Št. 62.
V Ljubljani, torek dne 3. maja 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dom K l-20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništr«, naročnina pa upravništvu. Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Avstrijska politika na Balkan«.
(Izvirni dopis ,.Jutru").
Bel grad, 30. aprila 1910.
Grof Aerenthal igra še vedno ono svojo staro vlogo na Balkanu, ki jo je igral za časa aneksije. Sedaj je obrnil svoj pogled na Albanijo in uporne Arnaute, ki so vedno nezadovoljen element v Avstriji. Brez sumnje je in v vseh političnih krogih se s popolno gotovostjo trdi, da so sedanji ar-nautski upor inscenirali odločilni dunajski krogi, ki imajo pred očmi dva momenta: na eni strani bi radi izigrali Srbijo proti Turkom, na drugi pa grof Aerenthal fantazira morebiti zopet o kaki okupaciji in poznejši eventualni aneksiji. Značilne za ta dva momenta so izjave arnautskih voditeljev
ki govore o svojih sosedih.
Ali Dunaj noče igrati direktne vloge, on si je izbral Bolgarsko s kraljem Ferdinandom, da podpira njegovo balkansko politiko. Tukajšne kroge je presenetila vest, da je. te dni sprejel kralj Ferdinand avstrijskega poslanika v privatni avdijenci, ki je trajala dve uri, od 8. do 10. ure zvečer. Kak je bil cilj in namen te dolge avdijence, se ne more natančno vedeti, ali po tre-notnih posledicah se more sklepati, da se je govorilo o arnautskem uporu.
Posledica te avdijence je, da so se vršila te dni v Sofiji ministrska posvetovanja in se je razpravljalo o dogodkih v Albaniji. V političnih in diplomatskih krogih se zatrjuje, da ni izključeno, da se Bolgarska pomeša v arnautski upor, ker turška armada ni mogla vzdržati miru in pomanjšati nevarnosti, ki preti Balkanu. Bolgarska postavlja v prvo vrsto seveda skrb za situacijo in pripravljanje bolgarske akcije je jako značilno dejstvo, da sejam ministrskega sveta prisostvuje tudi kraljev tajnik za politični referat Dobravič. V Sofiji se je mudil te dni neki tudi albanski poslanec, ki je zastopal albanskega kneza Ghiko ter je večkrat konferiral z bolgarskim ministrskim predsednikom Malinovom. Listi in politični krogi govore popolnoma resno o veliki nevarnosti albanskega upora za status quo na Balkanu.
Vsa ta dejstva dokazujejo, da je Avstrija zainteresirana za to albansko gibanje. Sedaj je angažirala Bolgarsko, da ta začne akcijo v korist nemohamedancev, da tako dobi prilike in opravičenih — vsaj po njenem mnenju — razlogov, da poseže sama direktno v albanske nemire.
Vidi se, da se nad političnim obzorjem
Balkana zbirajo zopet temni oblaki, da preti
zopet velika nevarnost za mir, ki so ga
izintrigirali vodilni dunajski krogi v svrho,
da morejo potem izvajati svojo okupacijsko
in aneksijsko politiko. Aerenthal hoče ne-
mira in nereda na Balkanu, toda ako pride
kn?neVi?rn?sti> tedai z0Pet obleče jagnjetovo
varial bo z0Pet ’n Povs°d zago-eile intencije svoje politike, svojo
hi hiin0Stjin is^a' posredovalcev! Želeti 1 1innr ,da se Turkom posreči vdušiti
selje do takegalp”^"?"311 Albancem ve'
ka ^np-ažirir bil°’ ak° Se reS PUst‘ ^ol-garska angažirati, da izvede intrjge grofa
Aerenthala, kajti take avanture bi se lahko maščevale. Bolgari, oziroma njihovi vodilni krogi, ker bolgarski narod res ni odgovoren za politiko svojega kralja, bi že enkrat lahko sprevideli, da so njihovi interesi najbolje varovani v balkanski zvezi, najslabeje pa v zvezi s sovražniki Balkana in Slovanstva sploh.	V.	F. J.
Iz slovenskih krajev.
Škofja Loka.
Halleyev komet — tako se nam od tam poroča — smo danes 1. maja zjutraj opazili ob 3. uri 39 minut, ko smo bili zbrani nad uršulinskim gradom. Tekom 12 minut so nam ga oblaki trikrat zakrili. Ko smo ga opazili, je bil rdeč, podoben razbeljenemu železu. Videl se je pa do 4. ure 52 minut. Očividci: Maks Strle, Ivan Humer in Alojz Hafner.
Kranjska gora.
Včerajšnjega nedeljskega predavanja g. J. Tomca o sestavi zemlje, lune in kometih se je udeležilo toliko poduka željnih poslušalcev, da je bil salon v hotelu „Razor“ do malega poln. Pevci in igralci so vrlo zabavali mnogobrojno občinstvo. Pri tej priliki se je nabral tudi lep znesek za našo šolsko družbo. — Naš zaljubljeni kaplan-plezalec je tudi imeniten vzgojitelj. To mu bode dokazal pred sodiščem g. Dienstmann, ker je pretepal v šoli njegovo hčerko. O obravnavi Vam poročamo.
Iz Dolenjske.
Kakor slišimo, so vse kartelirane nemške pivovarne sklenile, da se pivo podraži. Mi »vinorodni" Dolenjci bi morali biti tega podraženja pravzaprav veseli. Kajti, če se pivo res podraži (se je že s 1. t. m. Op. uredništva), potem se je nadejati, da bodo ljudje manj pili piva, zato pa več vina. Pa take stvari, kakor tudi naše ljudi že preveč dobro poznamo. Prve dni vpijejo, se rote in bijejo ob prsi, češ, če se pivo podraži, pa ga pili ne bomo. Ampak to so besede, na katerih račun se ga potem navadno še en vrček več popije. Če se jim prigovarja, naj sežejo rajše po vinu, se navadno slišijo izgovori: bi ga, ampak je predrago. Tako je bilo doslej pri vsakokratnem po-draženju navada. Kako pa bo letos, na to smo Dolenjci, ki imamo še mnogo vina na razpolago, zelo radovedni. Radovedni pa nismo iz sebičnosti — in sebičen mora biti dandanes človek — temveč tudi iz ozirov narodne zavesti. Kajti tisti, ki so letos pivo podražili, so nemški kapitalisti, ki bi radi še to kratko dobo kartela izrabili zase. Če-bi bili slovenski pivopivci količkaj narodno-zavedni, žrtvovali bi ljubezen do podraže-nega nemškega piva za veliko bolj vzvišeno ljubezen do interesa svojega lastnega slovenskega naroda. Ali ni to žalostno’ Pri nas na Kranjskem imamo toliko naravnega zdravega pridelka na dobrih cenenih vinih, pa ga ne spravimo v denar. Nemški pivovarna rji pa pošiljajo svoje umetne izdelke kar po cele vagone celo v naše vinorodne kraje, a naše ljudstvo jih le prerado podpira, dasi je cena vinu vsaj pri nas sko-
raj nižja, kakor pivu. Zdaj je najlepša prilika, da Slovenci pokažemo, ali so nam ljubši naši lastni interesi, ali še dalje rajše podpiramo nemški kapital.
Slovanski Jug.
»Almanah srpskih i hrvatskih pri-povedača." Uredništva belgrajskega »Srbskega knjiž. glasnika" in zagrebškega „Sa-uvremeriika", torej dveh najboljših hrvatskih in srbskih književnih revij, nameravata izdati skupno Almanah hrv. in srpskih novelistov. Almanah se že urejuje in bodo v njem zastopani najboljši hrvatski in srbski novelisti, a ilustracije preskrbita znana slikarja Tomislav Križman in Ljubomir Ivanovič. Za naročnike bo veljala ta interesantna knjiga okolu 4 dinarje (krone), a prijave sprejemajo upravništva obeh imenovanih revij in knjigarni: Gjure Trpinca (Zagreb) in S/etislava Cvijanoviča (Belgrad).
Lep pojav je to, ki mora razveseliti vsakega Jugoslovana, ker je to nov dokaz, da se Hrvati in Srbi medsebojno vedno bolj zbližujejo, ali mi mislimo, da se ne sme ostati samo pri tem, nego da bi se tako delo moralo razširiti na ves slovanski jug in da se ne bi smelo omejiti samo na Hrvate in Srbe. Najbrže se na to tudi misli in je »Almanah srpskih i hrvatskih pri povedača" samo uvod za »Almanah jugo-slov. novelistov."
Splošni pregled.
Privilegiji angleških lordov.
Radi znanega konflikta med poslansko zbornico in med zbornico lordov na Angleškem se hoče pravice zbornice lordov omejiti, kar bi bilo tudi zelo umestno, ker v tem ni nobene pravice, ako imajo lordi toliko pravic kot poslanci, ki jih je izvolilo ljudstvo. Za to je angleška vlada predložila parlamentu zakonski načrt o preosnovi zbornice lordov, a dokler se to ne izvrši — ker to res ni lahko — se pravice zbornice lordov zelo omejijo in se ji v prvi vrsti odvzame pravica »veta" pri vprašanju o državnem proračunu. Ako se to izvrši, bo dosti storjeno, ker potem postane zbornica lordov popolnoma brezpomembna relikvija.
Dnevne vesti.
Naročnikom »Jutra". One naše cenjene naročnike, ki so plačali naročnino samo do konca aprila, opozarjamo, da smo že v maju. Tem bolj opozarjamo na to one, ki niti za april še niso poslali naročnine, kar nikakor ni prav.
Naročnikom in prijateljem »Jutra" naznanjamo, da je žepni vozni red, ki ga izda »Prva anončna pisarna" že v delu in se razpošlje prihodnji teden. Že zadnjič smo naznanili, da dobe naši naročniki ta vozni red zastonj. Danes pa nam sporoča »Prva anončna pisarna", da se tiska njen vozni red v najmanj 6000 izvodih in se razpeča popolnoma zastonj. Prodajal se ne bo, ka-
LISTEK
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
[47]
Rene je odprla oči in tedaj se je zavedla svojega dela ... divje je zakričala začela otipavati telesce, ki je pa bilo mrtvo' mrzlo . . . Groza jo je pretresla, sklonila se je preko telesca in solze so jo polile . , . zavedla se je svojega zločina, jokala je, klicala dete, da naj se prebudi, da bo vse pozabila, da ga bo ljubila z vso močjo materinske ljubezni . • • samo pogleda naj jo, samo enkrat naj se nasmeje tako zadovoljno in ljubeznivo kot malo prej in vse, vse bo dobro ...
A dete je ležalo mirno in neobčutljivo . . . bilo je mrtvo . . •
Dolgo je jokala in zdihovala Rene ob truplu mrtvega otroka ... a naenkrat se ji je zazdelo, da so se odprla tiho nastežaj vrata, zagledala je veliko, neznano osebo,
ki se ji je približevala . . . stegovala je proti nji svoje roke, ki so se bližale njenemu vratu, oprijele so se ga, tako mrtvaško mrzle so bile, da se je stresla po vsem telesu, hotela se je braniti, a ni mogla, tako slaba je bila . . . niti rok ni mogla dvigniti, da bi odtrgala raz svoj vrat pošastne roke, ki so se vedno bolj udirale v njeno meso; zakričala je s svojimi zadnjimi močmi . . . potem pa se je zgrudila preko mrtvega telesca umorjenega otroka . . .
Po vrtu mestne blaznice je hodila pred nedavnim časom elegantna mlada dama; vedno je sama, z nikomur ne govori, ogiblje se vsake družbe ... po cele mesece ne sPregovori nobene besede ... le včasi v svoji celici, ko je sama, ko prihaja lahen večer, skloni se preko postelje, takrat zarde njena bleda lica, takrat zašepečejo njene izsušene ustne:
. »Dete, moje ljubo dete, zakaj se ne smeješ, zakaj je tako resen, tako ledeno mrzel tvoj obraz, zakaj so tako mrzle tvoje
ustne ... jaz sem pri tebi, tvoja mati, ki te ljubimi"
Ali par trenotkov po teh ljubeznivih besedah, je navadno planila pokonci, skočila v kot, preplašeno vihrala z rokami in kričala:
»Ne, ni res, ti nisi moj otrok, ti nisi moja kri ... ti si strah, pošast, ki me mučiš in preganjaš vse moje življenje . . . Proč, proč — pomagajte, rešite me, odtrgajte raz moje prsi vampirja, ki pije mojo kri!“
Kričala in divjala je nesrečna blaznica toliko časa, da ni prišel zdravnik in jo umiril . . .
Niso se dolgo ponavljali taki prizori, slabela je nesrečnica od dne do dne, dokler je niso našli nekega dne v kotu celice mrtve ...
In ko so jo pokopali tiho in naskrivaj, postavili so na njen grob priprost, lesen križ s kratkim napisom: Rene Kovačeva.
Konec.
kor drugi enaki žepni vozni redi. Pač pa dobi gotov dan, ki ga naznanimo pravočasno v našem listu, vsakdo, kdor kupi eno številko »Jutra" za 4 vinarje, zastonj eTi izvod tega voznega reda. Na ta na4in*bo ta vozni red najbolj razširjen med občinstvom, saj se doslej še noben slovenski vozni red ni tiskal v taki množini in se še nikdar ni razdajal brezplačno.
Zopet pobeljeni. Ali so občutljivi naši c. kr. gospodje! Včeraj so nas zopet pobelili in mi se končno ne bomo čudili, ako nas bodo tako pogostoma plenili, da ne bomo več registrirali konfiskacij, nego samo dneve, ko »Jutro" — ne bo konfisci-rano. Malo več mirne krvi bi priporočili gospodom; vsaj toliko, kolikor je imamo — mi, pri vseh teh konfiskacijah.
Nemška hiperkultura. Kako silno »kulturni" so naši Nemci, posebno njihov up, njihova »jeunesse doree", spričuje naslednje pismo, ki smo ga dobili danes najbrže od kakega učenca tukajšnje nemške gimnazije: »Gift speiender Redakteurl Ar-mer, bedauernswerter Gift Nigl!! I Dem die feschen schwarzen Studentenkappen und die gečffneten Schulfenster stets ein Dom, in den slovenischen Augen sind. Sie kčnen ja Ihren ungezogenen slovenischen dumen Buben einen Nachttopf am Schadel setzen so pfeift sie kein Hund an. Lassen Sie for-nehme hochintelligente wohlerzogene Kinder in Ruhe, wir raten es Ihnenl Ihre in »Jutro* schon zum drittenmahle, gemach-ten, sinlosen lacherlichen Ausserungen gal-ten jedesmal in Gesellschaft als hOchst la-cherliche Zielscheibe! Erscheint etwa, noch eine vierte so blčde Auflage dan werden Sie die slovenischen Nase ein ziehen. Wir fesche Tarok Partie ferwenden Ihren lacherlichen »Jutro" stets nach Verdienst und zwar, zu hinterlistigen Zwecken. Die Tarok Partie. — Priobčujemo to pismo brez vsakega komentarja in z vsemi jezikovnimi napakami. Konstatiramo pri tem samo to, da se nemški gimnazijci pač razumejo v tarok, ne znajo pa niti svojega — maternega jezika. Je pač »vzorna" ljubljanska nemška gimnazija, kot je »vzorna" tudi nemška mladina 1 Smrkovci!
Narodnost naših »katoličanov". Slovensko naprepno časopisje očita klerikalcem večkrat njihovo indiferentnost v narodnem oziru in oni se potem branijo kakor pač morejo in znajo, v prvi vrsti pa s psovkami. Na vse te psovke je najbolje vprašati naše katoliške narodnjake, zakaj je v hiši njihovega voditelja zabranjena slovenska govorica in zakaj pošilja ta njihov voditelj svojega sina v nemško šolo ? No, katoliški narodnjaki, opravičite to postopanje svojega voditelja!
Cestni napad belgijskih vojakov na civiliste. Kakor vse kaže, belgijski vojaki ali nimajo ali pa ne poznajo nobene discipline. Dan na dan se čujejo pritožbe o njih, toda slučaj nedelje večer presega že vse meje. Krog 9. ure gre neki gospod iz Šiške proti Ljubljani. Stoječ na ulici se poslavlja od svojega prijatelja, želeč mu »lahko noč". V tem trenotku pridejo mimo 4 vojaki belgijskega polka št. 27. Besedica »lahko noč" je enega tako razburila, da je potegnil svoje bodalo, skočil k gospodu Z. ter ga z besedami »Verfluchte windische Hunde m ti sst alle krepieren", udaril z bodalom na čelo tako močno, da se je g. Z. onesvestil ter padel na cesto. Slučajno je šel mimo šišenski cerkovnik, ki je cel slučaj opazoval ter nemudoma obvestil druge ljudi. Vsi štirji vojaki uvidevši, kaj so napravili, so jo urnih krač pobrali, hoteč se rešiti z begom. Pa niso imeli sreče. Zatekli so se namreč v gostilno k »Ančniku", kjer jih je orožniška patrulja izsledila. Vsi štirje junaki se naznanijo vojaški oblasti.
Drugi slučaj belgijske podivjanosti v mestu. V nedeljo zvečer gresta dva belgijska podčastnika po sv. Petra cesti. Eden je peljal dekle seboj, drugi je natrkan kolovratil okoli nju. Kar zapazi štiri preprosta dekleta na hodniku, zapoleti se kakor jastreb med piščeta, med nje, pograbi eno in jo hoče kar šiloma odpeljati seboj. Dekle pa je bilo krepko ter se je nasilneža kmalu oprostilo. To pa je pohotneža še bolj razvnelo, zapoletel se je še enkrat za njo, a k sreči je prišlo v tistem trenotku več ljudi iz frančiškanske cerkve. Teh se je le vendar
zbal. A komaj so ljudje odšli, zapoletel se je za gručo drugih deklet in ta svoj junaški čin je nadaljeval čez celo Prešernovo ulico. Šele pri pošti se je zbal tam stoječih častnikov. Torej tako daleč smo že prišli!
V mestu, po najživahnejših ulicah se drznejo c. kr. belgijski podčastniki nadlegovati slovenska dekleta. V Šiški, pa kakor zgoraj povedano, pobijajo mirne ljudi na cesti. Skrajni čas je že, da se temu odpomore. Vojaško oblast pa še posebej opozarjamo na oba slučaja cestnega napada. Javnost je opravičena zahtevati pojasnila, kaj se je proti storilcem ukrenilo.
K cestnemu napadu v Šiški se nam od druge strani poroča:	Dne	1.	maj-
nika okrog 9. ure zvečer se vračata dva Ljubljančana iz »Ančnikove* gostilne v Šiški domov. Nedaleč od imenovane gostilne srečata tri vojake 27. pešpolka v družbi enega topničarja. Nič hudega sluteč opozori tovariš drugega, da naj bodeta tiho, ker gredo „siebenundzwanzgerji"; komaj to izgovorivši, dobi od odzadaj močan udarec po glavi in ga z iztaknjenimi bodali (bajoneti) o b k o 1 i j o, n a k a r so hitrih nog izginili v temni — šišenski — noči! To pa še ni vse. Tudi njegov spremljevalec jih je dobil z bajonetom po glavi, da je nezavesten obležal ob zidu! Neki gospod, uvidevši situacijo in spoznaši na tleh ležečo žrtev, alarmira njegove sorodnike pri „Ančniku“ in ko so ga ti spravili k zavesti, jim je pojasnil brutalni napad zbežečih junakov, so avizirali žandarmerijo in so preiskali tamošnje gostilne, kjer so tudi dva aretirali. Dodatno še omenimo: Pri napadu so Belgijci vpili: „Verfluchte krainische Hunde" itd. Eden napadenih je še danes ves črn okoli očesa, oba pa zbita po glavi. Drugi trpi posebne bolečine na ušesu in se je bati slabih posledic.
Kaj pa to? Prejeli smo naslednje vrstice: Ali imajo res čepice buršev m oficirjev povsod in vedno prednost? Zakaj se podi Slovence, ako stojijo pred pošto z besedami: »Tu se ne sme stati, se ovira promet," nemške dijake in oficirje se pa pusti na miru, naj stojijo pred pošto kolikor se jim zljubi. Gotovo je policija »pre-narodna" in noče z omenjenimi nemški govoriti!
Pri c. kr. poštni upravi v Ljubljani
bo moral novi ravnatelj g. Štrukelj vzeti mnogo mila, da bo opral vsaj največje stare grehe svojih prednikov. V smislu odloka trg. ministrstva bi morala poštna uprava vsakega uslužbenca udeliti po njegovih službenih izpitih ter sposobnostih. To velja zlasti za uslužbence nižjih kategorij, ki so vsled napornega dela in razmerno nepo-voljne plače že itak reveži, ki si ne morejo sami pomagati. Doslej se je z njimi ravnalo večinoma le po tem, kako je bil ta ali oni nižji uslušbenec temu ali onemu višjemu uradniku bolj ali manj povšeč. Na predpise odredbenega lista ter na ukaze trg. ministrstva se je le malokdaj oziralo. Tako so se sčasoma izcimile razmere, ki bi c. kr. poštni upravi ne smele obstojati in ki so nehote netile nezadovoljstvo med prizadetimi poštimi uslužbenci. Ker poznamo novega gospoda ravnatelja kot ljudomilega, vseskozi nepristransko poslujočega merodajnega činitelja tukajšne c. kr. poštne uprave, upamo, da nam ne bo dal povoda, o tej zadevi drugič bolj jasno izprego-voriti.
K podraženju piva. Najbrže po pomoti in najbrže iz vodstva gostilničarske zadruge nam je prišlo glede podraženja piva sledeče zanimivo pismo v roke: Cenjeni tovariši in tovaršice! Z 1. majem se pivo vsed ^zvišanja deželne naklade podraži. Gostilničarji so sklenili odslej prodajati vrček kot steklenico (pol litra) piva brez izjeme po 12 kr., to je 24 vinarjev. Bodimo složni in edini, nihče naj ne bo sam svoj sovražnik, in nobeden ne sme biti omahljivec. Pomagajmo si brez hrupa, a brez obotavljanja in odločno. — V Ljubljani, 1. maja 1910. — Kdor tega ne uboga, naj tepe ga nadloga. — Gostilničarji.
Pozor gostilničarji! V zadnjem času se večkrat dogaja, da pri gostilnah zlasti v okolici Ljubljane kar naenkrat zmanjka podrobna gostilničarska oprava. Čudno je pri vseh teh slučajih, da se to »zmanjkanje" pojavi le takrat, kadar take gostilne obišče nek eninisti gost, znan gospod iz Ljubljane.
AH so to c. kr. pismonoše ali so postreščekl? Poroča se nam: Včeraj zjutraj sem obstal pred pošto uprav v trenotku, ko so prihajali pismonoše iz veže glavne pošte. Veste gosp. urednik, da skorej nisem vedel, ali so to c. kr. pismonoše, ali le prtljago-noše. Če bi ne imeli poštnih uniform na sebi, gotovo bi jih bil smatral za postre-ščeke. Pa niti teh še nisem nikdar videl, da bi bili s prtljagami tako obloženi, kakor so naši c. kr. pismonoše. Nekateri se je kar šibil, toliko bremena je imel na sebi. Po mojih mislih to vendar ne gre. Tukaj je očividno pomanjkanje za tako mesto primernejega števila pismonoš. Koliko okrajev mora en sam tak — oprostite — prt-ljagonoša oskrbeti. Potem ni čudno, če se
bolj oddaljene pritožujejo, da dobe pošto prepozno. Dajte g. urednik malo podrezati, da dobimo v Ljubljani primerno povečano število pismonoš. Občinstvo, posebno pa mi trgovci in obrtniki, ki nimamo svojih poštnih predalov, bi Vam bili prav hvaležni. — (Kar je v naši moči, bomo skušali tej gotovo upravičeni želji z lepim potom ugoditi. Op. ured.)
Iz južnega kolodvora. Piše nam prijatelj lista: Gosp. Josip Herrisch, podurad-nik južne železnice, je dobil častno diplomo za lOletno vestno nadzorstvo Stollwerkovih avtomatov na postaji južne železnice.
Bodite dosledni! Nekje na jezikovni meji je dobil neki Nemec (najbrže samo nemčur) gotovo pomotoma slovenski poziv k naboru. Radi tega se silno jezi „Der osterreichische Staatsblirger" in pravi, da je to naravnost škandal, ako nekdo dobi poziv v jeziku, ki ga ne razume. Popolnoma prav, ali mi bi vprašali tega »avstrijskega državljana", ako je to »škandal" samo, ako je prizadet slučajno Nemec — pri katerih so take pomote takointako zelo redke — ali pa tudi takrat, kadar Slovenec dobi — in to se zgodi zelo pogostoma — nemški poziv? Za normalne ljudi je to enak škandal, ali naši ljubi Nemci niso normalni!
Sliko mesta Postojne je dovršil akad. slikar M. Sternen in je od danes naprej razpostavljena v g. Jos. Kraigherjevi trgovini v Postojni. Ta slika je po naročilu mestne občine postojnske namenjena za Lloydov parobrod »Postojna" »Adels-berg".
Samomor na ljubljanskem polju.
Sinoči okrog 8. ure sta dva dečka slišala na ljubljanskem polju blizu sv. Križa strel. Dečka sta vsa prestrašena hitela s to novico v mesto. Mestna policija se je takoj podala na lice mesta ter konstatirala identeto samomorilca: Jožefa Merzloviča, natakarja, rojenega leta 1875. v Obrežu pri Brežicah. Vstrelil se je v desno sence, vzrok neznan.
Nepreviden voznik. Nek posestnik iz Iga (znan pod imenom Bajsar) je v nedeljo zjutraj po Dolenjski cesti tako neprevidno vozil, da je pekovskemu vajencu Ivanu Beletu prevrnil s kruhom obložen ročni voziček. Ker se je kruh deloma ponesnažil, deloma podrobil, ima Bele, oziroma njegov mojster precejšno škodo.
Iz obrtniških krogov nam dohajajo pritožbe, da merodajne oblasti dopuste prenos gostilničarskih obrti v take prostore, ki nikakor ne odgovarjajo današnjim zahtevam ter zakonskim predpisom. Želiti bi bilo, da mestni magistrat te najbrže opravičene pritožbe primerno uvažuje.
Tatvine. Sprevodnikovi soprogi Alojziji Prašnikarjevi je bilo na Vodnikovem trgu ukradena črna ročna torbica, v kateri je bilo 4 K 90 vin. denarja. — Kontoari-stinji Mariji Peršičevi je bil iz neke veže ukraden črn svilnat dežnik vreden 6 K.
Prve kumare. Te dni so prodajalke živil iz Trnovega in Krakovega donesle na trg prve letošnje kumare Dosegle so izredno visoko ceno; ena kumara je stala 1 K 60 vin. do 1 K 80 vin. Tudi znamenje časa!
Priporočljiv izvošček. V nedeljo popoldne je neki izvošček — številko lojalno zamolčimo — na Sv. Martina cesti (menda se je vračal iz pokopališča) prav naglo vozil. Iz Jenkove ulice pa je tik pred iz-voščekom skočil čez cesto 11 letni šolski učenec Ernest Blažič. To pa je izvoščeka tako razjezilo, da je dečka oplazil z bičem po obrazu ter ga pod desnim očesom poškodoval. Za dečka je nevarno, da mu steče oko. Kakor smo čuli, bo oče dečkov že poskrbel, da pride stvar pred sodišče.
Hud domobranec. V nedeljo večer se ga je neki domobranec v neki gostilni na Rimski cesti malo preveč nalezel. Ko mu je natakarica napravila neko opazko in sicer, da je že pijan, naj gre vendar spat, ga je to tako ujezilo, da je jel razsajati in zbadati druge mirne goste. Razlil je tudi dva kozarca. Ko pa je gostilničarka poslala po stražnika, jo je hitro odkuril. Na Igriškem trgu pa se je zopet ojunačil, potegnil je bajonet in mahal znjim okrog sebe in grozil mimo idočim. K sreči je pa prišel mimo neki narednik, ki je vročekrvnega vojaka odvedel v vojašnico.
Skrivajte orožje pred otroci. V Vodicah pri Kamniku je dal 10 letni Rebelov sin nabasano puško 9 let staremu dečku, Jerajovemu sinu. Ta misleč, da puška ni nabita, pomeri na svojega 7 let starega brata Albina Jeraja in sproži. Strel je zadel dečka v trebuh in ga smrtnonevarno ranil. Oče ranjenega dečka se nahaja kot delavec v Ameriki.
Pri delu ponesrečili. Čevljar Janez Pretnar je v škofovih zavodih izpregel konje. Pri tem se je pa en konj splašil, Pretnar je pri tem padel pod voz ter ga je konj s kopitom udaril. Težko je bil poškodovan na rokah in na obrazu. — Opekarski delavec Anton Kržišnik je zemljo vozil za opeko. Pri tem se mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padci, da je z glavo butnil ob samokolnico. — Ivana Serša, 64 let stara zasebnica je v kuhinji pri kotlu pomivala
neko skledico. Ker je starka slepa, prišla je blizu ognja, nakar se ji je vnela obleka. Zadobila je nevarne opekline na obeh rokah in na obrazu. — V Toniesovi tovarni v Ljub-lfani vlival je delavec France Jerneje iz Tomačevega. Pri tem delu mu je pa škrop-nilo goreče tekoče železo v oči in sprednji del života. — Franc Mohorič hlapec v Idriji je vozil hrastove trame. Pri razkladanju mu je pa padel tram na desno nogo in mu jo zlomil. — Anton Pavlič, zagorski vajenec v Selcah je v gozdu sekal smreke. Vsekal se je po nesreči v levo nogo in se nevarno poškodoval.
Bojeviti fant. Pri vojaškem strelišču na Dolenjski cesti srečala sta v soboto zvečer Martin Bertoncelj in Tone Žgajnar lovca pri 7. lovskem bataljonu Antona Srnjaka, soboslikarskega pomočnika iz Ilovce. Prijazno ga pozdravita „servus fant", nakar njima je dal Srnjak surov odgovor. Pričelo se je prerekanje, tekom katerega je Srnjak z nožem sunil enega vojaka v desno roko nad komolcem, druzega v levo roko. Srnjak pravi da ga je Žganjar z bodalom sunil v prsi, ker se mu v istini vidi le neznatna poškodba. Policija ga je aretovala, vojaka sta bila pa oddana v vojaško bolnico.
»Ljubljanska kreditna banka". V mesecu aprilu se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,685.481-92 K, dvignilo pa 2,270.970-94 K. Skupno stanje vlog koncem meseca marca 12,735.365-96 K-* Marčanovo gostilno na Rimski cesti priporočamo vsem narodnim gostom, posebno glede izborne pristne pijače, kuhinje ter točne postrežbe.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Društvene vesti.
Brezžični brzojav. O tem zanimivem predmetu predava danes gospod profesor Reisner v Mestnem domu ob 8. uri zvečer. Predavanje bo opremljeno z zanimivi poskusi.
Masarykov jubilej. Slov. akad. društvo »Adrija" v Pragi priredi 5. maja „u Vej vodu" slavnostni večer v proslavo 60-letnice prof. Masaryka. Predava dr. Lah: Masaryk in narodnostna filozofija, dr. Voš-njak: Masaryk kot državo- in družboslovec in kot Slovan, dn Rostohar: Masaryk in politika, Krivic: Življenski nazor prof. Ma-saryka.
Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" priredi v nedeljo 8. maja ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma" družinski večer, pri katerem sodeluje slovenska filharmonija. Za zabavo je kar najbolje preskrbljeno in je upati, da se tega družinskega večera vdeležijo vsi železniški uradniki, njihove družine in tudi prijatelji slovenskega železniškega uradništva. Vstopnina je prosta.
Čedne razmere v deželni prisilni delavnici.
Iz dobro poučenih krogov smo prejeli: »Kakšen vrisk in krik so zagnali klerikalci pred volitvami, dokler še niso bili na krmilu pri deželni upravi. Obljubovali so vse mogoče in nemogoče. Med temi obljubami je bila tudi preosnova deželne prisilne delavnice. Obljubili so, da hočejo odpraviti neznosne staroveške suženjske razmere, o katerih so blebetali, da so dobro poučeni.
Morda so tudi res, gotovo pa je, da se glede obljubljene preosnove ni le ničesar • izboljšalo, pač pa še znatno poslabšalo. Dokler niso prišli klerikalci do vodstva v tem zavodu, se je odpiralo ob nedeljah in praznikih ob 3/< ali 1h7. uri zjutraj. Nova »izboljševalna" preosnova pa je ukrenila, da se mora odpirati že ob šestih zjutraj. Zadostovalo bi, da se tudi ob delavnikih odpira šele ob šestih namesto ob pol šestih in to sicer brez vsake škode za zavod kajti delo se pričenja šele ob 7. uri zjutraj' Pazniki prisilne delavnice morajo vstajati že ob 5. uri zjutraj, ter stati sleherni dan notri do 7. ure zvečer, v gotovo jako odgovorni službi. Ti reveži nimajo ne enkrat toliko prostega, da bi se mogli sem-tertja pošteno odpočiti, kakor to človeška narava zahteva. Za paznika prihaja namreč poleg dnevne službe pogostoma tudi še nočna in zopet dnevna itd. Pazniki nimajo kratkomalo nobene prostosti in se primerijo tudi slučaji, da so posamezniki dostikrat kar po pol tedna noč in dan tako zaposleni v službi, da niti k svoji družini ne morejo. Pa tudi sicer ti sužnji nimajo ne ene ure na teden prostega časa na razpolago za ureditev svojih gospodarskih in socijalnih potreb. Na kako zabavo niti misliti ne smejo in če si jo kdo kljub temu privošči, mora si za to prikrajšati izjemni prosti čas.
Vsega obžalovanja vredno pa je, da cela Kranjska dežela ne premore ne ene inštance, ne enega faktorja, ki bi proučil
vprašanje preureditve nočnih in dnevnih služb. Čez dan v službi, čez noč zopet v službi, to vendar ne gre. Naj bi se število paznikov pomnožilo, vsaj za opravljanje nočne službe. Ali pa naj bi se dalo tistim, ki so nočno službo opravili, nasledni dan prosto, da se odpočijejo, kakor je vpeljano pri deželnem sodišču. Na ta način bi se odpravilo tisto prav nepotrebno srednjeveško suženjstvo, ki je pravcato trpinčenje človeškega materijala.
Povsod napreduje in se zboljšuje so-cijalno stanje službujočih slojev, da zamo-rejo vživati tudi pravice kulturnega življenja, le ta javen zavod dežele Kranjske teh pravic ne pripoznava, namesto najprej, pa tirajo svoje uslužbence vedno bolj nazaj v staroveške razmere suženjstva. Je pa še več drugih žalostnih razmer med od človeških kletev, od vzdihov trpinov prepojenimi stenami deželnega zavoda grešnikov ob obrežju Ljubljanice. Pa to in ono pride ob drugi priliki na vrsto.
Veliko, veliko obljub so storili sedanji gospodarji Kranjske dežele, predno še niso bili gospodarji. Držali niso nobene, ki bi bila v prid uslužbencev in v čast in ugled deželnega zavoda samega.
Pa gospodje, vedite, ura pride tudi za Vas, ko Vas bo ljudstvo stavilo pred javno obtožbo:
Proč hinavci! Po Vaših delih smo Vas spoznali!
Narodno gospodarstvo.
A. JUGOVIČ:
Hranilnice.
(Dalje.)
Kranjska hranilnica senipopra-
v i la.
Zahteve slovenskih deželnih poslancev so bile čisto upravičene. Poslanci so povedali resnico, da je največ denarja v Kranjski hranilnici takega, ki ga je pridobil slovenski kmet in delavec v potu svojega obraza. Ker je Kranjska hranilnica društvena hranilnica, morali bi vsi njeni člani, to je ulagatelji imeti pravico voliti člane v društveno hranilnico, morali bi tudi oni sami voliti v odbor člane, v katere imajo zaupanje.
Kako pa je sedaj v tem oziru pri Kranjski hranilnici ? Poprej je imel vsak član pravico predlagati novega člana v odbor, po novih pravilih pa si je pridržalo to pravico ravnateljstvo. Torej le ravnateljstvo ima pravico predlagati občnemu zboru nove člane. To določilo je nevarno in brezumno. Vidimo namreč, da v odbor more priti samo tisti, kogar predlaga ravnateljstvo, a ti člani odbora, oziroma društva, ki so voljeni od ravnateljstva, volijo zopet člane v ravnateljstvo. Kaj je posledica temu? Posledica temu je, da ravnatelji predlagajo za člane le svoje sorodnike in prijatelje, kar je zelo nevarno za hranilnico. Tako so bili člani kar trije Lukmanni: Carl Lukmann, Johann Lukmann in Josef Lukmann, in če bi bil še kak Lukmann v Ljubljani, gotovo bi ga volili za člana.
Popreje so bili člani te nemške Kranjske hranilnice tudi Slovenci. Zadnji Slovenec je bil notar dr. Jernej Zupanec. Ko pa je tale umrl, niso Nemci več nobenega Slovenca volili, tako da so danes člani nem-čurske Kranjske hranilnice sami Nemci. In ti nemški ravnatelji molzejo to hranilnico.
Kranjska hranilnica in naš kmet.
Znano je, da ne bi Kranjska hranilnica bila nikdar tako močna, kakor je danes, ako ne bi bilo slovenskega kmeta, to je, ako slovenski kmet ne bi v njo nosil svojega denarja. Kranjska hranilnica mu za to ni bila nikdar hvaležna, pač pa mu je vselej, kadar je k njej prišel, pokazala hrbet.
Kmetijska družba je izdelala načrt, kako pomagati kmečkemu ljudstvu. Bilo je to takrat, ko je bila Kranjska hranilnica je-dini denarni zavod v deželi. Kdor je torej potreboval denarja, moral je pohlevno iti trkat na vrata Kranjske hranilnice ali pa se je moral obrniti do zasebnika. Bilo je žalostno za kmeta: zasebnik je računal oderuške obresti, Kranjska hranilnica pa ni dala nič izpod palca (krempljev). Tako je slovenski kmetovalec visel v brezupju med Kranjsko hranilnico in oderuhom. Kakor rečeno, kmetijska družba je izdelala načrt, kako naj bi se v stiski pomagalo kmetu, da bi lahko dobil posojilo in je predlagala v ta namen, naj bi se v vsakem okraju postavili zaupniki, ki bi posredovali med hranilnico in kmetovalci. To je bila pametna misel. Sama vlada je to želela, ali ker ni hotela Kranjska hranilnica, ni bilo iz te moke kruha. Leta 1880. je v blagajnici Kranjske hranilnice ležalo mrtvih 447.349 gld., kakor potrjuje njen računski sklep. Ali bi ne bilo bolje in dobro delo, ako bi vsaj nekaj tega denarja posodila kmetovalcem ?
Kranjska hranilnica razglaša po časopisih, da daje kmetom posojila do 600 kron po 4°/# ali pa 4 74%. Čudna je ta dvojna
mera! Zakaj od jednih zahteva le 4®/o, od drugih pa 4 'A °/o ? Kako naj si to razlagamo? Mi, ki jo dobro poznamo, verujemo, da daje nekatera posojila proti 4 °/0 obrestim, nekatera pa proti 4 ‘A °/o, in sicer si to razlagamo tako, da nemškemu kmetu računa obresti po 4%, slovenskemu pa po 4‘A °/o!
Zakaj se Kranjska hranilnica noče preustrojiti?
Naši deželni poslanci so že leta 1866. zahtevali, da se Kranjska hranilnica pre-osnuje na podlagi dvornega dekreta iz leta 1844. Ta zahteva je bila upravičena za to, ker je bilo potrebno, da se uredi nadzorstvo hranilnice in varnost ulog. Videli pa smo, da vlada ni ničesar storila in da se je predlogu zelo na vse kriplje protivila. In zakaj? Jednostavno zato, ker ni hotela dovoliti, da bi tudi Slovenci postali člani Kranjske hranilnice. Ako bi se Kranjska hranilnica preustrojila, potem bi v njeno upravo prišli Slovenci. Ako pa bi prišli v upravo Slovenci, potem bi tiste milijone, ki jih do zdaj dobivajo Nemci, dobivali Slovenci, a tega nočejo nemški gospodje v nemški Kranjski hranilnici, a tega tudi noče naša nemška vlada. Kranjska hranilnica je zato tu, da podpira Nemce in nemško stvar na našem jugu proti nam Slovencem in zato sme stati na slabih nogah.
Sami sorodniki pri blagajnici Kranjske hranilnice.
Vsak izkušen človek ve, da tam, kjer je preveč žlahte skupaj pri mizi, ni nikdar dobro, ker vsakdo hoče dobiti večji kos kruha. Tako je bilo že nekdaj pri Kranjski hranilnici. Za ravnatelja je bil sprejet tisti, ki je imel v ravnateljstvu sorodnika ali dobrega prijatelja. Tako so bili na mah trije Lukmanni člani hranilnice in tako so člani le tisti Nemci, ki hodijo v kazino. Med člani vidimo tri Zeschke. Za uradnika je prišel v Kranjsko hranilnico le tisti, kdor je imel kakega gospoda ravnatelja za sorodnika ali za prijatelja. Tako je pričel v Kranjsko hranilnico izmed mnogih drugih neki Josip P resni z. Ali veste, kdo je bil ta Presniz? To je bil nečak gospoda Jane-schitza, a ta gospod je bil ravnatelj Kranjske hranilnice. Presniz je bil strasten kazi-not, bil je hud nemčur. Ob volitvah je strastno agitoval za nemške kandidate, ravno tako strastno, kakor je to storil vsem Ljubljančanom dobro znani Dzimski. Samo radi teh lastnosti je postal Josip Presniz blagajnik Kranjske hranilnice v Ljubljani.
(Dalje.)
Pogreb pesnika Bjornsona.
Kristjani ja, 2. majnika. Včeraj popoldne ob 4. uri je bilo prepeljano semkaj truplo BjOrnsonovo na vojni ladji »Norge*. Pokojnega pesnika so sprejeli celokupno ministrstvo, zastopniki vlade, poslanci, razna društva in nad 50.000 drugega občinstva. Vojne ladje so oddajale za zadnji pozdrav strele iz topov.
Arnautski upor.
Solun, 2. majnika. Pri soteski Črvar je zbranih že okoli 3000 upornikov. Turška vojska operira proti njim in se je nadejati, da z njimi hitro konča krvavi ples. V severni Albaniji prevladujeta sedaj mraz in deževno vreme.
Srbski prestolonaslednik imenovan nadporočnikom.
Bel gr a d, 2. majnika. Prestolonaslednik kraljevič Aleksander je imenovan s kraljevim ukazom nadporočnikom.
Kriza na Turškem.
Carigrad, 2. majnika. V ministrstvu je nastopila kriza, ker je zbornica črtala nekatere postavke, zadevajoč pokojnino članom vladarske hiše. Džavid-paša je* že podal svojo ostavko.
Tožba bivšega turškega sultana — zavrnjena.
Berlin, 2. majnika. Civilna kamora je zavrnila tožbo bivšega turškega sultana Abdula Hamida na izplačilo 12 milijonov mark, katere je imel naložene v berolinskih bankah. Zavrnitev tožbenega zahtevka se utemeljuje s tem, da so bile izdane glede izplačila že prepovedi in da vsled tega sultan ni bil opravičen zahtevati izplačila.
Hofrichterijada v Parizu.
Pariz, 2. majnika. Proti soprogi ravnatelja velike opere, gospe Carč, ki sodeluje na operi kot pevka, se je v zadnjem času poskusilo več poskušenih umorov z zastrupljenjem. Pretečeni teden se ji je do-poslalo sirovo maslo, ki pa je bilo sumljivo. Sirovo maslo so preiskali in konštatiralo se je, da se nahaja v njem strup, namreč svinčena voda. Včeraj je povabila gospa Care dva svoja znanca v ložo in se jim je natočilo tri kozarce port-vina. Toda že prvi požirek je bil nekako čudno grenak in domnevalo se je zopet takoj, da se nahaja v vinu strup. — Vino bodo preiskali.
Roosevelt na potovanju.
Amsterdamm, 2. majnika. Roosevelt je došel sinoči s svojo rodbino semkaj.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča botrom in botram zaradi ugodnega nakupa velike množine ur
najcenejša birmanska darila.
Ev
jžv1
Matej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska ulica S6
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nizke cene!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Rekonstrukcija ministrstva.
Praga, 2. majnika. Kakor se iz zanesljivih virov poroča, bodeta imenovana v lučaju, da se rekonstruira sedanje ministrstvo, bivši minister dr. Fiedler ministrom Za javna dela, dr. Žaček pa češkim ministrom — rojakom.
Volitev podžupanov na Dunaju.
Dunaj, 2. majnika. Volitev dunajskih Podžupanov je določena na 13. majnika.
Afera Hofrichter.
Dunaj, 2. majnika. Hofrichter je sedaj v svoji celici popolnoma potrt. Kakor se sedaj zatrjuje, je hotel svoj zločin priznati že 24. aprila, toda se je s tem za-Kasml za tri dni. Njegove straže so pomnožene. Nadzira se ga kar najstrožje, ker se • u4 • izvršil samomor. Soproga Hof-richterja namerava vložiti tožbo na ločitev zakona m prošnjo, da se jej dovoli nositi drugo j}ne- Preseliti se hoče v Vratislavo v Sleziji, kjer ima neki njen sorodnik pen-zionat. V tem hoče delovati kot učiteljica.
Dr. Lukacs in hrvatskl ban dr. Tomašič na Dunaju.
Dunaj, 2. majnika. Sinoči sta dospela semkaj ogrski	™nister	dr. Lukacs
in hrvatski ban dr. Nikola pl. Tomašič.
Dunaj, 2. majnika. Hrvatskega bana dra. Tomašiča je sprejel danes popoldne ob 2. uri cesar v avdijenci. Poročal mu je o volilni reformi za Hrvatsko.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
: Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka.
Izvrsten brinjevec ima L. Šebenik, Spodnja Šišku.
Antomobil za štiri osebe se po jako ugodni ceni proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica.
Elegantna mesečna soba s popolnoma sepa-riranim uhodom, se išče za takoj. Ponudbe na uredništvo .Jutra* pod šifro Z. D.
Išče se obokan prostor v pritličju, dobro zračen, svetel; pod njim pa ne sme biti kleti ali drugih prostorov. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Obokan prostor*.
Pristni punnma slamniki za gospode od 6 K naprej. Največja izbira v slamnikih za gospode, dečke in otroke od 60 vin. naprej. — O. Bernatovič.
Letovišče v Šoštanju na Spod. Štajersken
je najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj
Kdor rabi hišnika brez otrok naj sc oglasi v upravništvu .Jutra*.
Več letnikov .Neue illustrierte Zeitung“ in Gartenlaube* vezanih, dobro ohranjenih se proda. Naslov v upravništvu .Jutra*.
Gospodična se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove upravništvu »Jutra*.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Triumf kuharske umetnosti!
jT-p-j | redi samo dr. pl. Trnk6czy-ja *._ sladni čaj, imenovan »Sla-TirnA I din*! Dobi se pri vsakem . tvgovcu, zavojček '/< kg A 50
Zriraviel vinariev- Zav°i p° p°šti
J ’ v glavni zalogi lekarne
50°lo prihranka!	v
Najboljši zajtrk! sSf0kovV
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolo, žaluzij in železnih - valjčnih zastorov.	~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki : :	in	vzorci	na poljubno razpolago. : :
Nova enonadstropna
hiša (rila)
v prijaznem kraju, s prosto, solnčno lego ter lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji
proda.
Takoj treba plačati samo 7000 kron.
Ponudbe pismeno na upravništvo Jutra*.
T7" n.oT7-I UhlIšI
v Gradišču štev. 15
se odda
za avgust-termin več različnih
stanovanj.
Pojasnila daje stavbeni pollr licu mesta.
na
Iščem dobro izurjenega
trgovskega
sotrudnika
konfekcijske stoke. Plača mesečno K 200 do K 300. Vstop takoj ali s 1. julijem.
O. Bernatovič, »Angleško skladišče oblek*, Ljubljana, Mestni trg 5.
Pozor Slovenci!
Na obmejni Spodnji Štajerski je po ugodnih cenah naprodaj več
lepih poseste v
Škoda bi bila, ako pridejo ta posestva v nasprotne roke.
Pojasnila daje prometna pisarna Peter Mateliča v Ljubljani, Škofja ulica 10.
Ker se vsak dan oglaša pri meni mnogo strank, ki Iščejo stanovanja, vljudno prosim gg. hišne gospodarje, da blagovolijo prazna stanovanja naznaniti meni. — S spoštovanjem
Peter Matelič.
..L
i
: Poštne hranilnice št. 49.086. Glro račun Avstro-ogrske banke Stanje hranil vlog sklepom 1909 K 3,700.000.
:	Telefon štev. 135.	:
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 K 160.000.	:
|	:	*	K 3,700.000.	:
GLAVNA POSOJILNICA j
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	*
Pisarna: Kongresni trg 15, Souvanova hiša, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
i
Učiteljska tiskarna v L j ubij ani, Gradišče št. 4 5
registrOVSnžl ZadTUga Z Omejenim jamstvom !I*!!*;i!!!**!!!.!*!!I.!*!!’*!!"I’!J!;!!*’**!!“*!;'!!!”I!.!!!!.
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Lastno založništvo.	ajraodemeiše	<5r3re.
2v£nziloalioe.	'	Litografija-	>gg.
2?ošta3.e luanilnice štev. 76.307.
TapetnikD.Puc
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-Ljubljana, Marije Terezije c. 16. droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Ngjveeja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate tiarve
C
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
Eirneži, olja in retuše za slikarstvo — Slikarsko platno -
Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A rinlf TTflnntTnarm Prva kranjska tovarna oljnatih barv,
.	lla	uilLalilij	fimežev,	lakov	in	steklarskega	kleja.
Najprimernejša
birmanska darila
za dečke in deklice.
Največja izbera.
Znano nizke cene.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
B V sak dan svež Q
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21
40-2.
Cvetlični salon
ZJLjjTjLToljsurija
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. ¥elika zaloga nagrobnik vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
S
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
ca
&c
® S-r
'S „
>-
o
cz
= a
I
'S
s
m
IN-
ČO
C3
S
ŠL 33
rt
T3
m s
6*3 88 f*r
3 §.
ES **
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 '/.«/„ ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1, in 16. vloženi denar se obrestuje takoj Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5% obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
KS*** d_co^CL£iče
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev iu obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Ik:redItr^o
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači	is__8
v Prešernovi, prej Slonovi (Eiefantovi) ulici štev. 3.
L. TOMAŽIČ v Spodnji Šiški
ST eka rtelf rano !
(preje tvrdka J. C Juvančič)
priporoča svojo bogato zalogo
JSTekartelirano !
zagrebškega in češkega piva.
Vsak gostilničar Bali ko pristopi kot odjemalec brez ozirov na prejšnjo pivovarno!
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Rezervni fond: K 400.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
■ iiiiiiimmiim...........milimi tunini m mulim,liiiiiiiiimii
••••••■••••••••■iiiiiii,m,iimiim,
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
 ............................  miimmmimm,
iMtiMiMiiiitimimMiiimmMmmiiiimmimmmiimiim
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4,|2°|o.