i GLAS NARODA ESM in list; slovenskih.delavcevy Ameriki. F « The largest Slovenko Daily the United States. c liwifd every day except Suuxi&ys fij and legal Holidays. 75,000 Readers. ill TELEFON: CHELSEA SS78 NO. 2M. — STEV. 288. SOVJETSKIM ZAROTNIKOM JE KAZEN ZMANJŠANA ZAROTNIKOM, KI SO BILI OBSOJENI NA SMRT, JE BILA ZMANJŠANA KAZEN NA DESET LET JEČE Ko je bila izrečena obsodba, je nastal v dvorani silen aplavz. — Centralni izvršilni odbor je kazen zmanjšal. — Sovjetska Unija se noče maščevati nad premaganim sovražnikom, ki se ne more braniti. — Obsojenci so bili visoki uradniki. MOSKVA, Rusija, 8. decembra. — Izvanredno sovjetsko sodišče je včeraj zvečer obsodilo pet ruskih inžinirjev na smrt, ki so bili obtoženi veleiz-daje. Na smrt obsojeni so: — Profesor Leonid Ram-sin, prejšnji načelnik kurilnega zavoda USSR; Vikt or Ba ričev, prejnji član državne komisije za proračune; Ivan Kalinikov, istotako član komisije za načrte; Aleksander Fedotov, načelnik tekstilnega zavoda, in — Nikolaj Carnovski, prejšnji podpredsednik teh-nično-znanstvenega oddelka najvišjega gospodarskega sveta. . , , . / « . J i i < 4 : Na deset let ječe so bili obsojeni: Sergej Kuprianov, načelnik tekstilnega oddelka najvišjega gospodarskega sveta; Ksenofon Sitnin, član tekstilnega sindikata in— Vladi mir Ohkin, načelnik gospodarskega preiskovalnega oddelka najvišjega gospodarskega sveta. * Potom zagovornikov sta bila zastopana le Sitnin in Kuprianov. Proces se je pričel 25. novembra. Ob osmi zvečer so se\>dprla vrata palače, ki je služila kot pozorišče procesa. Gledalci so takoj napolnili dvorano. Morali pa so čakati več kot tri ure, predno so privedli obtožene, katerim so sledili sodniki. Molk v dvorani je bil nekaj strašnega, ko so či-tali sodbo, a še bolj strašen je bil aplavz, ki je po-zd ravil obiavljenje sodbe. Sodnik Višinski je izrekel obsodbo ter podal zgodovinski pregled bojev sovjetskih mas proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Nato je navedel vse podrobnosti, kako so se za-rotili obtoženci, da uničijo delo proletarijata. Poznejše poročilo se glasi: ŠOLANJE SUHAŠKIH AGENTOV Nasprotniki prohibicije imajo konvencijo v Washingtonu. — Wick-ershamovo poročilo pričakujejo še pred koncem leta. MOSKVA, Rusija, 8. decembra. — Sovjetski centralni izvršilni odbor je izpremenil obsodbo, ki je bila včeraj izrečena nad sovjetskimi zarotniki. Onih pet, ki so bili obsojeni na smrt, je bilo po-iniloščenih na desetletno ječo. Onim, ki so bili ob-sojni na deset let ječe, je bila izpremenjena kazen na osem let ječe. Obtoženci, ki so zavzemali v ruskem javnem življenju ugledna mesta, so se zarotili, da strmoglavijo boljševiški režim. Kazen jim je bila zmanjšana predvsem zastran naslednjih dejstev: obtoženci so skoro brez obotavljanja priznali svojo krivdo; obtoženci so popolnoma razkrili celo zaroto, zarotili se niso po svojem lastnem nagibu, ampak so bili takorekoč orodje francoskega imperijalizma; Sovjetska Unija se noče maščevati nad premaganim sovražnikom, kateri' se ne more braniti. Tekom obravnave se je dognalo, da so dobivali zarotniki moralno in gmotno podporo od francoske in angleške vlade. Ko je prišlo- tekom obravnave to dejstvo na vrsto, je bila javnost izključena. Niti časniški poroče valci niso bili navzoči. Državni pravnik Krilenko je imel sijajen govor, v katerem je zahteval za vse zarotnik^ smrtno kazen. Sodil jih je tribunal, v katerem so bile trije^sod-jiiki in en delavcc* WASHINGTON, D. C., 8. dec. — Prohibicijski urad je otvoril danes v dvanjas*"ih msstih šole za prohi-bicijske agente. Šele so pad vodstvom 24 učiteljev, ki so bili posebej izurjeni v Washington u. Pouk obsega vse glede izvedenju prohibicijskih postav, pri čemur se •daje posebna navodiia glede načina, kako je mogoie dobili potrebne dokaze glede pravic agentov ter pre-prečenje kršenja pravic državljanov. Vrhovno vodstvo šol je bilo poverjeno Hurry Dengler-ju. Dve skušnji sta predpisani. Ena se tiče kriminalne preiskave, druga pa ustave in postave. Ob Istem času pa morajo napraviti agentj. tudi poseben teiuj potom korešpondenčnih šol, katere vzdržuje prohibit]ski department. Voditelji suhačev bodo imeli tukaj celo vrsto pogovorov glede razširjenja večje delavnosti v vseh državah unije. Potem ko sa imeli člani Wicker-shamove komisije zopet 12 dni počitnic. se bodo jutri zopet sestali tukaj, dra nadaljujejo s svojim delom. Glasi se sedaj, da bo poročilo končano še pred novim letom. Veliko število nasprotnikov prohibicije je d:sp?lo danes semkaj na narodno us.avno konvencijo. Posvetovali se bodo predvsem, kako omogočiti bolj priprosto nadomestilo za 18. amendment in za Volsteadovo postavo. Mnenje večine je, da ugajajo predlagane izpremembe pretežni večini volilcev. Nekako 150 ljudi bo prisostvovalo. VARČEVANJE JE GLAVNI POGOJ Senator Borah podpira opomine predsednika, naj se varčuje. — Oster boj med strankam glede pomoči farmarjem. WASHINGTON, D. C., S. dec. — Senator Borah je ponovil danes svoja svarila, Ox ne bo "plenjenje' zakladnice vrnilo blagostanja deželi ter uveljavilo prosperiteto. Ne da bi kritiziral sedanji program administracije, je močno ožigosal načrte ljud:, ki bi radi sp;u-vili v deželo višje davke ter pokazali pot k krasnim časom. Kljub tej filipiki senatorja iz Idaho pa bo sonat, ko: se domneva, vztrajal, era se dovoli farmoriem finančno pomoč v znesku $60,000,000. kajti bili so močno prizadeti vsled suše. V poslanski zbornici so skrčili : podporo za farmerje na S25,000.000. i a V3led intervencije demokratskega j poslanca Aswella so sklenili dovoliti liberalnejšo podporo kot jo je določil senat. TRIJE BEGUNCI SO ZOPET NA VARNEM SENATOR LAVAL SESTAVLJA MINISTRSTVO Ž njimi je bila aretirana tudi ženska, ko je stanovanje je služilo beguncem kot skrivališče. Trije šestih blaznih zločincev, ki so ušli v četrtek iz Matteawan jet-nišriice, so bili zasačeni v nekem privatnem stanovanju na Melrose St. v Brooklynu. Stanovanje je najela šele dan poprej noLu ženska, ki je ljubica enega izmed nevarnih zločincev. Ujeti so bili John Biggins Iz Maspoth, Harris Gordan, morilec iz Rochestra ter newyorski bandit Fronk Gambill. Miss Maria AQkenfeis, 31-letna najemnica dotičnega stanovanja, je bila tudi aretirana pod obdolžbo, da je skrivala blazne zločince. Baje je v intimnih razmerah z Bigginscm ter mu je baje že prej pomagala uiti iz veteranske bolnice v Kings-bridge. N. Y. Ker so se senatorju Bar-thuju izjalovili vsi poskusi, se je lotil senator Laval težavne naloge. ŽRTEV VLOMILCA SAN FRANCISCO. Cal.. 3. decen:-b:a. — 60-letno igralko Rosetto Baker so našli zadavljeno v njenem stanovanju. Stanovanje je bilo vse razmetano in iz njega so bile pobrale vse dragocenosti. 'Igralka je najbrž vlomilca presenetila pri ropu. KATASTROFA NA MORJU PARIZ, Francija, 0. decembra — Predsednik Doumergue je bil najprej pooblas.il senatorja Barthuja, naj setavi nov kabinet. Barthu se je par dni mman prizadeval rešiti to važno nalogo ter sporočil predsedniku, da ji ni kos. Nato je pozval predsednik senatorja Peierra Lavala, naj sestavi ministrstvo. Zelo dvomljivo je. če bo kaj opravil, kajti radikalni socijalisli odločno vztrsyajo pri svoji zahtevi, da ne sme biti v kabinetu zastopan noben član desnice. Navzlic temu ima pa Laval več prilike, da sestavi ministrstvo, ker je velik prijatelj Aristida ^rianda in Andre-a Tardieua. Člani desnice zahtevajo, da bi se uvedel v ljudskih šolah obvezen verski pouk. dočim so radikalni so-cijalisrti odločno pri temu. PRAŠKI KOMUNIST IZGNAN Z DUNAJA DUNAJ, Avstrija, 8. decembra. — Danes je bil izgnan iz tukajšnjega mesta čehoslovaški poslanec dr. Šmeral. Sklical je bil komunistično zborovanje ter hotel govoriti. Ko je stopil na oder, so ga detektivi prijel in odvedli na kolodvor, odkoder se je odpeljal nazaj v Pi-ago. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK Eksplozija na italijan-janskem parniku se je završila, ko so bili potapljači zaposleni z dviganjem municijske lad-ske ladje. BELE ISLE. Francija, 8.* decern - I bra. — Italijanski potapljaški par-!nik "Aritiglio" se je danes potopil s kapitanom in šestnajstimi možmi v bližini Biskajskega zaliva. Par-nik je pos.al žrtev eksplozije. Pred par meseci se je posrečilo potapljačem dvigniti potopljeno la-(djo "Egypt", na kateri se Je nahajalo za šest milijonov zlata in drugih vrednosti. Vsled slabega vremena so pa morah delo opustiti ter so ga sklenili nadaljevati pomladi. Zagonetna eksplozija se je završila pod morsko gladino, ko so potapljači iskali potopljeno vojno mu-nicijsko ladjo "Florence". Naenkrat je nastala na "Florence" eksplozija. Potapljaški parnik se je dvignil najprej v zrak. nato se pa potopil. NEZAPOSLENI SE PONUJA V NAKUP BALTIMORE, Md„ 8. decembra. Kanadski vojni veteran H. L. Grif-fis je že dalj časa brez dela. Te dni je dal objaviti v časopisju sledeii ogl-JLs: — Naprodaj je človek. Dobi ga tisti, ki zanj največ ponudi. Telesno sem popolnoma zdrav. Nudim se bolnišnicam in zdravnikom, da eksperimentirajo na meni. Pripravljen sem opravljati vsako delo, ki je dovoljeno po postavi, samo da preživim §vojo ženo in otroke. ZOPET TRI ŽRTVE MEGLE V BELGIJI Kraljica Elizabeta ie obiskala prizadete vasi v dolin reke Maas. — Prebivalci govore še vedno o strupenih plinih, BRUSELJ, Belgija. 8. decembr i Belgijska kraljica Elizabeta se • • mud la danes v vaseh Maas-doL ne, katere je obiskala zagone*.::-, smrt. Kraljica je prišla povsem nepričakovano ter tolažila ljudi. Medtem pa so sporotili o treh r.a-daljnih slučajih smrti, in štev.I: -e s tem naraslo na 67. Ker trpe nekateri še vedno na posledicah megle, ki pa se je medtem že davno razkadila, se vzdržuje med prebivalstvom vera. da s > strupeni plini povzročili smrtne slučaje. Plini so prihajali baje iz nek^ kemične tvornice. Očividci zatrjujejo, da so videli majhen črn oblaček, ki se je. dvignil ob sosednjih gričih ter plaval nad dolino. Oblasti preiskujejo možnost, da Je kaka tvornica izpur.ila. strupene pline ter so poslale izvedence v celo vrsto naprav v okrr.ž-ju dvajsetih milj. Leta 1911 so prišli na sličen čin ob -življenje ljudje in živali. PRIMORCI SO MORAM j IZROČITI OROŽJE GORICA, Julijska Cenečija, 8 decembra. — Jugoslovanskim preo -Jvalcem Krasa in Primorja je bilo naročeno, naj izroče vse orožje municijo. Onim, ki bodo izpolnil: to povelje do določenega roka. se n > bo nič zgodilo, gorje pa tistim, pri katerih bodo pozneje na.Ui orožje oziroma muircijo. Tozadevno povelje je podpisal sam Mussolini. BOZIC SE BLI2A. Izdelovalci iffrač so zelo zaposleni, toda vsled splošne depresije bo letošnja predbožična trgovina znatno manjša kakor druga leta. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, M so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih poŠt, katero dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnlji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam ]e začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir. V Jugoslavijo Din 500 ............................ S 9.40 1000 ......-.................... S 18.60 2000________________________S 37.00 2500______ ..... S 46.25 5000 ______________.... S 91.50 10,000 .............................SI 81.80 V Italijo Lir 100...........* 5.73 200 ________511.30 S00______$16.80 500 $27.40 1000 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $15.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 78 SAKSER STATE BANK SS CORTLANDT STREET NEW IOKK, a & Telephone Barclay 0380 — 0381 Naj večji slovenski dnevnik ? Iv Združenih državah m Velja za vse leto . . . $6.00 1 g Za pol leta.....$3.00 f; Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 c! Iftoannaira^SBaaO Enter** as lec—4 dan Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, W. under Act of Concreaa of March S, IS?« NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 9, 1930. — TOREK, 9. DECEMBRA 1930 TELEFON: C HELM* SS7I YOLUM? XXXV11L — LETNIK UXVUt NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 9, I93t m * rrf 1 • • Iz Slovenije. PREISKUfiN J A KELLOOGOVEGA PAKTA Kelloggov pakt dolof-a, da si» države, ki so tra pod-jiisalc, ne sinejo poslu žit i vojne kot sredstva za dosego *Yo jih polit ietiiji dijev. | Pogodba je seveda le na papirju in nima nobeniii ta-ko-zvanih "zob", oziroma ne predvideva nikakih sredstev, ki bi silila one, ki ho pakt podpisali, da bi se držali njegovih določb. Zdi se pa, da je uapoTil ras, ko bo preiskušena uspeš-nost te pogodbe, in j>ovod temu je dala Italija. Vsled depresije, ki se je razširila skoro po vsem svetu, je Italija jako prizadeta. M us solini jeva Italija skuša najeti precejšnje posojilo. Toda v baat-iiih središčih. kot so New York. Pari/. London in Bern, pravijo, da zdaj ni primeren vas. da bi se dajalo Italiji denar. Zakaj t Italija zadnja leta malo preveč rožlja s sabljo in nervozna Evropa je prepričana, da se pripravlja na vojno. Denar, ki bi ji bil posojen, bi bil izpostavljen velike, mu rizikti, in vsledtetra dežela najbrž p< rojila ne bo do., bila. Ako se hoče upnika odbiti, sr mu enostavno staw težke plačilne pogoje. To se pa v tem slučaju ni zgodilo. Mednarodni bankirji so uljudno, toda odločno namignili italijanski vladi, da mora temeljito izpremeniti svojo izzivalno politiko, predno sme upali na kako posojilo iz inozemstva. Evropo, oziroma zlata središča s<> posebno alarmirale naslednje stvari. Mussolini pri vsaki priliki opozarja svoje podlo/ni-ke, da bo v bližnji bodočnosti izbruhnila vojna. - .Mussolini je f»otrošil in še vedno trosi ogromne vsote za armado in mornarico. Mussolini je že parkrat javno izjavil, tla bo izbruhnila vojna med Italijo in Franeijo. Pogajanja med Francijo in Italijo glede razo rože vali ja na morju so se izjalovila in sicer po krivdi Italije. Italija javno podpira i*entralne sile in sovjetsko Rusijo proti Franci** in njenim zaveznikom, s tem da zahtev;, revizijo Versaillske mirovne pogodbe. Ako Italija potrebuje denar, ga zamore dobiti edinole na oderuške obresti, ali pa če temeljito izpremeni svoj« politiko. Italija sicer ofieijelno zanikuje. da išče jjosojilo. Navzlic temu je pa jioslala svoje agente v New York in Pariz, ki naj skušajo dognati, kakšnega razpoloženja so tamošnji bankirji. Bankirji se boje, ker so skoro uverjeiri, da bi potrošila vlada denar v vojne svrho. Nekateri pravijo, da je ekonomska depresija največja zaščita proti vojni. V slučaju, da bi kaka država prekršila določbe Keh logovega pakta, bi jo velesile ^bojkotirale v ekonomskem in finalnem oziru. Italiji preostajata dve stvari: bodisi dati potrebne koncesije, bodisi izpremeniti svoj sedanji režim. 0M usom iLonn DalL* h (L&i ■ I I ■ ' I I. ..■■Ill— .I1MIM li-TO Owned and Published by * — r- ftLOVENIC PUBLISHING COMPANY j. Na tleh ležečo žrtev je brcal v glavo, dekler ni Mikiavčič prenehal stokati. Kei-ivestnega je pu-1 stil ležati in odšel. Poznje sta Miklavčiča na "sla dva fanta in ga nesla pred vrata zkžauics. Tu sta ga ekreg 22. našla posestnika France | Črček in Jože Koželj in g?, clnesla v zidanico. Miklavčev 12-leuii sin Ivan, ki je bil o dogodku obveščen, je cdhitel v vas in prosil za voz. s katerim so očetu prepeljali v bolni-co v Nove mesto. Mikiavčič je težko poškodovan, in. krvne podolud-be po vsem telesu, razmesarjen o-braz in zlomljeno levo roko v za- ' peitju. Zdravniki upajo, da bo kljub težkim poškodbam ckreval. j Jože Kužnik je bil od orožnikov j aretiran in oddan sodišču, da bo prejel zasluženo plačilo. / j Otroka, je zadušila. Marija Kclo&a, doma v Andrejoihj blizu Murske Sobote, je še mlada žena, vendar pa ima že kopico o- < trok. ki so še vsi šolo-obvezni. Moz ■ ji živi že šest let v Južni Ameriki in» ona se ubija doma z gospodinj sivem, kakor pač gre. Sosedje so v zadnjem času opa- j žili, da je noseča. Ker pa poroda 1 le ni bilo, je napravilo crožništvo pri njej hišno preiskavo, tekem ka- ; tere so na podstrešju našli mrtvo trupelcc moškega spola, zavito v plctneno vrečo, vse skupaj pa skr:-, | :o podi pleten: košaro. Ko se je nesrečna mali vrnila z dela domov, je 'priznala, da je porodila živega o-traka, da pu je v zmedenosti in strahu, da se ne prebude otroci, porinila kazalec detetu v grlo in ga s tem zadušila. Junak z nožem. V Biški va-si pri Mirni peči Še je poročila Pepoa Zupančičeva, hčer- j ka bogutega posestnika. Na predve- | ■sam ''tii^racr-. ^nranaMiBnssnBMna —»■■■*»' —■—- ■■» ■ - SAKSEK STATE BANK IZ CORTL&NDT STREET NEW YORK. N. X. posluje vsak delavnik od 8.10 dop. do 6. popoldhe. Za večjo udobnost svojih kHjentov, vsak . pondeljek do 7. ure * .>zV®9er» j' | čer poroke so se zbrali fantje iz Mirne peči, vanje vasi. Vrhpolja. Bi- ške vasi in okoliških naselj v gostiln: pri Spendalu. k^er se je razvil razgovor samo o tem dogodku, kaj ".i fantje iz sosednjih vasi, ki jih i je biio samb iz B ške vasi kukih 20.1 so prosili domače, da smejo iti k Zu-pan:i cvim cglai.t. Dcmači fantje temu niso na-prolovali in so nato skupaj z nj.mi o-Si k Zupančiču.' kje::' jim je nevesiin oče postregel z jedjo .n pijačo. Oglarji, ki so stali hiše, sc ub.unc psi: in tudi vriskanje se je čulo daleč čez plan. Ka':cr pa je žc navada, da mora ob tak h prilikah teči kri, tudi tu ni bil- izjeme. Oglarit je prišel z ostai..ni fanti tudi 27-letni posestnik Flori j an Jaklič iz Biške vasi. ki je bil že precej vinjen in ki se je pričel -3 ko j prepirati z 23-letnim ' posestnikovim sinom An .onem Jar-| cem i Ivanje vasi. Pomirjevanje ni uič zaleglo in Jaklič je v prepiru hitro potegnil iz žepa krivec in prizadel z njim Jarcu pet globokih vbodov in sicer na desnem sencu, na tiln-ku temenu in jiosni strani glave nan ečesem. Ko >:- videl posestnikov sin Alojzij Lužar, da je njegov prijatelj Jarc v nev. :nem položaju, je skočil proti Jakliču, ki pa tudi njemu ni pri-zanae^l. Sunil ga je z nožem v desno lice ter mu ga prereza! do ust-n'c. Oba ranjenca sta prišla iskat zdravniške p:.Tiči v kandijsko bolnico. Nevaren vlomilec prijet v Vevčah. Pc:u . sta skušala civa vlomilca vdreti prostore znane gostilne "Pri Ousteljiau" v Vevčah. Preden pa se jima je posrečilo doječi kak plen, so ju i-.- opazili ljudje, ki so na zli-kovca t p: z: rili erežaike, na k*ar je došla cii-žniška patrulja prijela 20.^ letne j.- Henrik?. Haje:u iz Trbovelj, aočim je p-srečilo drugemu vlo-r.iilcu zbežati v noč. Pri aretiranem Henriku Saje'u so našli cr:žniki /aznu zlaLnino. fotcgrafcke potrebščine drugo blago, kar vse izha-a iz :vin, med drugimi tudi iz at vine pri uradniku Kunaverju, kjer je tat odnesel za 3500 Din raznega bla?a. Saje je priznal. d»a je Izvršil v zadnjem času tako v me--.u kak i" tudi v okolici več vlomov, ž kolere ^e bo moral zagovar-. ati na >dišču. Z vilami so ga napadli. V splošno bolnico sj pripeljali 50-lentjca mlz£irikcga pomočnika J:žefa Mrharja, stanujočega v Dvo-u pri S:. Vidu nad Ljubljano. Omenjeni je oil pretekli dni zaposlen nekje na Dolenjskem, nakar se je zvečer v.v.?al peš iz Ljubljane pro-t demu. Kc pa je prišel do Trate, so g.. \ bližini gcslilne pri Žiberiu v a vili aeki pijani fanti, ki so ga takej na:-, rapadli z vilami. Pri n-a-p. du. ki bil izvršen trez vsakega p voda s o posurcveli fantje ranili Mrhaija desni s .rani g>ave in mu prizadejali več ran na temenu in na cbrasu. Mriiar je odšel sam acmov, k j pa je cbležal in so ga morali s strašnim spačenim obrazom odpraviti v bolnico. — Tja ,o pripeljali tudi 16-let-nega pastirja Lovrenca Pestotnika iz Vin. ki .se je sam po neprevidnosti ranil z vilami v nogo. Ker mu je pričel-a r.oga otekati. se je bilo ba'.i. zastrupljenja krvi. Neznan nožev junak. 30-letni tovarniški delavec Andrej Gasperlin iz Šenčurja po poklicu tovarniški delavec, zaposlen v predilnici v Kranju, je stal zvečer pred domačo hiši s svakom. Med tem je prišla mimo družba neznanih ljudi, od katere je nekdo Gašperlina na-! padel. Gasperlin in njegov svak sta | se branila, napadalec pa ja potegnil nož in Gašperlina zabodel v hrbet in vrat. Smrtno nevarno ranjenega ; Gasprlina so ponoči pripeljali s ' kranjskim reševalnim avtom v ljubljansko bolnico. Storilca še niso ; izsledili. Kadar je apetit slab in spanje nemirno V resnici je značilno kako hitro Xuga-Tont izboljša ar-etit in vam )*>vr»f mirno I počitIV, spanje. Ta slavni srariilec mo-i « in zdravja, vam očisti telo Ix.Kzeii-Ro-ječih nečist->sij strup.^-, odpravi zn-■ prtni«'. vam liu iioljši a|H-tit. ; prebavi, poveča moč in tstlaMm, is-| črpjt.-iim Ijud.i., Nupa-Tone j*, posebno ko dobite -\uffa-T«me kjerkoli se prodajajo zdrdviia Ako lekarnar tega v zalogi nima. rr»cite mu naj istega naroči za vas <„1 njesovega prekupčevalca. —Adv. i 32ZNAM KONCERTOV: 14. dec.: Gostovanje v operi "Boffmanove pripovedke", Chicago, m. 28. dee.: RatfkHtooooert WJAY, Cleveland, Odio. SI. dec: Lorain, Ohio. , ^ M ji . .... _ oanovae owwur, & SS5« OhJe« BRPZPLACNl PODE. BOARD OP EDUCATION audi brezplačen pouk, ki ee tele nau6i-ti auleikl In hoCejo postati državljani. Zdrutenlh drtav. Oglasiu •e sa pojasnila t IJadsU ieU itv m But ti. etrta t petek ajatraj o« 1«. S* eeto Itv. m, aH pa v la wedo ak S. do eo- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članitvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. " 11 , 1 ,« ~ CENE ZA OGLASE SO ZMERNE i BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR ^ za leto 1931 Letos je posebno e zanimiv c CENA 50 CENTOV KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y\ ■i, Surov nočni napad. 24-letni Janez Milač iz Luž pri . Šenčurju se je s tovariši vračal cio- ^ mev in se med potjo .spri s tovari- : i sem Janezom Stirnom, ki je posta- !" jal vedno nasilnejši. Naenkiui pa ie ' i i i Stim potegnil nož :n zauel z njim ' obdelovati Milača. Zadal mu je več !v hudih ran in so morali Miiača prepeljati v splošno bolnico v Ljubi ju- j ni. Milačevo stanje je zelo resno. I Štirna sc orožniki aretirali. ____ < ; j PISALNI STROJI SO NEVARNI u i i V Moskvi sc se zaceli zanimati i * za nevarnost, ki preti strojepiskam : v cb'.iki zastrupljena s jvinccm. Pisalni stroji nekaterih* znamk so namreč v tem pogledu nevarni. Po-j, ! sleciice se pojavijo posebno v dro-'( j bovju. pa tudi v krvi. in sicer na . ta način, da se število krvnih te- ■ lese skrči. Tipične anemijo so ugu-, tovili pri 77 odstotkov strojepisk Pri kantonažnih delavkah iste to-! i j varne je pa mašal ta odstotek samo 22. Zato je zavod za proucevu-j r.je bolezni med delavstvom v Lc-' I ningradu preiskal na eni strani I zrak v pisarnah, kjer je po 5 do 7 j pisalnih strojev, deloma pa pralv 1 ki se je nabral na papirju pod pi-I ' salnimi stroji. Končno so oreiskali j tudi vodo, s katero so si strojepiske umivale roke. V enem kubičnem metru zraka' našii 0.15 do 0.19 m<;. svinca, cočim | ga je v tiskarnah in pri Linotypih povprečno 0.05. V prahu, ki se je nabral pod stroiem, je bilo 57' svinca, v vodi po umivanju rok zi 0.33 do 0.586. V vodi. ^katero .si u-mivajo reke ti?karnižki delavci, je' svinca 0.292 mg. Vzrok tiči v tem i da imajo pisaini stroji, izdelani p^' letu 1903. blazinico za tipe v obliki platnene vrečice, napolnjene svincem, dočim so imeli pre jim j i ! i stroji klobučevinasto vrečico. Pri znatnem številu udarcev >50 do 70,000» na dan se svinec počas: drobi in prijemlje rok strojepiske ali pa pada s prahom na mizo, odn. na papir pod pisalnim strojem. Pri strojepiskah je šio torej očividno I za kronično zastrupljen je s svin- Dopisi. Barbcrion, Ohio. Navzlic slabim dolarskim razmeram, ze tu pa tam snidemo, da ne-KcL-kj p-kramljajno .;i se pri .em razveselimo. Dne 30. novembra t. 1. je bila kr-:t:ja pri družin Mr. in Mr. Antonu Pv.lh mL, na S44 Shannon Ave. Za b "'tra sta b;la Mr. in Mr;. John Scstich z i£te c:.:e. Zgcra; omenjena sta b!la žč tiLiajsJ.m otrokom Ta Cest-ta n;! Kc: p-vabljen gos. sem s* ite-i v čast, veseliti ^e 5 .to gostoljubno druščino. Bcgato je bila obložena -miza. in tudi krepili za suha grla • .ti manjlialc. Po napolnjenih zelcxicih in n šeni žeji smo izvolili mizne -a pred-I ££ dn: ka Mr. Antona Polha ? tare j te-ga. On je kot izkušen možakar navzočim delil b?5.eao. Bcira n:ver;;enčk-a Mri. Katarina Spetich. ki je doma .z Kr^sa. nam je zap.la pesem "Oj Slovani,, j Izje sc naše meje. kje je na>a kri . 'Pevka je žeia velik aplavz od navzočih. Moram reči. da smo bdi razpolj-Iženi v poini men. Že pozno v n:č |smi si segali v roke .er odšli na na-. še domove. Novorojenčku želimo obilu sreče. ; njegovim roditeljem pa uspeha pri I dc"~:i vzgoji. Josip Ujcič. j New Wa ter ford, Canada. • Pretim ia malo i-.oi.tora v Vašem cenjencm lLtu. Po mojem računu je cctekla na rejnina', za kar Vam p:šiijam za na daljnih 6 mesecev. k?.kor tudi za Koledar in Blaziiiko-vc Prat'kc. Naj omenim še n-jše eanad^ke j razmere, dobe in slabe, j Kar se tiče dela, je v?e b jI: na (Sprdnji polici. Delamo približno 4 , dni v tednu. Te je toliko, c.a se krijejo vsakdanje potrebe. In to tudi i samo v na H okolic'., k- jc b..i; sre-' |čen kraj. K. r se pa cele Ca.ia-! de, r-'J- mislim, da «v :ik dcse.i ir.cž i nima dc-ia. Tako od dela ne bonu jbegati, dokler bo tako -ia. No. pa ' j je treba upiti v boljšo bodcx-noot. če j pride ali ne. ' Vreme je pa gc.pod letos. Pr. nas Inam še vedno rcz'.ce cvetelo po'li-' jvadah. pa tudi regrat no n .-ulyno '(polje, je št zmiraj v dobrem -ta-| nju. Na društvenem polju nam pa ne •Igre nič kaj pc volji. Na v ?.ki redni mesčni . strojih nadomeste s plutovinasti-mi, prevlečenimi z ametom. I Peter Zgaga I aaumillHHil lil |'|. SM£«IMHUBK2ifi3Kfe4« IZVEN PROGRAMA. Tekom prejšnjega tedna se je po vsem =veta z bliskovito nagiico i-az-:inla vest. da .-o začeli ljudje v dveh al: treh belgijskih vaseh cepati m umirat: ket muhe. Človek je legel in ni vcc prebudil. V treh dneh jih j umrlo siiriinšestdeset. Nihče ni vedel vzroka teh skrivnostnih smrti. Nekateri .-o domnevali, da s:> ek-splcdirale bumb? s strupenimi plini. ni so ostale «* zemlji iiza za:inje vojne. Dru^: s- dolžili ostro mt^lc. ki je že par tednov legala nad do-tično pokrajino. Kraikc-v-k'. razbarjenje je b lo o-gromno, iuijti ta dogodek je bil nekaj nevsakdanjega in takorekoč nI bil v programu. Tekem svetovne vojne so v istih belgijskih pokrajinah nemSki s.ru-pen. plini u^mi'ili na tisrre in tisoče oseb. Časopisje je komaj poročalo c tem. Na tisoče in tisoče vojakov je padlo vsak dan., in temu pošastnemu dejstvu ni javnost posvečala niti najmanjše pazrne c miroma važno-.i. Kajti t j je b:!> v programu. Moralo je bit: tako. Kdo se danes briga če za-arijo pri prodaji žganja, če esksplo-dir? kotel, ali če obrežna straža zapleti. par sto zabojev vtihotaplje-ne-ga žganja? časop ^je o tem na krat- ko. v par vrsticah in če se kmalu nc b:> prohibicije, konec, b^do te "ncv.:e'' ' iko malo zanimive, da iih čase p: v ;e sploh objavljali ne bo. Vse t / j c na.t reč v programu, in pre •r.-m love-: ie n^rkrat z zanimanjem poslusa. nazadnje pa po-::3r»e dclg:č;4';en in stthooaren. Če sc je pred dvajsetimi L ti po/a-ivil v zraku avroplan. -o zijali vanj ■ljudje kot v čudo neaežko. Danda-nrs se pa za aercplan nihče ve? ne j zmeni, niti otroci ne. kajti dan?s so iaerap"?ni če v predramil. Ali p:i avtomobil! K;lo zmeni zanj? Tctia *ol.za se čas. ko bomo ko', tele v nova vrata v ali k:nja. če se bo pojavil na ccsti. Kajti v e j kaže. da bo ker,j kmalu izven pfo-grama Nekoč Sem slišal oziroma čttal aa-iolednjc zanimiv, zgodbo. Bilo ;e tekom svetovne vo ne. jpra^apiav ze skoro ob koncu svetovne vojne, ko .-.o ljudje skoro vo!j-jnj in vdano prenašali najhujše gro-jZde In trpljenja, kajti grozo^-e in !trpljenja sc bila na dnevnem, .edu in na programu. ' Jedli so p.se in mačke, kruh žaganja. ter je bil že gospsd tisti ki je imel obleko iz žakljevine. V bolnišnico so prepeljali orjaškega vojaka, kateremu je granata irazmesarila roko in no^o. ' Bil je orjak in vsega vajen. Ida ni niti omedlel, ko je opravila 'granata svoje usodepolno delo. Mirno ie ležal na operacijski mizi in drž2l v levici cigareto. Desnica in desna nega sta mu bili zmečkani do nesp^znanja. In niti z očesom ni trenil, ko mu je rekel zdrav-!n.k. da je uprav: zmanjkalo etra in klorofcrma in da mu bodo mo-rali odrezati zmaličene ud? ori za- , t vesti in živem telesu. Zdravniki so se podah na delo ter L|mu odrezali najprej nogo, potem ' pa reko. 2il je ^cer bel ko pražnj-a ruta. itoda tekem poldruge ure trajajoče j operacije ni zastokal in in zaškrtal iz zobmi. Le kadil je cigareto za ci-igareto in to je bila vsa njegova o-■ mama. Ko so mu zasih strašno rane, so ga za silo obvezali. Le za silo, kajti tudi obvez je primanjkovalo. In ko ga je strežnica obvezovala, ga je ponesreči nekoliko s pino 'zbodla. Malo zbodla, tako malo. da se niti kri ni pokazala od zbodljaja. I Ko je ranjenec to začutil, je tako strašno zatulil, da bi niti ranje-'na divja zver ne mogla slrašnejše. j Zdravniki so stali pred čudno za-| gonetko. j In glavni zdravnik ga je vprašal: ;— Kako je to, moj di-agi? Vso ne-iizmerno težko operacijo ste pri za-] vesti molče prestali, ko vas je pa j strežnica malce s pino zbodla, ste zakričali kot grešna duša. — Vse drugo je bilo olrajt — je pojasnil ranjeni junak — eelinole tisti zbodljaj ni bil v programu. Istotako je z belgijsko meglo. Pred I trinajstimi leti so bile strupene me-jgie v programu, danes pa niso in zato se je pojavil tak krik zastran njih. nil »Am O » Am GUY DE MAUPASSANT: KRATKA DNEVNA ZGODBA PISATELJ NEW TOM, TUESDAY, DECEMBER 9, 193% HI UBOMT 10TIB DAILY to » * % BOŽI C v DOMOVINI Ne zavidajte nas, ampak pomi-luji« nas za ka; eujte, v rem se pjtateJj razlikuje od svojih bliž- 11 >lh. i i V njem ne biva več nobeno preprosto čuvstvo. Vse. kar vidi, i njegove radosti, zabave, muke. ob-upavanje, vie po-:tane takoj predmet opazovanja <>n analizira kljub vsemu, kljub sebi. brez konca, ar-j ca. obrane, ljudi, intonacije. Brž. ( ko je uzrl, karkoli je uzrl. izvedeti i mera vzrek. Ne pozna niti enega' /an -a. niti enega krika, niti ene-| i. poljuba, ki bi bil prost, niti cm a tistih hipnih dejanj, ki jih J vtoriS, ker jih moraš storiti, ne daj bi vedel, ne da bi preudaril. ne da 1 ' bi razumel, ne o* bi si napoved' dal računa c njih Kadar trpi, vzame na znanje v; t- trpljenie in ga uvrsti v svoj j ipomln; vračajo^ se s pokopališča.,i j kjer je pustil onega ah ono, kate- • !« :»' na'boli ljubil. pravi "Nenavadno je, kur sem čutil; bilo je kot neka bolestna pijanost itd ." In leda.j se spomni vseh potanko-■ ti. zadržanja sosedov. kriih bole- . čin, krmh obrazov in tisoč brez- j pomembnih malenkosti, umetniških | opazovanj, znamenje križa, ki ga i e laredila starka, držeča za roko j t r k a žarek svetlobe v nekem ok- j nu, p^a. ki je skozi sprevod, vtis , potrebnega voza pod velikimi tisa- j mi na pokopališču, glavo, ki je noil u kr to, in skrčenost polez, napor j o Lir: h mož, da bi pogrezniU krsto , v ]arek. tisoč stvari, katerih bi vrl , 'ek. trpeč iz v»e svoje duše. iz ( v »a »ojega srca. iz vse svoje mo- j c i. ne bi nikoli upazil. Zdi c*. ko', da ima dve duši, eno, j ki si zaznamuje, razlaga, komentira vsak občutek snre sosede, nadnaravne duše. skupne vsem ljudem; in živi obsojen, da je vedno ob vsaki prniki. odsev samega sebe in odsev drugh, obsojen, da vid: sebe. kako čuti. deluje, misli, lubi. in trpi. in da nikoli ne trpi, ne ljubi, ne misli in r.e čuti kot vsi ljudje, vrlo, prosto enostavno, ne da bi se analiziral po vsaki radosti in pj vsakem ihtenju. Ce se pomenkuje, se zdi njegova beseda cesto obrekljiva, zgolj ker mu je misel jasno vidna in ker razvije vse skrite vzmeti čuvstev in dejanj drugih. In kadar ljubi, kadar ljubi žen « jo razteiesa kot mrtvo truplo v bol- NOVA METODA PRESKUŠANJA KRVI Slavni ruski biolog dr. Manojlov je kemično preiskoval kri plemiče / in Židov in ugotovil je bistveno raz-j liko med krv-o enih in drugih Med j biologi in antropologi, pa tudi med j lajiki je vzbudila ta ugotovitev veliko presenečene. Dr. Manojlov je i prei>koval kri židov in ruskih ple-j micev. Krvi je primešal nekaj kap-i ljic solne raztopine in barvil".' i cresyl-violet • V židovski krvi je barva popolnoma ali skoro popolnima izginila in ostal je samo modrikast odno&no zelenkast odtenek, dočim je ostalo v krvi ruskega plemiča barvilo deloma nerazkrojeno in je bilo modro-rdeče. Židovska! kri je oksidirala mnogo hitreje, ka- 1 kor kri ruskega plemiča. Dr Manojlov je naprosil več biologov, naj mu poileio vzorce židovske in ruske plemiške krvi, označene samo s številkami, izvor krvi pa naj ostane znan samo pošiljate- j l-em. Prciskal je 202 vzorca in v 187 primerih je točno ugotovil, jeh i kri židovska ah plemiška. Dr. Poljakov j, ki deluje v državnem zavodu komsarijata narodnega zdravja v Leningradu, je porab;la metodo dr. Manojlova za ugotovitev o-četovstva V primerih čiste zakon-ke zveze, ko sta oče in mati pripadala isti narodnosti, je krvna reakcija otroka soglašala z reakcijo roditeljske krvi. V mešanih zakonih pa spomina barva otrokove krvi na očetova ah na materino. Mešani zakoni med Rusi na eni ter Nemci, Poljaki in Finci na drusi strani dajo otroku kri, ki reagira kakor ru^ka. dočim imajo otroci iz mešanih zakonov mi d enim ruskim in drugim židovskim zakoncem židovsko kri. niči. Vse. kar pravi, kar stori, jej takoj pretehtano na tej tenkočut-| ni tehtnici opazoanja, ki jo nesi v j sebi. in uvrščeno po izpričani vrednosti. Če se mu vrže na vrat v ne- ( preudarjenem zanosu, bo presodil gib glede prikladnosti. točnosti in eramtične moči in ga molče obsodil, ce ga bo čutil nepristnega ali slabo narejenega. Igralec in gledalec samega sebe in drugih ni nikdar samo igralec! kakor vrli ljudje, ki žive brez zlobe, j Vse okoli njega se spremeni v stek-; lo, srca, dejanja, skriti nagibi, in t on trpi zaradi tujega zla. zaradi neke vrste podvojitve duha. ki de'a iz njega grozotno drhtavo. oboroženo. komplicirano in samemu se bi nadležno bitje. — . ŠIRJENJE OPTIMIZMA. Sporedno z duhom časa za boljše j trgovsko in zadovcljnejše ekonom- j sko stanje, ki spremlja misel in energijo naših naprednejših ekonomistov. trgovcev in tovarnarjev, smo obiskali in intervenirali več Vi-kih voditeljev v industrijalnem. ko-mercijalnctr. in trgovskem krogu, med tuje-crcvorejimi gručami v Cliicagu o tem važnem vprašanju. | Danes prinašamo nekaj nazorov enega energioneg-a naprednega trgovca, cigar družba je bila uspesna v oglaševanju v tuje-govorečih listih zadnjih štirideset let, to je Mr. Joseph Triner, predsednik Joseph Tri-ner Bitter Wine Company. Chicago. Hi. Mr. Triner pravi: "Širjenje optimizma je po mojem j mnenju zelo važnu stvar za sedaj.' veliko takozvane depresije, preko ka- j tere je moral preiti obrat, je bila ; lakorckcč začasnega človeškega karakterja. in čim hitreje zbrišemo to misel vsem. cm hitreje, po mojem mišljenju, bemo dosegli ponovno redno, normalno, zanesljivo pot v jbcdočnsst. Bili so nagibi, jaz mislim, ki so j pretiravali vsako fazo tega stanja in j ^tem pripravili ljudi v veliki meri v i preveliko in nepotrebno štedenje. • Ta počutek je povzročil pri ljudeh, t ki so deiali in njih zmožnost in za- \ služek ni bil prizadet v tej krizi, da j so prenehali s kupovanjem raznih \ stvari, celo stvari, ki so jih resnič- j no potrebovali in ki bi jih ob vsak- 1 danji navadi gotovo kupili. Po zasledovanju vsega tega želim ! izjaviti na tem mestu, da je dolž-nest vseh trgovskih in gospodarskih krogov, da vzdrže plačo na višku, •ako žele izboljšanje nakupovalne moči ljudstva. Joseph Triner družba j ni znižala place nobenemu usluž- ; bencu niti za en cent. Moj pogojni I optimizem je polagan na nadaljno . redno preureditev in krajšanje nakupovanja vseh nepotrebnih stvari, ureditev inventarja in priti do spo- ; znanja, aa obratovanje pomeni de- ' lo, da napredek ieži le v pravem; odmerjenju in važnosti, ki jo sma- ■ tramo za delo. Konečno zaupanje,! da delamo in dobimo popolno vred- j nost kakršnegakoli obratovanja.! nam bo prineslo ravnotako to, ka- j kor vsako drugo leto, uspeh primer- [ no zadovoljiv za to perij odo. Ne bo dolgo tega. ko bo došla konsumacija produkcije in tedaj bomo pričeli zopet iti kviško. Potreba stoindvajset milijonerv ljudi bi morala biti hitro dosežena s preostankom v zalogi, in bi lahko preostala na rokah kot v letu za časa minimalne produkcije ter nam po- j vrnila močan preobrat na kviško.! Naše narodne in finančne zaloge j skupno z energijo in industrijalno i zmožnostjo dežele se ne dajo zani- j kati. jaz mislim, da moramo postati' optimisti vsi in tako bomo z navdušenjem širili zaupanje v optimizem. Naša dežela na splošno je veliko boljša kakor katerakoli druga dežela sveta, torej bi se ne smeh pritoževati". STAREJŠA ŽENSKA, ki hoče iti aa dežele v državo Mass., dobi dober dem in primerno plačo. Pišite ali pa pridite. Jennie Matiček, SIS Monroe Streft, HiUju, N. Y, (3x 9,1 ldc 13) Naj bo vesel Božič ~ Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas učif da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne poznal meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, dat se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Mali Oglasi imajo velik uspeh 1 mm ca Prepričajte se! i ______ _ * ? V Lurdu je med redovnicami, kij strežejo bolnikom v čudodelni votli- j ni. mlado, lepo dekle, ki se ji pozna na obrazu, da je prišla šele nedavno iz posvetnega življenja, z gledališke- j ga odra. Igralka Yvonne Hautino-va je nastopala šele tri leta v Co-medii Francaise in obetala se ji je: lepa bodočnost. Naenkrat je pa1 sklenila dati gledališču slovo ir. stopiti v samostan. Plakati večerne | predstave so oznanili njeno ime v i ^Zaljubljeni". ko je prišla mlada igralka dopoldne h gledališkemu jravnatelu in mu izjavila, da ne bo nastopila in da naj poišče za njeno vlogo drugo igralko, ker je sklenila vstopiti v samostan. Ravnatelj se ie moral hočeš nečei spri-i jazniti z njenim sklepam, in i^ral-| ka je odšla v Lurd. kjer bo do kon-! ca sezone stregla bolnikom, po-j tem pa poj de v pariški bened.ktin-I ski samostan. i Redki so primeri, da nostane gledališka igraika redovnice, pripeti se pa vendarle tudi to. V našem primeru gre za igralko, ki še ni bila slavna in ki življenja še ni dobro poznala. Predhodnice -kremne Yvonne iz Comedie Franeater so pa dvignile v javnosti vec prahu. Letos je umrla v stob čudno ! lastnost, da navadno izginejo z g • stom. Vsi varnostni ukrepi so za-I man. Malo je gostov, ki bi ključev ne odnašali s seboj. Le redko se najde gost, ki posije ključ nazaj, -češ. da ga je pomotoma vtakni, v žep. Tudi lastniki garaž se pritožujejo, da morajo neprestano na-j ročati nove ključe. Švicarski hotelirji trdijo, da potniki zdaj niso več tako pošteni, kakor so bih v starih časih. Kozarci, j brisače, pepelniki, žlice in drugi \ predmeti izginjajo brez sledu. Za-j , to ni čuda. da so dali nekateri ho-! telirji gravirati na jedilni pribor j in posodo napis: "Ukradeno v hotelu X". V zvezi s tem je doživel ne- j ki ženevski hotelir neprijetno presenečenje. Odličen diplomat, ki si je bil med zadnjim zasedanjem Društva narodov najel vilo, je priredil svojim kolegom banket in si izposodil jedilni pribor in posodo v bližnjem hotelu. Gospodje so z zanimanjem ogledovali krasen porcelan. Ko je pa neki diplomat obrnil posodo, da pogleda, kje je bila narejena. je opazil napis: -ukradeno v hotelu X." Gospodar je dki takoj poklicati hotelirja in mu vpričo gostov svetoval, naj v bodoče ne posoja posode s takimi na plsi. IZ GLEDALIŠČA V SAMOSTAN vzel za njo sin kraljevega guver-1 nerja Chemerollesa. ki ji je pre-j skrbel mesto pri Comedie Francaise. Prvič je nastopila v Cidu in ves dvor ji je ploskal. Bila ?e čr-nolaska, zelo robustna in krepka i Skriviti in stlačiti srebrn krožn: v rokah ji je bila igrača. V svojih -:rpaminih pise, da je popila nekoč! sama več steklenic burgur.dca in sicer po petih steklenicah šampanjca. Ko je bila stara 30 let. vi šla k maši, mrd katero je začelo razmišljati o minljivo^i vsega posvetnega. Posledica je bi! a v ste p v samostan. Najprej je stopila v m-tiquaillski samostan, ki .<1 je pa zdelo preveč miren in premrl strog. Zato je prestopila h karaie-litkam v Lyonu. Tam je ostala 37 let. Dvor pa ni pozabil na n; Kraljica in aristokratke so ji večkrat pisale in pošiljale daiiin. V .-amostanu je pisala spomine in sikala za cerkev. Pozneje je oslepela. pa je vendar se zlagala pefsrJ Iz teh pesmi je razvidno, da so j preganjah spomini in da je plaial i ->vojo pobožnost zelo dras;o. Prehod z gledalskega cdra v samostan ni naraven. Ta kerak ni nekaj, kar bi človek občudoval kc; plemenit m pameten .'Itlep. Mhjrj bolj Lmponira igraika Leoni ta Fay, ki je vzdihnila rui smrtni pj.-tiiji: Dajte mi igrati kra.vno viege v nebesih miru in ljubezni!" Po i tenc -. je doma tudi na gledališkem cthu kjer lahko človek dokaže svojo moralno moč in veličino duše vnos! i prav tako. če ;ie še b;ij. kakor v samostanu. 0 NARODNIH CERKVAH Po vojni so se v mnogih državah c sne rale proti rimski cerkvi razne narodno verske zajednice. ki so sicer obdržale v gl-avnem nsuke kasaške cerkve, opustile pa so razne dogme novejšega časa in stopile v ostro opozicij t; proti Rimu. V jug. držav,- ta pekret ni prišel do pomena. pač pa se je na Čehslovaškem p-š.eno razmahnil in šte^e mlada čehcslovaška narodna cerkev že več nego pol milijona vernikov. Tudi v Franciji je pokret v teku m vodi tamošnje g-ibanje skof Winnaert. Celo n-.t Poljskem se nova cerkev krepko giblje in jo vladni krogi v tem poddpirajo. Vse te razne narodne cerkve so v živahni zvezi s čeho-slcvask- cerkvijo in francoski škof Winnaret se je obrnil na sinod praške narodne cerkve s predlogom, naj se zedinijo vse narodne cerkve v duiiu verskih reform, za kakršnimi teže češki verniki. Predstojni-štvo čehoilovuške narodne cerkve pa je nara vnest presenetilo poročilo Mcnsignorja Aglipaya s Filiponv ki javlja c ost a rem ad poru filipinskih katoličanov proti Rimu. Po tem poročilu se je lani odcepila od rimske cerkve vec kot, dva milijona vernike/ pod vodstvom svojih duhovnikov, škofov in nadškofov. Gibanje še traja in letos je h komaj objavljeni verski zajednlci pristopilo na-daljnih 500.000 duš. Nadškof filipinske verske ločine Aglipay .se je obrnil s pismom na patrijarhM čeho-slovaške narodne cerkve Prochazko ter mu sporočil, da bo poslal v Prago svojega odposlanca, ki naj podrobno prouči cerkvene in verske reforme in era naveže tesnejše stike med obema cerkvama. Londonska policija po cs^laie-niu iskanju ujela tolpa kitajskih, zločincev, ki jc ie vodila mlada lep-* Rusinja. 24-letiva Ta mara Goljeva Pred me-c:i se naselila v bera-' ški stanovanjski kas.nii ene^a iz-j med vzhodnih londonskiii predme- i s.ij skupina beguncev z Daljnega i Vzhoda: T Kitajce-, neki priletni I Rus in jtgj-va mb.clu rc akinja Ta-j mara. Od krjja so si pošteno slu- 1 žili denar z izdelovan: - m in kros-' n/arjenjem porcelanskih, lesenih j |ter papirnatih drobnarij. Tarnara ! 1 bil?, za kuhar'?c. Kolonija :e živel:.' v najboTjsi .-logi. Sh-t-r so bili .-i 'moški zaljubljeni v Tamar . a la ni i irapram nobenemu kazala pesebne-■ ga nagnen1 a in ni obujala ljubo-; jsumnosti. To mirne življenje je bi-i [lo prekinjeno, ko je pričel K.tajcc j Sen-Pat v družbi dveh drugih pr I dajati opii. da bi zaslužil ve? denar- ■ ija ir e prikupil Tamar:. To " mu' j je tudi prsrečil ;. -a roman je bil j i kratek. Tamara se je kmalu naveličala Sen-Pata in pričela ljubim- ; kati z Li-Ku-Sincm. St.n-Pat je postal ljubosumen. Življenje je postajalo vedno bolj neznosno. Kal nija, ki ji dotlej dobro zaslužila, bi morala naposled razpasti. Tamara tega ni marala, na videz se je spravila s Sen-Patom in g i nagovorila, da ji jc- najii stanovanje v centru. Pravila je. da j; si.u Li-Ku-Sir. ve-ga zalezovanja. Sen-Pa t ;e šel na lim in ea je tekmec zaklal med tem. ko je prvič .-pal v novem stanovanju. S Tu m aro sta polila truplo z bencinom in sa zažgala, da bi prikrila zločin. Drug dan sta odkrila morilca svoje dejanje o-talim teva- i rišem in vsi so sklenili držati jezik za zobmi, cl-a ne bi kaj izvedela policija. Najbrž bi ostal umor nepojasnjen. da ni kmalu nato Tamara zopet zamenjala Ijubčkra. To pot je c.:rečila Kurakija in je postal ljubosumen Ll-Ku-Sin. Zdaj je temu podtaknila Tamara v riževi juhi cianfcahi. Nato je s Kurakijem stlačila truplo y košaro, ga z avtomor USODNA LEPOTA bitom ..dp-ijala k Temzi in ga vrgla v vodo. Pristaniške obiasti. ki so kmalu potegnile mrliča iz vode, so ed ki-aja mislili, da je padel kakšen rmeni mornar slučajno v vodo in utonil. A zdravnik jc ugotovil, da je b.i Kitajec zastrupljen. Tudi zdaj ni imela p_li.ija nobenega ;ledu. kmalu ji je zop^t po-j rrat-ala 1 .ubosunmo>: Tamara je izvedela, cij j. je prstai Koraki ne-; zve.v. z neki Angležinjo. Zagrozila | mu je. da ga bo umorila kakor o-ba njegova rc/aka. pa še z ljubimko vred. Prestrašeni Kitajec je vse zaupal Angležinji, neki perici in ta I je takoj obvestila Scotland Yard, i Stražniki so še isti dan i.-.;prli vso j družbo. Zanimivo je. da so poskušali Ki-■ tajci pri zasliševanju pomagati Ta-. mari in so policiji zatrjevali, da ni I kriva. Toda sodnik je kmalu ugoto- | vil resnico. Zdaj bosta odgovarjala Goljeva :in Kura ki za umor in vsi ostali za prrikrivanje oziroma manjše pre-• stepke, kak.r tatvine ter prodajanje prepovedanega opija. SLI ŽBA ČUVARJEV NA SVETILNIKIH. Služba tva morskih svetilnikih, o kateri se navadno misli, da je romantična. zabavna in idilična je v ; resnici nad v.-e težka ter spada go-itovo med rra j strašne jše pzklice. Ne ! zavoljo deia. marve.- zavoljo samo-I te in enoličnosti, ki tirata človeka do obupa in ao blaznosti. Navadno ista na svetilnikih po dva čuvajra. ki ■i delita dnevno službo in strežeta (žarometu po dvanajst ur na dan. J Čuvaji preživljajo strahovite morske ! in zračne viharje in je naravnost čudtž. da vzdrže nekateri po cela desetletja na svetilnikih. V Evropi je dosegel rekord prebivanja na svetilniku Francoz Chanjour. ki že 25 i iet poolnoma sam biva na svetilniku Teignouse v Biskajskem zalivu in noče iti v pokoj. Drugi francoski čuvaj Le Bourhis. ki je zbežal s svetilnika Cardinaux v Bretanji, je izjavil. da se je le z begom otel biaz-nosti, ki bi ji bil sicer nedvomno za-I padel. Imel je tovariša, s katerim se nista po cele mesece niti pogledala, smeh jima je bil popolnoma nepoznan in cha sta se vsaj prepirala. sta si v juho škrivaj devala trske. Le na ta način sta lahko našla predmet za pogovor, dasi je seveda prišlo prx tem do ljubega prepira. Da olajša stanje čuvajem na svetilnikih, je neki pariški list poklonil 15 svetilnikom radio-apaTate ter jih s tem vsaj kolikor toliko rešil obupne samote. Le Bourhis pa kljub temu noče več nazaj na sve-ilnik. ' Izgubil sem 17 let življenja", — pravi, — "in nobena sila me več ne spravi v to grozno službo". Za čuvaja se je priglasil iz obupa, ker sta mu umrla žena in dete. Navadno je prevelika bolest vzrok, kj tira človeka, da se loti te te£ke službe. tZSEBfaaTnTil ' - .ViLfi ■ ntsir , 1J -t » V\ »tiJ '£tU'* f W 1 ' i^c < i z-»nanj o uporabo j>r; JK "t . : olnih mHbih ' fif. J'fviuuii « Bolei.rmh v yf,i JE | L f oP Ir^iail! »n ^B j^1 iPrevlfdtiijih <4B S Nevr^Igl;! M W ' '.t.? ; • cg'«! A H C II O It M ^a % ..a ' »Ti. 4 \t "U »-+V ' iU ■ fr .-.n M,- ih K- K ^A iN- 4 P PF.l.LEk i. j- j i i. v .i JR P V v- • IrL^rUli J W 35. in 73i. k A!i ^ .j: M I Th* L m *o ri» S tyf f L r.»w. riihter is coj % HCHWV ANO l>OtlTH 9iwr*4 3TI. f DROOKLVN, N.V d Pojdite to leto! Noben Božič ni tak kot starodavna praznovanja v stari domovini — domači prizori. znani obrazi, znani običaji in veselo praznovanje. Za hitro, eeneno. veselo vožnjo potujte z našimi številnimi izleti pod osebnim vodstvom. vključno na največjem parniku na sve»u. Po najkrajši morski pot v Cher-buurg. Od ta m pa /. t-kspresom v vasi <>ta-ro domovino. MAJESTIC Odpluje 13. DECEMBRA [vod osebnim vodstvom Petra Bartha in luliusa Rernera, naših kontinentalnih potovalnih izvedencev. Soglasno s pravoslavnim koledarjem OLYMPIC 27. DECEMBRA Izlet vodi .Mr. V. 31. Grisoroff. Vprašajte svojega lokalnega agenta vsa pojasnila. WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BKOADWAY_NEW YOKK CITY »in i*«t>ff NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 9, 1930 LiBOT ■LOTBW 1AILT B ft M Kretanje Parnikov %— Shipping N#wi — Carovniško zlato. mmtmmmasaam romam ix Ciyukhja. mssmmmmm Zrn Glas Naroda priredil G. P. TRAGIKOMIČEN PROCES 28 iNatLalJevanje.j Ali je bila to res Juta Ravenau, ki je govorila ž njim ter oddirjala i na že spehanem konju? Zaročena? S Herbertom Sonfeldom? In njena mati je v Ravenau? Od kod je vedela za nesrečni načrt grofa Ravenau? Kdo ga ji je prinesel, — seveda v spacer.i obliki? Kot svinec mu je ležalo v udih. Od vseh misli, ki so valile nanj, pa se je odluščila le ena: — Ona je izgubljena zanj, kajti ona je Sonleldova nevesta. Brei volje je pustil teči konja ter se prebudil iz svojih misli šele, j ko se je ustavil pred vrati svoje hiše. *ggj| * Juta se je vrnila domov. Ne da bi odložila jahalno obleko, je stopila v salon ter poklicala gospoda Sonfeld a. On tje hitro sledil njenemu pozivu ter vrgel ob svojem vstopu motreč pogled na deklico, ki je stala pri oknu. — Kontesa ukazujete? — je rekel z vdanim glasom. Juta se je obrnila k njemu. Najprej je vrgla klobuk ter palico na mizo ter nervozno pulila rokavice z rok. Lasje, drugače tako skrbno urejeni, so ji viseli neurejeni krog glave. Bila je zelo bleda. Globoki kolobarji so obkrožali njene oči in ošaben ponos je še vedno ležal na njeni postavi. I Ne da bi pogledala Sonfleda, je rekla hitro, kot da se ji mudi izne- . biti se besed: — Gospod Sonfeld, rekli ste mi pred par urami, da me ljubite, ne . da bi me prosili za mojo roko. Pričakujem, da bcste nadomestili zamu- ! jeno V veselem presenečenju je stopil korak proti nji, in takrat je bil izraz njegovega obraza pristen in istotako tudi vzdih, ki se je izvil iz njegovih prsi. — Kontesa. vi se vendar ne rogate človeku, kojega srce bije le za vas? • I Ne, resno mislim. Pojasnila vam bom svoje čudno, obnašanje. Ali j v»stc, či je gospa Sterneck moja mati? — Da, kontesa. bil sem v zadnjih letih njen edini zaupnik in priča j njenega hrepenenja po otroku. Ko sem bil še deček, je prišla vaša mati i k mojim starišem. Njena lepota in bolest sta napravila nume globok ; vtis. Ljubil sem jo od prvega dne. Od takrat do današnjega dne vem ! vse, kar se je tikalo vas. Juta se jo oprla na mizo ter stisnila suhi ustnici. Nato pa je rekla pritajeno: — Ali veste, kaJco je moj stari oče ravnal z menoj z ozirom na Goet-za Gerlachhausena? Zrl je kot potrt na tla. — Mislil sem, dra ima gospod Gerlachhausen že pravico do vas. Tem i bolj brezupna se mi je zdela moja ljubezen. Stopila je k njemu, s čelom, ki je bilo jezno nagubano. — Jaz pa ne pustim, da bi barantuli z menoj, gospod Sonfeld. Prosto hočem razpolagati s svojo roko ter jo podati možu, ki me v resnici. nesebično ljubi. Da vas tako ljubim kot vi mene, tega ne morem trditi. a cenim vas visoko ter občutim prijateljski do vas. Pustite mi nekoliko časa, kapjU nekega dne bom mo goče vračala vašo ljubezen. Jaz potre bujem moškega varstva! Sedaj je vrgel gospod Geriachhausen proč masko prijateljstva! Ali hočete biti moj zaščitnik? Scnfeld je prijel prevzet od sreče njeno roko ter jo pritisnil na usta. — Juta, moja ljubljena Juta, napravili ste me za najbolj srečnega : med ljudmi! Če hočem! Z največjim veseljem! Gorje onemu, ki bi si drznil približati se vam z enim samim pogledom! Iskrena hvala za zaupanje! Vem, da se mi bo posrečilo pridobiti vaše srce! Neutrudljivo bom stremel za tem! Juta je zrla nepremično predse. . Njegove besede so zvenele kot iz daljave. Molče je dovolila, da je poljubljal njeno roko. Ni pa so drznil poljubiti jo na usta. Vedel je, da ravna kot v mrzlici ter se je bal prestrašiti je z neprimerno nežnostjo. Juta je stopila nazaj od njega. — Dajte poklicati ljudi. Herbert. — tudi mojo mater. Takoj bom proglasila najino zaroko! Zberejo naj se v dvorani! Sonfeld se je priklonil ter dal služabniku potrebna navodila. Juta se je naslonila, bleda in trudna, na kamin. Sonfeld je stopil poleg nje ter jo zopet prijel za roko, kuteio je pri- I čel poljubljati. Ko je vstopila njena mati, je Juta vstala ter ji stopila nasproti. Ni videla tajnega pogleda, katerega je izmenjala s Sonfeldom. — Moja draga mati, Herbert in jaz sva se zaročila! Nič več se ti ni t eba ločiti od mene. kajti sedaj imaš dva otroka, ki te bosta ljubila ter te odškodovala za dolgo bolest! — Bog naj te blagoslovi, moj otrok ter ti podan srečo! — je rekla z resničnim občutkom. Nato je objela Herberta ter ga poljubila. • Juta je bila ie vedno kot v mrzlici. — Sedaj pa pojdimo k ljudem, Herbert. Odšli so v dvorano, kjer je stala siužinčad, pričakujočih, radovednih pogledov. Juta je predstavila Herberta kot svojegra zaročenca ter bodočega gospodarja Rave nau-Schon rode. Mrmranje šlo skozi vrste. Ljudje so bih bolj presenečeni kot pa razveseljeni. a kmalu so znali h lini ti vesele obraze Jeta Volgemut je ostala kot okamenela. Vedela je namreč, da je bil Goetz Gerlachhausen določen priti semkaj kot gospodar. Kcnte&a Je razodela staremu grofu svojo ljubezen do Goetza. Sedaj pa je drugi zavzel njegovo mesto! Ozrla *e je pet rtu v Juto. Ali je izgledala kot srečna nevesta? Le stokaje je izrekla svojo čestitko. Ko so bili ljudje odpuščeni, je pridržala Juta gospoda Seidelmana in gospo Volgemut ter rekla z ubitim glasom: — Za vaju dva. ki sta najdalje v hiši, imam še posebno sporočilo. Vidiu sta poznala mojo mater, kaj ne? Oba sta prikimala. Juta je prijeta svojo mater za roko. — Oglej ta si gospo Sterneck! Mislita si, da je mlajša za dvajset let in da ima mesto črnih las zlutorm ene! Seidelman je nerazumno skomigal z glavo, a Jeta Volgemut je na-!.Jino zakričala, da je Seidelman ogorčen zavihal nos. — Seidelman. — kaj sem vam rekla takoj prvi dan? Gospa Sterneck me spominja nekoga! — Sedaj pa vem,--to je v resnici naša grofica Ovscfcdellna* Ce bi bila mlajša ter imela gladko kožo in svetle lase, bi človek lahko vrjel.... * v (Dalje prihodnjič,> " * ' Solidna in marljiva vdova v francoskem mestu le Mans je bila ob-' tožena zaradi telesne poškodbe, ki jo je zagrešila s tem, da je pri so- j lila svojemu očetu več krepkih za-: ušnic in ga treščila v kot. V ob-j tožnici je bilo rečeno, da ga je tre-! doče ne posoja posode s takimi na-sčila v kot "kakor mokro cunjo".' Oče energične vdove v resnici nI mokra cunja, si je iz pahnil roko in zato je hčerko tožil. — Priznavate svoje dejanje? Se čutite krivo? — je vprašal sodnik ! obtoženko. — Da, priznavam in čutim se j krivo, toda samo v toliko, da ta člo-; vek ni dobil toliko, kolikor je za-| služil, — se je glasil odgovor. — Kako morete tako govoriti o svojemu očetu? — je pokaral sodnik obtoženko. — Ker zasluži, ta falot. Sicer pa ! to ni moj oče, temveč samo očirn. j — Saj morate tudi očima spoštovati. Ste vsaj pripravljeni prositi ga odpuščanja? Obtoženka se je zaničljivo za-i smejala, rekoč: Še tega bi bilo tre-, ba! Najprej si oglejte ta izmeček, 1 gospod sodnik. Užaljeni očim je bil tudi pozvan I pred sodišče in ko se je pojavil, je j nastala pravcata senzacija. Pred'. 40-letno hčerko močne postave j ? j stal njen očim — 20-letni mladenič, šibke, izmozgane postave. Držal se je na primerni razdalji od svoje hčerke in gledal skrivaj nje-' ne krepke pesti. i ; — Vi ste Roger Chaslpt, očim te žene? — je vprašal sodnik začudeno. | j — Da. ker sem mož njene mate-1: re, — je odgovoril obtoženec, "i — Koliko je pa stara vaša žena? 1 i — 72 let, je odgovoril očim v zadregi. L Sodnik ga je debelo pogledal, ob- činstvo je pa s pričami in advoka-I ti vred počilo v smeh. * | i — Oženili se gotovo niste iz lju-■ bežni, — je menil sodnik. — Ne, ljubezni ni bilo, vsaj z | moje strani ne. Bilo je samo mo-i torno kolo. Občinstvo se je zopet zasmejalo. Končno se je zadeva pojasnila. Mati obtožene vdove je res že prava babica, pa se je vendar zaljubila v fanta, ki je raznasaJ novine. Suho drevo najbolje gori, pravi prf- slovica dotičnega kraja. Fant se je v začetku branil vsiljive starke, ko I mu je pa obljubila motocikel, se je I udal in se poročil z njo. Obtoženka I je bila oproščena, kar priča o uvi- i devnosti francoskih sodnikov. ŠTEVILKA 13 - Pred kratkim je napovedala londonska mestna uprava odločen boj prazni veri. Izdala je odlok, po ka- j tereni so dobile številne hiše štv.''l2A i pravo številko 13. in je označbo 12A j sploh prepovedala. Ta odredba je t imela nepričakovano posledico, ki j je razburila celo napredno misleče; hišne posestnike. Vse hiše štev. 13 so nenadno izgubile levji del vrednosti. Poklicni mešetarji zatrjujejo, da jih ne morejo prodati niti po smešno nizki ceni. Ista u^oda je doletela h še štv. 26. 39, 113. 213 itd. ' Nesrečna štv. 13 je povsed na poti! Magistrat je prejel neštevilno prošenj. v katerih ga rotijo hišni lastniki naj jim dovoli označbe 12A. ! 26A. 39A in si. Do zdaj so mestni oče:je neusmiljeno odbili vse te zahtev. A ni izključeno, da bodo mo-| rali po Novem letu spremeniti svo-■' je stališče. <*> HITRA SLU2BA V JUGOSLAVIJO BOŽIČNA ODPLUTJA VULCANIA ob 0 li zjutraj Prihodnja odplutja SATURNIA 10. JAN. <0.15 A.M.) VULCANIA U. MAR. (015 A.M.►] Saturnia In Vulc-ania se n»ed uvrtov- nimi parni k i odlikujeta pr, razkošju. udobnoMti in nngliei ter nudita, nsijlnilj- So službo za Evropo. Posebne cene za tja. in nazaj. Oosti novosti na teli motornih ladjah, med temi tudi bazen xa plava nje v druR^m razredu. | COSULICH LINE 17 BATTERY PLACE NEW YORK' Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veen da m SI A PRILJUBLJENA PARMKA TE DRCŽBE HITRA iN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje s parniki Holland-A merica. Line p<»menja. udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo jn postrežbo. Tedensko ..dp'utja, — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecht) KmJum gruda, Ivzlrna povest, 104 »tr., bro&irano .................... .15 St. 2. (Rado Mornlk) Na Bleda, Izvirna povest, 181 »tr.. brofc.. Jt Št. .1. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 de]., brpA. 103 strani _.................. J' St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi 184 str., broširano ..................... M St. 5. (Fran MilClnskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina j veselomodre črtice L, 72 strani, broširano ................ .25 St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 . Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila j Utva, 111 6ti\, broS........... .35 Štev. 8. Akt iter. 11*.......... .75 Št. 8. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobno filozofije, 347 strani, broi ....... .70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooe, rilijefna karikatura in minulosti, 55 8tr„ broS. ........ .25 S L 11. (Povel Golia) Peterikove poslednje sanje, božična povest , v 4 .slikah, 84 str., bro«....... 35 ŠL 12. (Fran MilClnskl) Mogočni Prstan, narodna pravljica tr 4. ! dejanjih, »1 gtr.. broS.......... Jt Št. 13. (V. M. UarSin) Nadeidn Nikolajema, roman, poalovenil U. Žun, 112 tsr„ broS. ........ «3t Št. 14. (Dr. Kart Englifi) Denar, narodno-gospo^iraki spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str, broi. ......................... m šl 15. Edmend in Jules de Gan-eourt, Benee Mauperin. ....... Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str* broi ........ .45 Št. 17. (Prosper Marlmee) Temo duše t vieah. povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. M ŠL 18. (JarosL Yrch!icky) Oporoka Inkovftkega cra*£aka, veseloigra t enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broi. .. JM Št. 19. (Gerhart Hauptman) Pa-topljfl ms, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anten 1 Fun tek, 124 stra- broi. ...... Jf Št 20. (JnL Zeyer) ff|tn ta ! F—tmpM. Japonski roman, ta MOne prevel dr. Fran Bra- i dač, 154 str, broi............. .41 Št. 21. (Fridolin &oina) Dvanajst kratkotasnlh zgodbic, 1L, 73 atr. bro6. ........................ .25 Št. 22. (Tolstoj) KreuUeejeva---- sonata ........................M Št. 23. (Sophokles) Antigone, ialna igra. itoslov. C. Golar, 60 str., | broSirano .................... Ji Št. 24. (L L Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., 1 broš......................... JO j Št. 25. Poslednji dnevi Pempeja II. del ...................... J« št. 26. (L. Andrejev) Črno ma-ake, poslov. Josip Vidmar, 82 atr. broS......................... .55 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str* broS. ... ... .851 Št 29. Tarzan sin opie ....... JO Tarzan sin opiee, tr. vex. ...1.20 ŠL 31. Kolta roka.............. -25 St. 32. Živeti „................ J5 Št. 35. <(iaj Sal usti j Krisp) Vojna 1 Jugurto, poslov. Art. Dokler. 12?, strani. broS........... JO št. 36. (Ksaver Meffko) Listki. 144 strani...................«5 Št. 37. Domate živali...........30 št. 38. Tarzan in aret ........L— štev. 33. U Boheme .......... JO Št. 46. Magda .40 Št. 47. Misterij dnie............L— štev. 48. Tarzanavo ftivall .... JO Štev. 49. Tarianov sin ........ JO št. 49. Tarzanov sin, trd ves____1.20 j Št. 50. Slika Do Graje..........lJt št. 51. Blov. balade ta famaprii M Sr. 54. V meteiu................L- ŠL 55. Namišljen ibolnik ...... .50 Št. 56. To in onkraj Sotlo .... JO Št. 57. Tarzanova mladost, trti. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) .... JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski U mrtvega doma, L del ..........1— Štev. 00. (Dostojevski) Zapisi is mrtvega doma. 1L del ........L- Št. 61. (Golar) Bratje ta sestre .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO Št. C3. Idijot, IL del .......... JO Št 64. Idijot. IIL del.......... JO Štev. 65. Idija«, IV. del ...... JO Vsi 4 deU ..............3-25 Št 06. Kamela, skozi ubo iivan-ke, veseloigra ................ .45 Movent pisatelji IL »v. • Potresna povest, Moravske sliko. Vajrsda Tnro I Perica, Črtico ........................... TUi za front« ...................70 fati«, (Bevk), trd. vez. ........ ,75 I Tri indijanske pntmtl .......... JO ................L20 4 f . Turki pred Dmijm .......... JO I Tri legende o napela, trd- t«. .«5 ® Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t start kraj, je potrebno, da je poučen c potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Vsled nase dolgo | letne izkušnje Vam mi zamoremc dati najboljša pojasnila in pripo-ročamo vedno le prvorrsine brzo- ! parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washington a, Id je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več v stari i kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-ranjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila s veljavo a prvim julijem, znaia jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise ji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge /polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno prepuščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na! poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK I $2 COBTLANDT STREET NEW TOBK __ Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja............$1-— Tisoč in ena noč L zvezek..................1-30, IL.........................1-40 III..........................L5V KNJIGE SKUPAJ........$3.75 j V robotva (MatlCič) _............1-25 V gorskem zakotju ............ J5 V oklopnjakn okrog sveta, L del JO 2. del ...................... JO Večerna pisma, Marija Ki*etova . .75 Vojska na Turškem ............ .00 Vefiki Inkvisltor 4...............L— Vem (Waldova), broA ........ J5 Vojska mi Bs^ain. s slikami .. -25 kdor Zeli preživeti BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupn:h izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 2. decembra I 930 V o COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOZlCNI IZLET dne 10. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Za ceDe. za pojasi^la ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tlsočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučenL Sakser State Bank 82 COBTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0380 10. dccemhra: Vulcanic, Trat Bercgaria, Cherbourg Gf-orge Washington. Cherbourg. Hamburg Cud t« Bianeamano, Napoll. Ganova 11. «t«cefnbra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Roma, Napoil, Gtoova 12. decembra: lie de France, Ham St I^>uis. Cherbourg. Bremen 15. decembra: Euri.'ia, Cherbourg. Bremae 16. decembra: Mauretania. Cherbourg 17 decembra: President Eooterelt Cherbourg, Hun burg. .New York, Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dresdtri. Cherbourg. Bremen 23. decembra: Alberts Balltn, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Arm-ri- a. Cherbourg. Hamburg 26. decembra: Biemt-n. Clterbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg, Hamburg £7. decembra: i'aria. Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg. Ham burg 3. januarja: M .Uiri-tatua. ('!.< i I'Hirc Jtrf-m*-n, Cherbourg, men I »•• i:ra>>»*. Havre Cleveland, Cherbourg, Hamburg 6. Januarja : New Anisterdiiin, Uoul"gtte i>iir Met, ltotttrrt;im , 7. januarja : IU"it»!i'a ml, Cherbourg, Hamburg 9. januarja: Saturniu., Trst ■ 10. januarja: Jlajestic, i'herb«>ui (T Am«-riea. Cherl>t»ur^:. llanibuiji j 12. januarja: Kurojiii. «'herbourg. llremeii 14. januarja: Augi stu-. Napol!. Genova Leviathan, CherIvurg 15. januarja: , Stutt«art. I'herbourg. I'.nimn 16. Januarja: l^r's Havre Sr. I.- u .-. Ch. rl-ourg, Hamburg I 17. januarja: 1 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M.) '7 P. M.) PARIS 24. dec.; 16. jan. (4 P. M.) <6 P. M.) j Najkrajša j>->t |»» Želvsniei V.-akilo ie v posebni kabini 2 ^^e^ni ?n"ilerninu udobnostmi. — l*ija«"a in slaAna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. " Vprafiajte kateregak'.li pnobJašeencgA agt-nt.i Ak ali FRENCH UNE VHJ 19 STATE STREET JEfliK NEW YORK. N. V. AquitanJo. Cherbourjr Milwaukee. Cherbouig, ISremen 3. februarja: I »«■ tlr.^se. iJa\re Nai>uli. UtHuva 4. februarja: Pre > Klen t Koosevelt. Cherbourg. Hamburg t>eutschtond. Cherbourg. Hamburg 6. februarja: lie -Je Kiar.«.r, Havre 7. februarja: At)uitanla. Cherbourg 9. februarja: liruncn, Cherbourg, Premen 11. februarja: Arri-rba. Cherbourg. Hamburg New ^ k. Cherbourg, Hamburg i 12. februarja: Sattji.ir'. Clitrbiiurg, Dr.meri 16 februarja: Kur-.t»a. Cherbourg. Urenien 17. februarja: I. t/a \ ^ t te. Havre Augustus. Na poli. 'ieti \a & 18. februarja: . Presi.lent Harding, Cherbourg. Hamburg Albert l^aliin CluTbourj Hamburg 19. februarja: i ie r I i i1. l^'Ult'giie ^ur Mer, Bremen I Satuinia, Tist . 20. februarja: j l'ari.- Havre Mljnipie. Cherbourg 21 februarja: New Amsterdam, IViuhtgn« Si Mer. | Kultt rdam | 25. februarja: Bremen. Cherbourg; lireinen »Jeorge WasliingtoJi, Cherbouig. Hani- burg 26 februarja: l>r« sden. Cherbourg. Bremen i 27. februarja: lie de Fran-e. Havre S t Louis, Cht rbourg, Hamburg 28. februarja: Aquitauia. Cherbourg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.