovosti in podrejenosti znebil, ni odvisno samo od njega, ampak tudi od sredine, v katero je prišel. Jasno je, da vsaka skupina na novo sprejetega člana gleda z nezaupanjem, da ponekod tak nov član postane tudi objekt izkoriščanja, izživljanja, in če delavec v tej začetni fazi nima ustrezne pomoči, bo sam te težave težko prebrodil.
Kako lahko takemu delavcu pri nas pomagamo? Prvo in najvažnejše je, da od delavca dobimo čimveč podatkov, ki so pomembni za njegovo bodoče delo in življenje. Najprej se z njim sreča psiholog, ki v razgovoru poskuša dobiti čimveč podatkov o njegovih dotedanjih delovnih izkuš-
K zdravstvenemu domu
n j ah, šolanju, delovnih interesih, domačih razmerah in drugo, kar je pomembno za usmerjeno vraščanje delavca v delo. Pozneje ga na uvajalnem seminarju seznanimo z delovno organizacijo kot celoto, z njegovimi pravicami in dolžnostmi na delu in ga poučimo o varnem delu. Od tu naprej je delavec prepuščen delovni skupini, v kateri bo delal. Ali bo uvajanje v novo sredino potekalo brez problemov, je odvisno predvsem od vodje, ki bi moral skupino o prihodu novega člana predhodno seznaniti, delavca ob prihodu predstaviti sodelavcem in mu v prvih dneh pomagati pri premagovanju drugih začetnih težav. Od uspeha tega uvajanja je odvisno, kdaj bo delavec lahko začel samostojno in ustvarjalno delati in kako bo zadovoljen z delom. Če delavec v tej začetni fazi nima ustrezne pomoči, bo težave sam težko premagal. Pri delu bo delal napake, ki ga bodo delale malodušnega in negotovega, s svojim delom ne bo zadovoljen, nastopali bodo konflikti s sodelavci. Nemalokrat se zgodi, da se delavec tem problemom izogne, tako da delovno organizacijo po kratkem času zapusti.
Kot smo že omenili, delavec vstopa v skupino že kot izoblikovana osebnost z vsemi svojimi specifičnimi lastnostmi. Nova sredina zahteva od delavca, da se ji prilagodi, da sprejme njene norme in principe, in če delavcu to ne uspe ali če tega ne želi, bodo konflikti neizbežni. Delovna sredina oziroma skupina pa delavca ne bo sprejela.
PREUČEVANJE
MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV
Metod za preučevanje teh odnosov je več, od najrazličnejših intervjujev, vprašalnikov, komunikacijskih mrež, pa do sociome-trijske metode, ki je najbolj razširjena in praktična za uporabo. Z njo lahko ugotovimo ugled in priljubljenost ter medsebojno povezanost članov skupine. Torej, kakšni so kvalitativni odnosi v skupini (kdo je v skupini najpopularnejši, kdo komu kaj pomeni, kdo je osamljen), ali je formalni vodja skupine tudi resnični vodja skupine, ali je to nekdo drug, ali so v skupini tudi neformalne skupine ipd.
Možnost uporabe rezultatov, dobljenih na tak način, je mno-gostranska. Npr. če s to metodo ugotovimo, kdo je v skupini najpopularnejši, torej neformalni vodja, lahko tega ob izbiri vodje tudi formalno izberemo (če seveda zadovoljuje tudi druge pogoje), če ugotovimo, kdo je v skupini osamljen, lahko temu pomagamo tako, da ob upoštevanju njegovih spo-
Z D R
ušivost Se vedno MED NAMI
Pred leti pri nas dokaj neznana, lahko bi rekli samo v literaturi omenjena NAGLAVNA ali SIVA UŠ, je postala zadnje leto prava nadloga sodobnega časa. Ne samo Jugoslavija, tudi druge države so že lani obširno poročaT
sobnosti zanj poiščemo drugo delo in primerno skupino, torej ljudi, ki so mu podobni in katerim bi se lažje prilagodili, ugotovimo lahko morebitno obstajanje neformalnih skupin in še in še. Če tem podatkom dodamo še podatke o stališčih delavcev do dela, o zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu z delom, odnosov do nadrejenih in sodelavcev, lahko ugotovimo tudi vzroke, ki take medčloveške odnose pogojujejo, istočasno pa nam to omogoča tudi pravilno in pravočasno ukrepanje.
Na kraju bi izkoristili še priložnost in vas seznanili, da smo v kadrovski službi pripravili vprašalnik, s katerim bomo poskusili ugotoviti miselno naravnanost naših delavcev do ključnih vprašanj, ki opredeljujejo temeljno organizacijo, delovno skupino in delovno organizacijo. Izbrali smo si več področij: osebne dohodke, samoupravne odnose, sistem vodenja, zadovoljstvo z delom, vključitev v kolektiv, odnose TOZD — DS in iz njih sestavili vprašalnik. Z njim želimo ugotoviti vzroke ali povode nezadovoljstva in na podlagi odgovorov po področjih spodbuditi delavce, družbenopolitične organe, samoupravne organe, poslovodne delavce in strokovne službe k analizi in reševanju problemov.
V raziskavo bo vključenih 20 °/o od vseh zaposlenih v železarni po metodi slučajnega izbora, in sicer tako, da bomo v vzorec vključili vse strukture zaposlenih. Izvedba vprašalnika bo anonimna in bodo anketiranci tako sproščeno povedali svoje mnenje in stališča o ključnih problemih v železarni.
Ali bodo rezultati uporabni ali ne, je vsekakor odvisno od tega, kako resno bodo anketiranci odgovarjali na vprašanja. O rezultatih in ugotovitvah tega vprašalnika pa vas bomo seznanili takoj, ko ga bomo obdelali.
E. Gladež — J. Gruden
UPORABLJENA LITERATURA
1. J. Musek, Psihologija osebnosti, DDU Univerzum, Ljubljana 1977.
2. Z. Bupas: Psihofiziologija rada, Institut za higijenu rada, Zagreb 1959.
3. A. Trstenjak: Oris sodobne psihologije, ZO Maribor 1974.
4. B. Šali: Osnove psihologije, SSU Univerzum, Ljubljana 1973.
5. P. Brajša: Splošna psihodina-mika samoupravnega vodenja, DE Ljubljana 1978.
6. P. Kogej:	Organizacija	in
psihologija dela, Življenje in tehnika, Ljubljana 1963.
7. N. Rot, Osnovi socialne psihologije, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1972.
8. D. Barten: Odnosi medu lju-dima na radu, RAD, Beograd 1964.
le o množičnosti ušivosti. Ali je res ni moč odpraviti? Higiensko epidemiološke službe in druge zdravstvene službe so sicer izvajale ukrepe in dajale obširna navodila prizadetim, a vendar, kot smo pozneje ugotovili, izvajanje pri posameznikih le ni bilo dosledno. Ušivost se občasno pojavlja v večji množičnosti in spet po-
jenja. Ker je največ ušivosti med otroci (šole, vrtci), se lahko starši vprašamo, ali res storimo vse pri svojem otroku ob pojavu ušivosti, da bi preprečili širjenje? Verjetno vsi ne moremo reči DA, in prav zato ušivosti še nekaj časa ali pa nikoli ne bomo zatrli.
NAGLAVNA UŠ je sivorumene barve, približno 3 mm velika. Živi na lasišču, kjer se s tremi pari nog drži čvrste dlake. Hrani se s krvjo svojega gostitelja. Prav to hranjenje in gibanje povzroča ušivemu močno srbenje. Uš živi 6—8 tednov in v tem času zleže samica okrog 250 sivorumenih gnid, ki jih z lepljivo belo tekočino čvrsto prilepi na lase. Iz gnid se po tednu dni izleže ličinka in po treh tednih odrasla uš.
Naglavna uš dobro prenaša mraz, zaledenela vzdrži celo nekaj dni. Najugodnejša temperatura zanjo je okrog 37° C, torej temperatura zdravega človeka. Ob neugodnih pogojih (pri temperaturi nad 50° C) se ličinke ne morejo razviti in gnide propadejo. Celo v vodi živi uš 24 ur, zato se ušivi ljudje ne smejo kopati v skupnih bazenih.
Kot smo že omenili, ušivost povzroča močno srbenje. Zaradi srbenja se ušivci praskajo, kar ima za posledico praske, odrgnine in vdrtine, ki se lahko dodatno okužijo s povzročitelji gnojenja. Gnojne kožne spremembe se širijo z lasišča v okolico, predvsem na vrat, čelo, lica in veke. Takšne spremembe pa je treba po razuševanju še dodatno zdraviti.
Razuševanje
Naglavne uši najlaže odpravimo, tako da otroke in moške ostrižemo, kar pa seveda ni nujno. Če delamo to v sobi, pogrnemo na tla rjuho, namočeno v razkužilo. Ostrižene lase nato sežgemo, lasišče pa natremo s preparati, ki jih imamo na razpolago proti ušivosti.
Sicer pa razuševanje poteka takole:
1.	PITROID prašek:
Lasišče enakomerno naprašimo s praškom. Po zaprašitvi pokrijemo lasišče z ruto in jo tesno zavežemo okrog glave. Naslednji dan lasišče umijemo in lase prečešemo z gostim glavnikom, na-
DOMACA dela
Zakladi Slovenije, CZ, Ljubljana, 336 str., 590 din.
Knjiga je plod nekajletnih temeljitih priprav in sodelovanja številnih strokovnih sodelavcev ter najboljših slovenskih fotografov. V njej so na novo ovrednotene že znane stvari, odkriva pa tudi povsem neznane kotičke naše domovine. Zakladi Slovenije so tako celovita podoba in izčrpen dokument o naši domovini.
Damir Feigel, Pol litra vipavca,
humoreske, ZTT, Ts., 240 str., 140 din.
Pričujoča knjiga obuja spomin na danes že skoraj pozabljenega Bevkovega sodobnika Damira Feigla, enega redkih izobraženih zavednih Slovencev. Zdajšnja izdaja, v kateri je 22 besedil, pred-
močenim v vroč kis. Postopek ponavljamo tri tedne dvakrat tedensko, ker z njim ne uničimo gnid v razvoju, temveč le uši, ki se v tem času izležejo.
2. NERAZREDČEN JEDILNI KIS (5°/o acidum aceticum)
Umito lasišče namažemo z nerazredčenim jedilnim kisom, glavo pokrijemo s polivinilom, nato še s toplo brisačo ali ruto za eno uro. Po eni uri ponovno umijemo glavo s šamponom. Postopek ponavljamo.
3. MAZILO PROTI UŠEM (20%> benzin-benzoat)
Zvečer namažemo lasišče z mazilom in glavo zavežemo z ruto. Zjutraj umijemo glavo z nevtralnim šamponom (irsa) in temeljito izperemo. Postopek ponavljamo.
Uporabimo lahko tudi ljudsko zdravilo PETROLEJ, pomešan z enakim delom olivnega olja. Lase z mešanico močno zmočimo, zavijemo glavo v ruto in pustimo, da tekočina deluje prek noči. Naslednje jutro operemo glavo s prekuhano milnico ali kalijevim milom in dobro izperemo. Lase nato razčešemo z gostim glavnikom, da ne bi na njih ostala zlepljena jajčeca.
Ker nobeno od navedenih sredstev ne uničuje gnid, se mora postopek trikrat ponoviti v presledku enega tedna.
— Naglavno ruto ali brisačo, s katero smo imeli pokrito glavo, namočimo takoj po uporabi za dve uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška, nato pa temeljito operemo in prelikamo z vročim likalnikom!
— Glavnik in krtače za lase namočimo v vroč, nerazredčen jedilni kis!
— Če so se uši pojavile pri enem članu družine, moramo vsak dan, nekaj dni zaporedoma pregledovati tudi ostale družinske člane!
— Istočasno z razuševanjem lasišč opravimo tudi razuševanje pokrival (kape, rute) z omenjenimi sredstvi in kompletno razuševanje posteljnine s prekuhavanjem!
Le z vztrajnostjo in doslednostjo nas vseh se bomo zagotovo znebili te nadloge!
Referat za zdravstveno vzgojo
POLICE
stavi j a primorskega pisatelja v najboljši luči.
Miroslav Ulčar, Male skrivnosti SLO, poljudno delo, MK, Ljubljana.
Avtor je nazorno in v lahko razumljivem jeziku prikazal vse značilnosti in možne oblike sistema splošne ljudske obrambe. Največ pozornosti je posvetil oboroženim silam, opisal pa je tudi delovanje in naloge civilne zaščite in v tem okviru opredelil tudi vlogo mladih, ki jim je ta izdaja namenjena.
Miroslav Košuta, Zaseda za
medveda, pesmi, MK, Ljubljana, 60 str., 80 din.
Pesmice je avtor napisal za otroke. So polne razposajenih domislic, lahkotnega ritma, je pa nekaj tudi otožnih. Predvsem je
AVJ E
S KNJIŽNE
v njih čutiti utrip doživetij, ki izvirajo iz pesnikovega družinskega življenja.
PREVODI
Joseph Joffo, Vrečka s frniku-lami, roman, MK, Ljubljana, 276 str., 148 din.
Joffo je po rodu Zid, sicer pa eden zelo znanih pariških frizerjev. O svoji knjigi je dejal: »Na podlagi spominov iz časa, ko mi je bilo deset let, sem zapisal zgodbo, ki sem jo doživljal med zavzetjem Francije.
Zakaj sem napisal to knjigo? Privrela je iz mene kot nekaj samoumevnega, morda sem jo potreboval. Zadošča mi, če jo bo prebral moj sin.« No, prevod je tu in brali jo bomo tudi mi.
PLASTIKE MILENE
23. maja je bila v ravenskem Likovnem salonu razstava plastik akademske kiparke Milene Braniselj-Krajc ter fotografij članov MKUD gimnazije Ravne na temo Titove štafete.
Kiparki, ki je oblikovala letošnjo štafetno palico, se je hitro izpolnila želja, da bi delala z ravenskim jeklom. Od besed do razstave je bila razmeroma kratka pot.
O njenem delu je ob otvoritvi umetnostna zgodovinarka Vilma Praprotnik med drugim povedala tole:
»Razpoznavna človeška figura se je v plastikah Braniselj-Kraj-čeve izničila. Namesto nje se pojavljajo brezimni liki, sestavljeni iz vertikal, horizontal, diagonal, krožnic, vib. Tudi sedaj je gledalec soustvarjalec in celo več — nepogrešljiv akter, ko z dotikom, dihom ali prožilcem požene plastiko v gibanje, kroženje ali ni-
Heinrich Ileuthaler, Zdravilna
zelišča, priročnik, ZTT, Ts, 488 str., 320 din.
Knjiga je sistematična in pregledno urejena. Zaradi boljše razumljivosti je tudi bogato ilustrirana. Daje številne uporabne nasvete, hkrati pa venomer opozarja, da je tudi pri zdravljenju z zdravilnimi rastlinami potrebna kar naj večja previdnost.
Sami gradimo počitniško hišico,
TZS, Ljubljana, 147 str., 80 din.
Stara modrost je, da je ena najbolj zdravih gradenj prav lesena hiša, zato so v knjigi opisana le tista dela, s katerimi se pri gradnji take hiše največkrat srečujemo.
Gotovo bo dobrodošla vsakomur, ki se je odločil za samostojno gradnjo hišice v naravi.
(Po Knjigi 79)
BRANISELJ-KRAJC
hanje. Plastika ne živi več sama v sebi, tudi proces gibanja ni ujet v trenutek mirovanja. Ne more biti več statična, toga, delana le za en izbran pogled ali več takih pogledov. Ni več potrebno, da jo opazujemo od različnih strani ali da jo obhodimo. To pot lahko gledalec miruje, plastika pa se z gibalnim procesom sama ustvarja, menja, pri tem zajema prostor in se njeni vizualni učinki lahko še stopnjujejo z igro svetlobnih, barvnih in morda celo slušnih efektov.
Plastika take vrste terja nove materiale in že dane oblike, kot so vzmet, vzmetno pero, ki jih je treba samo na novo urediti, razpostaviti. Tokrat ne govorimo več o »božanskem« ustvarjalnem procesu, tudi ne o »poeziji« likov, bolj upravičeno govorimo o prozi razumnega, iskateljskega, znanstvenega pristopa. Ustvarjalni proces je tedaj predvsem v do-
slednem prevrednotenju izročila, izvirnosti zamisli izdelanega projekta. Za izvedbo pa je potrebna trezna, znanstvena misel, poznavanje tehnologije, fizikalnih zakonov in materiala. Znanost in umetnost ali umetnost in znanost si podajata roke. Medsebojna uglašenost je tisti imperativ, ki
PESEM SKOZI
Kje že je tisti čas, ko so fantje hodili v toplo noč prepevat o ljubezni svoji ljubi, ki je tiho poslušala, sloneč na oknu, ali pa jih je bilo več in so se hihitale ter zbadale fante. Toliko daleč nazaj je
to, da generacija, ki danes študira ali je že začela z delom, tega ne pozna več. Dandanes je petje slišati po gostilnah in planinskih kočah in v obeh primerih je to bolj kričanje kot petje pa še tako je, da pevci le redko znajo vse besedilo, komaj kitico, dve, več le kak posameznik. Zato je dobro in prav, da imamo namesto fantovskih podoknic pevske zbore, ki nam ohranjajo lepo domačo pesem. Kdo jih ne posluša rad!
V naši dolini se lahko pohvalimo s pevsko tradicijo in tudi s kvaliteto. Mednje spada moški pevski zbor Fužinar, ki letos praznuje desetletnico svojega »rojstva«. Začetki so bili skromni, a poglavitno je, da so začeli. Ustanovitelji so bili Gerdej Rudi, Jelen Ivan, Satler Alojz in Krivec Viktor, ki je bil takrat pevovodja, vendar mu bolezen ni dala miru in je moral zbor pustiti. Leta 1972 je zbor prevzela Monika Plestenjak, ki je delo vzela nadvse resno, zato uspehi niso izostali. Na prvi pogled je bilo nekam čudno, da vodi ženska moške, pa vendar ni to nič nenavadnega. Ob petletnici je sama dejala: »V mrtve note in črke je treba vliti življenje, jim dati svoja občutja. In zakaj tega ne bi zmogla ženska?«
Z njo in ob njej je torej zbor dolga leta rasel, se številčno nekajkrat povečal, saj jih je od prvih dvanajst nastalo štirideset in kajpak, zbor je tudi umetniško zorel. Uspehi in nastopi so se kar vrstili. Sodelovali so na vseh proslavah v občini in kraju, se srečevali s tujimi zbori, bili na televiziji in snemali za radio. Kdo bi naštel vse koncerte, ki so jih imeli v svojem desetletju! Res pa niso hodili na tekmovanja, ki so nekakšna viza za nastope v tujini. Je pa vse to še pred njimi. Letos bodo prvič sodelovali na prireditvi »Naša pesem 79«, kar jih bo uradno uvrstilo v neko kvalitetno skupino.
pelje v svet kinetičnega kiparstva, to je kiparstva gibanja ali gibanja v kiparstvu. V tak svet stopajo s pričujočo razstavo tudi plastike Milene Braniselj-Krajc.«
Zanimanje občinstva je bilo precejšnje, železarna pa je enkrat več izpričala posluh za umetnost.
N.
DESETLETJA
Ob deseti obletnici, ki je bila
1.	junija, so imeli celovečerni koncert na Ravnah. Izdali so spominski almanah skupaj z zborovsko značko. Samo oni vedo, koliko trdega dela je bilo treba, koliko
vztrajnosti, da so dosegli tak jubilej. Saj težav ne manjka. Tako velik zbor se obdrži le, če so pevci resni, in ti so, kajti včasih je udeležba na vajah tudi stoodstotna. To pa ni od muh, če vemo, da je to predvsem zbor samih delavcev, ki delajo na več izmen. Mnogi so si pripravljeni zadelati ure, da lahko obiskujejo vaje, včasih gre pa kar dopust. Letos, ko smo v železarni poostrili kriterije za razne odsotnosti, imajo včasih kar hude težave, preden kdo dobi prosto za koncert ali generalko. Tudi z denarjem ni preprosto. Nekaj sicer res dobijo, kljub vsemu pa se je zgodilo, da so si morali sami kupiti koncertne obleke. Pravijo, da nekako ni pravega posluha zanje, ko gre za finance, čeprav je zbor že afirmiran.
Pred nekaj več kot letom dni so dobili novega zborovodjo profesorja Čepina. O njem vedo povedati same dobre stvari, le žal jim je, da je toliko zaseden, da včasih kar težko pridejo skupaj. Seveda vsak zborovodja prinese nekaj novega, tako so zdaj nekoliko spremenili repertoar. Je več umetnih pesmi, ki so mnogo zahtevnejše od preprostih, a lepih narodnih. Odziv mladih je zdaj zelo aktualen. Čim več bo dobrega »materiala«, tem bolj bo kvalitetno delo zborovodje. Mladi delavci naj bi se čimbolj vključevali v ta delavski zbor, ki združuje kovače, valjarje, topilce, brusilce itn. Saj ni treba veliko, le zdrav glas, posluh in veselje.
Deset let nekega dela je dolga doba, so vmes krize in uspehi, vse pa je mogoče prebroditi z vztrajnostjo. MPZ Fužinar je dokazal, da to zmore in pred njim so še mnogi koncerti. Ob njihovi desetletnici jim čestitamo z željo, da bi še naprej uspešno delovali.
Z. Strgar
Milena Braniselj-Krajc, Gibljivi ob jekt, prokrom
Moški pevski zbor Fužinar
Učimo se preprostega izražanja
(Nadaljevanje)
BARVITOST S PRIMERAMI
Vsak od nas je že slišal kdaj izrek: ena slika pove več kot 1000 besed.
Toda to geslo ne velja samo za predavanja, ki jih je možno dobesedno oživiti z grafikoni in skicami. Tudi govorjeno in pisano besedo lahko oblikujemo bolj živo in nazorno, in sicer s primerami in prispodobami.
»Njene oči so bile globoke in skrivnostno modro zelene kot gorsko jezero.« — To je kič iz slabih ljubezenskih romanov.
Pravo nasprotje pa je definicija:
»Njene oči so imele barvni odtenek RAL 34567.
Če je bila prva primera kičasta, pa je ta suhoparna kot
(napišite, kakšna je!)
Mnoge besede v jeziku so nastale s primerjanjem neposrednega, naravnega vtisa in zvočno izraznimi možnostmi našega glasu. Poskusite si živo predstavljati piščanca, ki se peče v pečici.
Izgovorite glasno: cvrči!
Ogenj v peči prasketa. Voda šumi. Krava boli. Mačka piha.
Takšni in podobni primeri naj vam izostrijo uho. Zavedeli se boste, da lahko jezik prav dobro izrazi čustvene vtise.
Kdor se hoče dobro izražati, se mora naučiti pravilno dojeti in oblikovati razen pomena še zven besed. Zato sledijo vaje, v katerih si moramo izmišljati primere. Čim bolj nenavadne bodo, tem bolje!
Primer: Detektivski roman je v primerjavi s telefonskim ime-
Mrtve gube
nikom kot igrani film in spominska fotografija maturantov.
Hiša je v primerjavi s šotorom kot .................................
Voda in led sta kot
Dopust in delo sta kot
Časopis je v primerjavi s knjigo kot ............................
Jeza je v primerjavi z veseljem kot ...............................
Rast je v primerjavi z napredkom kot ...........................
Ivan Kuzma, TOZD kovačnica
— pri brušenju osovin je razneslo brusilni kolut na brusilnem stroju, pri tem mu je poškodovalo palec desne roke.
Stefan Rožej, TOZD kovačnica
— pri adjustiranju kovanca se mu je ta prekotalil na levo nogo in mu poškodoval stopalo.
Ivo Sirovina, TOZD valjarna — pri odlaganju veza vročih gredic so ga žerjavne klešče udarile po levi roki.
Milan Jovič, TOZD valjarna — pri obračanju gredice na mizi brusilnega stroja mu je stisnilo palec desne roke.
Janez Knap, TOZD kovačnica
— pri nastavljanju šablonskega merila na kovanec si je poškodoval palec desne roke.
Senahid Arnautovič, TOZD valjarna — pri obračanju gredice s pomočjo kavlja mu je ta zdrsnil z gredice, pri tem si je poškodoval sredinec desne roke.
Karel Močilnik, TOZD kovačnica — pri zapenjanju kovanca s polavtomatičnimi kleščami se mu je sosedni kos skotalil na desno nogo ter mu poškodoval nart in tretji prst.
Miha Laznik, TOZD jeklolivar-na — pri izpraznjevanju livarskega kalupa je z desno nogo zadel ob livarski okvir ter si jo poškodoval.
Franc Priteržnik, TOZD valjarna — pri žigosanju žarjenega valjanega materiala mu je brizgnila škaja v desno oko.
Franc Vovk, TOZD valjarna — med valjanjem je dobil desno nogo med valjčnico ter talno ploščo, pri čemer mu je poškodovalo nart in prste.
Vzrok je v primerjavi s posledico kot ..........................
Seks je v primerjavi z erotiko kot ...............................
Radio je v primerjavi s televizijo kot ..........................
Kolo je v primerjavi z mopedom kot ...........................
Red je v primerjavi z dlakocepstvom kot ......................
Krema je v primerjavi s kožo kot ...............................
Flavta je v primerjavi s tajfunom kot ...........................
Škatla je v primerjavi s pokrovom kot ...........................
Če vam bodo primere uspele in nam jih boste poslali, bomo najbolj domiselne objavili.
(Se nadaljuje)
Leopold Močnik, TOZD jeklo-livarna — pri kontroliranju modelov v kovinski delavnici mu je od brusilnega stroja priletel tujek v oko.
Maks Šmon, TOZD jeklarna — pri kontroliranju livnega sistema mu je zdrsnilo s kokile, pri čemer si je poškodoval desno nogo.
Mirsad Fuško, TOZD valjarna
— pri nakladanju veza gredic mu je žer javna veriga stisnila sredinec desne roke.
Marjan Klanšak, TOZD kovačnica — pri razsekovanju kovanca ga je ročaj sekire udaril po sredincu desne roke.
Štefan Krajnc, TOZD transport
— pri privezovanju bremena na žerjav ga je jeklena vrv stisnila za mezinec desne roke.
Vinko Kuršič, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri brušenju izvrtine na obdelovancu z ročnim brusilnim strojem na zrak je dobil obruske v oči.
Kristijan Hribernik, TOZD komerciala — pri embaliran ju nožev v zaboj mu je ta zdrsnil, pri čemer se je urezal v sredinec leve roke.
Franc Hribernik, TOZD komerciala — med zlaganjem ploščatega železa ga je stisnilo za sredinec desne roke.
Franc Zvonko, TOZD elektrotehniške storitve — med pripenjanjem verige na kovinski drog kabelskega bobna se je ta naslonil na zid, pri čemer mu je boben stisnil sredinec in prstanec na levi roki.
Ferdo Sekolovnik, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — na ploščinskem brusilnem stroju ga je pri nastavljanju dolžine hoda na stroju nastavek stisnil za kazalec na levi roki.
Božo Štalekar, TOZD pnevmatični stroji — pri preizkušanju nabijalnika se je delovni bat odbil od tlaka in udaril delavca po stopalu leve noge.
Adolf Zih, TOZD stroji in deli — pri snemanju primeža z delovne mize mu je ta zdrsnil na kazalec desne roke in mu ga poškodoval.
Edvard Vamlek, TOZD stroji in deli — pri čiščenju ostružkov mu je eden padel nad desno oko in ga urezal v veko.
Branko Lazar, TOZD vzmetar-na — pri prebijanju lukenj za vezi sta se zamaknila prebij alni trn in matrica. Trn je zadel v matrico in odlomil drobec, ki je ponesrečencu obtičal v vratu.
Kristina Ferenc, TOZD stroji in deli — pri izpenjanju matrice iz delilnega aparata se je s kladivom udarila po zapestju desne roke.
OLGA PODOJSTRŠEK
Vzmetarna je konec letošnjega vročega maja izgubila sodelavko Olgo Podojstršek, staro komaj 44 let.
Lahkega življenja ni imela, saj se je prvič zaposlila v železarni kot pomožna delavka že leta 1949, stara komaj 14 let. Potem je po vrsti delala v skladišču modelne mizarne, v vzmetarni, v gradbenem oddelku, opravila izpit za PK — žerjavovodkinjo ter se ustalila v vzmetarni kot vrtalka vzmetnih listov, kjer je delala do svoje bolezni, od katere si ni več opomogla.
Bila je ena tistih delavk, ki se ne ustrašijo nobenega dela, niti dela pri pečeh ne. Dokler je bila zdrava, je bila pridna in vestna.
Ko so sodelavci zvedeli, da je umrla in so ji prižgali svečko za slovo, so se je spomnili vesele in včasih malo hudomušne. Pospremili so jo k zadnjemu počitku na Barbari in izrekli iskreno sožalje hčerki Nataliji.
Ganljivo je bilo to zadnje srečanje, od srca so prišle besede tov. Levovnika in v srca so segli njegovi verzi:
»V življenju pride čas, ko treba je jemat’ slovo, v življenju pride čas, ko solzno je oko.«
Pokojno Olgo bomo ohranili v lepem spominu.
NESREČE PRI DELU
REKREACIJA IN ŠPORT
Tekmovanje delavcev elektrotehničnih storitev v streljanju
V tekmovanju z zračno puško je nastopilo 26 posameznikov. V skupini do 35 let je zmagal Zlatko Rošer — 151 krogov, pred Le-sičnikom in Osojnikom, med starejšimi je bil najboljši Štefan Kordež s 135 krogi, drugi je bil Pečolar, tretji pa Giinter.
V ekipni konkurenci je bila prva elektro delavnica kovačnice pred delavnico valjarne in jeklarne. V ekipnem mnogoboju za leto 1979 vodijo elektrikarji iz valjarne z 280 točkami pred delavnico jeklarne 250 in delavnico kovačnice, ki ima 240 točk.
Nogomet
V 15. in 16. kolu koroške članske lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Leše—Radlje 5:2, Korotan—Fu-žinar 1:3, Peca—Ojstrica 2:2, Holmec—Akumulator 2:2, Fužinar— Radlje 5:0, Akumulator—Korotan 2:0, Leše—Holmec 1:1, Ojstrica— Slovenj Gradec 3:2.
Kandidati za prvaka osvajajo planirane točke še naprej. Vodi Fužinar s 23 točkami in tekmo več, druga je Ojstrica z 22 točkami, tretji pa Akumulator, ki je zbral 20 točk.
Ojstrica—Kladi var 4:1
V tekmovanju za jugoslovanski pokal je Ojstrica kot zmagovalec koroške regije v Dravogradu premagala prvaka celjske regije Kla-divarja s 4:1.
Selekcija Koroške—Šmartno 2:1
V selekciji Koroške so igrali igralci sedmih klubov in zasluženo premagali republiškega ligaša ekipo Šmartna z 2:1. Zadetka sta dosegla Radikovič in Pečnik.
Tekmovanje veteranov
Veterani železarne Ravne so igrali dve tekmi z veterani mariborskega Železničarja. Prvo srečanje na Ravnah so naši izgubili
Trening
s 7:3, povratna tekma v Mariboru pa se je končala neodločeno 2:2. Kratek komentar: na Ravnah smo imeli slabega vratarja, v Mariboru pa je branil Skitek. Za veterane so igrali: Golob, Stefanovič, Rožič, Skitek, Tasič, Košuta, Praznik, Krajger, Vauče Gusti, Jezernik, Savič, Pangrac in Novko-vič.
Koroški alpski smučarji v selekciji SFRJ
Pododbor za kvaliteto pri Smučarski zvezi Jugoslavije je določil selekcijo za tekmovalno sezono 1979 80. Med izbranci je kar pet koroških smučarjev, ki bodo tekmovali v državni selekciji.
V B reprezentanci Jugoslavije je Andrej Stefanovič, ki je v pretekli sezoni s svojimi dobrimi rezultati opozoril naše strokovnjake, da je sposoben za uspehe tudi v mednarodni konkurenci. Ker si je v pretekli sezoni prismučal tudi FIS točke, bo v naslednji sezoni nastopal na tekmah za evropski pokal.
V mladinski reprezentanci je naš perspektivni smučar Miran Stefanovič, ki je s to uvrstitvijo dobil možnosti za večji vzpon.
V pionirski selekciji pa so Boris Maklin in Dušan Žagar z Raven ter Željko Pustoslemšek iz Mežice.
Pet kandidatov v selekcijah je priznanje in hkrati dokaz, da se alpsko smučanje pri nas ponovno vzpenja. Razvoj tekmovalca je v glavnem odvisen od pogojev, ki jih ima v klubu, v katerem vadi. Največ zaslug za ponovno afirmacijo alpskega smučanja pa ima brez dvoma prizadevni trener Jaka Valtl, ki je že v preteklosti vzgojil več odličnih smučarjev — reprezentantov.
Plavalci Fužinarja v Porurju
Na velikem mednarodnem plavalnem mitingu v Neheim-Hiistnu v ZRN je tekmovalo nad 200 plavalcev iz desetih evropskih držav. Plavalna ekipa Fužinarja je štela le šest tekmovalcev, ki pa so odlično zaplavali in osvojili kar 20 kolajn v svojih kategorijah. Maja Rodič je bila ponovno najuspešnejša in je osvojila kar tri prva mesta. Po dvakrat sta zmagala Miran Kos in Andreja Cesnik. Zlato kolajno sta še osvojila Tomaž Rodič in Dimiter Vočko, Andreja Brumen je bila dvakrat druga v prsnih disciplinah tik za Majo Rodič.
Odbojka
Ob 20-letnici športnega združenja BOR je bil v Trstu mednarodni ženski in moški odbojkarski turnir. V ženski konkurenci so igralke Fužinarja potrdile, da so v odlični formi in zasluženo premagale vse nasprotnice — Halada iz Madžarske, Yunior iz Torina in domači Bor. V moški konkurenci je zmagal Metalac iz Siska, ki je v odločilnem srečanju premagal Fužinar s 3:1.
Učenke ravenskih osnovnih šol so postale republiške šolske prvakinje. V finalnem srečanju so brez težav s 3:0 premagale vrstnice z Bleda.
Namizni tenis
V Ptuju je bilo ekipno prvenstvo Slovenije za pionirke. Prvo mesto so osvojile mlade igralke Fužinarja v postavi: Barbika Logar, Ingrid Trbižan in Simona Sipek. Na prvenstvu pionirjev, ki je bilo v Ljubljani, pa so bili igralci Fužinarja četrti. Fantje Fužinarja so tekmovali v postavi: Auprih, Kaker, Vrečič in Ozmec.
Atletika
V petih slovenskih atletskih središčih so bile kvalifikacije mlajših mladincev in mladink za atletski pokal Slovenije. V Celju
so tekmovali tudi atleti Koroškega atletskega kluba in osvojili naslednja mesta:
Mladinci: Hovnik je bil prvi v teku na 100 m in Rozman prvi na 400 m, Kadiš je osvojil drugo mesto pri daljavi, štafeta 4 X 100 m je bila prav tako prva.
Mladinke:	Sredemškova je
zmagala v tekih na 100 in 200 m, štafeta 4 X 100 m pa je osvojila tretje mesto.	S.	F.
SIPS ’79
27. aprila praznujejo občani Bosanske Dubice občinski praznik, na katerega se vsako leto temeljito pripravijo. Letos so se v praznovanje vključili tudi taborniki odreda »Avdo Čuk«. Organizirali so SIPS ’79 — »srečanje tabornikov — pozdrav svobodi«. K sodelovanju so povabili tabornike iz vse Jugoslavije. Našo občino smo zastopali taborniki odreda »Koroški jeklarji«.
2e tri tedne pred srečanjem smo se začeli pripravljati za tekmovanje v orientaciji in ostalih panogah taborniškega partizanskega mnogoboja. Z veliko nestrpnostjo smo pričakali 26. april, dan našega odhoda. Potovali smo z vlakom in 27. aprila zjutraj prispeli v Novsko. Po treh urah čakanja na vlak smo krenili v Dubico, ki nas je pričakala v jutranjem soncu. V Bosansko Dubico smo prišli precej utrujeni, saj je bilo za nami 8 km »zajtrka« po makadamski cesti., Tu smo si najprej privoščili pravi taborniški zajtrk, ki smo ga delili s taborniki iz Svetozareva.
Občudovali smo deročo Uno, ker še nismo vedeli, da že več ur narašča in da zaradi poplav prestavljajo tabor na varnejši kraj. Po urici počitka nas je popoldne čakala prva preizkušnja — tekmovanje v ilegalcu. Naloga ni bila pretežka, težave pa so nam delali abeceda in znaki iz srbohrvatske-ga jezika. Zvečer smo zakurili taborni ogenj, ki pa zaradi popoldanskega dežja ni najbolj uspel. Kar hitro smo odšli v šotore in zaspali.
Naslednje jutro je zvok piščalke zbudil tudi največje zaspance. Po telovadbi smo se začeli pripravljati na orientacijski pohod. Predtem smo imeli pregled opreme, ki je za nas nekaj novega. Tudi deževati je začelo. Po prvem preverjanju znanja iz topografije in risanja karte smo krenili na 26 km dolgo pot. Obšli smo Bo-
sansko Dubico in obiskali zgodovinska obeležja pod Kozaro. Opravili smo vse zahtevne naloge in se po šestih urah vrnili v tabor.
Tretji dan so nas gostitelji peljali v Jasenovac, kjer smo si ogledali taborišče in film, ki ga nihče od nas ne bo mogel pozabiti. Popoldne smo nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov. Dosegli smo uvrstitev na 3. mesto, česar se nismo nadejali. Posebej veseli smo bili priznanja, ki smo ga dobili kot najbolj disciplinirana ekipa. Tako je bil naš trud poplačan, opravičili pa smo tudi zaupanje v naše delo.
Ob odhodu iz Bosanske Dubice nam je stari profesor rekel: »Pozdravite mi vse Slovence od tistih izpod Kozare, kjer matere ne rodijo izdajalcev!«
Polifem
TABORNIKI, ZBOR! POZDRAV TITU!
V počastitev dneva mladosti smo se taborniki Jugoslavije povezali v enotni akciji. Na poziv, ki ga oddajajo vse radijske postaje, smo se 24. maja zbrali pred internatom, kjer imamo klubsko sobo. Od tod smo krenili na pohod, katerega cilj je bil Navrški vrh. Na poseki smo pripravili kres, h kateremu so prišli tudi novo sprejeti mladinci. Pogled s poseke na okoliške hribe je bil dokaj klavrn, saj so bili zaviti v temo. Vzdušje ob kresu je bilo prijetno, čeprav so nam manjkali glasbeniki.
Polifem
Do zmage
Odbor in vadniški kader DTV Partizan Ravne
PECA 79
POHOD EŽ2HS SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
V soboto, dne 23. junija 1979, bo pohod slovenskih železarjev na Peco. To je že četrtič, da se bomo zbrali na naši koroški gori — Peci železarji iz vse Slovenije. Povabili smo tudi naše sodelavce iz vseh podjetij združenega podjetja slovenskih železarn. Prav tako vabimo, da se pohoda na Peco udeleži čim več železarjev z Raven.
Prijave bodo zbirali športni referenti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Zbirališče in odhod je izpred upravnega poslopja železarne Ravne ob 7. uri zjutraj.
Na Peco se bomo odpravili iz doline Tople od Burjaka do planinske koče in dalje na vrh. Sestop pa bo zopet v dolino Tople, kjer bo pri Končniku prirejeno za vse udeležence pohoda zaključno srečanje. Vsi bodo prejeli spominsko značko. Za varnost in udobje na pohodu bodo skrbeli planinski vodniki in gorski reševalci.
Ravenski železarji — planinci, ne zamudite priložnosti, udeležite se pohoda na Peco in v dolino Tople, ki je v tem pomladnem času naj lepša in najbolj mikavna!
Franc Telcer
OBRAMBNI DAN
Taborniki odreda »Koroških jeklarjev« smo 24. 5. 1979 v sodelovanju z ravnateljstvom posebne osnovne šole organizirali obrambni dan za oddelke od 3. do 8. razreda. Pot nas je vodila do repača pri muzeju, kjer je bila KT 1. Po markirani poti smo prek poseke krenili na KT 2, ki je bila na Navrškem vrhu ob spomeniku. Gozdna pot nas je vodila do Lu-basa, kjer je bila KT 3. Zaradi neuvidevnosti domačinov, ki so hodili po tej poti, smo imeli določene težave, ker so nam obračali potne znake. Od Lubasa smo krenili proti Mihevu, kjer je bila KT 4. Makadamska cesta nas je pripeljala do KT 5 na Šrotneku. Cilj pa je bil pri Jovanovičevem spomeniku na Preškem vrhu. Na cilju nas je čakala obilna malica, organiziran pa je bil tudi miting. Zaradi nesporazumov, ki so nastali pri organizaciji obrambnega dne, smo morali povabiti tovariša Tevža, da nam je razkazal dve lovski puški, saj nam za to odgovorne osebe niso priskočile na pomoč.
Polifem
60 LET DTV PARTIZAN
Ko obhajamo različne obletnice, se jih spominjamo tako, kakor teče življenje ter ob njih obujamo vtise in dogodke, ki so jih pustili v nas. Naše društvo je ta visoki jubilej proslavilo na dostojen in skromen način s svečano akademijo, ki je bila 26. maja 1979 na Ravnah na Koroškem. Poleg tega je izvedlo tudi odbojkarski turnir, na katerem je sodelovalo šest moških in pet ženskih ekip. Pri moških je zmagal Partizan Mežica, ki je v finalni tekmi premagal Partizan Črna z 2:0. Pri ženskah pa je zmagala ekipa iz Črne, ki je s težavo premagala ekipo z Raven z 2:1.
Osrednja točka proslave je bila vsekakor telovadna akademija, na kateri sta nastopili poleg domačih članov društva tudi republiška ženska in moška vrsta. Predvsem slednji so prikazali lepo telovadbo — ženske na dvovišinski bradlji, moški na drogu, skupno pa v akrobatiki. Med našimi člani so prisrčno izvedli igrico naši naj-mlajši, zelo uspešne pa so bile tudi druge točke, kot so moški na bradlji, vaje pionirk in ritmične vaje, ki so jih izvedle mladinke. Za boljšo in lepšo izvedbo vaj pa je zelo uspešno poskrbela vokalno instrumentalna skupina KORA z Raven.
Mislimo, da že sama obletnica, to je šestdeset let, pove, da je telesna vzgoja na Ravnah poleg dela v železarni tudi tista oblika dejavnosti, ki združuje mlado in staro ter razveseljuje ne samo jeklarje, temveč tudi rudarje in gozdarje. Po sedanjem konceptu se društvo veliko ukvarja z rekreativnim življenjem vseh struktur naših občanov, še vedno pa je zelo priljubljena športna gimnastika, v zadnjem času pa pred-
vsem pri ženskah ritmična gimnastika.
Zelja našega društva je, da bi se čim več članov naše krajevne skupnosti ukvarjalo z rekreacijo in se s tem odtegnilo hitremu tempu industrializacije, ki povzroča monotono življenje, slabo počutje in ne nazadnje tudi nižjo produktivnost dela.
Ker so pogoji za vse zvrsti športne in rekreativne dejavnosti na Ravnah enkratni, bi bilo pridobljene dobrine, katere nam je omogočilo združeno delo, nespametno zanemarjati. Zato ob tej priliki pozivamo vse občane naše krajevne skupnosti, da se v čim večjem številu poslužujejo vseh vrst rekreativnega življenja in s tem pomagajo k še večji krepitvi samih sebe in celotne družbe.
Predsednik Franc Košak
KAKO NAJ VODILNI RACIONALIZIRAJO SVOJE DELO
Američani so ugotovili, da vodilni delavci v gospodarstvu porabijo 80 odst. delovnega časa za postranska ali rutinska opravila in le 20 odst. za pomembna in ustvarjalna. Drug podatek pravi, da jim vsakih 8 minut zvoni telefon. Izpostavljeni so povodnji papirja in sejam z nepreciznimi dnevnimi redi.
Iz teh raziskav so nastali naslednji nasveti za direktorje in menažerje:
1. pomembna vprašanja imajo prednost,
2. ne opravljajte vsega dela sami,
3. klepetave obiske je treba skrajšati,
4. uvedite uro miru,
5. dobra tajnica pomaga štediti čas.
Na koncu pa še nekoliko humorističen nasvet: prednji dve nogi stola za obiskovalce je treba toliko skrajšati, da ti pri sedenju kar naprej lezejo navzdol. Baje so potem obiski zelo kratki.
IZREKI
Narava je najboljši učitelj svobode.	Matoš
*
Tvoj sem. Zamenjal sem zabave razvratnih dvorov, zablode, čar sijaja in blišč razkošja za blagi mir poljan in šuštenje planin.
Puškin
Največja radost in zadovoljstvo življenja je občutek, da si ljudem potreben in drag.	Gorki
*
Kdor noče razsojati, je budalo, kdor si razsojati ne upa, je suženj.	Drumond
*
Ko izbruhne vojna, najprej pade resnica.	Pousonby
Bitko dobi tisti, ki se trdno odloči, da jo bo dobil.
Tolstoj
V sadovnjaku
Gibanje zaposlenih v tovarni od 21. aprila 1979 do 20. maja 1979
H pic
' Priimek in ime	Rojen	Kvalifikacija	TOZD	—	DS	Odkod	je	prišel
PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA
1.	Bricman Srečko	30.	3. 1959	KV strugar	strojno gradbeno vzdrževanje	iz JLA	
2.	Brkič Srečko	7.	7. 1941	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
3.	Cifer Ivan II.	25. 12. 1947		KV natakar	vzmetarna	iz druge delovne	organizacije
4.	Divjak Viktor	11.	4. 1959	KV rezkalec	stroji in deli	iz JLA	
5.	Dolenc Anton	4.	10. 1962	NK delavec	komerciala	prva zaposlitev	
6.	Erjavec Angela	20.	5. 1943	NK delavka	strojno gradbeno vzdrževanje	iz druge delovne	organizacije
7.	Ferk Janez	25.	9. 1957	KV str. kovač	energija	iz druge delovne	organizacije
8.	Fortin Alojz	1.	6. 1959	KV str. kovač	kovačnica	iz JLA	
9.	Fužir Štefan	16. 12.1959		KV valjavec	valj arna	iz JLA	
10.	Glavak Stjepan	5.	11. 1953	KV ključavničar	energija	iz druge delovne	organizacije
11.	Harter Jože	7.	2.1958	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
12.	Ivankovič Ante	29.	4. 1957	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
13.	Ivartnik Frančiška	2.	9.1949	NS	DS za finance	za določen čas	
14.	Jeraj Vinko	19.	6.1959	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	iz JLA	
15.	Jevšnikar Anton	18.	12. 1951	NK delavec	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
16.	Karničnik Jože	12.	2. 1960	KV žičar	jeklo vlek	iz JLA	
17.	Konečnik Bojan	18.	1.1959	KV strojni ključavničar	energija	iz JLA	
18.	Kostanjevec Slavko	5.	5. 1958	KV strojni ključavničar	energija	iz JLA	
19.	Lukič Slavko	2.	6.1958	NK delavec	valjarna	iz druge delovne	organizacije
20.	Mak Milan	22. 12. 1957		KV strojni ključavničar	stroji in deli	iz JLA	
21.	Marchiotti Ivan	27.	6.1955	absolvent el. fakultete	elektrotehniške storitve	štipendist železarne	
22.	Matko Izidor	15.	3.1957	SŠ str. tehnik	Kovinarstvo, Ljubno	iz JLA	
23.	Medič Dragan	5.	6. 1958	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne	organizacije
24.	Možgan Ožbalt	29.	1. 1963	NK delavec	komerciala	prva zaposlitev	
25.	Mravljak Anton	4.	1. 1957	NK delavec	priprava proizvodnje	iz druge delovne	organizacije
26.	Petavar Marija	7.	11.1927	KV frizerka	družbeni standard	sezonska zaposlitev	
27.	Pirnat Anton	6.	6. 1959	KV valjavec	valjarna	iz JLA	
28.	Podbregar Franc	15.	2. 1940	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	iz druge delovne	organizacije
29.	Robnik Stanko	31.	7. 1948	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	iz druge delovne	organizacije
30.	Skutnik Andrej	28. 11. 1955		VŠ dipl. ekon.	komerciala	štipendist železarne	
31.	Stanisavič Stevo	7.	2. 1957	NK delavec	strojno gradbeno vzdrževanje	iz druge delovne	organizacije
32.	Tasič Milivoj	18.	6. 1958	KV rezkalec	stroji in deli	iz JLA	
33.	Tomazin Edvard	11.	3. 1958	NK delavec	jeklolivarna	iz druge delovne	organizacije
34.	Turičnik Anton	15.	1. 1959	KV strugar	pnevmatični stroji	iz JLA	
35.	Vukajlovič Ostoja	27.	8. 1958	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	iz JLA	
36.	Zabev Ivan	19.	1. 1941	NK delavec	jeklovlek	prva zaposlitev	
37.	Zivkovič Milan	5.	6. 1958	NK delavec	jeklolivarna	prva zaposlitev	
Tek. št.	Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	TOZD — DS	Kam je odšel
IZGUBILI LASTNOST DELAVCA						
1.	Brunet Franc	22.12.1959		KV ključavničar	Kovinarstvo, Ljubno	v JLA
2.	Betovnik Vinko	14.	1. 1960	KV ključavničar	Kovinarstvo, Ljubno	v JLA
3.	Berložnik Olga	25.	6. 1956	SŠ ekonomski tehnik	Kovinarstvo, Ljubno	dana odpoved
4.	Devedžič Sulejman	19.	2.1957	KV ključavničar	Kovinarstvo, Ljubno	samovoljna zapustitev dela
5.	Dobrun Zlatko	11.	6.1958	KV žarilec	industrijski noži	samovoljna zapustitev dela
6.	Duler Milan	16.	8. 1959	KV strojni ključavničar	strojno gradbeno vzdrževanje	v JLA
7.	Gruber Franc	10.	9. 1962	NK delavec	transport	samovoljna zapustitev dela
8.	Jekič Dragomir	2.	4. 1953	KV voznik motornih vozil	priprava proizvodnje	dana odpoved
9.	Jezernik Rajko	10. 10. 1960		KV ključavničar	Kovinarstvo, Ljubno	v JLA
10.	Kališnik Branko	18.	9. 1951	PK talilec	jeklarna	po sklepu delavskega sveta
11.	Merc Jože	20.	2.1948	NK delavec	pnevmatični stroji	dana odpoved
12.	Mešič Hazim	27.	2.1957	KV ključavničar	Kovinarstvo, Ljubno	samovoljna zapustitev dela
13.	Obretan Jožef	26.	4.1960	NK delavec	komerciala	v JLA
14.	Podlesnik Karel	3.	11. 1958	SŠ strojni tehnik	Kovinarstvo, Ljubno	v JLA
15.	Poročnik Dušan	12. 11. 1951		NK delavec	jeklarna	samovoljna zapustitev dela
16.	Potočnik Anton	7.	5. 1931	NK delavec	DS KSZ	invalidska upokojitev
17.	Poznič Bojan	15.	7.1962	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	dana odpoved
18.	Selimovič Šemso	25.	3. 1952	NK delavec	Kovinarstvo, Ljubno	samovoljna zapustitev dela
19.	Slemen jak Pavlina	28. 12.1941		NS	DS za finance	invalidska upokojitev
20.	Slemnik Jožef	21.	2. 1943	KV voznik motornih vozil	stroji in deli	dana odpoved
21.	Šaberl Štefan	20. 10. 1953		PK žerjavovodja	kovačnica	dana odpoved
22.	Šimunovič Jožo	13.	6. 1960	KV ključavničar	energija	v JLA
23.	Škafar Milan	21.	2.1958	KV valjavec	valjarna	dana odpoved
24.	Štruc Drago	6.	11. 1960	KV strugar	strojno gradbeno vzdrževanje	v JLA
25.	Telcer Marija	7.	2. 1921	NŠ	DS za finance	starostna upokojitev
IZOBRAZBA - KVALIFIKACIJA
Pridobili lastnost delavca
Izgubili lastnost delavca
1	_	abs. el fak.	1	— SŠ ekonomski tehnik
1			VŠ dipl. ekonomist	1	— SŠ strojni tehnik
1			SŠ strojni tehnik	7	— KV ključavničarjev
4			KV str. ključavničarji	1	— KV strugar
2			KV strugarja	1	— KV valjavec
2			KV rezkalca	2	— KV voznika motornih vozil
1		KV žičar	1	— KV žarilec o. p.
1			KV frizer	1	— PK talilec
1			KV natakar	2	— NŠ
2			KV valjavca o. p.	1	— PK žerjavovodja
2			KV str. kovača o. p.	7	— NK delavcev
1			NŠ		
18			NK delavcev		
OBVESTILO BRALCEM
Mariborska tiskarna — oddelek knjigotisk — se postopno seli v nove prostore na drugem koncu mesta. To ne gre enostavno in hitro. Delavci tiskarne se sicer skupaj z našim uredništvom trudijo, da se to ne bi poznalo pri rokih izida Informativnega fužinarja, vendar je vseeno možno, da bomo z naslednjimi številkami za nekaj dni kasnili pri izidu.
Avgusta bo predvidoma spet vse v redu, bralce pa prosimo, da to upoštevajo.
Urednik
ZAHVALA
Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali lajšati bolečine ob izgubi dragega očeta Mihaela Kolmana, se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in darovani venec.
Prav tako lepa hvala jeklarjem, da so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sin Jaka
NAŠA UPOKOJENCA
Pavlina Slemenjak, roj. 28. decembra 1941, v železarni od 1. aprila 1959 dalje, nazadnje v DS za finance kot obračunarka OD. Inval. upok. 15. maja 1979.
Anton Potočnik, roj. 7. maja 1931, v železarni od 1. junija 1954 dalje s prekinitvijo, nazadnje v DS KSZ kot obhodni nadzornik. Invalidsko upokojen 30. aprila 1979.
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
U lA/VvO
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
100-LETNICA ROJSTVA
MILUTINA MILANKOVICA
Ob proslavi 100-letnice rojstva jugoslovanskega znanstvenika Milutina Milankoviča izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 4,90 din.
Milutin Milankovič (Dali 1879 — Beograd 1958) je končal gimnazijo v Osijeku, gradbeno tehniko pa leta 1903 na Dunaju, kjer je leto kasneje doktoriral. Do leta 1909 je delal kot inženir v Avstriji, od leta 1909 pa kot profesor racionalne mehanike in teoretične fizike na beograjski univerzi. Bil je redni profesor Srbske akademije znanosti od leta 1924, član Nemške akademije naravoslovcev v Halleju ter dopisni član številnih drugih naših in tujih znanstvenih ustanov. Od njegovih poljudnih spisov sta najvažnejša »Skozi vesolje« in »Stoletja«. Njegovo glavno delo je »Kanon osenčevanja zemlje in njegova uporaba v zvezi s problemi ledenih dob«, ki zajema številna osebna raziskovanja, ka-
tera so trajala več kot 30 let na mejnem področju naravoslovnih ved in matematike.
Motiv za znamko je bil portret Milutina Milankoviča, delo slikarja Paje Jovanoviča. Grafična obdelava znamke je delo Andreje Milenkoviča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega raster j a v polah po
9.	V prodajo so prišle 28. maja 1979. Istega dne je izšel tudi priložnostni ovitek za 2,50 dinarja oziroma ovitek prvega dne (FDCl za 7,40 dinarja.
100-LETNICA ROJSTVA KOSTE ABRASEVICA
Ob proslavi 100-letnice rojstva pesnika Koste Abraševiča izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 2 dinarja.
Kosta Abraševič (Ohrid 1878 — Šabac 1898). Rodil se je v obrtniški družini in je tri razrede
HUMORESKA:
grške osnovne šole končal v Ohridu. Ko se je njegova družina preselila v Sabac, je začel svoje šolanje znova v srbohrvaščini. Zelo mlad je začel pisati ljubezenske in domoljubne pesmi, od katerih jih je malo ohranjenih. Leta 1894 se je podrobno seznanil s socialističnimi idejami in jim ostal zvest do konca življenja. Umrl je v dvajsetem letu zaradi tuberkoloze. Nekaj njegovih revolucionarnih pesmi izraža veliko navdušenje, kot npr. »Žvižgaj veter« in »Rdeča«. Ostale bodo trajna last ljudskih množic, katerih izrazit predstavnik je bil.
Likovna obdelava znamke je delo Dušana Lučiča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 25. V prodajo so prišle 29. maja 1979. Istega dne je izš°l tudi priložnostni ovitek za 2,50 dinarja oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 4,50 dinarja.
f. u.
Jerzy Baranowski:
Ah, mamica draga! Da vidiš, kako krasno smo se imeli na izletu. Rečem ti! Ko smo šli, smo vso noč peli »Katjušo« v vlaku. Takoj zjutraj pa smo prispeli v neko mesto z znamenitostmi, a nihče ne ve, kakšne so bile, ker smo vsi zaspali. Ves razred. Rečem ti, je bilo fino. Zavalili smo se, kamor se je komu zahotelo: Jožek na stopnišče banke, jaz na grob kneza Svetopolka, naša gospa pa nas je samo zbujala in silila na kup, zvečer pa, še sama ne vem, kako, je padla v bazen z labodi. Fino, ti rečem! No, v tistem prehodnem taboru je bilo še lepše, veš, ker smo imeli šotore ob koncu mostu. Vsi so se bali iti na drugo stran reke. Kaj? O, mamica, pa saj ničesar ne razumeš. Navadna reč, ker je bil most visok, železniški, pravzaprav ga niti ni bilo, ker ga šele gradijo. Bila je samo ena deska, ampak luknja tu, luknja tam.
Olek je bolj važen kot ti, a je prišel samo do polovice in veter ga je ... frk, navzdol! Fino, ti rečem! Da vidiš, kako je bil ponosen na to. »To, da so,« pravi »iz-pumpali vodo iz mene in da so me vozili z rešilnim avtom, to ni kar ...«. O, mamica! Ti pa samo »bože, bože«, ampak, ne boj se. Vidiš, jaz sem šla po tej deski s Krzpchom. No, midva sva bila previdna. Počakala sva, da ni bilo vetra, ponoči, seveda. O, rečem ti, bilo je fino. Močvirje, živo močvirje! Zemlja se je grezala, ko sva hodila. Ampak kaj bi moglo potegniti mene in Krzgcha? O, mama, ni odlično, da sem delala fige. Vsi so jih delali. To je urok, da te močvirje ne potegne vase, razumeš? Joj, livade so šele čudovite. Nimaš pojma mamica. Krzgch mi je rekel: »Si upaš dati žabo v usta?« Seveda sem jo dala, da ne bi mislil, da je glavni. Fino, ti rečem! O, mama! Taka mala žabica. Ne boj se. Samo malo sem jo držala v ustih in nič ni bilo.
Izvidnik spoštuje naravo, častna beseda ... Kva, kva, kva, in poletela je na travo, a Krzycho reče, da mi bo verjel šele, če tudi ti... O, mama, zares ne! Samo da jaz... no ... sicer pa, zakaj bi ti govorila o mojih in Krzychovih intimnih rečeh — oprosti — ti tega ne razumeš.
Kaj? ... O, mamica, ti pa samo »Ah, bože, bože« in »ah, bože, bože.« Pa sploh ni bilo tako, ker je Krzgcho rekel: »Tako te ljubim, da bi vzel hrošča v usta iz tvoje roke.« Vidiš, kako je fin: prebledel je, a v usta ga je dal, jaz sem ga sama ulovila. Potem sem morala to storiti še jaz.
Da, oba! Ta podvig sploh ni norost, mamica. Če ti, mamica rečeš, da je to norost, prosim no, poglej, če hoče očka vzeti hrošča v usta zaradi mamice. Saj je očka mnogo večji od Krzpcha. A? »Jaz se sploh ne mešam v vajine reči! Zakaj pa vpiješ name.« Zdaj vpiješ, oče je pa napravil zate podvig, ko si stanovala v drugem nadstropju. Misliš, da ne vem! Vzpel se je po telefonskem drogu do tvojega okna in ti pripel neki tulipan ali kaj že. V nedeljskem gvantu! Pa deževalo je! Pa kaj, če mene še takrat ni bilo, vem pač, ker mi je babica vse povedala. O, mamica, kaj si ti... pa kaj se živciraš. Si pa res čudna. Saj veš, da ni padel z droga, ker ko je prišel miličnik in rekel: »Gospod kolega, prepovedano se je vzpenjal po narodni lastnini!« je oče splezal nazaj dol in se odločil oženiti se s tabo in pomisli, da se to sploh ni zgodilo na izletu.
Ali na primer, si ti sploh kdaj bila nihalo na zvonu? Vidiš jaz sem bila. Rečem ti, to je krvavo ... Ah, čisto normalno, dokler smo ogledovali stolp katedrale. Rečem ti, krasno je tam zgoraj. Najmanj dvajset nadstropij visoko. V podu so luknje in miši. Tedaj pa Stefan, no, saj veš, da je Stefan jezen na Krzycha,
ker mu je nekoč zlil vročo juho na glavo, no, Stefan se je šel stavit s Krzychom za 10 dkg kikijev, da Krzycho ne bo skočil in se ujel za nihalo v zvonu. Da vidiš, kako je bilo to fino! Krzycho reče: »O! Bom skočil, ker treniram karate.« In takoj, hop, ujel se je, obvisel in rekel. »A vidiš, zdaj blesavec, da nisem baba, ampak, visim?« Nato sem še jaz, hop za njim, da ne bi bil tako važen. Rečem ti, fino je bilo. Visiva tako, pod nama pa brezno ... Aha, ko je ta nora Julka, ona zmeraj počne oslarije, začela spodaj vleči za vrv. O, ne boj se. Nič ni bilo, ker nisva zvonila glasno. Človek ni nihalo in ne dela zvoka. No, Julka je hitro pobegnila, ker sem jaz začela bruhati. Kako, kaj naša gospa! Naša gospa ni rekla nič.
Častna beseda mama, niti besede ni rekla, ker dokler sva midva visela, je šla v mesto iskat pomoč, in kaj bi pravzaprav imela reči. A potem je bilo res fino, ker so prišli gasilci, ko so naju roke še držale. Ah, rečem ti, mama! Ves razred nama je zavidal, vsi so začeli skakati v mrežo, ki so jo nastavili gasilci. O, ne, mamica, gasilci je niso mogli odnesti, ker bi mi potem padali na pločnik. Kako, kaj so storili? Samo pokleknili so in začeli moliti... Kaj jaz vem, morda zato, ker je bila katedrala. Fino, ti rečem. Hočeš, kikiriki, na, sama sem jih zaslužila, ker vem, da jih imaš zelo rada. Zakaj si tako bleda. Oči, na pomoč, mamica je padla v nezavest! Zakaj? Nimam pojma, zakaj!«
(Prev: ar)
IZREKI
Ni najboljši državnik tisti, ki veliko dela, ampak tisti, ki omogoča drugim, da uspešno delajo.
Bacon
Vladal sem tako, da sem združil silo in pravico.
Solon
Več je vredna vojska oslov, ki jih vodi lev, kot vojska levov, ki jih vodi osel.
Napoleon
REDNA KRVODAJALSKA AKCIJA
bo organizirana v občini Ravne na Koroškem tudi letos kot vsako leto.
Dne 20. in 21. junija 1979 od
6.	do 14. ure bo odvzem krvi v osnovni šoli na Ravnah (v stari šoli). Vabimo vse občane, da se odzovejo tej humani akciji v čimvečjem številu.
Organizacija Rdečega križa
Fotografije za to številko so prispevali: F. Rotar, Žalik in služba za informacije.