2 — dinarja Poštnina plačana v gotovini KJIIUSI UST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO LETO III, Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30'. v . Moko, Kairo, sladKor, olje, parčKu daj, pa bo najbolje Prihodnja številka izide v torek, dne 1. oktobra. JUŽNOAFRIČANI ZA NADALJEVANJE VOJNE Capetown, 10. septembra. Med velikimi manifestacijami je izročila predsedniku vlade generalu Smutsu posebna delegacija peticijo s 634.000 podpisi, ki zahtevajo, da se vojna nadaljuje — v Evropi seveda. SVETA MINLJIVOST (Iz moderne romunske lirike.) Jaz, Antonescu, 1 včeraj bil sem še v arestu, prvi med ministri zdaj sedim. Ti, Tat ar e sc a, včeraj še na mojem mestu, zdaj se Ti v rešetke jaz režim. VOJNA V SSSR. Tudi v SSSR je izbruhnila vojna. Spoprijeli so se Ukrajinci, Rusi, baltiški generali Kcres, Mikenas in Petrov, proti njim se bijejo z velikimi ambicijami Botvinik, Smislov in drugi. Tudi češkoslovaška legija s Flolt-rom posega živahno v boj... Gre namreč za šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze. SVETI ELIJA je imel zadnji čas posebno d«padanje s Slovenci, ker nami prvi teden meseca septembra tega leta ni izvajal svojega rednega deževnega programa in je vso svojo zalogo prihranil za pozneje. Pri tem je morda utrpel nekaj škode, kajti dež ne^ spada med tisto blago, ki je tem več vredno, čim delj časa leži v zalogi. Dežju ne skačejo cene. Mnogo je bilo ugibanja, zakaj nami je Elija postregel, da so se velesejemski dnevi iztekli v soncu in prahu; malokdo je pa pomislil, da bi ga lahko v »Totem teatru« pošteno zafrkavali, če bi se ne zadržal dovolj spodobno. Zato je začasno spremenil svoj program', oziroma ga je kar odpovedal. Sebi v čast, nam vsem pa v korist in veselje! Da bi ga še drugi upoštevali, recimo tisti, ki navijajo politično vremensko hišicto! V TRGOVINI Metrske in utežne enote ponekod' še zdaj niso ob veljavo. Nekateri stari ljudje še • vedno računajo na vatle in funte. Pa se je med nekim ljubljanskim trgovcem in podeželskim očancem razvil takle p-govor; »Pet vatlov tegale blaga mi dajte.« »Očka, zdaj pravimo meter.« »Tako? ... Nič več blago?« Basen brez tendence V živalskem carstvu rekli so: da se konča morija, v bodoče mora vsak prepir razsoditi sodnija! Res, ta takoj je prvi spor v pretres in sodbo vzela. Tožitelj bil je strašni lev, obtoženka gazela. Rjovel je lev: Ta novi red ne morem razumeti, da bi neumno to žival jaz lev, ne smel požreti. Je to od pamtiveka sem že običajno pravo. Se zruši še svetovni red če žrl bom zelenjavo. Gazele rešiti vas čem, je to žival nemarna. Vrh vsega tuje rase je, zato zverem' nevarna. Ker že uvedli zakon ste, ki brani nas krivice, v njem iščem si, pravični lev, zdaj svoje le pravice! Po njem takoj mi sodite pravice stebri čvrsti! Gazelo dajte mi, če ne raztrgam vse po vrsti! Narodni ornament Zakaj doma tak žalostno povešaš mi oči? 1 Al’ zmanjkalo1 ti je masti, al’ olje se suši? Brez olju lahko se šivi, | umiraš tud' z mastjo. Da vedno sit bo tvoj trebuh, le jej vsakdanji kruh/ PRI SKUŠNJI »Kakor vidimo, gospod kandidat, se je bolnikova noga znatno skrajšala, zato zdaj AMERIŠKA POMOČ (z govora gospoda iz Amerike.) »Mi, Američani, mi bomo pomagali nesebično in z vzvišenimi čustvi svojim angleškim prijateljem do zmage, ki bo prinesla Evropi spet dvajset let večnega miru. Naša pomoč bo, kakor sem že omenil, nesebična in iskrena, tako rekoč platonska. Želimo pa razbremeniti naše angleške prijatelje s tem, da prevzamemo nadzorstvo — samo nadzorstvo, gospoda moja — nad nekaterimi njihovimi kolonijami...« NOVE KNJIGE! V tisku so sledeče knjige: 1. »Prehrana po najnovejših načelih.« — Založil in izdal: Odbor za pobijanje draginje. 2. »Kako ohranim vitko linijo?« — Založba: »Kriza«. 3. »Vpliv rimskih katakomb na moderno arhitekturo.« — Založila in izdala tvrdka: »Zaklonišča«, d. d. 4. »Iz poklicnega gledališča v di-letantizlemi.« (Almanah.) — Izdal: Jože Borko. TEŽAVE... Skrivati sladkor in vendar obdržati kupce ... Skrivati olje in vendar pošiljati služkinjo na trg po solato... SAMO NA VRV ... Obupanec: »Obesil se bom.« Prijatelj»Pa vendar ne kakšni ženi za vrat?!« Obupanec; »Ne, ne! Samo na vrv ...« O MEDNARODNI POMOČI Pomagali Čehom so Francozi, Francozom so Angleži na pomoč prišli, Angležem že Amerika roko moli. — Slovenski pa pregovor slej ko prej veli: 1 da sam v nesreči vsak si le pomozi! šepa. Kaj bi vi napravili v tem primeru?« »Tudi jaz bi šepal, gospod profesor!« Tri različne faze 1918 1918—1940 1940 NEVTRALEC NA DREVESU D. Goflja: Včasi danes Nevtralec: »Tukaj mi je dobro biti, dokler bo še kaj jedače. A kaj bo, ® ko bom moral z drevesa??« Novi učni načrti V japonskih šolah so uvedli z novim šolskim letom nov učni načrt, da dajo tako dijakom in dijakinjam več smisla za praktično življenje. Matematika je odpravljena. Namesto nje se bo poučevala nova znanost psiho-astro-grafologija. Stolica te znanosti, ki naj prinese človeštvu srečo, je ustanovljena na tokijski univerzi in je povabljen tja za rektorja naš rojak F. T. Karmah. Namesto zgodovine se bo poučeval samo rodovnik cesarjeve družine in sc 'bo dokazovalo njegovo božansko poreklo. Več pozornosti se bo posvečalo nacionalni vzgoji. Zato je posvečen v tednu en dan preganjanju Angležev. Ta dan bo brezjedilni. Za dekleta bo vsak dan dve uri teoretično in praktično poučevanje o manikiranju in lakiranju. Za fante sta rezervirani vsak dan dve uri za demonstracije pred konzulati. Zato je odpravljeno poučevanje tujih jezikov. Po zadnjih vesteh iz Japonske je sprejela mladina te reforme v učnem načrtu z vzhičenjem. (Popradaj-press.) MATEMATIČNA DEFINICIJA »Gospod profesor, kaj je to ,evropski problem’?«. »7o je sila komplicirana stvar. Podobna je deljenju, ki je v zvezi z odštevanjem.«. PRI KONCERTNI BLAGAJNI »Koliko stane vstopnica za koncert?« »Petdeset dinarjev/« 1 »No, kaj sem ti rekla! Mislim, da se boš zdaj marljiveje učil igrati na klavir, ko vidiš k koliko ljudje za tako reč dajo!« Včasi smo imeli olja, da od miz je kapalo, danes i'a — poslednje olje kmalu bo ga zmanjkalo. Včasi sladkor smo imeli, bile sladke so žene. Danes ni ga. In zato se ženske kislo vse drže. Včasi moke bile polne žitnice in shrambe so, danes prazne so, pa vendar v močniku poštenem smo. Včasi naše so tovarne < ■ polne surovin bite, danes kaka surovina med ljudmi le najde se. Včasi smo fabrike imeli, delavcem bil kruh je v njih, danes se na jug selijo, delavci pa na — prepih. I Včasi nekdo bil uradnik, drugi pa je bil berač, danes ena to celota l vse razdrapanih je hlač. Včasi v prsih na levici je prebivalo srce, danes nam razbija v gatah, i če so le — zavezane!... Včasi v drugo naš življenje 1 pač jemal je sam Gospod, danes pa že v tem življenju jemlje vse človeštvo — zlod V TRGOVINI Kupec: »Rad bi kupil klobuk za svojo ženo.« Prodajalka: »Prosim, kakšno glavo pa ima milostljiva gospa?« Kupec: »Trdo!« POPOLN ZAKON Mož razlaga svojemu prijatelju: »Ne razumem, zakaj se ljudje v zakonu vedno prepirajo. Midva z ženo sva sklenila dogovor, ki vedno prepreči, da bi prišlo med nama do prepira. Dogovorila sva se namreč, da naj ima enkrat eden prav, enkrat pa drugi, in sicer: kadar sva enakega mnenja, imam jaz prav, kadar pa različnega, pa ona ...« OTROŠKA. MODROST »Bogo, nikar tako hitro ne požiraj, saj vendar vidiš, da je še dosti peciva?« opominja pri mizi mati.' »Vem, vem,« odgovarja Bogo s polnimi usti in brž zmaši vanje še velik kos, »toda bojim se, da kar nenadno ne 'bom več lačen, na mizi bo pa še cel kup peciva,« ^ Vpliv Slovencev na svetovno demokracijo Res je, da Slovenci ne premoremo veliko demokracije, ker nas ni veliko, vendar kaj pogosto čitamo, da smo po svoji narodni duši demokratično razpoloženi. To bo menda kar držalo, ker baje prihaja beseda de* mokracija od besede demos, to pa spet menda pomeni ljudstvo. Slovenci smo pa ljudstvo in smo ljudski in smo torej lepo demokratični, po vsej logiki ljudske ali demokratične pameti. In ker smo taki, so tudi naši pesniki demokratični, ker drugačni niti ne morejo biti. Prešeren, Levstik, Cankar .. . Vendar se mi zdi, da naša demokratičnost ni čisto zdrava in je torej podobna ameriški ali kakšni tej en^kd demokraciji, kjer nimajo grofov in baronov in se v kavarni lahko vsede faliran študent k veletrgovcu v kon-kurzu, pa zato še ni upornik. Naša demokracija se je razvijala precej v tej smeri, da smo po svoji znani naivnosti radi verjeli demokratičnim pravljicam in srno strumno marširali za Živkovičem, Jevtičem, Stoja* dinovičem in drugimi velikimi prijatelji našega ljudstva. Na to zvesto marširanje so postali pozorni državniki velikih narodov in so se marsičesa naučili. Demokracija postaja v velikem delu sveta samo še pravljica. Še v Ameriki lahko sediš s konkurz-nim veletrgovcem skupaj v kavarni samo tedaj, če imaš cele hlače in dolar v žepu. Na svetu pa kljub vsej demokraciji ni malo tistih, ki so brez dolarja in hlač. In dokler so ti v premoči, je demokracija samo pravljica. Vendar jim pri nas še ta in oni verjame in se celo na široko razpisujejo o njej. S tem pa spet vplivamo na svet, da še drugod širijo pravljice v sloves in čast pravljične 'demokracije. S trgovskega stališča to ni slabo, kajti če demokraciji pustiš prvi del in zadnjega, t. j. kracijo odrežeš, lahtko sfabriciraš demontažo, demonstracijo, de-mobiliziranje, demonizem itd. Če si pa zadovoljen samo s prvim zlogom, potem snuješ celo dekoracijo, deložacijo in delravda-cijo. Ker Slovencem zadostuje prvi zlog, je tudi svet zadovoljen z demokratični dekoracijo. PRI VEDEŽEVALKI »V kratkem^ boste imeli mno^o denarja-. ..« »Moj bo«, pride inflacija?« SLADKE SANJE 0 t® NA VLAKU Po železnici se je vozil kapucin, njemu nasproti pa je sedel gospod, ki se je ob vsaki priliki z neotesanimi besedami zaganjal v kapucina. Preden je bilo treba izstopiti, je norčavo poprosil kapucina, naj mu pojasni nek verski dvom: »Kako je namreč mogoče, da bi bil pekel? Kje naj Bog vendar toliko drv vzame, da bi venomer kuril?« Kapucin pa, ki je bil bolj na kratko navezan, kakor si je ta mestni gospod domišljal, na splošno zadovoljnost vseh potnikov jako dobro pojasni: »Gospod, le nič skrbi! Dokler je na svetu kaj takih neotesanih klad, kot ste vi, se za to reč nič ne bojte!« KMEČKA MODROST K ljubljanskemu denarniku je prišel kmetič plačat zaostale obresti. Mogotčeva družina je bila ravno pri obedu,, zato je trgovec posadil moža v kot in mu naročil, naj počaka, Med jedjo pa je trgovec začel spraševati kmeta, kako se mu kaj doma godi. »Ne morem se pritoževati,« je odgovoril kmet, »samo svinja je imela mlade«. »To vendar ni nesreča!« »Ni, a dobila je trinajst prašičkov.« »Tudi to ne m,ore biti nesreča!« »Prav za prav ne, toda le dvajnajst jih lahko hrani.« »Da, a kaj počne trinajsti?« »Gleda, kako drugi jedo.« Trgovec je razumel prikriti migljaj in naročil služkinji, naj prinese možu krožnik, žlico in vilice. ZADOŠČENJE Trdnemu kmetu iz ljubljanske okolice se je dogodilo, da so mu z drevja pokradli vsa jabolka. Kmet je sumil svojega »dobrega soseda,« kakor je to povsod navada. Pri sosedu letina ni bila kaj prida. Kmet je seveda soseda pošteno ozmerjal s tatom in lopovom. Na sodišču dobri kmetič ni mogel sosedu dokazati tatvine, zato je bil prisiljen preklicati sramotilne besede. Rekel pa je takole: »Tat in lopov sem ti rekel, to je resi Pa moram reči, da si pošten in dober človek!« Sosed je dobil zadoščenje; seveda so se prisotni na tihem smejali. TOČNO Jaka: »Kako pa je to, da gre tebi velikonočna spoved tako hitro izpod rok . . .?« Miha: »Dobro sem pripravljen!« Jaka: »Saj se jaz tudi dobro pripravim. Že uro prej vrtim klobuk in proti spovednici škilim, pa mi le ne gre! Za zlodja se ne morem spomniti, kaj sem zagrešil, da bi pri spovedi povedal!« Miha: »Jaz se pa nič ne mučim z izpraševanjem. Večer pred spovedjo ženo dobro razjezim in razkačim tako, da mi vse moje napake in grehe našteje tako natančno, še vse bolj, kakor je v bukvah za izpraševanje vesti zapisano. Vse lepo poslušam, drugo jutro stopim k spovedi, pa me gospod pohvalijo, da sem spoved dobro opravil...« ANGEL MIRU PRI URARJU © G Angel miru: »Prosim, ali je moja ura že prišla?« AMERIŠKI VOJAŠKI STROKOVNJAKI so ugotovili, tla vojskovanje na kopnem mi posebno razveseljivo, ker kopenska vojska rada skopni v, nič, dočim se zračna nasrka zraka in je še bolj odporna, pomorska pa napije vode in je temu primerno korajžna. Zato Amerika gleda na zračno in vodno brodovje s posebno skrbnostjo. VEČNI NEZADOVOLJNEŽI so se spravili nad našo Narodno banko. Hočejo jo podržaviti. S tem1 pa nastane velika nevarnost, ker bi sc poslanci začeli brigati za obresti in bi manj delali za narodov blagor. DOBRO JO MU JE ZASOLIL Tončka, ki je bil sirota, so vzeli za svojega. Ko je že hodil v šolo, mu je nekoč dejal sošolec: »Veš, Tonček, ti nisi toliko vreden, kakor mi drugi. Ti nimaš staršev, tebe so vzeli za svojega tuji ljuldje in te imenujejo svojega otroka ...« »Nasprotno,« odgovori Tonček, »to je znak, da sem dober in priden otrok, ker so izbrali ravno mene. Tvoji starši pa niso mogli izbirati, ter so se morali zadovoljiti s tem, kar so pač dobili,« HLADNOKRVNOST »Dragi prijatelj, če si do drevi' ne preskrbim tisoč dinarjev, lahko mirno vzamem samokres in si poženem kroglo v glavo ... Ali bi mi ne mogel pomagati v veliki stiski?« »Prav žal mi je, toda nikoli ne nosim samokresa s seboj,« LEKARNA »AGONIJA« priporoča: Zoper zunanje - politično mrzlico — »Jožefinum-tablcte«. Zopicr želodčno zastrupljenjc s. petrolejem — serum »Aibidikaclium«. Zoper glavobol in mačka — prekuhani »Rožencvet«. Zoper špckulamtlski nahod — »Ma-ksimirus« praške. Zoper lakotna čreva — pas na 31 lukenj. Za srečno zadnjo uro — reformirano olje. Za uspešno prebavo — enoten apetit. i Za Lepe sanjo — kapljice »Iluzija«. Za zdravo kožo — »Iperit«. AMERIKANCI so se srečno odkrižali svojih starih križark in so prekrižali račune drugim prekupčevalcem s starim žel dojeni. Kdo sc bo pa zares odkrižal vseli križev, to za zidaj še ni ugotovljeno. TITULESCU je poročevalcem svetovnih listov izjavil, da so poleg sv. Karla in svetega Antona tudi še drugi svetniki v koledarju. KONFERENCE v Crajovi so kljub dolgemu konferi-ranju le prišle do kraja. MEDNARODNI PROMET sc ni razvil samo zaradi ljubljanskega velesejma in zagrebškega zbora; tudi visokoturistična sezona med evropskimi državami je narasla. Največja je med Romunijo in Švico. Eni prihajajo v Švico, drugi romajo iz nje, vse po znanem reccpitu: »Kufre gor, kufre dol!« PRI ZDRAVNIKU »Prejšnji teden sem vam predpisal obli» zoper revmatizem, no, ali je kaj pomagalo?« »Pač, revmatizma sem se znebil, seda’ sem pa prišel vprašat, kako naj se obliža.« ISKRENA KRITIKA »Kaj bi storili, če bi znali igrati na klavir, kakor jaz?« vpraša gospa svojo služkinjo, »Šla bi v glasbeno šolo in začela, jemati ure pri učitelju klavirja!« RAZGOVORI MED PRIJATELJICAMI »Pomislitel Nocoj sem nenadoma zaslišala čudno šelestenje in zdelo se mi je, da nekdo hoče v sobo in zagledala sem butico, ki je n.olela izpod postelje,« »To je pa grozno, To je bil pa gotovo razbojnik!« »Nak, moj mož ... Tudi on je slišal šumenje.« Če madžarska godba svira Romun: »Joj, tvoja muzika bo zame pač predraga!« Situacija... Zapad bombardira, a Moskva šahira. Se Indija kuja, ker ji ne ponuja Anglež dorninijona za ceno kanona. Kitajska zmaguje. Japonska jo psuje, je naglo postala Romunija mala. Sc širi Madžarska in z njo' vred Bolgarska, Amerika tudi napenja si grudi. Orožje si kuje, ker vse zdaj tekmujei na morju in v zraku, na zemeljskem tlaku, Nihče zdaj kredita ne da brez profita. A mi? Idealni, vsestransko nevtralni, enotnega duha, »MILOŠ OSET SREČUJE ABRAHAMA« »Sredi največjih skrbi in dela okoli problema preskrbe živil bo prazno. Val- ...g. Miloš Oset 50 letnico svojega življenju,« poročajo časopisi. — Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, bo priredil protidraginjski odbor svojemu ljubljenemu članu na predvečer baklado in interno pojedino kar v Banjaluki. KAJ JE POLJUB Poljub je manever na severu za vojno na jugu.’ Pol soneta (ali: Slava vitaminom!) Poet Naivnež toži, jadikuje: Ljudje so danes s pametjo narobe, šla poezija bo zato po gobe, pesnikovulcem z dneva v dan je huje. Prijatelj pa Sodobnik mu svetuje: Le v i t a m i n s k e Tebi manjka robe, zato v bodoče veži nam otrobe, ker bolj kot jedro, pleve svet spoštuje! 1 V pomirjenje Prolet, sc spolnil je tvoj sen! Razredov čas več nei pozna. Če prišla sva si kdaj navzkriž, na roko! Zdaj enaka sva! Nam zakon danes pravi, da jejva isti kruli, izključno sam boš kriv si če še ostaneš suh! Mi sladkor koj zmanjkuje, če kavo z njim sladim. Le ti ga ne ppigrešaš, uživaš saharin ... Kar pa sie nafte tiče, hudo zavidam te pogrešam limuzino, ti petrolejko le. * Oj žalostne živiva dni. Srečni bodo šele vnuki! Umreti miofram jaz kot ti, ti tu, jaz v Banjaluki. NOVA MODA Zdaj po zemlji več ne hodim, le po zraku še frčim, zdaj moderne pesmi pojem, marsikoga v pest dobim .. • Botra Smrt, s. r. Jeli ste že slišali? V Čakovcu je živel trgovski potnik, ki je imel mlado, krasno, zelo dostojno in zvesto ženko. Ko se je nekoč peljal po trgovskih poslih, je v Zagrebu vstopil v oddelek drugega raz reda, v katerem je že sedel eleganten, zelo prikupljiv gospod. Oba sta bila v kratkem času v živahnem razgovoru in tedaj ga je gospod vprašal: »Dovolite, če smem vprašati, kje pa ste pravzaprav doma?« In je Kidrič odgovoril: »Prosim, če dovolite, sem doma v Čakovcu.« Pa se je gospod potolkel po stegnu in se smejal: »Čakovec, to je pa zelo zabavno mesto! Tam sem že poljubljal vse ženske, razen ene!«« Kidrič je sicer zmajeval z glavo, izdal se pa ni. Ko je prišel zopet domov k svoji Juliki, ji je takoj povedal: »Pomisli, Julika, kaj se mi je pripetilo! Stopim v Zagrebu v oddelek drugega razreda in sedem poleg elegantnega, prikupljivega gospoda. Začneva razgovor in mož mi reče, da je Čakovec zelo zabavno mesto in da je v njem poljubljal že vse ženske, razen ene! — Kaj praviš k temu, -moja sladka Julika?« Pa ga pogleda Julika in zmaje z glavo: »Sedaj bi pa res rada vedela, katera je tista — ena!« A NJEGA NI... Imel je stranko naroda, in narod njega je imel, od stranke ni ostalo nič, a on po»svetu je odšel. OLIKA Janezek pripoveduje materi: »Mama, danes sem stopil nekemu gospodu na nogo« Mati: »No, pa si ga prosil, naj ti oprosti?« Janezek: »Seveda. Gospod je rekel, da sem priden dečko in mi je dal dinar za sladkorčke. Ker se pa dandanes za en dinar malo sladkorčkov dobi, sem gospodu še enkrat stopil na nogo, da bi mi dal še en dinar. A, veš kaj je storil gospod, ta surovina? — zaušnico mi je dal!« Naj bo hčerka ali mama, vsaka more biti dama, če pri Toplaku takoj da si narediti kroj. Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 KRONIKA D E — Storila se je krasna jesen. Tudi v gospodarstvu. To gospodarstvo, ki je spomladi bilo tak cvet, je tudi nujno na jesen moralo roditi tak sad... — Šole so odprle svoja vrata na stežaj. Reveži so letos podeželski študentje: cini, ki so jih še lani vabili pred šolo, po časopisju in potom profesorjev na ceneno stanovanje in hrano, zaklepajo letos pred njimi vrata s sedmerimi zapahi. Nek študent, ki si je skozi te zapahe vseeno utrl pot do gospodinje, je dobil na vprašanje: »Koliko stane stanovanje s hrano?« odgovor: »60 kil bele moke, 20 kil sladkorja, 100 kil krompirja in 10 litrov olja na mesec!« — Ljudski jezik je vsega mogočen inštrument: odkriva na sredi Maribora kar na lepem v skladišču, ki meri dva m2 kar 3 vagone sladkorja in 5 vagonov moke, bolj bele od papirja, zapira povzročitelje draginje, odstavlja politične činitelje in tako dalje. Ves dan in povsod kakšno zasoli, in vendar je — neslan ... — Oni četrtek sta imela dva vola kar na sredi promenade nekak družinski pogovor, v teku katereiga sta se pošteno oklala. In vendar, je bil — brezmesni dam!... — Pomanjkanje mila je baje. Opaziti ga namreč ni, saj ga po Mariboru zlasti ob nedeljah in praznikih prav pridno — žajfajo... — Nekega znanca, ki je tihotapil saharin, so nekoliko pozaprli. On, ki je prenašal same sladkosti, — mora zdaj okušati samo grenkobo... Nehvaležnost je plačilo sveta!... ŠE NE UJEMA Kaplan se trudi, da bi .otrokom v šoli dopovedal, kaj pomeni bela barva. Vprašal je Špelco, zakaj si želi nevesta za poročni dan belo obleko. Ker deklič ni odgovoril, je pojasnil saim: »Bela barva pomeni veselje — in poročni dan je za ženo najlepši dan v življenju.« — Pa se dvigne mali paglavec v klopi in vpraša: ».Zakaj pa nosijo moški vedno le črno obleko na poročni dan?« NA SPIRITISTIČNI SEJI Spiritist: »Gospod, duh vaše žene se je javil. Govorite z njim!« Gospod: »To je popolnoma odveč! če je res njen duh, tako in tako ne bom prišel do besede.« — Ptuj je na starinskih zakladih neusahljiv. Zdaj tam spet izkopavajo. Plinske cevi namreč, za mariborski magistrat. Spet bomo bogatejši na antičnih znamenitostih ... — V Mariboru se je vršil neki semenj s solidnimi cenami in — brez goljufije. To seveda ne more! biti živinski semenj, pač pa je bil — dija,-ški... — 30.406 litrov štajerskih vin smo izvozili samo avgusta meseca v Nemčijo. Zdaj si lahko mislimo, kaj smo — doma pili... — Časopisje poroča: »Neki duševno bolan človek je udaril nekje po glavi nekega preprodajalca krompirja.« Zakaj mora človek zato biti »duševno bojan«, pa časopisje ne poroča! — »Slovenska nogometna liga« je propagandna izdaja »I. S. S. K. Maribora«, kjer izveš, da ima na primer desno krilo poklic tlakšen in takšen, da je mlado toliko in toliko, da je visoko 171 cm, težko 70 kg in da se igra z nogometom že od leta 1928. Tak način seznanjanja naj bi si prisvojili tudi drugi listi, kar bi bilo zelo zanimivo. Na primer v časopisu slika, pod njo pa: Neimenovani gospod: poklic: bivši vodja in minister, star: zelo (šele v zadnjem času), visok: najvišji (bil), težek: 350 milijonov dinarjev. Igral se je z državo vse svoje življenje. * Ali pa recimo v »Totem listu«: D. Goflja: poklic: goflja, star: (to nobenega nič ne briga), visok: ne more biti (ker ga strižejo), težek: ni. (Redi ga namreč slovenska kultura). Otresal je gofljo še pred rojstfvom. V KAVARNI JANEZ PEMZERL miz. mojster Kurja vas Račun za mizarska in pleskarska dela v župni cerkvi v Kurji vasi. Din 1.) Konju od sv. Jurja nov rep naredil 60.— 2.) Sveto Uršulo zadaj popravil . . 50,— 3.) Verne duše v vicah že drugič na-farbal .............................70.— 4.) Ljubemu bogu na glavi nov zlat obroč naredil in ga nafarbal s popustom .......................50.— 5.) Sveti Genovefi kikljo za 1 cm podaljšal ...........................10.— 6.) Sv. Valpurgi bolj prijazen obraz naredil (moz.olje zastonj poštrihal) 40.— 7.) Svetemu Zebastjanu, ki je imel samo še 3 prste na vseh rokah, nove prste pripopal (ker so ga invalidi hoteli imenovati za svojega patrona)...............................105.— 8.) Smrtni greh popravil in še enega zraven naredil (zastonj) .... 60.— 9.) Iz Svetega Ožbalta svetega Janeza naredil (porabil materijal od svetega Ožbalta).......................... 200.— Skupaj din 645.— Pripomba: Plačila na onem svetu ne sprejmem! . D. G. Najnovejše umetnice Marsikdo v nosili časih je umetnik svoje vrste, I zdaj umetnikov že dolgo več ne štejemo na prste. Poleg muzikov imamo slikarje in literate, l pa igralce dramaturge ' in še razne diplomate. Med umetnice prištejem mirne duše gospodinje, { saj umetnost je velika ' kuhati iz prazne skrinje. A.: Švico. B.: »Tu čitam, da je odšel nekdo v « »Jasno, ker švlca!« DELO JE DELO A: »Prepuščam drugim, da se postijo, a jaz brez brige tlačim denar v žepe.« B: »Pa vas ni sramota to tako hladnokrvno povedati?« A: »Zakaj? Kaj je to sramota, biti lastnik parne kopelji?« DOKAZ Ona: »'Ljudje trdijo, da si srečen lovec, toda kakor čujem, me hočeš samo radi denarja.« On: »To pa ne, jaz bi te vzel, če bi tudi ne imela čisto nič.« Ona: »Dokaži!« On: »Prepiši svoj imetek na mene, pa te bom vzel, čeprav ne boš imela ničesar.« VELIKA IZBIRA krzna llilllllllllllllllllllllllllllllllll po ugodnih cenah tudi letos pri: I. ROT, LJubllana Mestni trg štev. 5 Glad - najvažnejša komponenta narodnega in mednarodnega gospodarstva Spoštovani bralec, ki boš iprebral gornji naslov, ne ugovarjaj! Morda se Ti bo zazdelo čudno, morda se boš razjokal ali nasprotoval, toda končno boš moral le priznati: glad je najvažnejša komponenta narodnega in mednarodnega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Ljudje imajo o gladu in o gladovanju povsem napačno mnenje. Predstavljajo si glad kot pošast, ki samo vratove zavija, ki uničuje in ubija. Toda nič ni bolj napačnega kot takšno mišljenje. Glad je baš nasprotno najblagodejnejši blagoslov, ki more biti dodeljen kakšnemu narodu po prav posebni milosti in bistroumnosti. Glad je narodu to, kar je njivi dober gnoj, glad je kakor blagodejna jutranja rosa rožicam, je kakor sonce vsem živim bitjem na svetu. Kajti: Kje bi že bil mili slovenski narod brez gladu? Glad je njegova najvarnejša karakteristika ali oznaka in kaj pomeni narod, ki je izgubil svojo najvažnejšo karakteristiko ali oznako? Nič. Ni ga več. Slovenski narod bi bil brez Matije Gubca in brez kmečkih uporov, če ne 'bi bilo gladu. Vsa slovenska literatura se je hranila z gl idom — brez gladu bi tudi te ne bilo. Ne bi bilo na primer Župančičeve prekrasne pesmi »Glad« (dolgo je že, odkar je pisal slavni slovenski pesnik o gladu in je najbrže nanj že pozabil), ne bilo bi Kosovelove pesmi o toplih krompirčkih, ne bilo bi niti Cankarjeve matere in sploh Cankarja ... Torej je čisto jasno, odkod slovenskemu narodu vse to duhovno bogastvo, odkod mu vsa ta lepota in sploh vse, kar je najboljše, najčistejše in najveličastnejše na sveta vse od gladu! In kaj 'bi bilo z našo politiko, Se ne bi bilo gladu? Ali bi postal kdaj Alojzij Sevček iz Kranjčevega romana »Do zadnjih meja« narodni poslanec? In tako dalje. Nobenih reform ne bi bilo treba, nobenih dobrodel- nih društev, niti ne socialne politike, ne volitev, ne pomoči pasivnim krajem, ne vo-livnih guljažev — kaj bi torej še ostalo za politiko? Torej je tudi v politiki glad nepogrešljiv činitelj, kakor se reče uradno. K vsem tem trditvam le primer, ki bo podprl našo teorijo o gladu: Obesil se je oni dan — obesil se je v naši ulici človek. Nič posebnega ni to, saj se ljudje pogosto obešajo. Našli so ga visečega na vrvi pod st.o-pom ob oknu, ko so vdrli v sobo. Teden dni že namreč ni bilo reveža na spregled in ljudje so slutili nesrečo, posebno še, ker je v hiši tiste dni strašilo. Našli so ga torej obešenega, pomilovali so ga in poskušali so vse mogoče, da bi (priklicali dušo nazaj v telo — a zaman. Na mizi pa je pustil revež poslovilno pismo, kjer sporoča v verzih, da je šel radi gladu v prostovoljno smrt! Vsak velik narod bi uvrstil pesem med zbirko svojih izbranih umoborcev, svojih biserov. In kdo je rodil to ipesem? Glad! Ta je spregovoril skozi suha samomorilčeva usta ... Glad je očiščevalnica duš! Pere jih sam! Glad je simfonija življenja. Blagor mu, ko-mur je dano živeti v njegovi bližini! ™ Profesor na stolici za nar. gospodarstvo T, A, Siti. V ŽIVALSKEM VRTU Dva nadebudna dečka sta prišla v živalski vrt in ogledovala žirafe. Starejši pravi mlajšemu: »Ali jih vidiš te vratove? To bi se bilo treba umivati, če bi midva take imela.« V ŠOLI Učitelj: »Jožek, povej mi stavek, v katerem bosta besedi: premalo in preveč.« Jožek malo pomisli in se odreže: »Če hočem zgraditi hišo, mi je ena opeka lpremalo, če mi pa ena opeka pade na g'avo, je pa preveč!« Sodobni pregovori Aeroplan iti nor, nor je tist’, ki gre gor. 1 Draginja babi jezik brusi. Cerkev si ogledujejo ljudje od zunaj, gostilno od znotraj, gore od spodaj; muzejev pa sploh ne. Kar ste Janezka naučili, to Janez zna. (Iz Gandhijevega dnevnika.) Kdor zadnji pride, največ žanje. (Iz »Učbenika o vojni strategiji«). PAST Mlada zakonska dvojica si je uredila novo stanovanje. Vsak dan so še prihajala poročna darila. Neki dan pa dobita dve gledališki vstopnici z listkom: »Uganita, kdo vama to pošilja!« Ko prideta po končani predstavi domov, najdeta stanovanje oplenjeno, na mizi pa drug listek: »Zdaj vesta, kdo!« JANKO IN METKA PREI) HIŠO ČAROVNICE Janko: »Nekoč je bila hišica iz samih slaščic. Dandanes je pa iz — PREDOLGO JE ZVONIL Pozno ponoči. Skozi odprto okno v drugem nadstopju gleda starejši mož. Pri hišnih vratih stojita mlad fant in njegova nevesta, Gosipod iz drugega nadstropja: »Vi mladi gospodi Prav je, da ste pospremili mojo hčer domov, Da stojita že celo uro pred hišnimi vrati, bi še tudi šlo. Toda tu notri sem jaz in moja družina, ki bi radi spali. Zato bi vas lepo prosil, da ne bi več s komolcem pritiskali na električni zvonec!« Moj življenjepis PlSe Jur Plske?ek. Ko se je zgodilo, da sem moral biti nekajkrat lačen, sem spoznal, da ne jedo ljudje samo zato, da se nasitijo, temveč tudi zato, da drugim nič ne ostane. Take dni sem raje ležal v vročem solncu. Neverjetno, koliko solnčne toplote sem mogel sprejeti vase 'n kolliko lenobe proizvajati. V tem oziru sem bil neovrgljiv dokaz proti teoriji, da se gor-kota pretvarja v gibanje. Moja volja je komaj zadostovala, da sem svoje leno telo pozno dopoldne spravil iz vodoravnosti v na-vpičnost. Z mirno vestjo lahko trdim, da sem tiste čase razvil lenobo do ženijalnosti. Zraven pa moram povdariti, da je šlo pri meni za neko plemenito, samozavestno, na sebe ponosno, nadčloveško, živalsko, ženi-jalno lenobo. Tako približno je bil len apostol lenobe, Peter Nansen, ki je celih devet mesecev ležal nemo zavit v preprogo pred pečjiO, liki medved V zimskem spanju, predno je napisal svojo novelo, ki je bila plod neskončnega, vse osrečujočega zehanja. .Moja lenoba je bila posnetek tiste človeške lenobe, ki so jo v vseh spisih o kre- ODSOTNOST Gospa (prosjaku pri vratih): »Kaj,-Vi ste zopet tu? Jaz sem mislila, da ste umrli, ko pa Vas ni bilo tako dolgo.« Berač: »Bil sem na zdravljenju v Krapinskih toplicah.« PRI ZDRAVNIKU »Hvala lepa, gosipod doktor, vas ne po trebujem več. Medtem ko sem čakal, sem tu notri bral marsikaj o svoji bolezni in vem sedaj, kako se morem ravnati.« posti ošibali in osramotili vsi asketi, prepovedali vsi pedagogi, ki pa je ikljub temu ali ravno vsled tega tako božanstvena. Seveda samo tedaj, če ima človek talent zanjo. Kljub tej lastnosti sem ibil vedno in sem še danes redoljuben človek. Tako na primer polagam, kadar grem spat, svoje naramnice v prvi zvezek Wolfovega slovarja; to je najbolj pripravno in vsakomur priporočljivo. Kadar človek vstane in nujno rabi naramnice, enostavno poišče pod črko »N« — in že jih ima. Predno sem pričel poklicno s pisateljevanjem, sem obiskoval kolegij znanega slovstvenega zgodovinarja dr. Dolgočasnija o »Pomenu vejice v starejših Plinijevih spisih«. Takrat sem se po srečnem naključju seznanil z velikopoteznim mecenom. Mož je bil bogat prekupčevalec prešičev, 'ki si je v nekem kroničnem napadu v zvezi z »mehčanjem možganov domišljal, da je poklican podpirati slovensko umetnost. Kljub mecenu so prišli še časi, ko sem si moral v potu svojega .obraza služiti kruh in prav zato sem bil večkrat lačen. Stara izkušnja pa nas uči, da ljudem, ki so lačni in nimajo denarja, da bi si kaj kuhali, ne IZ VOJAŠNICE Podčastnik (vojaku): »Danes sem opazil na vežbanju, da kihaš, a malo nato je kihnil gospod podporočnik. V bodoče si zapomni, da sme najprej kihniti gospod podporočnik in potem ti.« AGENCIJA »RUMENA RACA« sporoča: Z ozirom na nerodno dejstvo, da se je spored Svetovnega teatra v tali kol spremenil, da> v Evropi ni več zanimivih ofenzivnih točk, je morala vskočiti rumena rasa. Svet ne sme priti iz večne napetosti, ki jo ustvarja sodobna dramatika. Evropa skrbi za napetost s svojo zračno podjetnostjo in z romunskimi zanimivostmi. To je pa vsekakor prema-lot, zato so prišli na pomoč Japonci, ki so dovolili Kitajcem nekaj uspešnih ofenziv. Naj nihče ne, misli, da so Kitajci zmagali zaradi svoje hrabrosti. Samo po japonski milosti so pomagali pri Svetovnem teatru in so bili primerno honorirani. LATINŠČINA | »Da, da,« je rekel ribič in vzel počasi pipo iz ust, »ker že ravno govorimo o slanikih: nekoč sem enega vjel in ga potem ukrotil!« »Kaj ne poveš!« »Da, da! Vjel sem ga in najprej pustil nekaj časa v slani vodi, sčasoma sem ga navadil na sladko vodo, dokler se ni potem navadil živeti brez vode; nazadnje je navadno polegal čez dan na peči!« »Tako, tako! Kje pa je sedaj ta tvoj slanik?« »Veš, enkrat, ko sem bil dalj časa z doma, je padel v vodo in utonil,« preostaja drugo kakoT* da kradejo ali pa pesnijo. Slednje imenujemo potem: Ljubezen do umetnosti. Ta ljubezen me je dovedla do tega, da sem posvetil sv.oje moči pisateljevanju. Zadnjo poibudo pa mi je dalo še nekaj drugega: iko sem se nekega dne pogledal v ogledalu, sem zasledil na svoji glavi tako obilico kuštravih las, da sem se takoj odločil postati umetnik. • Svojo karijero sem začel tako-le: Najprej sem si dovolil poslati nekaj pesmi vele-uglednemu uredništvu »Ljubljanskega zvona« z odličnim velespoštovanjem udani v ljubeznivo presojo z najtoplejšimi priporočili in s prošnjo za nadaljnjo naklonjenost. Čez teden dni sem dobil odgovor, da so pesmi dobre, celo tako dobre, da so bile že pred nekaj leti objavljene v »Ljubljanskem zvonu«, vendar pa niso tak,o dobre, da bi jih natisnili še enkrat. Nekako ob istem času sem poslal res lepo balado uredništvu drugega mesečnika, odkoder so mi poslali v nekaj dneh odgovor, da je to ibalado spesnil že neki Aškerc, — Od uredništva, kateremu sem dnevfto pošiljal svoje prispevke, sem pa dobil sledeči odgovor: »Visokočislani pl. gospod pisatelj! Vaši prispevki nas vedno razveselijo in j‘b PREBRISANI TENOR • o Gospod v loži: »Saj mož zna peti, a v zadnjem času poje tako slabo le zato, da mu meče publika na oder krompir, paradižnike in drugo drago užitno robo.« Mars — KoncluKier v V03N0 Mars : »Kar hitro vstopita, gospoda, gremo takoj do Cilja!« KORISTNO VLOŽEN DENAR Očka polaga sinku na srce: »Sinko, zapomni si, denarja ne smemo razmetavati! Denar je zato, da ga hranimo ali pa vložimo v hišo, tovarno, trgovino itd. No, kaj pa si ti napravil z desetimi dinarji, ki sem ti jih včeraj podaril?« Sinko hitro odgovori: »Očka, koristno sem jih vložil v tovarno za čokolado.« DOBER NASVET Ženin: »Stric, kako bom najlažje zvedci, kaj moja zaročenka misli o meni?« Stric: »Vzemi jo, pa boš vse zvedel.« kot stare znance najprisrčneje pozdravlfamo. Žalibog nam ni mogoče plačevati zanje naj-denine.« Sit takih odgovorov sem prepisal nekaj lastnih stvari in jih predložil znanemu založništvu. V odgovor me je založništvo pozvalo, naj izročim svojega Pegava konjedercu. Tega dobrohotnega nasveta pa po treznem premisleku nisem izvedel, ker sem velik prijatelj živali. Sčasoma so postali uredniki z vsebino mojih spisov zelo zadovoljni, ne pa z mojim nadvse pomanjkljivim slogom, ki je predstavljal pravcato mrcvarjenje slovenščine. Mislil sem si: vsakdo ima pravico, da mrcvari slovenščino kakor se mu zljubi, in te pravice sem se rad in dalekosežno posluževal. V nekaj letih svojega umetniškega delovanja sem bil že na takem višku, da mi je neko uredništvo ob priliki slovesne vrnitve mojega sonetnega venca pripisalo sledeče laskavo priznanje: »Naš v priprostih mejah urejevani list žal še ni zrel za Vaše resnično veličastne rime, ki jih bo znalo ceniti šele stoletje, ki do danes še niti ni povito v plenice. Vsekakor ste velik pesnik — radi Vašega pomanjkljivega znanja slovenščine imate do tega tudi vso pravico.« (Dalje prihodnjič.) ABC... R. Romunska je bila v ospredju, Ruski medved je bil kriv. Rumba je v pozabljenju, Raj za vse ni dosegljiv! S. Sibirija preveč je mrzla, Sicilija — prevroča, Sahara je preveč peščena, Savinja — prederoča! Š. Španija pod soncem »šivica«, Švico v hribe »španajo« Šolo vsak dijak rad »šprica«, Ščurke s strupom »pianajo«! T. Turek čuva Dardanele, Tibera je rimska reka, Turkestan redi Mongole', Tokio — Japonska »Meka«. U. Ukrajinska zemlja plodna, marsikdo si te želi. Ultimat je zadnja moda, Ural na Azijo meji! V. Vojvodina je ravnina, veletok je reka Nil, Venera je »šik« deklina, Viško vince še bom pil! Z. Zamorc z »NiIVEA« se ne maže, Zlato tele se masti. »Zora puca, bi’če dana«, zelje reveža redi! Ž. Ženeva v sramoti joče, žandar razbojnike lovi, železo kuj, dokler je vroče, Žid se iz kraja v kraj šeli! MED SOSEDI Neka gospa vsa objokana kliče iz sosedne hiše gospoda: »Slišite, vaša mačka mi je kanarčka požrla. Tega mi morate nadomestiti!« »Prav gospa. Bom pa vsako jutro prišel pod okno in vam bom namesto kanarčka pel!« SLABI LASJE Janko: »Striček, ali je res, da imaš slabe lase?« Stric: »Kako ti je pa to prišlo na misel?« Janko: »Ker je očka včeraj rekel, da ni niti en las na tebi dober.« LOVSKA Nedeljski lovec je venomer pokal, pa nič zadel. Gonjači so uganjali šale na njegov račun. Proti večeru pa je vendar padel zajec. Gonjač ga je pobral, ogledoval, toda nikjer ni našel sledu krvi ali strela. Vsi so se čudili, kako je to mogoče. Tedaj pa se je oglasil nekdo med njimi: »Veste, kaj 'bo? Najbrž je od smeha počil!« MED GOSPODINJAMI »Ti, moj mož je pravil, da je neki slikar tako naravno naslikal pajčevino, da se je služkinja na vso moč trudila, da bi jo o-mela.« »To bi že verjela, da so taki slikarji, da bi bila pa taka služkinja, pa ne verjamem.« Letošnja jesen Amor v letošnjem poletju bil ubog je in brez delu, a na radost je njegovo sončna zdaj jesen prispela. S puščicami oborožen ves vesel po parkih leta, izkorišča konjunkturo, strelja fante in dekleta. 'o I Zgubo vso bo nadoknadil, ki jo je deževje vzelo. Posel dober bo napravil in izstrelil zadnjo strelo. Tak modruje.- »Po moderno sem i jaz napad preložil, glavni boj šele na jesen kot vsi napadalci sprožil.« PRI VEDEŽEVALKI . in razen tega bo gospodova žena bogata in pridna ...« »Že prav, že prav . .. povejte mi najprej, kaj naj s sedanjo ženo naredim?« RADOVEDNA PRIJATELJICA »Ali si se na prvi pogled zaljubila v Draga?« »Da, to vselej storim, da si prihranim dragoceni čas,« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Hm, hm, močan glavobol, bolečina v želodcu, vratu. Koliko ste stari, gospa?« Gospa (čemerno); »Štiri in dvajset.« Zdravnik (piše dalje): »Izguba spomina tudi,« V GLEDALIŠČU Režiser: »Meni se zdi, da se vi smejete v prizoru smrti?« ' Igralec: »Seveda, kajti pri tej mali plači se mi zdi smrt osvobojenje.« JAGODE S SMETANO Gospod svetnik je povabil vaške otroke tia jagode s smetano. Med tem, ko so se otroci mastili, jih je vprašal: »Kajne otroci, te jagode teknejo dosti bolje' kakor take, ki jih skrivaj natrgate na mojem vrtu?« »Daaa!« so otroci odgovorili v zboru. »In zakaj teknejo bolje?« je s povdarkom povprašal svetnik. Metka je hitro dvignila roko in rekla: »Zato, ker dobimo še smetano zraven!« Izpod Karavank NEKAJ KRATKIM S kolodvora: Ko se Milan poslovi, svoje »miljenčke« igreši. Matijevo priznanje: ' Festival nam je odkril, kdo je Frica bil vzgojil. Požrešnost: Da ne bil predolg bi post, so požrli ena — kost. 1 Cerarjeva moda: Športniki, le spet na plan, za Železne garde dan! NAŠA KRONIČNA KRONIKA bi ne bila dovolj popolna, če bi ne povedali, da smo se po festivalu na splošno zelo kultivirali. Zdaj bodo pogosto na dnevnem redu Kettejeve recitacije, ki so na Jesenicah čez noč postale moderne. Ustanovljen je tudi esperantski pevski zbor »Kanti« (peti), po možnosti bodo sodelovali znani fantje, ki se razumejo na pevsko kulturo in znajo peti piano, andante, allegro, forte in fortissimo ter pošteno pritisnejo na vse base, če je treba. Na Koroški Beli je v modi lirika velikega rimskega pesnika Virgila. Rafael, znan svetovni slikar, bo pa tudi razstavljen občanom, seveda v kopijah. Razstava bo v novi šoli, ki je brez šolarjev in čaka na Venclja, da jo bo omaltah Janez je ni utegnil, ker je moral paradirati na festivalu, potem je pa šoli in občini zapel »Adijo, pa zdrava ostani...« — Mnogo poučnega sta storila za našo kulturo, zlasti za ono z veselim značajem, naša gospoda Joža in Anton. Prvi je godel v svet, da je festival tragedija ali komedija, drugi je pa na tej komediji prevzel eno glavnih vlog, ki pa ni bila ne tragična in ne komična, morda tragikomična. — Po Joževem je bila lahko tudi »morasta«. Že med festivalom smo v tovarni dobili nov jedilni red. Ker je pri delu dovolj vroče, nam niso potrebne tople jedi. Da bo sožitna kultura še bolj užitna, bomo mogoče še doma kar na mrzlo nastavili. Sploh bi bilo najbolj prav, da bi kdo pogruntal kak prašek za kovinarsko hrano, ker bi se potem v naših najmodernejših šlacunah ne prerivali in bi ne bilo treba postrežljivim pomočnikom mladim kupovalkam nalagati klofut in brc, — Amen .., TAJNA Sestala sta se dva prijatelja. Prvi: »Veš H ohraniti tajno, da jo nobenemu ne poveriš?« Drugi: »To se razume!« Prvi (šepetaje): »Bi mi ti hotel po oditi sto dinarjev, toda to ne sme nobeden zvedeti!« Drugi: »Evo ti poštene besede, da ne bo-m nobenemu povedal. Denarja ti na žalost ne morem dati, toda povedal ne bom to nikomur.« »Toti teater1' v LJubllani <3 » s je dosegel popoln uspeh. Kakor kaže slika, je bil naval na blagajno velikanski. V vedno polni dvorani se je občinstvo dobro zabavalo. Po zaključku velesejma je »Toti teater« zapustil Ljubljano in odrajžal nazaj v O- ss ^ i Maribor. Prireditelji izrekajo tem potom cenjeni publiki iskreno zahvalo za malto v obliki dinarčkov. S to malto jim bo uspelo zamašiti vse luknje, ki so do danes še zevale in čakale popravila. JSIAG-A1»M Ljubljana v jeseni Dopisnik Cene Velesejem, ki je vzdignil toliko prahu, je za nami. Ena razstava je lepše uspela kot druga, moralen in gmotni uspeli sta velikanska. Posebna atrakcija »Toti teter«, je bil vedno nabit. Pa tudi poučna je bila ta zadeva — režiserji so vsaj videli, kakšna vsebina in režija danes už-ge ... Naše modistinje imajo po njegovi inspiraciji nove ideje, ki bodo zlasti branjevkam prinesle lep vir cohodkov. Propadajoča obrt more. larjev bo tudi gotovo »sanirana <. — Zlasti je bilo poučno predavanje o hipnotizmu, ki nam je odkrilo »globoko dušo emigrantov«. Humor'n bi moralnih koristi je bilo dovolj. Ljubljančani bomo prav veseli, če se slovenski humoristi večkrat potrudijo do nas in nam pokažejo, kar nas zanima v teh časih ... Kaj smo še videli na velesejmu? Vrtnarji so se postavili z ogromnimi zeljnatimi glavami, ki so zrasle na — Studencu ... Člani Društva za raziskavanje majavih zob so postavili pred zobarski paviljon velik lik svojega pacijenta — škrbaste »deklice«... Od praktičnih novosti na letošnjem velesejmu je vzbujala posebno zanimanje posetnikov nova patentna denarnica, ki je vedno polna. Seveda moraš imeti v njej vedno nekaj delnic ali pa dekret o imenovanju za upravnega svetnika pri kaki donosni »branjariji«... Globoko presunjeni smo Ljubljančani prisluhnili te dni joku mestnih vrtnarjev, ko so zagledali sad svojega truda v obliki barbarsko poteptane travice... Taka mendranja predvsem zato tako vlečejo, ker stane vsak sprehod po žlahtni travici v normalnih prilikah din 75 ... V bodoče pride na to mesto tablica s tradicionalnim napisom: Pse na vrvico — sicer kazen... Sporedno z velesejmom je bil otvorjen tudi dijaški velesejem, ki je istočasno naš največji knjižni trg. Starši, ki so sami nakupovali knjige, pa niso bili dobro poučeni, so običajno prinesli domov iz črne knjižne borze cel antikvariat »izranžiranih bukvic«, na veliko veselje svojih otrok, ki so si s tem pridobili pravico »samostojnih nakupov« ... Naši literati se tu lahko učijo, kako se knjige ugodno plasirajo na knjižnem trgu. 1 Ne bo brez zanimivosti, ča vam povem, da so zdravniki konstutirali v dneh dijaškega velesejma izredno zdravstveno odpornost naše mladine. V številkah izraženo: 8500 obiskovalcev knjižnega trga je pojedlo 85.000 kosov tort in drugih težko prebavljivih sladkornih mešanic, poleg tega še 10 vagonov sladoleda in niti v enem primeru ni bilo\ treba zdravniške intervencije... »Škandal v ljubljanskem Cytiju« ni naslov novega Ulma, temveč bridka in strašansko poučna zgodbica našega mesta. Manuskript: Dr. X. Y., glavne vloge: Dr. Ignotus in njegova žena. Vsebina: 1. dejanje: možiček zaposlen — žena prosta; 2. dejanje: žena ga vara z njegovim prijateljem; 3. dejanje: možiček pride na dopust — inflagranti; 4. dejanje: Hapy end za moža — ločitev brez alimentov... Ta tragikomedija zakonskega trikota je bila te dni predvajana v intimnem krogu. Poleg omenjenih oseb je nastopalo še nekaj statistov, ki so igri z oprezovanjem pripomogli h koncu. V našem športu je zavladal zlati vek. Kolesarji so »nadrsali« južne brate, plavači »Ilirije« pa Dalmatince, ki so se smatrali za prave »nep-timčke«. S tem smo dokazali, da Kranjci le nismo od muh, če tudi nimamo vseh Savezov v rokah ... Zadnje plavalne tekme so bile prava univerza za šolanje zaspanih ljub- ljanskih navijačev, ki so se tokrat pošteno odrezali. i V Tičistanu so bile te dni velike demonstracije proti podražitvi življenjskih potrebščin. Uboga vrabčev-ska pura je v svoji naivnosti med drugim tudi čivkala: Doli s špekulanti, dajte nam živeti itd. Vse to ni nič zaleglo, ker so takoj priletele eska-drile »kraguljev« in razgnale protestno zborovanje. Med našimi pe]ki je zavladalo splošno veslje, ker je konec z dolgočasno proceduro mlečnih žemljic, ki si jih lahko privoščijo samo še »boljši krogi«. To je mnogo pripomoglo, da so dobili naši peki končno vendarle neplačan počitek... ŠKODA Grčar in Trdina sta velika stiskača. Nekega dne se srečata. Trdina se strašno obupno drži, kot bi Bog ve 'kaj pogoltnil. »Kaj pa ti je?« ga zaskrbljeno vpraša Grčar. »Oh, zjutraj sem gumb za ovratnik požrl, pa ga ne morem spraviti naprej«, mu položi Trdina. »Veš kaj, Trdina, ženi reci, naj ti čajev skuha,« mu nasvetuje Grčar. »Vse sem že poskusil, pa se nikamor ne premakne.« »Potem ti pa ne kaže diugega, Trdina, kot da si kupiš nov gumb,« ga Grčar pomilovalno potreplja po rami. Ljubljana lega k počitku Zaspanka : »Hvala Bogu, velesejem sem prekrokala, sedaj pa k po čitku. Po stari navadi bom hodila zopet zgodaj spat.« vseli strank in vseh politikov brezmejno zvest in vdan pristaš. Ves Kranj zajokal je za njim ; saj ga sam Srečko Srečkovič povpraša še sedaj za svet; brez njega ne stori prav nič. Premnogi gredo zdaji od nas, še kranjska pošta seiseli; njen nežni del v toplicah sc z radensko1 slatino poji. Pri »Knedlnu« za lep razgled bezeg so ves posekali; gospoda, ki je hotel to, pa tudi v Kranju nič več ni. Prikupni Mari je pač prav, * da ne sitnari dan za dnem; saj z dobrim cvičkom prav lahko postreže manj sitnim ljudem. Za nekaj smo ;pa le v skrbeh: kdo bo sladko zapel, da skrajni čas je za Mamzelle Nitouche1, »že konji čakajo na vas!« Ali je kaj trden most? Je in ni. Drži delj časa kakor so prerokovali zlobneži, maje se pa bolj nevarno kakor se je zdelo njegovim stvariteljem, — Ker je Kranj znan po svojih tombolah, je tudi most prišel na licitacijo, 150 jurjev dobi tisti, ki ga tako poveže, da se bo samo še prijetno zibal in ne več nevarno. Razumljivo, da je bil na licitacijo rekorden naval, Na dimnikih so sedele kavke in marsi-kod je dišalo po česnju. Iz same radovednosti, Z ozirom na center gorenjske možganske elite ni manjkalo koristnih nasvetov. Naši pravniki menijo, da bi ga zvezali s paragrafi, morda celo tožili zoper slabo vedenje in mu zagrozili s kaznijo, če se sam ne zravna. Predstavniki denarnih krogov ponujajo podlogo z delnicami in zamrznjenimi hranilnimi knjižicami, hotelirji sodove »pristnega« vina za stebre, lovec Petko bi žrtvoval rogove, Čolnar Lojze hoče, da bi ga ob-sadili z rdečimi nageljni, pravni zastopnik neke tovarne vidi rešitev v tem, da bi ga »pošterkali«, morda bo pa še najbolje, če ga obrnemo narobe s pomočjo »Betonkoniga«. Načrte skrbno proučujejo. JUTPO Kinč nebeški JESENSKA SEZONA je takorekoč že tu, četudi ne še popolnoma na višku, kajti zaenkrat so odpadli samo naši gostje, listje pa šele začenja odpadati. Vendar nas ni strah pred bodočnostjo, za katero po najnovejših znamenjih skrbijo naši mili sosedje Jeseničani. Vse kaže, da nam bodo po stari navadi naklonjeni. Zavzemajo se, da bi v naše kraje dobili sodnijo, Nam sodijo za naše grehe v Radovljici, onim z Jesenic pa v Kranjski gori, V radovljiškem okraju so pa vendar Jeseničani najbolj podvrženi pravdanju, saj imajo na Jesenicah nič koliko advokatov. Kar čudno je, da še sodnije niso prignali iz Kranjske gore. Kajti vozijo se že proti Bledu po sodnih opravkih, Zadnjič so se pripeljali samo do Dobrave, Drugič jih bo prineslo v Podhom, potem bo pa na vrsti Bled in morda jih zanese v sam Bohinj. Tako bo poskrbljeno za tujski promet, kajti že pri prvi vožnji je imel dobiček simbol tujskega prometa: avto-taksi.. . Kr. dvorni Juvellr ln dobavitelj B. Rangus _mLr_jp Kranj, Dravska ban. Res dobre ure, lepa zlatnina l.t.d, IZ OGLASNIKA Želim se takoj poročiti z bogato gospo, Nadaljnja ljubezen ni izključena. Iz Kranja Defile po ljubljansKili ulicah ODHAJAJO... Na starost nas zapustil je starosta in poslanec naš, SIOVENEC Slovenski športniki so rekli besedo! 2e pred začetkom plavalnega prvenstva so se lasali. Hrvatje in Slovenci namreč, kajti so bili naši bratje prepričani, da smo Slovenci le goram kos, na vodo nas pa kar niso hoteli pustiti. No, in zlasali so se končno le v vodi. Slovenci smo* si prilasali prvo mesto, Hrvati so se pa obupno borili za zadnje. »Ilirija« je odnesla pokale, konkurenčne duše pa bodo v hudi jezi menda popokale. — V Kajaku smo biti pa za 2 cm Slovenci celo preveč na vidnem mestu, In tako se je zgodilo, da so pe-dantneži »pronašli« dlako v jajcu. — Kolesar Peternelj je vozil okoli Srbije tudi tako lepo, da se je prismeh-Ijal v belo Ljubljano s pokalčkom v rokah. — Upajmo, da se v kratkem postavimo Slovenci tudi v nogometu. Vse kaže tako. Saj nas bodo v bodočem prvenstvu menda zastopali odslej Trboveljčani; s knapi pa ne gre preveč zlahka. Tako bomo Slovenci počasi vsaj v športu igrali v naši domovini res zavidno vlogo. Moderni monolog — »Pardon, gospod. Jaz vas sploh ne poznam/« — — »Oh, samo, da nas kdo ne opazi!« — * — »Res ne mislite o meni kaj slabega?« — * — »Ne, ne!... Vi ste pa res neučakani!« — I ❖ — »Hvala, puder imam sama!« — * — »Moja frizura! Taka pa res ne morem na ulico!« — >1« — »Vi ne mislite resno!« — * — »Torej jutri ob 3. uri!« — * — »Na svidenje! Bodita točni!« — Lepo darilo Čerinka je precej skopa ženska. Nerodno pa je to, da drugi niso in da po otrocih zmerom kaj pošljejo učitelju. Nekega dne pa pride tudi Čerinkov Slavko po šoli k učitelju: »Gospod učitelj, mama je rekla, da za nedeljo ni treba nič kuhati, da vam bo mladega pujska poslala.« »Si že priden, Slavko,« ga pohvali učitelj in požre slino. Nedelja pride, o Slavku ipa ni ne duha ne sluha. V ponedeljek ga pa vpraša učitelj: »Kajne, Slavko, name ste pa čisto pozabili?« »O, ne, gospod učitelj,« malo zbegano odgovori Slavko, »ampak moja mama je mislila, da bo tisti pujsek poginil, pa ni!« NEDELJSKI LOVEC č^=> Industrijo ♦ čevljev Industrija: Prodajalna: Cankarjeva ulica 6 Gosposka ulica 13 Maribor Se priporočal Se priporočal UBOGLJIV PACIJENT »Danes pa zopet slabo izgledate, gospod Umek! Morda niste ubogali mojega nasveta: samo dve smodki na dan, sem vam rekel!« »Saj to je ravno, gospod doktor, kar ml škoduje; preje namreč nikdar nisem kadil...« TEŽKA ODLOČBA , Ona: »Zdravnik mi svetuje, da preživim leto v kakšnem morskem kopališču. Torej kam naj grem?« On: »K drugemu zdravniku!« OB ŽELEZNIŠKI NESREČI. »Joj, joj, joj!« »Zakaj pa javkate?« »Menda imam pravico, če mi je roko zlomilo!« »Kako, za eno samo roko delate toliko hrupa, ko leži tukaj toliko mrtvih, ki ne zinejo niti besedice!« PO IZPITU Profesor (po izpitu): »Veste mogoče, zakaj niste položili izpita?« Dijak: »Nimam pojma . . .« Profesor: »Vidite, to je razlog!« PRVI POLJUB »Gretica, ti si prva žena, ki sem jo poljubil.« »Verujem ti, dragi.« »Ti si tudi prva, ki mi to veruje.« TEŽKO BOI.ANA Sluga: »Torej Vaša gospa pravi, da je težko bolana. A kaj ji je?« Sobarica: »Že dve uri se kiti in olepšava, da v čim lepši obleki sprejme zdravnika.« NA SODNIJI »Pa kaj sle napravili z ukradenimi dragulji?« »Kaj da sem napravil, gospod' sodnik?« Prodal sem jih izpod razbojniške cene!« Gozdar: »Sem slišal, gospod profesor, da ste namesto zajca ustrelili kravo.« Profesor: »Gola laž, saj vidite, da imam prazno torbo!« Na volilnem shodu Na volilnem shodu je- nastopil govornik in grmel kar se je dalo. V največji vnami se je udaril po prsih in zavpil: »Jaz stojim na neminljivih načelih narodnega prepričanja... Tedaj pa je iz ozadja nekdo zaklical: »Lažnivec! Ti stojiš na podplatih, ki mi jih še nisi plačal.« F potu Tvojem obraza bol kupoval Tvoj fsakdanji kruh 14, IX 1940. Šolska naloga. Danilo Goilja. »F potu Tvojega obraza boš kupaval Tvoj fsakdanji Kruh!« Z temi krilatimi Besedami je bog f začetku Naše zgodovine odpovedal Adamu in Njegovemu rebru, rešpektivno Njeigovi milostivi gospe Evi stanovanje f Raju. Najbrže je to odpoved montiviral z Dejstvom, da že pol leta nista plačala Stanovanja. To je jako zelo razumljivo, zlasti če pomislimo na Zgodovinsko histerično resnico, da ni Adam imel s čim oblačiti in obuvati niti Sebe, niti Svojega rebra, rešpektivno Eve, čepraf Eva ne bi bila potrebovala za Svojo tojleto dosti blaga, ker je bila jako zelo rada dekoltivirana, kot so še danes fse gospe in gospodične Eve. Zato sta kar od prvega Figastega drevesa odlomila eni list in ga uporabljala za perilo in obleko in gate, za smoking in frak, za Jutran'o haljo in Grande-tojleto in za tako dalje tudi. — O obuvalu pa ni niti govoriti, da bi si ga lahko bila špogala, čepraf je imel Bata gotovo tudi že f Raju Svojo prodajalno in je stalno zniževal cene in sploh jako zelo konjkuriral Rajskim Šuštarjem. Tako sta morala reveža Adam in Njegovo rebro hoditi skuro naga po Rajski promenadi in se zavoljo tega Dejstva vun niso vsajali nobeni časopisi. In kako bi potem človek od Njih zahteval, da plačata Stanovanje? Jaz za Svojo osebno ;t sem namreč jako zelo trdno prepričan, da sta sfrčala iz Raja radi neplačanega stanovanja in ne, kakor pravijo, zavoljo tega Dejstva vun, ker je Eva odtrgala tisto jabolko. Jaz lastnoročno sem o tem defaktično prepričan, da tisto jabolko ni bilo f tem primeru »porkus deliktus« — nikakor ne! Kako naj bi ju tudi bili vun eksvakujirali zavoljo enega samega Jabolka. Jaz poznam lastnoročno eno Evo, ki trga jabolka že od Svoje petnajste pomladi dalje, trgala jih je kot mladenka, kot žena, in še zdaj, ko so Njeni čari že izven Razcvita in prafzapraf že pen-zijonirani, je še čisto divja na ta Šport. — Trgala je jabolka vedno in pofsod, f Stari Rusiji, f Nemčiji in f Jugoslaviji in bi bba lahko danes Lastnica največje trgovine z Jabolki na Svetu. No, in jo je kdo deložiral ali vun eksvakujiral iz Njenega stanovanja? Nihče! Nasprotno, — fse jo spoštuje in je sploh Narodna dama in upam, da se je fsaj po Smrti spomni Društvo za sadjerejo. Med tem Znanstvenim razm,olrivanjem sem pozabil na naslof pričujoče Naloge, ki se tintulira: »F potu Tvojega obraza boš kupaval Tvoj fsakdanji Kruh!« Še noben predgovor in nobeno prerokovanje, niti Noter-damosovo po din 10.— komad, se ni tako strahovito resnično zares uresničilo'. Mi smo neftralni in že pri nas stopijo Potne srage potokoma na čelo, kadar na fsakdanji Kruh samo pomisliš. Kadar pa ga greš dejansko kupovati, pa lahko uporabiš to Kupavanje namesto Parne kopeli, tako bo curljalo od Tebe. Jaz bom teklarandi Kauza navedel eni jako zelo Tragični primer f tem pogledd in to je Naša družina. Moj ljubljeni oče prejema fsakega prvega f mesecu 1500 dinarjef. F tem denarju je fšteta tista doklada za ženo, ki je ne dobiva, tista Povišica, ki je tudi še ne dobiva in honorar za tri otroke, ki se jih je f teku dogodkof omislil. Od teh din 1500 Mu na licu Izplačilnega mesta zub-trančirajo din 250 za tiste pufe, ki čakajo upniki na Njihovo poravnavo že več ko tri leta, Ostane din 1250. Din 550 plačamo za Stanovanje. Ono stane sicer f normalnih razmerah samo din 450, ker pa je Moj ljubljeni Roditelj posestnik treh otrokof, živimo torej NEVESTA EVROPA [O' izbira ženina s cvetico v roki. Ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi..., tako trga liste in izbira. Bog ve, komu bo pripadla. MLADI ZAKONCI Mlad zakonski parček je sedel k mizi. Pavla je skuhala kosilo in Pavle naj bi ga jedel. — Pečenka je imela okus po sodi in omaka po milu. »Ali ni danes prav posebno okusno pripravljeno?« se je jela dobrikati Pavla. To pa je bilo Pavlu navsezadnje po dolgih štirinajstih dneh vendarle preveč. Vstal je in vrgel z enim samian zamahom vso pečenko skozi okno. Pavla je v prvem hipu osupnila, nato pa nenadoma vstala in zmetala krompir za pečenko. »Kaj pa naj to pomeni?« je vp ašal Pavle. Pavla se je nedolžno nasmehnila: »Mislila sem, da boš jedel na vrtu!« SLOVENSKI ROMANISTI so v presnetih škripcih. Svojo usodo so gradili na versajski mir. Ker se je ta podrl, se je’ podrla tudi njihova usoda. Vse kaže, da bodo nastali iz romanistov romaristi ali domače povedano: romarji. SEPTEMBERSKA... Dijaki, duše idealne, sejmarijo kar na debelo, na njihovih sejmih vares živahno je, zelo veselo. Piloti, duše idealne, mesarijo kar na debelo, na ciljih njihovih pa ne ostane prav nič živo, celo. Trgovci, duše idealne, prikrivajo kar na debelo, nobenemu tako ko njim srce dandanes ni veselo'. Za Solo: šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 VSEENO JE RAZLIKA Prvi sluga: »Tvoj gospodar kadi cigaro samo do polovice.« Drugi sluga: »Pa to delam tudi jaz, samo s to razliko, da kadim jaz ono drugo polovico.« PRI BRIVCU Gost brivcu, ki ga je močno urezal; »Prosim, dajte mi kozarec vode.« »Ali vam je morda slabo?« »Ne, le poskusil bom, če usta še vodo drže,« SREČEN ZAKON I. soseda: »In vaša hčerka, draga soseda? Je srečna v zakonu?« II. soseda: »Zelo srečna! Njen iuož si ne upa niti ust odpreti. Že 'sedaj se vidi, da ]e nad tem zakonom božji blagoslov.« f abnormalnih Razmerah, za 'Hišnega gospodarja namreč, in moramo plačevati sto dinarjef več. Ostane torej še din 700. Za Špecerijo nese naša ljubljena Mati 400 dinarjef f šlacuno, nakar prinese fso špecerijo kar pod eno samo Pazduho domof. Oblačiti in obuvati se pa ni neobhodno potrebno, ker so bili, kot sem že f prvem Poglavju na svitlo dal, prvi Človeki tudi od zgoraj in od' spodaj brez fsega in so bili vendar f Raju. Tako bomo bili tudi mi, čim bolj bomo bili nagi in bosi, zmeraj bližji Raju, nakar se bomo sploh t a preselili, če bo še kakšen prostor prost, ker je letos tam zgoraj velik naval. Ostane torej še tristo dinarjef naši ljubljeni Materi za trg, to je za en Dan deset dinarjief, ali eni kovač. Moja ljubljena Roditeljica je dobila ob pogledu na tega Kovača eni Srčni napad, nakar je šel moj ljubljeni Oče lastnoročno na Trg. — Tam je pogledal enega srednje d'obro razvitega jurčka, ki je ena vrs'a Užitnih gob, če jo Kuharica užitno pripravi. Moj ljubljeni Oče je intervjuval Lastnico tega jurčka, pod kakimi pogoji ga odstop;. Ona Mu je na Svitlo dala (to lahko prisežem pod Častno besedo): »Pod pogojem sedmih Dinarjef!« F potu njegovega obraza je Oče potegnil iz žepa Njegovega kovača in ga z spremljevanj*m raznih Kletvic izročil Kmetici, nakar Mu je le-ta izročila jurčka in še tri Dinarje. Zdaj je imel moj ljubljeni Roditelj še tri Dinarje, Zanje si je Tiploimatič-nim potom nabavil tri četrt Kile krompirja, kajiti danes ni treba Tiplomatičnih zmožnosti samo za političare, Ministre in druge zvezde nestalnice, ne, danes je treba še bolj Tiplo-matskih veščin, če hočeš priti do kakega krompirja. — Tako je Oče f potu Njegovega obraza nakupil za enega Kovača Četrt kile Krompirja in enega jurčka in mislim, da pri celi zadefčini ni bil jurček — jurček, temveč je bil moj Oče — Jurček! To pa zavoljo tega Dejstva, ker ni takoj šel k Predsedniku tistega odbora, ki draginjlo pobija. — Predsednik bi ga sigurno pomiloval, zlasti že zato, ker Pomilovanje nič ne stane. Mogoče bi Mu mogoče celo tudi stisnil kakega Kovača, da omili Draginjo, — kaj je to Njemu, ko Mu potem še vedno ostane nekaj! Pa imamo pri Nas tudi soseda. Tam je grozna Tragedija. On ima samo ženo in zasluži na mesec samo okoli štiri tisoč Dinarjef. On lastnoročno javka od jutra do Pozne noči, da ne more več živeti, da se bo obesil, če ne dobi izdatne Povišice, kako da so živila draga in še za drag Denar, da jih ni dobiti, da morata z žen.o stradati in kaj bo z Sladkorjem, ko dobi za dve Osebi samo tri Kile na mesec. Nam dajejo za pet Človc-kof tudi samo tri Kile in je tak postopek resnično res jako zelo socijalen. No, mi še teh treh Kilogramof ne potrebujemo, ker pijemo zjutraj mesto Kave vodo, kar je jako zelo koristipolno že zavoljo Čiščenja in sploh zavoljo Stolice vun. Zato se je moj Oče odločil, da odstopi eno Kilo sladkorji Sosedu, da se Mu ne bo treba obesiti. Mislil si je, niki izprehajajo okrog voza in opazujejo hiše. V električni je vse dovoljeno razen nagibanja iz voza, ali skakanja iz njega in nanj, zabavanja z vozačem in pluvanja po tleh ter zbadanja s koničastimi predmeti. Nekateii potniki se natančno držijo predpisov, ker ne znajo čitati napisov. Drugi pa skačejo med vožnjo na tramvaj, sc med obešanjem iz voza pogovarjajo z upravljačem, zbadajo s koničastimi predmeti in plujejo po tleh. • «________________________ Cenjeni naročniki! k. Izpolnite položnice in nakažite zapadlo naročnino! Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: R. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarnac y Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.