CELJE, 20. julija 1961
LETO XI. štev. 27
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZS
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
UST IZDAJA IN TISR.A
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK«
DOGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Največji
praznik
našega
naroda!
Zgodovina vsakega ljudstva,
vsakega naroda, beleži s ponosom
dogodke, ki pomenijo mejnike,
pomenijo usodne odločitve med
različnimi obdobji. Zlasti pa zna
•eniti tiste zgodovinske trenutke,
ki so bili pogoj in temelj nadalj-
njega obstoja in temeljitega pre-
poroda. Take mejnike ima tudi
slovenski narod.
Težko je reči, če je mimo 22.
jalija — praznika vstaje sloven-
skega ljudstva — še kakšen po-
membnejši, bolj veličasten, uso-
den in odločilen. Slovensko ljud-
stvo je ponosno na vse tiste zgo-
dovinske mejnike, ki pomenijo
boje in zmage v nacionalnem in
političnem gibanju. Spominja se
rojstne dobe svoje narodne kul-
ture, glavi obletnice in imena svo-
jih velikih sinov.
22. julij 1941 je resnična pre-
lomnica v zgodovini slovenskega
maroda. To je dan, ko je padla od-
ločitev; ali si bo slovensko ljud-
stvo z naprednejšim in najrevo-
htcionarnejšim jedrom Komuni-
stično partijo na čelu zagotovilo
izpolnitev vseh dolgotrajnih te-
ženj, če bo doseglo vse, ali pa bo
junaško, z dvignjeno glavo pod-
leglo najtemnejšim silam v zgo-
dovini človeštva.
22. julij je pravi upor sloven-
skega ljudstva proti nacionalne -
m« zatiranju trajajočem stoletja
■aZaj. Je dan, ko si je Slovenija
■a rdeč bojni prapor zapisala vsa
revolucionarna gesla, ki so živela
v našem narodu že celo stoletje
•d ustanovitve »Slovenske lipe«,
prve delavske organizacije na
proletarski osnovi, preko odme-
vov Pariške komune in prve ru-
ske revolucije, preko »viniške in
prekmurske republike«, v upor-
nem Judenburgu, Boki Kotor-
ski in Velikega oktobra, ki so na-
dalje vznikala na okrvavljeni Za-
loški cesti, na številnih štrajkih,
na. zletu delavskih »Svobod« v
Celju, na ustanovnem kongresu
■LPS na Čebinovem in 27. aprila
1941 z ustanovitvijo Osvobodilne
fronte postala bojni klic vseh na-
prednih, svobodoljubnih in patri-
otičnih Slovencev.
22. julij je dan, ko je slovensko
ljudstvo popolnoma samo, v usod-
nem trenutku in z globoko za-
vestjo sklenilo z orožjem in krvjo
postaviti temelje resničnemu
bratstvu in enotnosti z vsemi na-
rodi Jugoslavije.
Dan vstaje slovenskega ljud-
stva je praznik mlade slovenske
Partije, je praznik borbene slo-
venske mladine, ki je bila steber
slovenske partizanske vojske, je
temeljni kamen oblasti delovnega
ljudstva, je rojstvo tako drago
plačane svobodne slovenske re-
publike.
Zato je 22. julij naš največji
narodni praznik!
J. Kr.
Pozdravljena
naša rdeča
Ljubljana!
Jutri zvečer bo Ljubljana
sprejela na svoje razsvetljene
ulice, trge in v parke več sto
tisoč ljudi iz vse Slovenije.
Ljubljana tako veličastno pri-
reditev v celoti zasluži. Malo
je takih mest, ki bi tako enot-
no, tako množično in dosled-
no branila svojo svobodo,
svoje čisto in neomadeževano
lice. Ljubljana je Italijanom.
Nemcem in domačim izdajal-
cem navkljub bila vedno svo-
bodno mesto. Svobodno zato,
ker jo nikoli niso mogli spra-
viti na kolena. Znotraj bodeče
meje je bila zibelka Osvobo-
dilne fronte, bila je jedro, du-
hovni vir. Onstran žice pa je
bila simbol upornega sredi-
šča, revolucionarna, partizan-
ska in rdeča Ljubljana.
Motiv iz Ljubljane — spomenik Ilegalca
NA PARTIZANSKI RESEVNI
Veliko slavje ob 20-letnici
vstaje ter praznika občine
Šentjur in Celje
resevna, zibelka prve celjske čete, je 2e v
soboto sprejela prve udeležence velike pro-
slave na čast dvajsete obletnice revolucije
ter ustanovitve prve celjske čete. se vec, ne-
kaj tisoč, pa se jih je v nedeljo dopoldne zbra-
lo na travniku pod vrhom, nedaleč od spomeni-
ka od skupnega groba cvetke jerinove in du-
šana laha. prišli SO iz celja in šentjurske ob-
čine.
Ko je godba na pihala zaigrala
Internacionalo, je edini preživeli
komandir Prve celjsike čete, ge-
neralni podpolkovnik Peter Stan-
te-Skala sprejel raport koman-
danta odredov obveznikov pned-
vo jaške vzgoje. Zatem pa je vise
udeležence in goste pozdravil
predsednik ljudskega Odbora
šentjurske občine PETER HL.A-
STEC. Prvi pozdrav je naslovil
tovarišu Stamtetu ter vsem pre-
živelim borcem in aktivistom Pr-
ve celjske čete, ki so se udeležili
lepega slavja, zatem pa je pozdra-
vil še Ivana Kovačiča-Efenko, Jo-
žeta Jošta, Cveta Pelka, Staneta
Sotlarja, Toneta Skoka, Franca
Rupreta ter ostale predstavnike
javnega in političnega življenja.
V nadaljevanju pozdravnega go-
vora se je spomnil prvih akcij ko-
munistov v borbi proti okupator-
ju ter žrtev, ki so padle v borbi
za svobodo. Sadovi te borbe so
očitni, je nadaljeval, sajj se zrca-
lijo v velikih uspehih na vtseh
področjih družbenega dogajanja.
Ob koncu govora je pozval več
tisoč udeležencev proslave k eno-
minutnem molku, v počastitev
spomina vseh padlih junakov.
Zatem je spregovoril sekretar
komiteja Zveze komunistov za
celjsko občino tov. TONE SKOK,
ki je med drugim dejal:
Današnja svečanost je posve-
čena dvajseti obletnici vstaje ju-
goslovanskih narodov in prazniku
celjske ter šentjurske občine. Da
smo se zbrali tu, na partizanski
Resevni, ni slučaj, temveč izraz
naiše zavesti, kako Izgodovinisiko
pomemben je "bil ta kraj v najbolj
usodnih in hkrati naljsvetiLejših
dneh delovnega ljudstva, ki živi
na tem področju. Tu, v teh hri-
bih, so naj za vestnejši sinovi in
hčere delavskega razreda zanetili
plamen upora. Pod borbeno za-
stavo Partije je celjska četa za-
čela epopejo oboroženega boja v
vzhodnem predelu Celjske kot-
line.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dva posnetka z nedeljske svečanosti na Resevni. Zgoraj pionirka
hudinjske šole Majda Bavcon pozdravlja tov. Petra Stanteta, spo-
daj pogled na del množice, ki se je zbrala okoli slavnostne tribune
Za še boljši položaj izseljencev
PODPREDSEDNIK ZIS ALE KSANDAR RANKOVlC je
sprejel v soboto direktorja »politike« danila
purica; in urednika lju bomira stojovlca ter ji-
ma odgovoril na nek aj vprašanj v zvezi z na-
šimi izseljenci. prvo vprašanje se glasi:
Na kongresu Zveze združenj
borcev NOV Jugoslavije ste go-
vorili tudi o naših izseljencih.
Ali bi nama mogli povedati kaj
o pomenu, ki ga prisojate temu
vprašanju, zlasti v zvezi z Va-
šo ugotovitvijo, da so v odnosu
do Jugoslavije nastale pozitiv-
ne spremembe v vrstah emi-
gracije, ki se je izoblikovala po
drugi svetovni vojni?
»Samo dejstvo, da živi zunaj
meja naše domovine približno
1,500.000 izseljencev«, je odgovoril
podpredsednik Aleksandar Ran-
kovič, »kaže, da moramo posvetiti
pozornost vprašanjem, ki nasta-
jajo v njihovih odnosih do Jugo-
slavije. Zato je naša vlada priso-
jala izseljenskim vprašanjem po-
seben pomen. Pri tem smo upo-
števali, da gredo zveze z našimi
izseljenci ter njihovimi združenji
in kulturnimi ter stanovskimi or-
ganizacijami, istočasno v smeri
razvijanja vsestranskega sodelo-
vanja naše države z narodi in dr-
žavami, v katerih žive naši izse-
ljenci. Negovanje in krepitev pa-
tri otičnih čustev izseljencev do
stare domovine, ob polnem spo-
štovanju njihovih čustev do deže-
le, v kateri sedaj žive, lahko sa-
mo prispeva k temu cilju.
O pozitivnem sodelovanju naše
predvojne emigracije med vojno
in po osvoboditvi naše dežele smo
večkrat govorili in to je bilo pou-
darjeno tudi v referatu na kon-
gresu Zveze združenja borcev
NOV Jugoslavije. Kalkor vemo, je
med drugo svetovno vojno in ob
njenem koncu ostalo v tujini ali
zapustilo domovino kakih 200 ti-
soč ljudi. To so bili večinoma voj-
ni ujetniki, to je pripadniki bivše
jugoslovanske vojske, kakor tudi
tisti, ki so se po končani vojni v
raznih drugih okoliščinah znašli
v tujini. Mnogi izmed njih so pod
vplivom lažne sovražne propa-
gande o razmerah v naši državi
ostali v tujini in si tam prizade-
vali urediti vprašanje obstanka.
Predvsem spričo ugleda, ki si ga
je pridobila Jugoslavija s svojim
doslednim bojem za mir v sve-
tu, spričo doseženih uspehov v
graditvi in čedalje uspešnejšega
notranjega razvoja na temeljih
novih demokratičnih in socialis-
tičnih odnosov, zlasti pa spričo
čedalje globljega spoznavanja
stvarnosti o naši deželi, pa se je
začela večina otresati zablod o
svoji domovini in postopoma ob-
račati hrbet peščici vojnih zlo-
čincev in drugih sovražnikov Ju-
goslavije. Naši izseljenci hkrati iz
dneva v dan čedalje bolj izpriču-
jejo pozitiven odnos do naše de-
žele in navezujejo poslovne stike
z našimi predstavniki v tujini.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NA ŽELJO ROJAKOV IN
SVOJCEV
V naše uredništvo smo po-
gosto dobivali pisma rojakov,
pa tudi njihovih svojcev v do-
movini. V teh pismih so vpra-
ševali o tem in onem, kar za-
deva položaj rojakov izven
mej Jugoslavije.
Z ozirom na tako zanima-
nje omenjenih, na osnovi pri-
poročila celjske sekcije Izse-
Ijeniške matice ter po našem
lastnem preudarku, smo skle-
nili objaviti intervju s tova-
rišem podpredsednikom ZIS
Aleksandrom Rankovičem v
celoti. Upamo, da bodo naši
bralci na tujem z zanimanjem
prebrali njegovo pomembno
vsebino. Svojcem v domovini
pa si dovoljujemo priporočiti,
da to številko pošljejo svojim
v tujino.	Uredništvo
Ne samo v zaprtih krogih
Gospodarska komisija pri Občinskem
sindikalnem svetu v Celju je pred
dnevi sklicala tiskovno konferenco, na
kateri je opozorila na probleme okrog
sestave pravilnikov o delitvi čistega
in osebnega dohodka gospodarskih or-
ganizacij, hkrati pa prikazala trenut-
no stanje s tem v zvezi v celjski ob-
čiini.
CAS JE KRATEK
Po veljavnih predpisih bi mo-
rale gospodarske organizacije iz-
delati pravilnike o delitvi čistega
in osebnega dohodka najkasneje
do konca tega leta. Ker pa je do-
tlej rok precej kratek — komaj
dobrih pet mesecev — je razum-
ljivo, da ne bodo možne kakšne
temeljitejše analize in razprave
zlasti s strani zbora proizvajalcev
kar utegne še ob slabi aktiviza-
ciji družbenih organizacij znot-
raj podjetij roditi v skrajnem pri-
meru slabe posledice. Dosedanje
izkušnje so namreč pokazale, da
ima od 18 podjetij v naši občini
pravilnik o delitvi dohodka
SAMO DVOJE PODJETIJ
in sicer Železarna Štore in Ap-
nenik v Pečovniku. Vsa ostala
podjetja čakajo — nekatera na
izid rezultatov po periodičnem
obračunu, nekatera na to, kaj in
kako bodo rekli in naredili »pri
sosedu«. V zaostanku so celo tek-
stualni deli pravilnikov; večina
razprav poteka v zaprtih krogih,
celo za zaprtimi vrati, torej ob
peščici ljudi, ki naj ukrojijo »uso-
do« celih kolektivov. Ce dodamo
k temu še odsotnost potrebnega
vpliva družbenih organizacij, za-
voljo česar nimajo potrebne mo-
ralne opore niti ti ožji krogi, so
to znaki, ki kažejo, da delo in pri-
zadevanja niso zastavljena preveč
kvalitetno in odgovorno. Vse to
ustvarja naposled tudi pasiviza-
cijo pri obravnavanju vprašanj
decentralizacije kot enega bistve-
nih elementov novega gospodar-
skega sistema, kar je tudi — gle-
dano s politične plati — docela
zgrešeno. (Nadalj. na 4. strani)
Ljubljana je pripravljena
za sprejem gostov
V [pripravah ina [osrednjo re-
publiško proslavo dvajsete oblet-
nice revolucije, ki bo jutri, v pe-
tek, 21. julija v Ljubljani, je na-
še glavno mesto močno spreme-
nilo svojo podobo. Pri tem ne gre
samo za Tivoli, kjer so v razme-
roma kratkem času uredili ogro-
men prostor in ga prilagodili za-
htevam in potrebam množične
manifestacije, temveč tudi za
mesto kot celoto. Vsa Ljubljana
v zastavah in cvetju pričakuje na
tisoče in desettisoče nekdanjih
borcev in ostalih udeležencev ve-
like proslave.
Prireditve se bodo začele že da-
nes in nadaljevale jutri ves dan,
dokler ne bodo v večernih urah
dosegle svoj višek. Množično zbo-
rovanje se bo začelo ob osmih
zvečer, ko bodo na zborovalni
prostor prišle mladinske delovne
brigade. Začetek (zborovanja bo
točno ob pol devetih oznanilo
šestnajst fanfaristov. Po pozdra-
vu gostov bodo združeni pevski
zbori in godbe na pihala zapeli
in zaigrali Internacionalo. Pevski
zbori bodo zatem izvajali še »Le
vkup uboga gmajna« ter »Delav-
ski pozdrav«. Slavnostni govor pa
bo imel podpredsednik Zvezne
ljudske skupščine in prvi koman-
dant Narodnoosvobodilne vojske
in partizanskih odredov Slove-
nije tov. Franc Leskovšek-Luka.
V drugem delu zborovanja bodo
spet nastopili združeni pevski
zbori, ki bodo zapeli šest revolu-
cionarnih pesmi in sicer: Zastava
Partije, Na juriš, Hej brigade,
Zdravica svobodi, Pesem o Titu
in Jugoslavija. Program bo .iz-
polnil še ognjemet, ki ga bodo
pripravili na gradu, nebotičniku,
v Tivoliju, pa tudi na helikop-
terju, ki bo krožil nad zboroval-
nim prostorom.
Ljubljana se je pripravila na
sprejem in veliko srečanje ob
praznovanju dvajsetletnice vsta-
je, naša stvar in dolžnost pa je,
da se te proslave udeležimo v čim
večjem številu.
V PETEK
21.VII.
VSI V LJUBLJANO
NA PROSLAVO
20-LETNICE
VSTAJE
©CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 — 20. julija 1961
Morebiti je eno najbistvenejših
vprašanj, pri katerih gre za vojno
in mir, nemško vprašanje, ki se je
po dunajskem vrhunskem sestan-
ku spet razgrelo in razžarelo tako
da se v tem svitu še jasneje od-
ražajo nasprotja med obema blo-
koma. Socialdemokratski župan
zahodnega Berlina, kandidat za
Adenauerjevega naslednika je za
konferenco vseh 52 držav, ki so bi-
le v vojni z Nemčijo. Tu naj se
odloči, ali imajo Nemci moralno
pravico za samoodločbo, o kateri
govore tako, kakor da so brez vsa-
ke krivde pred zgodovino člove-
štva. Brandt ni za nevtralno Nem-
čijo, vendar tudi ne zagovarja ak-
tivne Nemčije s tisto žolčnostjo
kakor Adenauer, ki vidi v nevtral-
nosti — konec Nemčije. Adenauer
nasprotuje sklenitvi kakršne koli
mirovne pogodbe med Nemčijo in
vojno antanto ali SZ, medtem ko
SZ in vsak premišljen človek vidi
v takem stališču — revanšizem
ogrevanje za novo vojno. Zahodne
države zaenkrat uradno vse odkla-
njajo vsak sovjetski predlog o mi-
rovni pogodbi, češ, to je komuni-
stična propaganda. Odgovor ZDA
je tudi povečanje vojaškega pro-
računa, češ da je položaj težak
Tudi Nemčija je povečala vojaški
proračun kar za 18 % od lani na
letos.
Poleg tega obstoje še indirektni
odgovori, ki pa so zelo jasno dolo-
čeni. Na primer, srečanje nekda-
njih generalov S S v Innsbrucku.
ki se ga bo udeležil tudi Sepp Die-
trich, eden najvidnejših nacistov;
ta sestanek spravljajo v zvezo z
nemiri v Južni Tirolski, za katere
ne more biti odgovorna samo Av-
strija, ampak stoji za njimi pan-
germanski ošabni šovinizem in v
tem trenutku — revanšizem, ki ga
netijo predvsem razne neonacistič-
ne sile; Anglija je končno privo-
lila, da se bodo nemški vojaki uri-
li na staroslavnem Albionu, da bo
torej nemška vojska v miru do-
segla tisto, česar ni mogla leta
1940; nemški admiral Wagner je
po tej logiki postal komandant po-
morskih sil v Vzhodnem morju,
čemur so se močno upirali Danci
in Skandinavci; zahodna Nemčija
je priznala pokojnine vsem eses-
ovcem, če so »-čisti«. Tudi to je
odgovor na predloge o mirovni po-
godbi. Osamljeno je mnenje an-
gleškega maršala Slessovja, da bi
morale zahodne države jasno po-
vedati Zahodni Nemčiji, da je me-
ja na Odri in Nisi edina razumna
odškodnina za strašne krivice, ki
jih je Poljakom storila Hitlerjeva
Nemčija. Tako meni tudi de Gaul-
le, toda v tem pogledu najbrž ni
tako trmast kakor pri Alžiru, če-
prav je še nedavno pri državnem
obisku predsednika Zahodne Nem-
čije Liebkeja v Parizu pokazal, da
je antigermansko razpoloženje v
njem živo. Če s tem predstavlja
Francijo, potem integracija NATO
vojaška, politična in gospodarska
ni ravno na trdnih nogah. Če jč
to še živo, potem morebiti ni da-
leč do spoznanja, da je nemški re-
vanšizem leta 1961 prav tako ne-
varen kakor leta 1933 ali 1939. Tu-
di tedaj so na Zahodu špekuliral?
z Nemčijo, ki da bo jez pred
vzhodno nevarnostjo. Pa so se
uračunali. Toda danes bi bilo za
Zahod nevarno, tudi če bi se Nemci
obrnili samo proti Vzhodu. Nasta-
la bi vojna, ki bi je nobeden ne
ustavil, tudi če bi Zahod ne inter-
veniral. To je jasno povedal Hru-
ščev: »Hočem, da so meje Nemčije
in Berlina jasno določene, preden
bodo imeli hitlerjevski generali
Zahodne Nemčije atomsko bombo
Oni jo bodo imeli, ker jim jo boste
dali vi Amerikanci ali Francozi
Če bodo tedaj napadli Vzhodno
Nemčijo, ki ne bi bila zavarovana
z nobeno mednarodno pogodbo,
bodo s tem napadli ves svet. Treba
je skleniti pogodbo, da bo nacija;
ki bo prekoračila meje, zajamčena
v pogodbi, takoj razglašena za
agresorja.«
Hruščev je zelo realen. Jasno je,
da se današnja nemška teza o
združitvi obeh Nemčij in vrnitvi
izgubljenih ozemelj opirata pred-
vsem na zahodno bojazen pred ko-
munizmom, ki bi ga z nemškim re-
vanšizmom radi oslabili. Morali pa
bi imeti na umu, da je nemški voj-
ni minister že nekajkrat javno go-
voril o Nemčiji, ki ne bo več po-
trebovala ameriške pomoči:»Nem-
čija bo prišla v položaj, ko bo že-
lela biti zunaj zahodnega zavez-
ništva in tedaj se Zahod tej odlo-
čitvi ne bo mogel upirati.« Kdaj
bo to? Če kaj poznamo nemško
mentaliteto in zgodovino nemške-
ga militarizma, bo to takrat, ka-
dar se bodo uresničile sanje nem-
škega Drang nach Osten.
T. O.
Na partizanski Resevni
{Nadaljevanje s 1. strani)
V nadaljevanju govora je orisal
revolucionarno preteklost celj-
skega področja, delo in razmah
partijskih organizacij itd. S po-
sebnim poudarkom je analizirali
1941. leto, ki je postavilo delavski
razred Jugoslavije In Partijo pred
težko odgovornost. Na »poziv Ko-
munistične partije je bila 20. ju-
lija ustanovljena Prva celjska
četa. Čeprav so gozdovi na Re-
Tone Skok
sevni, Svetini, okoli Dramelj in
na Bohorju onemeli 27. avgusta,
so borbena izročila mrtvih juna-
kov živela naprej. Plamen vstaje
se je širil. Boj je nadaljevala Sa-
vinjska četa, pa Brežiška. Puške
so zaprasiketale na Pohorju, Do-
brovljah, Mrzlici... Sledil je na-
pad na Šoštanj. Vstaja je dobi-
vala vse večji obseg. Prišla je
druga grupa odredov, na Pohorju
je bil formiran legendarni Po-
horski bataljon. Leta 1943. osvo-
baja Slandrova brigada Zgornjo
Savinjsko dolino, pod Bohorjem
pa je Kozjanski odred maščeval
Celjsko četo. Prišla je Štirinajsta
divizija in prinesla s seboj val
splošnega upora.
Zmaga nad fašizmom je pri-
nesla nove naloge. Treba je bilo
začeti z uresničevanjem svetilih
idej in bojnih gesel. Treba je bilo
postaviti čvrsto ekonomsko osno-
vo. To pa ni bilo lahko. Leta ob-
nove so nizala eno delovno zma-
go za drugo. Namesto starega, za-
ostalega, smo začeli graditi novo.
Gospodarski napredek in razvoj
je spremljal proces vedno glob-
jih sprememb v družbeno politič-
nem življenju. Zaživelo je delav-
sko samoupravljanje. Proizvaja-
lec je postal upravljalec proizvod-
nje. Nov komunalni sistem pa je
končno prinesel tudi neposredno
udeležbo najširših ljudskih mno-
žic v upravljanju na vseh področ-
jih družbeno političnega življe-
nja.
Letošnje leto, v katerem praz-
nujemo dvajseto obletnico vstaje,
pomeni novo stopnjo v nadalj-
njem razvoju maše socialistične
družbe. Nov gospodarski sistem
je eden poglavitnih elementov ne-
posredne socialistične demokra-
cije.
Svoj govor pa je tov. Skok za-
ključil z besedami: Dvajset let je
kratka doba, v kateri se mnogo-
kje v svetu ni skoraj nič premak-
nilo. Za nas pa pomeni teh dvaj-
set let zgodovinsko epoho, v ka-
teri je skupnost jugoslovanskih
narodov izbojevala boj na življe-
nje in smrt z najbolj zakrknjenim
sovražnikom človeštva, izvedla
socialistično revolucijo, obnovila
porušeno domovino, pripeljala
njeno gospodarsko rast v vrsto
razvitih držav in zgradila najibodj
svobodno in najbolj demokratič-
no družbeno ureditev. A, ne samo
to. Jugoslavija je dežela, v kateri
je ideja aktivnega sodelovanja in
mirnega sožitja dobila plodna tla
in postala vodnik številnih naro-
dov v svetu, katerim je neodvis-
nost, svoboda, splošni napredek
in mir glavni smoter ter cilj.
Zatem je na govorniški oder
stopil tov. Stante ter pozdravil
udeležence velike proslave ne sa-
mo v svojem, ampak tudi v ime-
nu vseh preživelih borcev Prve
celjske čete.
Komaj je utihnilo ploskanje in
vzkliki heroju, je že k nekdanje-
mu komandirju Prve celjske čete
pristopila pionirka Majda Bavcon
ter pozdravila tovariša Stanteta
v imenu pionirjev hudinjske šole
in ga povabila mednje.
V zaključnem delu uspele pro-
slave, sta z recitacijami nastopila
člana Slovenskega ljudskega gle-
dališča v Celju Nada Božičeva in
Sandi Krošl. Lep program pa sta
izpolnila še pevski zbor ter godba
na pihala.
Škoda, da je drugi del proslave
na Resevni, sproščeno srečanje
nekdaniih borcev Prve celjske
čete z domačini in ostalimi, pre-
kmalu zmotil dež.
-mb
STARI SPOMINI
ob novih
dogodkih
(Nedeljske iveri z Resevne)
Nekoč bo ta »cesta«, po kateri
avto odskakuje kot kozel, še zelo
prijeten turistični objekt. Zaen-
krat pa se je bolje prepustiti no-
gam. Gruče dohitevajo voznike in
si tešijo žejo. Konji so hvaležni...
Manj je tovora.
Blizu vrha smo. Puške so zapra-
sketale, da odmeva z vseh strani.
Včasih bi bil v takih trenutkih ta-
nek kot papir in prilepljen ob
gozdna tla. Spomini oživljajo ...
Na jasi je vse živo. Borci v par-
tizanski opravi in z odličji na
prsih. Rjave obleke kranjskih bri-
gadirjev so pravo nasprotje mor-
narjem, ki so kdo ve kako zašli v
te hribe ... Vonj po čevapčičih
veje od paviljonov. Nekateri so že
tako zgodaj na robu vzdržljivosti.
Borci se glasno pozdravljajo, ob-
jemajo ... Mladina prepeva, igra
in poskakuje ...
Resevna bi ne bila »v stilu«, če
bi vse gladko teklo. Elektro Celje
si ni napravil reklame s svojim
agregatom, ki je nekaj minut pred
glavno slovesnostjo odpovedal po-
korščino, potem pa sredi govora z
močnim sunkom pripravil žarnice
do gromke eksplozije.
Nekdo je glasno pripomnil:
— Hudirjevo so mi všeč časi, ko
smo take reči poenostavljeno
imenovali sabotaža ... —
Vreme se je nenadoma skujalo.
Paničarski del jo je ucvrl v dolino.
Vztrajnejši so se raje zatekli pod
platnene strehe paviljonov in skr-
beli za ravnovesje, zunanje in no-
tranje vlage...
V nedograjeni koči pod razgled-
nim stolpom so se zbrali stari bor-
ci: generalpodpolkovnik Stante-
Skala, Hribarjeva, Novak, Vovk,
Hermina in Farčnik. Manjka Bor-
šič. Tu so še drugi »Ervooki Luka«,
pohorski in kozjanski partizani,
ilegalci, kurirji...
Heroj Stante obuja spomine ...
Besede so preskromne za dejanja,
ki so bila izvršena. Zdravice, udar-
na pesem ... Pol strehe je ob ne-
urnem nalivu toliko kot nič. Curki
za vratom in mlake pod nogami
jim niso prišle do živega, zlasti ne
tistim, ki navajeni dežja na Re-
sevni, vodenega in svinčenega ...
Mrak polzi v grape. S kolovozov
odteka voda, s partizanske Resev-
ne pa na stotine ljudi.
Bil je lep in nepozaben dan, na-
vkljub dežju in blatu. Bila je res
partizanska svečanost.
Resevna je spet onemela. Njen
molk pa ni prazen. Bukovje šumi
nad Cvetkinim grobom in grobovi
stoterih kozjancev ...
Resevna ne bo nikoli utihnila.
Kajti spet bodo prišli in odhajali
njeni junaki... Cesta si utira pot
v njeno pobočje in koča pod vr-
hom bo kmalu prijazno zavetje ...
J. K.
OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIZA V CELJU
OBVEŠČA
vse državljane, Iki bodo potovali z motornimi in drugimi
prevoznimi sredstvi v dneh 21. in 22. julija 1961 v Ljubljano
na proslavo 20-letnice vstaje slovenskega ljudstva, da bo na
določenih krajih sporazumno s TNZ, SZDL in Upravniki re-
ševalnih postaj organizirana reševalna služba, in sicer:
1.	Dne 21. julija 1961 od 10. do 18. ure v krajih:
a)	v Slov. Konjičih na postaji Ljudske milice (z avtom
Slov. Konjic);
b)	v Slov. Konjicah na reševalni postaji (telef. 21 z av-
tom iz Slov. Konjic);
c)	v Petrovčah na križišču glavne in stranske ceste (z
avtom iz Laškega);
d)	v Zalou na postaji Ljudske milice (z avtom iz Celja);
e)	v Cepi j ah pri cestarju, kjer je telefon (z avtom iz Celja
f)	v Ločiici pri. cestarju, kjer je telefon (z avtom iz Celja);
g)	v Rogaški Slatini na reševalni postaji (telef. 10) s svo-
jim avtom.
h)	v Celju na reševalni postaji (telef. 04) s svojim avtom;
i)	v Laškem na reševalni postaji (telef. 12) s svojim av-
tom;
2.	Dne 22. julija 1961 od 2. do 12. ure v krajih:
a)	v Slov. Konjičih na reševalni postaji (telef. 21) s svo-
jim avtom;
b)	v Žalcu na postaji Ljudske milice (z avtom iz Celja);
c)	v Rogaški Slatini na reševalni postaji (telef. 10) s svo-
jim avtom;
d)	v Celju na reševalni postaji (telef. 04) s svojim avtom;
e)	v Laškem na reševalni postaji (telef. 12) s svojim av-
tom.
Vsem, ki bi v teh dnevih in času potretoovalhi reševalno
službo, naj se javijo na omenjenih krajih.
Vse za zdravje in blaginjo skupnosti!
Odšli bodo v Ljubljano
Že nekaj časa se v našem kraju
pridno pripravljamo na udeležbo
na veliko proslavo 20-letnice re-
volucije, ki bo 21. t. m. v Ljublja-
ni, je povedal tajnik krajevnega
odbora Zveze borcev v Ločah tov.
Pavšer. Računamo, je nadaljeval,
da bodo na proslavo šli vsi naši
odborniki in večina članov. Razen
tega se bomo udeležili tudi prosla-
ve v Žužemberku.
Podobno je povedal tudi tov.
Lubej, direktor opekarne v Ločah,
ki je bil v času NOB na Dolenj-
skem. Sicer grem večkrat v te kra-
je, je dejal, toda naše sedanje po-
tovanje v Žužemberk pa bo
nekaj povsem drugega. Tu se bo-
mo srečali nekdanji borci, ki se
nismo videli že dolgo vrsto let.
Na enak način kot v Ločah se
pripravljajo tudi v ostalih krajih
konjiške občine, pa ne samo člani
Zveze borcev, temveč tudi mladi-
na, člani SZDL, sindikata in dru-
gi.	V. L.
Petek, 14. julija
VRHOVNO SODIŠČE L RS je objavilo
sklepe za spremembo zakonitih določb
o varnostnem ukrepu »odvzem vozni-
škega dovoljenja« in o denarnih kaznih
za cestno prometne prestopke.
Sobota, 15. julija
IZVRŠNI SVET LRS je na svoji seji
razpravljal o vplivih gospodarskih ukre-
pov Zvezne ljudske skupščine na pro-
račune in sklade v LR Sloveniji ter
sprejel zakon o socialnih zavodih in
vrsto drugih uredb in odlokov s pod-
ročja gospodarstva.
Nedelja, 16. julija
V	POČASTITEV 20-Ietn.ice revolucije
je bil v Ljubljani velik letalski miting,
ki si ga je ogledalo nad 60.000 ljudi. So-
delovali pa so piloti in enote JLA, Voj-
nega letalstva in Letalske zveze Jugo-
slavije.
Ponedeljek, 17. julija
V	LESKOVCU je foido posvetovanje
predstavnikom' tekiSitiLne industrije in tr-
govskih podjetij, na katerem so med
drugim ugotovili premajhno sodelovanje
med proiizvajulci tekstila An trgovino.
Torek, 18. julija
K ZADNJEMU POČITKU so položilii
nestorja slovenskih novinarjev Frana
Puca. Kljub visoki starosti (72) let je
še do nedavnega aktivno delal v ured-
ništvu Dela.
TUDI LAŠCANI SE BODO
POLNOSTEVILNO UDELEŽILI
PROSLAVE V LJUBLJANI
Po dosedaj zbranih prijavah se
bo predvidoma udeležilo preko 800
Laščanov republiške proslave v
Ljubljani. Pri zbiranju prijav se
je najbolj izkazal kolektiv tekstil-
ne tovarne VOLNA, ki je uspel
zbrati prijave od več kot polovice
vseh zaposlenih.
Kolektiv Pivovarne Laško pa se
bo skoraj v celoti udeležil prosla-
ve.
Preko 70 prijavljencev, večji del
bivših borcev in aktivistov se bo
poleg omenjene proslave udeležilo
še proslave v Žužemberku.
Veliko zanimanje
ZA PROSLAVO V LJUBLJANI
Na zadnjem sestanku sekretar-
jev osnovnih organizacij Zveze ko-
munistov mozirske občine so naj-
več razpravljali o proslavah v po-
častitev 20-letnice vstaje. Ugoto-
vili so, da so vse dosedanje pro-
slave v občini lepo uspele in da
je veliko zanimanja tudi za osred-
njo republiško proslavo, ki bo ju-
tri, 21. julija v Ljubljani.
V nadaljevanju so govorili o
oblikah in metodah dela osnovnih
organizacij Zveze komunistov po
tretjem plen umu CK ZKS. Ugoto-
vili so, da so osnovne organizacije
po podjetjih pravilno razumele de-
centralizacijo delavskega samo-
upravljanja. Zato sta osnovni or-
ganizaciji ZK v Lesni industriji
Nazarje ter v Gozdnem gospodar-
stvu sklenili, da bosta ustanovili
aktive komunistov v ekonomskih
enotah. Tudi v kmetijski zadrugi
bodo v kratkem ustanovili aktiv
komunistov.
Na sprehod v Tivoli
Kakor v sredini mesta, kjer so
zlasti Šelenburgovi uliai skoraj
čez noč spremenili zunanjo podo-
bo, tako so se velikopotezno lo-
tili tudi del v Tivoliju. Nič več
ni starega sejmišonega prostora,
tenis igrišča ob cesti so se umak-
nila v notranjost, pod Cekinovim
gradom je nastalo umetno drsa-
lišče, sicer pa je dobil ogromen
prostor zahodno od Tivolija še
nešteto drugi i h športnih in otro-
ških igrišč. Tudi del zidane ograje
letnega telovadišča je moral pa-
sti.
Sredi tako nastale velike ze-
lene površine se dviga ogromen
stoPjp. Visok je nad 60 metrov.
Nanj so pritrdili 136 žarometov,
k)i bodo juti^i, v petek zvečer,
osvetljevali šest in pol hektarjev
zborovalnega prostora.
Ob ipoteh in cestah, ki prepleta-
jo del ljubljanskega mesta, so po-
stavili nešteto paviljonov, stoj-
nic ... Na prostoru bivšega vele-
sejma, košarkarskega igrišča ter v
Lattermanovem drevoredu je na-
stal osrednji ipreskrbovalni center.
Hrano in pijačo bodo prodajali po
enotnih cenah. Z ustreznimi boni
bodo nato dobivali prti stojnicah
zaželeno hrano in pijačo. Preskr-
bovalni centri pa ne bodo samo
v Tivoliju, temveč tudi na Aj-
dovščini, na Cankarjevi pred Sa-
mopostrežbo, na Trgu revolucije
in na Napoleonovem trgu.
Na zborovalnem prostoru bo
nadalje urejenih 29 telefonskih
priključkov, ki bodo opremljeni z
avtomatskimi telefonskimi apa-
rati. Tam bodo postavljene tudi
tri pošte.
Za udeležence proslave je za-
gotovljenih precej ležišč, vsega
slkupaj okoli .deset tisoč.
Na zborovalnem prostoru bo
urejenih osem ambulant, v mestu
pa bo še pet dežurnih ambulant.
Prav tako bodo dežurne ambu-
lantne službe na vseh dohodnih
cestah v Ljubljano.
Posebno pozornost in skrb so
posvetili okrasitvi mesta. Na vseh
vpadnicah so postavljena visoka
dvigala, okrašena z zastavami.
Tudi na vidnejših in ključnih po-
ložajih v mestu so Skrbno izde-
lani šopi zastav. Tu iin tam so
namestili gesla. Zelo Okusno so
urejena izložbena ckna. Izdelan
je bil poseben scenarij za uredi-
tev, aranžma in dekoracijo Titove
ceste.
Veliko dela je ibillo tudi ipri
sestavi programa prireditev. Tako
bo nocoj v kinu »Union« premiera
novega slovenskega filma »Bala-
da o trobenti in oblaku.« Jutri, v
petek, bodo na Urhu pri Ljuib-
ljani 'sprejeli mladinske partizan-
ske brigade. Med njimi tudi bri-
gado »Miloša Zfdanška«, ki jo
sestavil j a mariibai|ska in celjiska
mladina. Na sporedu je nadalje
prvo izvajanje Klinar-Goboeve
»Rdeče kantate« in »Svobodne
zemlje«. Proslavo dvajsetletnice
revolucije bodo izkoristili še za
podelitev nagrad za najbolj hu-
manistično temo na mednarodni
grafični razstavi. Ob dvanajstih
bo otvoritev preurejenih prosto-
rov Muzeja revolucije. Ob petih
poDOldne bodo podelili v Klubu
poslancev Kajuhove nagrade za
najboljši partizanski tekst. Ob
šestih 'zvečer pa bo v Jakopiče-
vem paviljonu otvoritev razstave
risb 65 živečih Slovenskih likov-
nih umetnikov za dobo 1941-61.
Na programu večernih prireditev
je opera Prodana nevesta (Kri-
žanke), nadalje »Zvezde so večne«
v Dramskem gledališču, lutkovne
predstave itd. Na raznih krajih
mesta bodo dopoldne in popold-
ne javni koncerti godb na pihala.
Vsi muzeji in razstave bodo od-
prte ves dan. Na plesiščih v Ti-
voliju ter na zabaviščnih prosto-
rih v mestu bodo nastopali za-
bavni amsaimibli. Na prireditve-
nem prostoru v Tivoliju bo igral
veliki zabavni orkester RTV.
Se in še bi lahko naštevali in
pripovedovali o pripravah in pro-
gramu, kri so ga sestavili zato, da
bo srečanje ob praznovanju ve-
like obletnice ljudske revolucije
kar najlepše in da bo ostalo de-
settisočem udeležencem v nepo-
zabnem spominu.	-an
Tivoli — v ozadju velik svetlobni stolp
DELAVSKO CELJE: 20 LET NAPOROV IN USPEHOV
11. april 1941 ... Nemški vojni stroj je zasedel Celje. Goe-
belsova propaganda je kričala že pri Sudetih in Porenju skon-
struirane parole o končno oswbojeni nemški Spodnji Štajer-
ski«. Tri dni pozneje so bili tu gestapovci. Prve aretacije, trans-
porti v taborišča in pregnanstvo so dokaz, koliko je Celje bilo
v resnici nemško. V gramozni jami pod Petričkom so komunisti
kovali upor....	•
20. julija 1941 je bila ustanovljena prva celjska četa. Boj se
je začel. Delavsko Celje je imelo prve borce bodoče velike revo-
lucionarne armade. Na Resevni, v Dramljah in drugod so od-
jeknile puške. Odgovor okupatorju: Celje nikoli ni bilo in ne bo
nemško.
»Stari pisker« je 4. septembra 1941 doživel prvo streljanje
talcev. Poslej jih je bilo še osemnajst. 743 ljudi je padlo na
dvorišču najhujše mučilnice. Celje se je borilo, umiralo in spet
vstajalo. Nad 40 ilegalnih javk je trosilo upor.
Boj se je širil kot gozdni požar. Hribi, ki obdajajo celjsko
kotlino kot venec, šo bili svobodni, začasni dom partizanov. Ce-
lje je imelo svojo ljudsko oblast, svoje velike politične in voja-
ške zmage. Tlak celjskih ulic je močila dragocena kri junakov,
padale so tudi sovragove glave. Osvoboditev jetnikov iz »pi-
skra« je epopeja junaštva, kot je pomor v Frankolovem krona
nemških zločinov. Skozi trpljenje je Celje našlo svoj resnično
in toliko zaželeni cilj. 10. maja 1945 so nad mestom zaplapolale
zastave zmage in svobode ...
Danes so bile v novo grobnico na Golovcu prenesene krste z
ostanki padlih borcev, ki so bili doslej pokopani v raznih grobi-
ščih v bližnji okolici
Iz malega je zrasla  velika
Začelo se je novo obdobje, ob-
dobje obnove in izgradnje, v kate-
rem so delovni ljudje »jurišali« na
nove družbeno-ekonomske položa-
je. Celje je s svojim razvojem ze-
lo veren in slikovit barometer na-
šega povojnega družbenega in go-
spodarskega napredka. V predvoj-
ni Jugoslaviji je bilo Celje po svo-
ji gospodarski razvitosti nad jugo-
slovanskim povprečjem.
In s čim vse je razpolagalo Ce-
lje v letu 1939?
Celje je imelo samo šest podje-
tij, ki so zaposlovala več kot 100
delavcev. V industriji zaposlenih
delavcev je bilo v tem letu okoli
4000. Mesto je štelo okoli 15.000
prebivalcev...
In danes!
Danes je v Celju 20 industrij-
skih podjetij, od katerih le eno
nima nad 100 zaposlenih ljudi. Šte-
vilo v industriji zaposlenih delav-
cev se je dvignilo na 9700. Skupaj
jc v Celju zaposlenih 18 300 de-
lavcev in uslužbencev, prebival-
stvo mestnega področja pa šteje
danes 31.500 prebivalcev.
Ce bi samo pomnožili predvojno
proizvodnjo z novim številom de-
lovne sile, bi bila slika razvoja
proizvajalnih sil nepopolna. Obseg
proizvodnje je zraste! lani za 410
odstotkov v primerjavi z letom
"1939. In če se je število zaposlenih
dvignilo le za 244 odstotkov, potem
vidimo, da je naša rast bila sklad-
na, da je ob povečanju žive delov-
ne sile rastla tudi tehnična in ma-
terialna osnova družbene proiz-
vodnje. i
Zdrav duh...
Silovit napredek je zajel tudi
vsa ostala področja družbenega
življenja. Nove naloge so terjale
novih kadrov, novega, sposobnej-
šega in razgledanejšega delovnega
človeka.
Pred vojno je imelo Celje samo
dve popolni srednji šoli, danes jih
je pet in vrsta drugih strokovnih
šol. Nove šole v bivši Jugoslaviji
ni bilo nobene. Danes je vprašanje
šol problem, ki nas najbolj teži,
pa smo vendar zgradili v območju
občine 8 novih šolskih poslopij.
In še vse drugo! Poklicno gle-
dališče, študijska knjižnica, festi-
valske prireditve, razgibano kul-
turno umetniško življenje množic,
Delavska univerza s svojimi izob-
raževalnimi nalogami, vse to so
pridobitve delavskega Celja v zad-
njih dvajsetih letih. In koliko je
tega, česar tu nismo našteli?
... v zdravem telesu
telesu
Skrb za zdravje delovnih ljudi
je mogla postati učinkovita šele
potem, ko so jo nase prevzeli de-
lovni ljudje sami. Poglejmo samo,
kolikokrat se je povečala kapaci-
teta celjske bolnišnice? Koliko
imamo krajevnih in obratnih am-
bulant, koliko zdravnikov je da-
nes in koliko jih je bilo? In dej-
stvo, da malone vsak prebivalec
občine predstavlja tudi koristnika
socialnega zavarovanja, je tudi po-
datek razsežnega toka napredka.
Da je Celje dobilo epiteton »me-
sto športa«, je prav tako odraz no-
vih družbenih okoliščin. Koliko
športnih objektov smo zgradili?
Težko bi se vseh spomnili, saj so
povsod, v vsakem naselju, ob šte-
vilnih tovarnah, pri vsaki šoli. Dej-
stvo, da je vsak tretji Celjan tudi
aktiven športnik, je podatek, ki
zgovorno ilustrira tudi to področ-
je našega družbenega razvoja.
DELOVNIM LJUDEM CELJSKE OBČINE ČESTITAJO
ob 20-letnici vstaje in k občinskemu prazniku
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL	OBČINSKI ODBOR ZB
OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS
It&ftadŠudM sila Mptedka sa detami Ifudfe
Ta hiter gospodarski razvoj, ki
se po svoji intenzivnosti odlikuje
zlasti v zadnjih letih, ima svojo
vzpodbudo v naslednjih dejstvih:
O Da je naš socialistični druž-
beni sistem sprostil vse razpolo-
žljive sile tako v množicah, kot
tudi v sistemu gospodarske poli-
tike.
O Da so se vse bolj uveljavili
in začeli vse uspešnejše delovati
organi družbenega upravljanja in
samoupravi j an j a.
O Da so se povečali umski in
fizični naperi naših delovnih lju-
di, predvsem pa njihova zavestna
akcija pri uspešnem vodenju in
povečanju proizvodnje.
Tisoče naših delavcev, strokov-«
njakov, umsikih delavcev, delov-
nih kmetov se neposredno ude-
ležuje v sistemu naše neposredne
demokracije. Danes si je že težko
zamisliti življenje brez vseh teh
demokratičnih pridobitev novega
kova. Težko pa je tudi natančne-
je opisati vse nadaljnje možnosti,
ugodne posledice našega komu-
nalnega sistema, ko bo večina na-
ših delovnih ljudi v polni meri
izaživeila s težnjami družbe.
Nastale so mestne četrti »Otok«,
Dolgo polje, Nova vas, »Lipa« v
Štorah. To terja nadaljnja sred-
stva za komunalno ureditev. Ka-
ko naglo raste stanovanjska iz-
gradnja v Celju povedo naslednji
podatki:
O Samo letos je v Celju v
gradnji nad 800 stanovanj.
O V letih med 1945 in 1950 je
bilo zgrajenih 218 stanovanj.
O V letu med 1950 in 1955 371
stanovanj.
O Od 1. 1955 do danes pa je bilo
zgrajenih nad 1000 stanovanj.
O To se pravi, da je v Celju
od konca vojne do danes bilo
zgrajenih preko 2.200 stanovanj.
Savinja je vklenjena v kamnito strugo. Poplave v Celju pripada-
jo preteklosti...
Za praznik: nove zmage
Ko letos proslavljamo 20. oblet-
nico vstaje, je to naše svečano
vzdušje povezano z novimi uspe-
hi. V teh dneh bomo na svečan
način zaključili dela pri regula-
ciji Savinje, ki je vedno, odkar je
človek bivali na tem področju,
uničevala plodove njegovega de-
la. Regulacija je končana. Od-
stranjena je velika ovira pri na-
daljnjem smoternem izgrajeva-
nju našega mesta, odstranjen je
tako pogost izvor velikih elemen-
tarnih nesreč.
Ce tej veliki delovni zmagi pri-
ključimo še vse ostale, zlasti pa
številne uspehe, ki so jih dosegli
meščani v okviru stanovanjskih
skupnosti pri prostovoljnem de-
lu, potem imajo naše svečanosti
tudi delovni, ustvarjalni karak-
ter.
To je bi!l bežen, površen spre-
hod mimo največjih dokazov na-
še dvajsetletne graditve, ki je bi-
la polna naporov, težav, toda vse-
lej nagrajena z novimi in novi-
mi uspehi.
V začetku smo zapisali, da je
povojni razvoj Celja zanesljiv ba-
rometer razvoja v tnaši socialis-
tični domovini. To tudi je. Celje
se ni razvijalo s pomočjo večjih
investicijskih prispevkov vse ju-
goslovanske Bkupmostu. Njegova
rast temelji predvsem na lastnih
osnovah in ob prizadevanjih vseh
delovnih ljudi v komuni. Koliko
večji potem je razvoj drugod,
kjer so od najbolj zaostalih prilik
dosegli visoko stopnjo gospodar-
skega napredka.
Dvajset let je malo za življen-
je nekega naroda. Toda za nas ie
to ena največjih, najuspešnejših
ep oh.
ClM VEC NAS BO, TEM MOČNEJŠI BOMO, NE PO TO-
POVIH IN ATOMSKIH BOMBAH, TEMVEČ KOT VEST
ČLOVEŠTVA.
Jugoslavija želi pomagati vsem, hi hočejo najti pravo pot
INTERVJU S PODPREDSEDNIKOM ZIS ALEKSANDROM RANKOVlCEM (Nadaljevanje)
Podpredsednik Zveznega izvršne-
ga sveta Aleksandar Rankovič
POZITIVNE SPREMEMBE V
STALIŠČU EMIGRACIJE
Vi, tovariš podpredsednik, ste
že leta 1951 ob interpretaciji v
Zvezni ljudski skupščini govo-
rili o tako imenovanih razsel-
jencih in cb tej priliki omenili
stališče vlade FLRJ do raznih
kategorij teh ljudi. Ali bi nama
mogli povedati, kakšno je se-
daj stališče Zveznega izvršnega
sveta do takšnih ljudi?
»§edaj, po desetih letih,« je od-
govoril podpredsednik Rankovič,
»lahko rečem, da so se razmere v
vrstah vojne in povojne emigra-
cije v marsičem spremenile v po-
zitivni smeri. 2e takrat smo stali
na stališču, da sovražniki nove
Jugoslavije niso vsi, ki so zapu-
stili našo državo in ostali v tujini,
ker so jih pripravile do tega raz-
lične okoliščine. Pokazalo se je,
da je bilo takšno naše stališče
pravilno. Ze takrat smo poudar-
jali, da je vlada FLRJ priprav-
ljena pomagati tistim, ki žele naj
ti svojo pravo pot. To pa je pri-
pomoglo, da se je vrnilo v domo-
vino mnogo izseljencev. — Drugi
so se usmerili na ureditev svojega
znašli, hkrati pa so izrazili željo
po lojalnih odnosih do svoje sta-
re domovine.
Namen Zveznega izvršnega sveta
je, da uresničevanje takšnega sta-
lišča ne samo nadaljuje, marveč
da z nadaljnjimi prizadevanji tu-
di pripomore k ureditvi njihovih
problemov. Razumljivo je, da to
seda i ne more veljati za tiste, ki
so bili veliki vojni zločinci ali or-
ganizatorji ter aktivni udeležen-
ci sovražne dejavnosti iz tujine
proti novi Jugoslaviji.
Na vprašanje, kaj lahko pove
o pozitivnih spremembah v vr-
stah vojne in povojne emigra-
cije, in kako se te spremembe
kažejo, — je podpredsednik
Rankovič odgovoril:
»Predvsem ne smemo pozablja-
ti, da se je od leta 1948 že vrnilo
v domovino znatno število teh
ljudi, pa tudi število tistih, ki se
vračajo ali se žele vrniti, iz dneva
v dan narašča. Tisti pa, ki so
sklenili ostati v tujini, se prav
talko zanimajo iza dogodke v naši
deželi in skušajo urediti svoj od-
nos do svoje domovine. Obračajo
se na naša predstavništva s proš-
njami, ki se nanašajo na uredi-
tev njihovega statusa in na vzdr-
ževanje zveze z »domovino in s
svojimi družinami ter prijatelji in
prosijo pomoči v mnogih drugih
vprašanjih, ki sodijo v pristojnost
naših predstavništev v tujini ali
pa ustreznih organov v domovi-
ni.«
POMOČ NAŠIH DIPLOMAT-
SKIH PREDSTAVNIŠTEV IZ-
SELJENCEM
V čem se izražata pomoč in
zaščita, ki ju dajejo naša diplo-
matska in konzularna pred-
stavništva?
»Zelo mnogo je vprašanj, v ka-
terih naša diplomatska in konzu-
larna predstavništva dajejo po-
moč in zaščito tem ljudem,« je
odgovoril tovariš Rankovič. »Lah-
ko vama rečem, da takšne proš-
nje naših izseljencev naraščajo iz
leta v leto in naša predstavništva
prejemajo že sedaj letno približ-
no dvajset tisoč raznih prošenj
za pomoč iz domovine, medtem
ko je število prošenj, k,i jih ob-
ravnavajo sama predstavništva,
še večje. Prav tako prejemajo tu-
di organi v domovini mnogo po-
dobnih prošenj, ki jim jih pošil-
jajo izseljenci bodi neposredno iz
tujine, bodi prek njihovih sorod-
nikov ali prijateljev v domovini.
Sem sodijo predvsem vprašanja,
kakor so: dobiti razne vrste do-
kumentov iz domovine od izvleč-
kov iz matičnih knjig do šo'skih
spričeval, pisanje in overovljanje
raznih drugih dokumentov, ure-
janje premožen jsko-pravnih vpra-
šanj, sklepanje zakonskih zvez
preik pooblaščencev, repatriacija
itd. Nadalje vsa tista vprašanja,
ki se nanašajo na ureditev sta-
tusa 'državljanstva, od vpisa v
knjige državljanov v naših pred-
stavništvih do izdajanja potnih
listov in drugih vprašanj s pod-
ročja službe vizumov in potnih
listov.
TISTI, KI ŠE TEGA NISO STO-
RILI, LAHKO UREDE SVOJE
ODNOSE DO FLRJ
Rekli ste tudi, da bo ZIS
omogočil vsem, ki še niso ure-
dili svojega odnosa do FLRJ,
da to store. Ali bi nama lahko
povedali o tem kaj več?
»Ker si mnogi ljudje iz vrst
vojne in povojne emigracije pri-
zadevajo urediti svoj odnos do
FLRJ,« je odgovoril tovariš Ran-
kovič, »kakor tudi zato, ker je
večina že nekako uredila svoj go-
spodarski položaj v tujini, smo
storili potrebne ukrepe, da bi
omogočili vsem, ki svojega od-
nosa do FLRJ še niso uredili, da
to store. Gre predvsem za prošnje
za registracijo v knjige državlja-
nov FLRJ v naših predstavništ-
vih v tujini, dalje za izdajanje
potnih listov, za ureditev nadalj-
njega bivanja v tujini ali za re-
pa triaci jo. To se prav tako nana-
ša na ureditev drugih odnosov
do FLRJ, kakor na primer od-
pust iz državljanstva za tiste, ki
so že sprejeli državljanstvo de-
žele kjer živo itd.«
Ali to pomeni, da bo tudi
vojnim in povojnim emigran-
tom omogočeno obiskati Jugo-
slavijo?
»Vsem tistim, ki bodo uredili
svoj položaj v odnosu do FLRJ
na način, pojasnjen v odgovoru
na prejšnje vprašanje, bo omogo-
čeno obiskovati Jugoslavijo, ka-
kor jo že sedaj iz leta v leto obi-
šče čedalje več naših izseljencev.
To bo najboljši način, da se na
mestu seznanijo s stvarnostjo in
uspehi, doseženimi v novi Jugo-
slaviji.«
Ali je mogoče, da dobe dru-
žine naših izseljencev dovoljenje
za izselitev, da bi nadaljeva-
li skupno življenje ali da obi-
ščejo takšne izseljence v tujini?
»Pri urejanju takih vprašanj so
naši pristojni organi samo v zad-
njih petih letih izdali kakih
80 000 dovoljenj našim državlja-
nom v domovini, da obiščejo svo-
je sorodnike, ki žive v tujini.
Razen tega sm znatnemu šte-
vilu državljanov dovolili izseli-
tev, da se zbero družine. V ta na-
men smo izdali po vojni kakih
20.000 stalnih potnih listov. Pri-
stojni organi, organi ki se rav-
naio po humanih načelih, bodo
tudi v prihodnje pazljivo obrav-
navali te vrste prošenj in v vseh
primerih omogočili izselitev.«
Nadaljevanje na 4. strani)
IZ NAŠIH KOMVN
Ne samo v zaprtih krogih
(Nadaljevanje s 1. strani)
NA DOBRI POTI
Pri obravnavanju razmer go-
spodarskih organizacij v pogledu
izdelave pravilnikov je vseikalkor
trelba upoštevati tudi nekatere ob_
jektivne težave, ki iso delo iza-
vrle vsaj v časovnem smislu, ven-
dar so ob tem omembe vredne po-
bude, s kalkršnimi so se izdelave
pravilnikov lotili v obrti (Avto-
obnova, Slikarstvo »Dom«, Nega,
Ključavničar), (posebej pa v trgo-
vini in gostinstvu. (Ne glede na
nekatere anomalije.) Predvsem
velja omeniti izredno aktivnost
Okrajne trgovinske zbornice, ki
je izdala celo brošuro kot pripo-
moček za izdelavo analitične oce-
nitve delovnih mest, pa prav ta-
ko Gostinsko zbornico, po katere
prizadevnosti imajo vsa gostinska
podjetja pravilnike. (Le tu in tam
bodo potrebni še manjši formal-
ni popravki. Tu je zlasti zanimi-
vo, da gre od 85 do 95 odstotkov
vseh sredstev za neto osebne do-
hodke iiz postrežnine. Višina oseb-
nega dohodka je odvisna od dose-
ženega prometa na delovnem me-
stu, »pri čemer se lahko za ne-
kvalitetno opravljeno delo ta do-
hodek zniža do 25 odstotkov.
Pravilniki težijo torej za izbolj-
šanjem postrežbe, vendar pa do-
slej omenjena klavzula v praksi
še ni našla uresničitve. Nobena
sindikalna podružnica namreč
nima dovolj poguma, da bi jo iz-
vedla, če bi bilo potrebno.
»IZVEN KONKURENCE«
Nov gospodarski sistem bi mo-
ral naposled postaviti v enako-
praven položaj tudi komunalna
podjetja, vendar je zaenkrat tu
še največ nejasnosti, ki seveda iz-
hajajo iz objektivnih Okoliščin.
Talko so Javne naprave v celoti
vezane na občinski proračun, za-
radi česar je onemogočena delitev
dohodka po pravilniku v skladu
z ostalimi podjetji. Medtem ko sq
zlasti cestni pometači plačani iz-
ključno po času (kar pomeni, da
morajo biti pač osem ur na cesti),
je podobno tudi v Plinami-vodo-
vod, kjer odipade 70 odstotkov
osebnega dohodka na čas in 30
odstotkov na norme.
ZA GLOBLJE IN
EKSPEDITIVNEJŠE DELO
Analize gospodarske komisije
so tudi pokazale, da so se v zad-
njem času osebni dohodki gibali
hitreje kakor proizvodnja, da je
prišlo torej do neskladnosti, ki bi
lahko imela posledice, v primeru,
če bi jo še stopnjevali. Ker pa so
prav pravilniki o delitvi dohod-
ka ten\eljni regulator razmerja
med obema elementoma, bo v prvi
vrsti potrebno, da bodo pri nji-
hovi sestaivi aktivno sodelovale
vse družbene organizacije znot-
raj podjetij, posebej ZK in sindi-
kat, ter da bodo skrbele predvsem
za vsebinsko izvajanje novega si-
stema. Brez tega je namreč jas-
no, da se utegnejo vsa, morda še
tako pozitivna prizadevanja izro-
diti in pasti v vodo! Gospodarska
komisija je zato izdelala teze, ki
jih bodo te dni prejele vse sindi-
kalne podružnice, in ki bodo prav
gotovo tehtni pripomoček druž-
benim organizacijam, da se bodo
seznanile z vsemi elementi, ki jih
mora vključevati pravilnik. Po-
buda je vredna priznanja, toliko
bolj, ker je čas kratek in ker ne
gre nič več odlašati!	dhr
v
Se
mnogo
let!
Na zdravje, tovariš Vedenik! smo
klicali pred dnevi Vedenikovemu
očku. Da, tovariš Vedanik Anton
je gostilničar. Konjiček v prostih
urah pa mu je bil lov. Zato je na
tihi slovesnosti tudi največ lovcev.
Vedenikov očka je dopolnil pet-
insedemdeset let. Nekaj govori
o revmi, pa se mu prav nič ne po-
zna. Vsak čas je pripravljen, da
gosta vljudno postreže, z njim ma-
lo pokramlja, se na račun dnevnih
dogodkov malo pošali in čas pri-
jetneje teče.
Da, Vedenikov oče je eden iz-
med tistih obrtnikov, ki delajo s
srcem. Mnogi reveži se mu imajo
zahvaliti za krožnik juhe ali go-
laža, dosti siromakov je našlo v
njegovi hiši prenočišče. In kot naj-
starejši lovec v Preboldu je vzga-
jal mlad naraščaj v dobre in po-
štene lovce, v take ljudi, ki tudi
v gozdu delajo s srcem. Zato si
oče Vedenik z mirnim srcem na-
laga osmi križ; mi, znanci in pri-
jatelji pa kličemo njemu in nje-
govi življenjski družici: »Na zdrav-
je, še mnogo let!«	D. K.
ZADNJE RUŠEVINE NA BREGU ODSTRANJENE
V začetku junija so člani mno-
žičnih organizacij v stanovanjski
skupnosti »Pod gradom« spet
zgrabili delovno orodje. Lotili so
se ruševin in napol uničene hiše
na Bregu 69. Tu so bili menda
tudi Še zadnji ostanki vojnega
opustošenja. Hišo so ponovno
ometali in prefoelili, okoli inje pa
uredili majhen park, ki bo z ma-
lim vodometom dokončan najkas-
neje do 22. julija. Pri teh delih
so zavedni člani množičnih orga-
nizacij doslej opravili preko 1.500
ur prostovoljnega dela.
Skupnost - skupni problemi
Med koristne in zlasti potrebne
družbene organizacije spada vse-
kakor tudi stanovanjska skupnost.
To je, skupnost, ki se ukvarja s
celo vrsto pomembnih vprašanj, ki
zadevajo državljane določenega
območja. Takšno skupnost imajo
tudi v Žalcu. V svetu te skupno-
sti so člani odbora SZDL, kar
omogoča tesnejšo povezavo obeh
družbenih organov. Razen tega je
v odboru stanovanjske skupnosti
tudi zadovoljivo število žena, med-
tem ko je še vedno premalo mla-
dine.
Vprašanja, ki jih stanovanjska
skupnost rešuje, pa so seveda zelo
pomembna. Predvsem je treba
omeniti njeno prizadevanje, da bi
v Žalcu samem ustanovili potreb-
ne servise, s čimer bi v znatni me-
ri razbremenili ženo, ki bi se lah-
ko tako temeljiteje posvetila druž-
benemu delu in seveda tudi dru-
žini. Doslej so ustanovili servis za
pranje in likanje, ki je našel do-
volj koristnikov.
Da bi bilo delo stanovanjske
skupnosti čim uspešnejše, ga
opravljajo posebne komisije, ki jih
je osem po številu. Med njimi je
najbolj delavna komisija za komu-
nalne zadeve, komisija za socialne
probleme, pa tudi komisija za po-
moč družinam in komisijam za po-
moč hišnim svetom.
Najbolj pereč problem, s kate-
rim se stanovanjska skupnost sre-
čuje, pa je finančni problem. Po-
manjkanje sredstev je namreč naj-
bolj občutno prav pri omenjenih
servisih, kamor spada tudi mle-
karna in obrat družbene prehrane.
Servisi nimajo svojih upravnih od-
borov, delavci se čutijo zapostav-
ljene, ker stvari še niso urejene
do tiste stopnje, do katere so ure-
jene drugod. Dokončnih pravilni-
kov o delitvi dohodka ni, zaradi
česar si osebje ni na jasnem, ko-
liko bo kdo zaslužil. Vendar pa
so stvari v teku in upati je, da
bodo 'kmalu pozitivno rešene.
Kljub pomanjkanju denarnih
sredstev pa je vendarle razvese-
ljivo, da so doslej v obrat družbe-
ne prehrane vložili preko 18 mili-
jonov dinarjev, od tega samo za
opremo preko 8 milijonov. Za do-
končanje tega obrata je potrebno
samo za servise še preko 10 mili-
jonov dinarjev. Ker obrat še ni v
celoti urejen, tudi vsa oprema ni
prišla do uporabe, saj je je še za
okrog 6 milijonov vskladiščene. To
znova opozarja, da bi bilo treba
ta prepotrebni družbeni objekt
spraviti z mrtve točke in mu dati
tisto veljavo, ki je spričo vse hi-
trejšega sodobnega tempa vedno
bolj jasna. Ce se je namreč doslej
našlo lepo število pristašev druž-
bene prehrane, jih bo v prihodno-
sti prav gotovo še znatno več.
Humoristična kronika
le vkup, le vkup ...
v	petek popoldne se je pred
Elektromercatorjem (na strani
Na-me) nudil mnogoštevilnim ra-
dovednim Celjanom nenavadni
prizor. Možak pri kakih petintri-
desetih, s kolesom in po vsej pri-
liki malce okrogel, je z vso močjo
svojih glasilk žugal proti nekemu
okno z izrazi, ki so mnogoštevilne
prebivalce, ki so bili namreč ved-
no bolj mnogoštevilni, navdušili z
nenavadnim pričakovanjem, kaj
še kaj bo. Pa razen nenavadnega
vpitja ni bilo nič drugega kakor
tole: možak se je odpeljal, ostali
pa so — dolgi obrazi. Skoda!
nova moda
Vožnja po pločniku — s kolesom
ali z mopedom — mora biti poseb-
no prijetna, kajti v nasprotnem
primeru skoroda ni verjetno, da
bi se je kdo posluževal. Pa vendar.
V Kocbekovi ulici in na kratkem
odseku Vodnikove ulice je v zad-
njem času malone na dnevnem
redu. To si je mogoče razlagati s
tem, da se taki vozači po vsej pri-
liki bojijo ceste, pa zato raje ogro-
žajo druge na pločniku. Seveda je
vprašanje, če se jim bo novost ob-
nesla.
domaČa zanimivost
v	nekem podjetju imajo pravil-
nik, po katerem delijo dohodke.
Neka delavka je mesec dni slabo
delala, tako da je bil izračun pla-
čila za delo nizek. Pa so rekli:
če ti damo komaj toliko, kolikor
si zaslužila, ne boš mogla živeti.
In so ji dali več. Ko je naslednji
mesec dobro delala, je bilo izplači-
lo brez učinka. (Če bi ji izplačali
vse, kar je zaslužila, bi namreč ži-
vela tisti mesec predobro!)
opomin
Naj se zaveda, kdor banane kar
na pločnik lupi, da sam in še kdo
drug na njih lahko jo bridko sku-
pi.
razveseljivo
Zlasti razveseljivo je namreč, da
si je italijanski film Nevarne žene
ogledalo lepo število mulcev od
dveh let naprej, kar dokazuje
namreč veliko zanimanje za žen-
ska vprašanja.
oh
Zadeva je urejena
dialog z epilogom
—	Rekli ste torej, da stanu-
jete v eni sami sobi in da ste
štirje?
—	Da. Praktično dve druži-
ni.
—	In zdaj bi radi stanova-
nje, kajne?
—	Da. Zato sem prišel.
—	Veste kako! Ta in ta bo
vašo zadevo uredil z onim in
onim.
—	Prav. Samo, da jo bo
uredil.
—	Bodite brez skrbi. Dogo-
voril se bom s tem in tem, da
to zadevo uredi z onim in
onim.
Potem je zadevo dobil v ro-
ke ta in ta, ki bi jo moral
urediti z onim in onim. Pre-
teklo je nekaj časa, kajti za-
deve urejevati ni tako lahko,
se pravi, urejevati jih je lah-
ko, ampak urediti jih je teže.
Ko bi zadeva naj bila urejena
se je stanovanjski prosilec po-
dal do tega in tega in mu re-
kel:
—	Prihajam, ker je bilo re-
čeno, da boste mojo zadevo
uredili vi, zdaj pa me zanima,
če ste jo že uredili. Saj vam
je gotovo znano ...
—	Seveda! je vzkliknil ta in
ta. — Zadeva je urejena! Do-
bili boste stanovanje.
—	Kje pa, če mi lahko po-
veste?
—	V novem bloku. Bodite
kar brez skrbi.
—	2e, že. Toda, saj veste,
človek rad ve.
—	Stanovanje bo v novem
bloku, ki ga gradi to in to
podjetje. Ne bo sicer veliko,
ampak bo. Tako smo uredili
z onim in onim.
Besede niso preveč prepriča-
le, zato se je stanovanjski
prosilec podal še do onega in
onega in mu rekel:
—	Zdaj prihajam do vas.
ker je bilo rečeno, da bodo z
vami uredili mojo zadevo.
—	Kakšno zadevo pa?
—	Stanovanjsko. Kakor ve-
ste gre za primer tako rekoč
dveh družin v eni sobi.
—	Oprostite, ampak ničesar
ne vem o tem.
—	Kaj torej ta in ta te za-
deve ni uredil z vami?
—	Sploh nič ne vem. Za
kakšno stanovanje pa gre?
—	Za stanovanje v novem
bloku, ki ga gradi to in to
podjetje.
—	Aha! Veste kako! Pojdite
do tega in tega, ki bo vašo za-
devo uredil z onim in onim.
In stanovanjski prosilec je
znova stopil na isto krožno
pot, na neke vrste spiralni
ovinek ali kakor bi se temu
reklo v dobi prometa, na ser-
pentine. Na vrhu se je sveti-
lo stanovanje, ki ga je nazad-
nje vendarle dosegel. oh
Plinarno vodovod Celje
čestita vsem delovnim ljudem ob 20. obletnici vsta-
je naših narodov in prazniku občine Celje —
20. juliju.
Avtobusni promet
Celje
vrši vožnje na rednih avtobusnih
progah, izletniške vožnje pa v sklo-
pu turistične agencije Izletnik.
Čim popolnejša ureditev položaja naših izseljencev
INTERVJU S PODPREDSEDNIKOM ZIS ALEKSANDROM RANKOVlCEM	(Nadaljevanje)
O EMIGRANTIH V VZHODNO-
EVROPSKIH DEŽELAH
Na vprašanje, ali lahko pove
kaj o emigraciji v vzhodnoev-
ropskih deželah, je Aleksandar
Rankovič odgovoril:
»Tudi v deželah Vzhodne Evro-
pe, in sicer pretežno v sosednih
žive ljudje, ki so se v določenih
okoliščinah in iz različnih pobud
izselili iz Jugoslavije.
V	te dežele se je izselilo pred-
vsem število naših državljanov
zaradi brezposelnosti in težavnih
gospodarskih razmer v bivši Ju-
goslaviji. Čeprav so že več let
ločeni od svojih družin in domo-
vine, ti izseljenci niso pretrgali
vezi s staro domovino. Ogromna
večina je s simpatijami spremlja-
la osvobodilno borbo narodov Ju-
goslavije in povojne revolucionar-
ne spremembe v naši deželi. Po
vojni, v obdobju znane gonje In-
formbiroja proti naši državi, so
odkrito pritiskali nanje, jih od-
puščali iz službe in mnogo so jih
izgnali v FLRJ. Znatno število iz-
seljencev, ki še sedaj žive v teh
deželah, pa niso sprejeli tujega
državljanstva, slej ko prej izraža
željo, da bi se vrnili v FLRJ in se
stalno naselili v domovini. Vsem,
ki izrazijo to željo, bodo naša
konzularna in diplomatska pred-
stavništva v teh deželah tudi v
prihodnje, kakor sem že rekel, da-
jala vso potrebno pomoč za ure-
ditev njihovega položaja v FLRJ.
V	nekaterih vzhodnoevropskih
deželah živi tudi nekaj naših dr-
žavljanov, ki so pripadali okupa-
torjevim oboroženim formacijam,
in se udeleževali bojev na vzhod-
ni fronti, ljudi, ki so delali v oku-
patorjevem civilnem ali vojaškem
aparatu ali pa so se kako druga-
če prostovoljno izselili iz tistih
krajev naše države, ki so jih fa-
šistični okupatorji med vojno an-
ketirali, pa so v teh deželah spre-
jeli njihovo državljanstvo.
V najmanjšo skupino emigran-
tov v teh deželah sodijo emigran-
ti iz obdobja gonje Kominforma
proti Jugoslaviji, t. j. tisti ele-
menti, ki so izdali svojo domovi-
no, Partijo in revolucionarno bor-
bo svojih narodov v najtežavnej-
ših dneh grobega pritiska na no-
vo socialistično Jugoslavijo, bo-
reč se iz tujine aktivno proti na-
ši nacionalni neodvisnosti in gra-
ditvi socializma. Tako so zaman
skušali razcepiti našo emigracijo
v teh deželah in jo pridobiti za
svojo sovražno gonjo proti Jugo-
slaviji. Po letu 1959 so se mnogi
emigranti iz te kategorije, ki so
vendarle spoznali svojo zablodo,
vrnili v Jugoslavijo, kjer so ob
pomoči pristojnih organov uredi-
li svoje družinske in premoženj-
ske razmere. Nekateri izmed teh
emigrantov, ki so ostali v tujini
in sprejeli državljanstvo omenje-
nih dežel, pa še sedaj sovražno
delajo proti socialistični Jugosla-
viji. Med njimi so tudi takšni, ki
delajo tako zato, ker ne poznajo
resničnega stanja pri nas. Tudi
njim je omogočeno, da urede svoj
državljanski status in položaj na-
sproti FLRJ.«
ČEDALJE MANJ TISTIH, KI IZ
PUSTOLOVSKIH ALI PODOB-
NIH POBUD BEZE CEZ MEJE
Kaj nam lahko poveste o
tem, da določeno število ljudi
še sedaj ilegalno odhaja v tuji-
no in kaj store naši pristojni
organi v zvezi s tem vpraša-
njem?
»Drži, da se kdaj pa kdaj zgodi,
da določeno število naivnih ljudi
— takšnih ljudi pa je od dne do
dne manj — običajno iz pusto-
lovskih in drugih podobnih po-
bud odide čez mejo naše države
brez potnih listov«, je odgovoril
podpredsednik Rankovič. »Gre ve-
činoma za mlade ljudi, ki v svoji
nepremišljenosti upajo, da se bo-
do kje drugje z lahkoto dokopali
do lahkega zasltižka in udobnega
življenja. Toda že pio prvih kora-
kih, da bi se znašli v tuji deželi,
zadenejo na stvarnost, in potem
je razumljivo, da doživljajo brid-
ko razočaranje. Od njih dostikrat
izsiljujejo razne izjave, ki niso v
nobeni zvezi s stvarnimi pobuda-
mi njihovega nezakonitega od-
hoda v tujino in z njihovim pre-
pričanjem. Ko pa se že znajdejo
v takem položaju, kaj lahko 'Po-
stanejo plen znanih vojnih zlo-
čincev in drugih sovražnikov na-
ših narodov, ki jih lahko izkori-
stijo za čisto navadno trgovino z
belim blagom, za tihotapstvo in
kriminal raznih vrst. Namesto
pričakovanega lahkega in udob-
nega življenja mnogi izmed njih
brez sleherne zaščite tavajo po
svetu, primorani, da primejo za
najbolj naporno fizično delo po
rudnikih, na sečnji gozdov in po-
dobno. Zato se večina izmed njih,
ko sporna svojo zablodo, vrne v
domovino, če pa ostane v tujini
si zagotove ostanek v zelo težav-
nih okoliščinah ter nočejo imeti
nobenega opravka z ljudmi, ki so
v službi drugih ali ki se zaradi
svojih nečistih osebnih ciljev
ukvarjajo s sovražno dejavnostjo
proti FLRJ. To je temlbolj razum-
ljivo, ker politične pobude teh
ljudi niso bile razlog, da so se iz-
selili iz domovine.
Tu moram omeniti tudi stali-
šče nekaterih dežel, ki dajejo
takšnim ljudem status političnih
beguncev, čeprav dobro vedo, da
pobude, ki so jih napotile, da so
ilegalno zapustili svojo domovino,
niso v nobeni zivezi s politiko. Na-
ša predstavništva v tujini store
vse, kar je v dkladu z načeli
mednarodnega prava, dajejo jim
vso možno pomoč in zaščito, zla-
sti v primerih, ko razočarani in
brez sredstev za obstanek prosi-
jo, da bi se vrnili domov. V takš-
nih primerih ukrepajo naša pred-
stavništva zelo hitro.
Poudarili ste, se je glasilo
zadnje vprašanje, da bo ZIS sto-
ril tudi nekatere ukrepe, ki naj
zagotove uveljavljanje takšne
politike nasproti izseljencem.
Ali nam lahko poveste, za
kakšne ukrepe gre?
»Posamezne zakone in druge
pravne predpise,« je rekel pod-
predsednik Rankovič, »ki se na-
našajo na vprašanja izseljencev,
smo uveljavili že prva leta po
osvoboditvi naše dežele in v njih
so določbe, ki urejajo samo ne-
katera vprašanja s tega področ-
ja. Glede na to in okoliščine, ki
sem jih že poudaril v pogledu od-
nosov izseljencev do nove Jugo-
slavije, je čedalje bolj čutiti po-
trebo, da določbe zakonov in dru-
gih predpisov, ki se nanašajo na
ta vprašanja, izpopolnimo in
vskladimo z dosedanjo prakso, ki
jo je treba tudi v prihodnje uve-
ljaviti v smislu tistega, kar sem
že rekel. Za nadaljnje uspešno
uresničevanje našega stališča in
politika nasploh do izseljencev je
torej treba v tej smeri uveljaviti
ustrezne ukrepe ter tako tudi na
ta način prispevati k čim učinko-
vitejši in popolnejši ureditvi in
normalizaciji položaja naših iz-
seljencev.
V ta namen smo v ZIS že ime-
novali skupno komisijo pristojnih
zveznih organov uprave, katere
naloga je prav v tem, da prouči
vsa ta vprašanja in pripravi
ustrezne predloge.	.
Lahko pričakujemo, da bo ZIS
v kratkem omogočeno proučiti
osnutke predpisov, s katerimi bi
bila urejena vprašanja, ki se na-
našajo tako na izseljevanje iz na-
še države kakor tudi na priselje-
vanje v njo.«

IZ ŽIVLJENJA NA VASI
RAZGOVORA MIMOGREDE
Neurje prekrižalo načrte
Referenta za kmetijstvo šoštanj-
ske občine tovariša Stropnika sem
res obiskala kar mimogrede — tak
je bil tudi najin kratek, prijeten
razgovor. Ko sem ga povprašala
po kmetijskem planu, mi je naj-
prej takole odgovoril:
»■Neurje, ki je proti koncu junija
zajelo tudi dobršen del naše obči-
ne, nam je močno prekrižalo ra-
čune. Nevihta se je najmočneje
razdivljala nad Plešivcem, Ravna-
mi, Šentvidom — nekoliko manj
nad Belimi vodami in Topolšico
— in nam je v teh predelih popol-
noma zbila žito, močno prizadela
travniške površine, vrtnine itd.
Obetali smo si tudi srednje ugod-
no sadno letino, pa je po neurju
stanje popolnoma drugačno. Poleg
tega, da bomo oškodovani pri ko-
ličini, tudi kvaliteta ne bo najbolj-
ša, saj skoraj ni sadeža, ki bi ne
bil poškodovan.
Skratka, vse kaže, da poljedelski
plan ne bo dosežen. Zaradi izgu-
be krme pa bo prizadeta tudi ži-
vinoreja.-«
Potem je najin pogovor stekel
o Velenju, preskrbi z zgodnjo ze-
lenjavo in mlekom, nekaj besed
sva izmenjala še o živinoreji in
podobno. Z gradnjo vrtnarije v
Velenju je že nakazana rešitev
njihovega, velikega problema —
preskrbe mesta z zgodnjo zelenja-
vo. Ponavadi jo v Velenju dobijo
takrat, ko je je t ud? vsepovsod
drugje že dovolj.. Vrtnarija s to-
plovodnim ogrevanjem bo začela
obratovati že jeseni in zgodaj spo-
mladi s povrtnino ne bo več skrbi.
»Tudi v živinoreji smo prišli ta-
ko daleč, da nam mleka ni treba
več dobavljati iz drugih krajev in
tudi v bodoče bomo gojili čim več
sivorjavega goveda, ki je za nas
najprimernejše. Kaj mislite, nas
bo tudi pri tem oviralo kakšno ne-
urje?-« se je še nasmehnil...
In nekaj trenutkov nato sem že
sedela v vlaku, ki me je vozil v
Velenje. Tam sem na kmetijskem
gospodarstvu Šalek poiskala di-
rektorja, ki se je o delu in težavah
gospodarstva kar hitro razgovoril.
Razdrobljenost pa taka!
Ta stavek se je kot rdeča nit po
belem platnu vlekel skozi ves na-
jin razgovor. Kar kmalu sem se
prepričala, da so te razmetane po-
vršine res velika ovira pri boljši
proizvodnji. Da pa so površine či-
sto zares razdrobljene, sem se pre-
pričala na lastne oči — k sreči se-
veda samo na karti! Razdroblje-
nost je pravzaprav razumljiva,
kajti gospodarstvo je nastalo z
združitvijo različnih posestev. Da-
nes že precej drugače izgleda kot
je pred leti. Precejšen del zemljišč
kjer so nekoč rasli kmetijski pri-
delki, je namreč zazidanih, na ne-
katera se je razširil rudnik itd. Se-
demnajst hektarov najboljše zem-
lje so že izgubili za gradnjo Vele-'
nja, predvidevajo pa, da jih bodo
čez čas še petnajst. Na obratu
Turnu, ki obsega 47 hektarov zem-
lje bodo z novim rudniškim ko*
pom izgubili do dve tretjini povr-
šin, pa jih to vendarle ne ovira, da
si ne bi prizadevali uvesti sodob-
nega načina kmetijske proizvod-
nje. In to je na tako razdrobljenih
površinah nedvomno težko! Tako
je bila do leta 1956 obdelava roč-
na in so šele v zadnjih letih začeli
intenzivneje uvajati mehanizacijo.
Specializiranemu načinu proizvod-
nje niso odgovarjala ne orodja, ne
zemljišča, ki jih je gradnja eno-
družinskih hišic še bolj razbijala
na manjše površine, in ne zgrad-
be, ki že dolga leta stojijo. Tako
še sedaj ni rešeno vprašanje, kje
bi uredili obratne in upravne pro-
store in podobno.
»Glavna smer naše proizvodnje
je živinoreja,« mi je pojasnil di-
rektor. »Na drugo mesto bi lahko
uvrstili vrtnarstvo in nato sadjar-
stvo. Tako imamo 250 glav vse ži-
vine, od tega 150 mlekaric in skr-
bimo za lasten podmladek Krave
imamo v treh hlevih — na Golici.
Turnu in v Šoštanju. Mnogokrat
se zgodi, da v Velenju zmanjka
mleka, istočasno pa ga je v Šošta-
nju še dovolj. Zato mleko preva-
žamo — prevoz pa je tako dragi
Prav zaradi tega smo se odločili
zgraditi nov hlev. Sprejel bo lahko
180 krav in bo — polodpnt. Živina
bo privezana, stojišča bodo krat-
ka, hlev pa bo zračen in sodobno
opremljen. Za tak hlev smo se od-
ločili na podlagi dolgih razprav in
primerjanj. Je pravzaprav nekakš-
na kombinacija med zaprtim in
odprtim hlevom. Menimo, da bo
tak hlev, ki je ognjevaren, kjer ne
bomo porabili mnogo stelje, z vse-
mi higieničnimi napravami itd., za
nas najbolj primeren. Čez dva me-
seca bo že gotov — okrog 45 mi-
lijonov dinarjev je veljal,« je še
pristavil in mi potem povedal še
nekaj besed o vrtnarstvu. Le-to
nima perspektive, zaradi rudar-
stva bo namreč izgubilo površine.
Zato se usmerjajo na njivsko vrt-
narstvo.
»Fluktuacija delovne sile je pri
nas še posebej velika,« je nato še
nadaljeval na vprašanje. »Delovni
pogoji so težki, stanovanj nimamo.,
plače so precej nizke — in marsi-
kdo zbeži v industrijo. Zato niti
ni čudno, da imamo okrog 75 od-
stotkov ljudi nekvalificiranih in
samo polkvalificiranih. Ta pro-
blem bo verjetno najteže rešiti.«
Takšno je bilo nekako moje šo-
štanjsko in velenjsko srečanje.
Spremljalo ga je mnogo misli in
dobre volje, označevalo je mnogo
kretenj dela, pokazalo pa je veliko
delovne pripravljenosti.	-ij
Dan, dva, z brigadirji
Le še nekaj dni nas loči od vr-
nitve druge celjske mladinske de-
lovne brigade »Borisa Kidriča«, ko
nam bodo mladi brigadirji lahko
sami kaj več povedali o življenju
in delu na avtocesti »Bratstva in
enotnosti«. Danes zapišimo le ne-
kaj besed, ki jih je o tem povedal
predsednik komisije za delovne
akcije pri okrajnem komiteju
Ljudske mladine Celje Fredi Go-
lavšek, ki se je nekaj dni mudil
v Srbiji pri naših brigadirjih. V
uredništvu sva se takole pogovar-
jala:
»Najprej bi rad naše brigadirje
predstavil,« je začel in izbral tele
tri fotografije. »Na prvi jih vidite
na poti proti delovišču, na drugi
so že prijeli za lopate in samokol-
nice, na tretji pa je njihov ponos
— stenčas v naselju. Na njem so
uredili »Celje v slikah«, prikazuje
pa tudi dogodke iz brigadirskega
življenja. Povedali so mi, da je le-
to lepo in da se skoraj bojijo tre-
nutka, ko se bodo morali raziti
Pa tudi sam sem se prepričal, da
to niso le lepe besede. Brigadirji
so složni — nedvomno gre za to
velika zasluga komandantu Stan-
ku Seničarju — in to se jim mar-
sikje pozna. Delovno normo prese-
gajo za šestdeset do sedemdeset
odstotkov, v naselju so priljublje-
ni, zato imajo tesne stike z osta-
limi brigadami, njihove »Priredit-
ve za naselje«, kot imenujejo kul-
turno zabavne sporede, ki jih pri-
pravljajo skoraj vsak večer, pa so
pestre in zanimive. Imajo svoj za-
bavni orkester, pevski zbor, dobro
športno opremo in v medbrigadnih
tekmovanjih zasedajo prva me-
sta..«
»Kakšne možnosti pa imajo za
osvojitev enega boljših mest na fe-
stivalu, ki se je začel?« sem bila
nekoliko radovedna.
»Mislim, da se bodo visoko ,pri-
rinili'. Njihovi dosedanji uspehi v
športu in kulturi jim vlivajo kar
precej samozavesti. No, pa da ne
boste mislili, da so to samo moje
besede. O brigadi se je pohvalno
izrazil tudi komandant naselja;
sekretarka centralnega komiteja
Ljudske mladine Slovenije Franc-
ka Strmole in drugi, ki so brigado
obiskali, pa so odnesli kar najlep-
še vtise«
»Kako pa se naši Celjani udele-
žujejo krožkov? Jih lahko tudi tu
tako pohvališ?«
»Prav tako!« je prikimal tova-
riš Fredi. »Skoraj vsi se udejstvu-
jejo v krožkih. Tako bomo dobiti
več mladih motoristov, mopedi-
stov, fotoamaterjev itd.« V pro-
stem času pa poleg tega spoznava-
jo bližnjo in daljnjo okolico, se
ukvarjajo s športom in podobno.
— Same lepe stvari sem povedal
o brigadi, pa zakaj ne bi — če je
res tako.«
Prav ima tovariš Fredi. Napisala
sem zatorej njegove besede. -ij
POMEMBEN
POSVET
Pred nedavnim so v šmarski ob-
čini temeljito razpravljali o uve-
ljavljanju novih predpisov v go-
spodarstvu in krepitvi komunalne-
ga sistema, pred dnevi pa so na
pobudo organizacije SZDL sklicali
večji posvet, ki se ga je udeležilo
68 delegatov, o vprašanjih šolstva
in zdravstva v občini. Nedvomno
sta ti družbeni službi velikega po-
mena in je potrebno pretresti pro-
bleme prav podrobno.
Družbeni in gospodarski razvoj
sta dosegla nagel skok, ki mu šole
morajo slediti, sicer vzgoja ne bo
povezana z življenjem in proiz-
vodnjo, kar je nujno potrebno.
Materialni pogoji na šmarskih šo-
lah zdaleka ne odgovarjajo potre-
bam, čeprav si občinski ljudski
odbor prizadeva, da bi našel sred-
stva in odločneje reševal vpraša-
nje novogradenj in obnov. V Ko-
strivnici in Rogaški Slatini število
otrok nenehno narašča, odpreti bo
potrebno nove oddelke, toda učil-
nic ni. V Kostrivnici že učijo v
treh izmenah, v spodnji šoli v Ro-
gaški Slatini pa bodo morda že
prihodnje leto morali pričeti. Iz-
gradnja novih šol v industrijskem
delu Rogaške Slatine in Lesičnem
je neodložljiva, enako dograditev
četrte učilnice v Kostrivnici. Prav
tako je potrebno opremiti šole.
Vsi smo odgovorni za vzgojo,
zato bi si vsi tudi morali prizade-
vati, da bi omogočili vzgojnim
ustanovam vsaj znosne pogoje za
delo. Vse premalo povezave je med
gospodarskimi podjetji in šolami,
čeprav se že dolgo govori o patro-
natih in podobnem. Z ustanovitvi-,
jo občinskega sklada za prosveto
d sloma skušajo reševati finančno
problematiko, toda dotok v sklad
je preskromen, ker na Šmarskem
ni razvite industrije. Ugotovili so,
da nekatere šole nerealno plani-
rajo svoje izdatke. Ponekod so ne-
odgovorno prekoračevali prora-
čunske plane, drugod pa so bili
preskromni. Zavedati bi se mora-
li, da trošijo družbena sredstva, ki
so prav tako omejena in jih je po-
trebno ustvariti. Šolski odbori s»
odslej neposredno odgovorni za
trošenje proračunskih sredstev in
od njihove gospodarnosti je od-
visno, koliko bodo napravili z do-
deljenimi sredstvi.
Šolski uspehi so odvisni pred-
vsem od učiteljev in staršev. Na
Šmarskem je 152 učiteljev, od te-
ga 42 moških in 120 žena. Med nji-
mi je 13 upokojencev in 10 hono-
rarcev, absolventov srednjih šol.
Kljub temu še manjka 15 učite-
ljev. Čeprav občina štipendira 46
učiteljiščnikov, bodo predvidoma
morda zamašili vrzeli v desetih
letih. Učitelji so preobremenjeni
večkrat še s pretiranim izvenšol-
skim delom, čeprav so med njimi
tudi nekateri, ki se izvenšolskih
dolžnosti znajo otresti. Izvenšolska
pa mora učitelj delovati, če hoče
vskladiti pouk z življenjsko stvar-
nostjo.
Podobno so ugotavljali tudi v
zdravstvu, da so materialne osno-
ve za izboljšanje zdravstvene služ-
be na Šmarskem zelo skromne.
Prav tako ni dovolj kadra, poseb-
no medicinskih sester, ki bi jih po-
trebovali prav zdaj, ko uvajaj®
zdravljenje in nego bolnikov na
domovih. Na Šmarskem je na 400*
prebivalcev 1 zdravnik in na 800t
prebivalcev 1 medicinska sestra.
Obremenitev je velika predvsem
zaradi obširnosti in hribovitosti
občine, kar je posebno občutno v
Obsotelju in na Kozjanskem. S.
36 stanovanj
V žalski občini so v zadnjem
času na področju kmetijstva pove-
čali socialistični sektor za 450 hek-
tarov, tako da je v tem sektorju
skupaj okrog 2000 hektarov ali 11
odstotkov vse obdelovalne površi-
ne.
Poleg tega so vložili znatna sred-
stva tudi v stanovanjsko izgrad-
njo za potrebe kmetijskih delav-
cev, in sicer preko 100 milijonov
dinarjev. Sredstva je prispeval ob-
činski stanovanjski sklad ter re-
publiški in okrajni sklad za pospe-
ševanje kmetijstva; delno pa tudi
kmetijska gospodarstva z različni-
mi uslugami in določenimi deli.
Tako so v občini skoraj vsa kme-
tijska gospodarstva razen Mirosa-
na, ki je to vprašanje v glavnem
že rešil, vključena v stanovanjsko
izgradnjo. V Šempetru gradijo 8
stanovanjski blok, za Latkovo vas
v Preboldu prav tako 8-stanovanj-
skega, po 8 stanovanj pa gradi še
žovneško kmetijsko gospodarstvo
v Braslovčah ter kmetijsko gospo-
darstvo v Ar j i vasi. Vsega skupaj
je v gradnji 36 stanovanj.
Žetev v Dravinjski
dolini
Nedavno so pričeli v Dravinjski
dolini in v okolici Konjic z žetvijo
ranih italijanskih vrst. Kmetijski
•* strokovnjaki pravijo, da bo pride-
lek letos kar zadovoljiv. Zlasti ve-
lja to za one kmetovalce, ki so
pravilno in pravočasno gnojili in
uporabili zaščitna sredstva. V rav-
ninskih predelih bodo pretežni del
žetve opravili z dvema kombajno-
ma. Kmetje so namreč preraču-
nali, da je žetev s kombajnom, ki
pšenico tudi omlati, precej cenejša
od klasične.
V odkupu
borovnic
presegli plan
Medtem ko je lanskoletni odkup
gozdnih sadežev znašal v Ljubečni
le nekaj sto kilogramov, so letos
na samo eni odkupni postaji odku-
pili že 12.000 kg borovnic v skup-
ni vrednosti 1,200.000 din ali 50 %
več, kot so planirali.
Ker je bilo letošje zorenje bo-
rovnic dokaj neeakomerno so še
okoliški gozdovi vedno polni na-
biralcev, zato pričakujejo, da bo-
do konca obiralne sezone odku-
pili še večje količine borovnic.
Občina: to so ljudje
»Ceste so take, da ne moremo
več voziti! Živina si bo noge polo-
mila! Občina pa ničesar ne napra-
vi!« tarnajo in se jezijo ponekod.
»Davke znajo pobirati, ceste pa ne
popravijo. Pa ceste so občinske od
nekdaj: občina jih mora poprav-
ljati! Tako je!« se je pridružil sta-
ri možak. »V suši si živina parklje
polomi, v moči pa do trebuha v
blato zagazi!«
Da, robantiti je res lahko! Grde
ceste jezijo ljudi. To razumemo
vsi: živina trpi, ljudje trpijo, blato
pa venomer ostaja in se noče
umakniti. Občina pobira davke,
toda denar ne potrebuje samo za
ceste. Tu je zdravstvo, šolstvo, ko-
munala, javna uprava in še vrsta
reči, brez katerih ne bi mogla pra-
vilno dihati očina. Če bi tam ne
teklo v redu, kako hitro bi zaro-
bantili naši ljudje! Prav je, da
včasih glasneje povedo, kaj jih
žuli. Organi družbenega upravlja-
nja so za to, da se ljudje v njih
udejstvujejo in sodelujejo, povedo
svoje mišljenje, pa čeprav večkrat
bolj glasno. Koga pa zmerjajo, če
zmerjajo občino? Ljudje, ki so pri
občini v službi vsekakor niso kri-
vi, da je cesta slaba. Pa tisti tudi
niso »občina«. Občina: to so ljud-
je! To so vsi občani skupaj. In ob-
čina lahko da samo toliko, kolikor
ima. Ima pa toliko, kolikor občani
ustvarijo. Dvigniti je potrebno
proizvodnjo tudi na Šmarskem,
kjer zaradi občinskih cest največ-
krat tarnajo in se jezijo. Brez
dobrih cest ni napredka: to vemo
vsi. Toda samo z razburjanjem in
jezo ne bomo usušili blata niti
zravnali jarkov. Ponekod se tega
že zavedajo.
V Platinovcu pri Grobelnem so
nehali robantiti, temveč so pogra-
bili krampe in lopate in jo na po-
budo svoje organizacije SZDL
mahnili na cesto. Najbolj se je
razvnela Štefka Jamnikarjeva, ki
je navdušila še ostale. Prej ko v
tednu dni so zgradili že 1 km trd-
nega cestišča in tako spojili vas z
glavno cesto. Niso hoteli več ča-
kati in samo terjati. Zdaj so zado-
voljni, saj so sami bili kos dolgo
nerešljivi nalogi. Podobno so se
zganili ljudje novega naselja pri
Grobelnem, ki so s prostovoljnim
delom in s pomočjo šmarskega za-
družnega traktorja zgradili 700 m
ceste, po kateri lahko zapelje vsak
avtomobil. Posebno vzpodbudno je
delal tovariš Mikola kot organiza-
tor. Predsednik krajevne organi-
zacije SZDL Božo Grafenauer je
veselo povedal:
»Tako je edino pravilno. Letos
so se naši ljudje razgibali. Nekaj
je pripomoglo tudi to, da so imeli
blizu gramoz namreč iz nasipa sta-
re želežniške proge. Platinovčani
in Grobelčani so temeljito zagra-
bili za delo, pa tudi v Gornji vasi,
Bodrežu, Predelu in Bodrišni vasi;
vendar bi lahko še bolj. Ceste bo-
do sami potrebovali, zato je prav,
da se zanje tudi sami potrudijo,
ker izdatnejše pomoči res ni mo-
goče pričakovati od občine ali dru-
god. Končno smo občina mi sami.«
Tako je! Prav je dejal predsednik
krajevne organizacije SZDL in
prav so storili ljudje, ki so prijeli
za delo.
»Družbena zavest, pravilno do-
umevanje pogojev, v katerih ži-
vimo, to je večji kapital kakor de-
nar, kajti dinar v rokah zavednih
ljudi je lahko podesetorjen. In če
se bodo občani — pa ne samo na
Šmarskem — zavedali, da so ob-
čani tudi oni sami, bo veliko do-
slej nerešljivih nalog hitreje reše-
nih in življenje vedrejše. Da, vpra-
šanje občinskih cest naj rešuje ob-
čina, toda, ne pozabimo, občina so
ljudje!	s
Šentvidčani so z novo progo izgubili komaj sezidano postajo. Zdaj
čakajo pod milim nebom in vsakem vremenu. Tudi za novo po-
stajališče se bo potrebno potegovati s skupnimi močmi, sicer ne
bo zraslo še tako kmalu.
KULTURA IN PROSVETA
PRED 20 LETI
Bil je čas, ko je narodnost-
na pripadnost pomenila naj-
višjo grehoto; ko je bila pru-
sko nemška rasa vse, vsakrš-
na druga rasa pa nič; ko se
je reklo, govoriti v svojem
lastnem jeziku, neodpustljivo
žaliti vesoljno nemščino; ko
si je uniformiran duh, vzgo-
jen v častitljivi bojevniški tra-
diciji po zgledu največjih bar-
barskih vrstnikov v zgodovini
dovolil pravico ne samo fizič-
nega, ampak tudi duhovnega
uničevanja ljudi in ljudstev;
ko je bilo upepeljevanje do-
kazil njihove kulturne prisot-
nosti jned živimi samo neiz-
ogibni. sestavni del velikega
programa; ko so zemlje in
človeške krvi lačne pošasti
sledile povelju svojega nek-
danjega brkatega slikarja iz
Braunaua na Innu, da »pre-
pleskajo« kontinente in jih
»poslikajo« s kljukastimi kri-
ži in dvoglavimi orli... bil je
čas nemške kulture in civili-
zacije XX. stoletja, ko je bil
človek ponižan do živali, ko
so kletke koncentracijskih ta-
borišč pomenile prizaneslji-
vost, smrt pa odrešenje.
Pred komaj dvajsetimi leti.
Komaj dvajset let je preteklo
od te najdrznejše militaristič-
ne avanture, kar si jih je
kdajkoli izmislil kak narod.
Toda nore ideje o vesolj-
nem rajhu, popadki blaznosti
o tem, da je »Deutschland
iiber alles«, sadovi degeneri-
ranih možgan so se razblinili
v pozornost, iz katere je pred
očmi višje rase vstajala fata-
morgana povsem nasprotne
resničnosti — ljudski upor.
Postalo je črno na belem, da
lahko osvajalstvo rodi le glas
osvajanih; da je svet preogro-
men in so ljudstva premočna,
da bi mogla kloniti pred do-
mišljavo nadutostjo blazira-
nih fanatikov. Sijaj škornjev
in strumnost telesnih gibov
sta utonila v krvi — slava
pruske militaristične zibelke
je še zadnjikrat zasijala.
Ko se zdaj, po dvajsetih le-
tih, spominjamo vseh strahot
tega edinstvenega bojnega po-
hoda, ko hkrati proslavljamo
obletnico rojstva naše socia-
listične ljudske revolucije, ki
je neprecenljivo prispevala k
njegovemu koncu, in ko ima-
mo pred seboj družbeno tvor-
bo kot najvišji in najčistejši
izraz naše svobodne ustvar-
jalnosti, ne moremo mimo te-
ga trenutka s priznanjem in
spoznanjem, da nas je revo-
lucija rešila ne samo telesnih,
pač pa tudi duhovnih spon.
Napredna kultura, ki je bila
dotlej stvar žandarmerijskih
spiskov in žandarjev, kasneje
pa kot neločljivi spremljeva-
lec borcev in upora na mrtva-
škem listu fašizma, se je mo-
gla ohraniti samo z zmago in
je mogla obroditi samo v svo-
bodni domovini.	dhr
Nepotrebni nesporazum
Na članek V oklepu, Obje vi j en
v eni izmed zadnjih številk na-
šega lista, smo iprejeli odgovor,
ki ga v celoti ni mogoče objaviti
spričo izredne dolžine in deloma
tudi iz preprostega razloga, ker
v nekem smislu žali. Oglasil se
je torej kolektiv neke šole, (ki je
ne bomo imenovali, ker v spor-
nem članku ni bila nikjer niti
mišljena niti omenjena!!) s spi-
som, ki izraža docela neupravi-
čeno občutljivost. Da pa namreč
vsakršen odgovor ne daje vedno
zgleda, kakršnega hoče dati, ima-
mo dckaz tudi tu.
Za kaj torej gre?
Povzemamo kratko vsebino od-
govora po odstavkih;
1.	Članek V oklepu »je bil zlo-
nameren, žaljiv, neobjektiven, to-
rej demagoški«.
2.	»Šola je v kratki dobi svo-
jega obstoja postala prava druž-
bena ustanova, tesno povezana s
celotnim gospodarislkim, političnim
in kulturnim življenjem okraja.
Organi družbenega upravljanja so
veseli vsake konstruktivne kri-
tike, ki temelji na poznavanju
razmer in prispeva k izboljšanju
vzgoje in izobraževanje na šoli.«
Sledi vmešavanje v privatne za-
deve in odrekanje »moralne pra-
vice« pisati »nekomu kateremu
vse to ni potrebno (to poznavanje
— op. pis.) temveč lahko kot no-
vinar piše v svoji sodbi vse po
,navdihu in mu ni potrebno po-
znavanje družbenega življenja v
okraju.«
3.	Sledi opis opravljenega dela
na šoli, zlasti dejavnosti v okviru
Jugoslovanskih pionirskih iger,
pri čemer ima med prvimi zaslu-
ge prizadeta oseba, hkrati pa oči-
tanje, da pisec članka na mnogo-
številne prireditve ni našel poti.
4.	Ob koncu najdemo tu še
poduk: »Pojdimo med ljudi, spo-
znavajmo življenje, spoznavajmo
gospodarsko, politično, kulturno
prosvetno in vzgojno problema-
tiko ter pišimo zdravo konstruk-
tivno kritiko, ki bo pomagala od-
stranjevati nepravilnosti in po-
manjkljivosti ...« z epilogom:
»ker bi naim (sicer) lahko rekli —
Le čevlje sodi naj kopitar.«
To je, na kratko, povzetek naj-
važnejših misli omenjenega spi-
sa.
K temu pa se seveda zdi po-
trebno dodati prav tako kratko
pojasnilo.
Prvič. Predmet spornega član-
ka nikakor ni bila ta šola, niti
član kolektiva te šole, pač pa pri-
mer, ki ga je imel pisec priliko
»poslušati« skozi steno nekaj me-
secev, za kar nosi krivdo po vsej
priliki »tanka« arhitektura! Člo-
vek navsezadnje ni dolžan pre-
našati, četudi upravičenega vpitja
svojih sosedov, še najmanj, če
stene niso po njegovi zaslugi tan-
ke! Nekoliko obzirnost bi pač lah-
ko pričakoval vsaj ob poznih ve-
černih urah (kar končno zagotav-
lja tudi hišni red)!
Drugič. Iz tega sledi, da skli-
cevanje na družbeno vlogo šole
nima nikakršne osnove, ker je ta
vloga zelo dobro znana in ker šo-
la tu sploh nima nikakršnega
opravka! Kar zadeva izraze »zlo-
nameren«, »žaljiv«, »neobjekti-
ven«, »demagoški«, je res, da so
to zelo tehtni, zelo udomačeni iz-
razi, vendar pa tu žal tako po-
mensko kakor 'jezikovno docela
zgrešeni (zlasti zadnja dva pa
netočno uporabljena). Naslednje,
kar je vsekakor vredno pripom-
be, je ugotovitev, da nekdo — naj
bo kdorkoli — »kateremu vse to
•— namreč zasledovanje nekih se-
stankov — op. pis. — ni potrebno,
nima moralne pravice pisati, ker
lahko pač kot novinar piše v svo-
ji sobi vse po navdihu.« Takšno
dozdevanje seveda ni nič drugega
kakor nepoznavanje stvari. Izha-
ja naposled iz znane metode skle-
panja od posameznosti k sploš-
nosti (čeprav posameznost tudi v
tem primeru ni bila navdihnjena
iz zraka). Tudi o moralni pravici
ne kaže razpravljati prenadolgo,
ker namreč nima nihče pravice,
to pravico komurkoli odrekati. Ce
pa jo že odreka, so takšni nagibi
v nasprotju z ustavo!
Tretjič. Prav nobenega dvoma
ni, da je šola, ki se čuti prizadeto,
opravila neprecenljivo delo in da
so prav takšne tudi zasluge pri-
zadete osebe! Toda kje je v spor-
nem članku o tem sploh govora?
In če ga ni bilo, ga ni moglo biti
ne v slabem ne v dobrem smislu!
Ce pa pisec ni našel poti na posa-
mezne prireditve, je to izključno
njegova krivda? Zakaj šola ni ni-
koli poslala uredništvu nikakr-
šnega vabila?
Četrtič. Ne da bi se bilo treba
poslužiti nauka neke zelo znane
basni, je vendarle popolnoma jas-
no, da je morda še bolj kot uči-
teljevo prav novinarsko delo po-
vezano z družbo [in Idružbenim
dogajanjem. Zato se zdi takšno
podučevanje neumestno in nepo-
trebno. Podobno, kakor če bi re-
kli: prosvetni delavec naj bo v
prvi vrsti v šoli, ko pa je zopet
jasno, da je predvsem tam!
Uredništvo
FILM o dramski
dejavnosti
V soboto zvečer je bila v dvo-
rani Delavskega odra interna pre-
miera ozkotračnega filma o dram-
ski dejavnosti v celjski občini, ki
ga je filmski sosvet pri okrajnem
svetu Svobod in prosvetnih dru-
štev posvetil letošnjim amater-
skim letnim igram v Dobrni in
20-letnici ljudske vstaje.
Film je posnel Peter Božič s so-
delavci.
Gre vsekakor za prvo večjo ak-
cijo filmskega sosveta in pred-
vsem za resna prizadevanja, da
bi sedanjo razgibano dramsko de-
javnost v naši občini popularizi-
rali, hkrati pa jo tudi ohranili.
Film je presenetljivo uspel
kljub nekaterim pomanjkljivo-
stim tehnične narave (zlasti slab
filmski material). Zajel je vseh 14
dramskih družin v občini s poseb-
nostjo krajev, v katerih te dru-
žine delajo, njihov kratek histori-
jat, predvsem pa najožje okoliš-
čine, kakršne so pogoji dela, pro-
blematiko, ki jo morajo reševati,
dela, ki so jih uprizorile in drugo.
Predvsem je vsega priznanja
vredna ljubezen, s katero so se
avtorji lotili filma.	dhr
Problematika učbenikov
Pred nedavnim je bil na Sekretariatu Sveta za šolstvo razgovor, ki ga
je pripravila Komisija za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS
in na katerem so pojasnili nekatera vprašanja v zvezli is fondom učbenikov,
ustreznostjo in kvaliteto, cenami in stroški itd. Povzemamo nekaj misli.
Ob reformi našega šolstva se je
porajalo tudi vprašanje sodobnih
učbenikov in učil. Postalo je jas-
no, da si resnične reforme brez
teh pripomočkov ne moremo zami-
sliti, vendar so se pokazale tudi
težave pri izdajanju učbenikov.
Predvsem niso izdelani temeljni
principi o učbenikih glede na stro-
ko, vrsto šole in starostno stopnjo
učencev.
Učbeniki starega tipa so bili av-
toritativni nosilci učnega procesa,
pri čemer je bil učitelj samo tol-
mač vsebine učbenika in posredo-
valec med učbenikom in učencem.
Druga pomanjkljivost je bila ta,
da so ti učbeniki premalo upošte-
vali način mišljenja otroka, da so
bili bolj ali manj podobni katekiz-
mu, v katerem so bile zapisane
končne in nespremenljive resni-
ce, o katerih učenec ni smel dvo-
miti.
S tem v zvezi si Komisija za
učbenike in priročnike prizadeva
rešiti predvsem tri bistvene pro-
bleme. Prvič, zagotoviti večjo stal-
nost učbenikov, izpolniti fond uč-
benikov s potrebnimi učbeniki in
tretjič, prilagoditi učbenike potre-
bam in zahtevam reformirane šole.
Ker je doslej dobila konkretno
oliko le reforma osnovne šole, je
mogla Komisija prav zanjo pri-
praviti največ sodobnih učbeni-
kov.
Z novim šolskim letom bodo
imeli učenci od 1. do 5. razreda
z izjemo učbenikov za spoznava-
nje družbe in jezikovne vadnice
na razpolago vse potrebne učbeni-
ke, medtem ko so učbeniki za 6.
in 8. razred deloma v recenzij-
skem postopku, deloma v popravi
in bodo v glavnem na razpolago
v šolskem letu 1962-63.
Večje je pomanjkanje učbeni-
kov na gimnazijah in učiteljiščih.
Dosedanji učbeniki le deloma
ustrezajo sedanjemu učnemu na-
črtu, vendar bo tu vprašanje re-
šeno šele z dokončno reformo obeh
šol.
Največji problemi, ki se pora-
jajo ob hitrejšem izpopolnjevanju
fonda učbenikov, je v pomanjka-
nju dobrih piscev in tudi v neure-
jenosti učnih čar tov. Delo pa za-
virajo tudi še nerazčiščena vpra-
šanja, kakor mesto in vloga učbe-
nika v sodobni šoli in še posebe;
mesto in vloga učbenika pri vsa-
kem predmetu posebej, vprašanja
pedagoške narave itd.
Da bi mogli to problematiko hi-
treje rešiti, je Komisija mnenja,
da jo bo moral proučevati organ,
ki se ukvarja z vzgojno izobraže-
valnimi vprašanji; da si bo treba
pomagati z ustreznim materalom.
ki so ga v zvezi s tem že izdelale
druge republike; dalje bo treba
opozoriti zvezni zavod za napre-
dek šolstva, da skupno z republi-
škimi zavodi prične reševati ta
vprašanja; Komisija pa se naj po-
veže z dobrimi praktiki po šolah,
ki bodo kritično spremljali upo-
rabnost posameznega učbenika.
Tudi, kar zadeva tehnično plat
učbenikov, leti še vedno zaosta-
jajo za učbeniki nekaterih naro-
dov. (Oprema, slikovni material,
tisk itd.), vendar pa kvaliteta in
cena učenika še vedno nista vskla-
jena. Dejanska cena Prvega berila
je na primer 420 din, prodajna 240,
razliko pa krijejo milijonske sub-
vencije Sklada za pospeševanje
založništva pri Svetu za prosveto
in kulturo LRS. Kako rešiti to na-
sprotje, je vprašanje. Na Hrvat-
skem so prišli na ekonomske cene
in se drže principa, da cena ne
sme zmanjševati kvalitete učbeni-
ka. Toda tu so tudi naklade znat-
no večje.
S tem v zvezi bi bilo potrebno
natančno določiti kvaliteto in for-
mat učbenika za določeno stopnjo
šole; učbenike ne spreminjati vsa-
ko leto; doseči, da bi založbe na
plačevale dohodkov od učbenikov
v sklad za podpiranje založništva,
pač pa, da bi ta sredstva ostala
založbam za notranjo subvencijo
učbenikov in končno, priporočiti
šolam, da organizirajo izposoje-
valnice učbenikov.
Andrej Beg:
ŽELJA
Pojem, pojem, pojem, pojem,
pojem, kot pgjo viharji,
pojem, vriskam z vstalim sojem,
ki mlad bog je v novi zarji —
Kakor ptica bi zakrožil
nad macesnom v beli skali,
ustavil se, glavo položil
v krpo trave na strmali.
Pa bi gledal v oblake:
bele, tihe — kot duhove,
s soncem sam, brez misli vsake,
ujet med gore večno nove.
Mir — le vetra šepetanje ...
O, prijazni, znani glas!
Spim — in gledam. Moje sanje,
ste še sanje? si še — čas?
Ekskurzija
zgodovinarjev
in geografov
Te dni smo zgodovinarja in geo-
grafi celjskega okraja, skupno z
razredniki petih razredov osnov-
nih šol, priredil ekskurzijo v manj
znane kraje Hrvatskega Zagorja
in aHloz. Ekskurzija je bila del
bogatega seminarskega dela zgo-
dovinskega in geografskega aktiva
v sestavu Pedagoške službe OLO
Celje. Udeleženci ekskurzije smo
si ogledali manj dostopne kraje, ki
pa so geografsko in zgodovinsko
zelo pomembni. Svoje novo pri-
dobljeno znanje in vtise bomo
prenesli na naše mlado pokolenje
in s tem poglobili znanje tega še
sorazmerno malo znanega področ-
ja, ki pa je v vseh pogledih zelo
zanimivo.
Stroški, ki nastanejo v zvezi s
tako ekskurzijo, se v šolskem delu
bogato obrestujejo. Manjši del so
prispevali udeleženci sami, ostalo
pa nam je prispevala družba in s
tem dokazala polno razumevanje
za potrebe rednega dela aktiva, za
kar se ji udeleženci ekskurzije
iskreno zahvaljujemo.
Aktiv zgodovinarjev in
geografov
S polic Študijske knjižnice
Apsen B.: Repetlitorij elementarne ma-
tematike. 5. iad. Zagreb 1960 S. 20822.
Baldvvin E.: Dinamicka biokemija. Za-
greb 1960. S. 20819.
Collier J.: Indians of the Americas. 7.
prtnt. New York 1959. S. 21017.
Dapčevič S. & P. Pavlovlič: Političke
promene u Aziji posle drugog svet-
skog rata. Beograd 1958. S. 20922.
FairservLs W. A.: The origins of Ori-
ental Civilizatkm. New York 1959. S.
21019.
Heisenberg W.: Physik und Philosophie.
Frankfurt/M. 1959. S. 21020/249.
Katic D.: Društveno-ekonomske osnove
arapskog nacionalizma. Beograd 1959.
S. 20921.
Lutz E. H. G.: Penicillin. Frankfurt/M.
1959. S. 21020/254.'
Milenkovic M.: Afrika i velike sile. Beo-
grad 1958. S. 20920.
Pravopis hrvatskosrpskog književnog je-
zika. Zagreb & Novi Sad 1960. S. C 4.
Kulturni center
Celje, ki je bilo pred drugo
svetovno vojno za polovico manj-
še kakor je dandanes, in ki mu
med vojno niso prizanesle niti
bombe, je v šestnajstih letih po
osvoboditvi močno spremenilo
svoj obraz.
V vrsto njegovih ureditev spa-
da predvsem urbanistični načrt.
Interni natečaj za urbanistično
rešitev so razpisali že lani, marca
letos pa je občinski ljudski odbor
razpisal javni natečaj za idejne
osnutke tlorisnih rešitev in med-
sebojnih povezav kulturnega de-
la — ta vsebuje kulturno upravni
in trgovski del. V novem kultur-
nem centru (na sliki v krogn) bo
velika prireditvena hala, kino-
dvorana, dom Svobod, Delavskega
odra in ljudske univerze, Moderna
galerija, glasbena šola in otroško
vzgojni center.
Kulturni center je severoza-
padno od hotela v gradnji.
FRICOV POHOD
(Osnutek za humoresko)
Fric je bil sijajen vojak. Zaslu-
ge za to velja pripisati okolišči-
nam rojstva. Rodil se je namreč
nekje na Pruskem kot potomec
starodavne vojaške familije, ki je
zvesto služila vladarjem. Pri roj-
stvu so mu ob zibelko pripeli pu-
ško, nad njo pa obesili meč.
Ko je dobival prve zobe, je proti
pričakovanju dobil tudi močan na-
hod in drisko in tedaj je njegov
oče obupano vzkliknil: »Ne bo vo-
jak! Nahod in driska sta slabo zna-
menje! Poglejte našega rajnkega
Hansa, še preden je mogel postati
konjeniški častnik, ga je pobral
nahod.«
Ko je mali Fric shodil, mu je
oče kupil miniaturno armado z
vsemi pripadajočimi oficirji in ge-
nerali. Učil ga je strategije in tak-
tike.
»Fricerl,« mu je rekel, »viš, to
je vojska. Tu sta dva vojaka in tu
eden. Če ta dva napadeta tega,
kdo bo zmagal?«
Fricerl ga je samo topo pogle-
dal.
»Ej, sinko,« je rekel stari Fric
sam pri sebi, »zabit si; nikoli ne
boš vojak.«
Vojaške lekcije so se vrstile dru-
ga za drugo in Fricerl je počasi,
toda vztrajno in vse bolj razume-
val trdega vojaškega duha, sistem
borbe, strateške in taktične poseb-
nosti; vedel je, da lahko dva vo-
jaka prej premagata enega same-
ga kakor en sam dva, da pa je bi-
stvo dobre borbe prav nasprotno,
ker je treba sovražniku nanesti
čim večje izgube s čim manj žrt-
vami. Pogosto sta se tudi sama šla
vojsko.
Tako je Fricerl kmalu postal
Fric, to pomeni, rekrut in vojak.
Šolske potrebščine je zamenjal za
turnister, glavo pa za čelado.
Ekserciral je po pravilih ostre in
toge pruske discipline, ki je iz nje-
govega telesa kmalu naredila stroj
ali mašino na neuničljivi nožni po-
gon (služil je namreč pri pehoti).
Po činu je napredoval do Spiessa
in to špisovstvo ga je navdalo s
ponosom ali — lahko bi tudi rekli
— je močneje pognalo stroj, ga
naredilo še tršega in strumnej-
šega.
Tako zlikan in vsestransko ob-
tesan se je eden od mnogih Fricev
z ostalimi Frici podal na pot po
svetu, morda tudi na pot okoli
sveta. Potovanje naj bi točno sle-
dilo geografski karti, ki jo je iz-
delal kartograf firer. Če bo tempo
marša hiter, ne bo preteklo nekaj
mesecev in svet bo klečal na ko-
lenih in s svojimi poljubi brisal s
škornjev debele plasti prahu.
Deutschland, Deutschland iiber
alles... — Če bom pogumen, si je
rekel Fric, — če izkažem firerju
zaupanje, ki mi ga je izkazal on,
s tem, da smem nositi tole edin-
stveno uniformo z vso opremo, te-
daj si zaslužim čast in slavo v na-
predovanju, ne uide pa mi tudi že-
lezni križec. To pa je vendar naj-
več, kar lahko vojak doseže. Se-
veda, tisti železni križec, ki štrli iz
zemlje, je še več, ampak zvesti
Spiess ne misli, nikoli ne sme mi-
sliti o tem.
In Fric ni nič mislil. Mislila je
njegova puška, turnister, čelada,
mislile so noge. Če je dozdaj v ma-
lem gledal to, kar se mu je kazalo
v velikem, je zdaj nenadoma v ve-
likem zagledal to, kar je bilo ma-
lo — namreč samega sebe na ze-
meljski obli.
Po nekih čudnih izobarah in iz-
ohipsah je naposled priromal tudi
k nam, gnan od prepričanja, da je
on edini zakoniti odposlanec vse-
mogočnega boga vojne, torej po-
klican, da deportira človeštvo v
peklo in nebesa.
— Kako enostavno! je sam pri
sebi vzkliknil Fric, ko mu je po
slabih desetih dneh hoje bilo do-
ločeno, da bo svoje noge premikal
še naprej. — Ampak ta enostav-
nost ga utegne ogoljufati za sanje
in postaviti na laž ves dolgi mili-
taristični trud! Spomnil se je mi-
niaturne armade. Kako velika je
bila ta armada, če jo je imel raz-
postavljeno na mizi, in kako mala,
če jo je razporedil po sobi! — Kje
je borba? si je rekel. — Nič bor-
be. Kako preprosto! Die Rčider
miissen rollen ... ja, die Rader, na
noge so pa pozabili. Te so vendar
važne. Glej, koliko so že preho-
dile! In vse to je zdaj tvoje, Fric!
Kolikšno premoženje! Koliko pro-
stora!
Potem je seveda nekega dne na
vsem lepem počilo in Fric se je
vprašal: — Od kod pa zdaj to? To
ja ni mogoče! Saj firer (heil
Hitler) o tem vendar nikjer ne go-
vori? To ga bo gotovo presenetilo.
Dozdaj je vendar šlo vse tako glad-
ko! Kaj neki si bo mislil?---
dhr
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 — 20. julija 1961 ^^^
Obkoljeni
Pomikali smo se proti Srnre-
kovcu in nazaj pod Mozirislke pla-
nine. Tam so nas obkolili. Arti-
lerija je tolkla z one strani Drete
na naše položaje. Nemški pešaki
so silili proti nam in prišlo je do
težkih borb, ki so trajale ves dan.
Popoldne ob kratkem zatišjiu se
je zbral štab in zaskrbljeno mo-
tril položaj. »Ce ne bo drugače,
bomo morali prebiti blokado in
preko doline doseči drugo stran
Savinjske doline!« je govoril to-
variš Mičo. Molčali smo. Vedeli
smo, kaj bi to pomenilo. Verjetno
bi nas zelo malo ostalo pri živ-
ljenju. Dolina je široka, a kritja
ni nobenega.
Pri vrhu Mozirske planine so
treskale mine. Nenadoma je zasi-^
kala mina prav pred nas, ki smo
stali v krovu in kovali načrte za
bodočo noč. Kot na komando smo
se razkropili in odneslo nas je
po zadnji plati proti dolini. Mina
na srečo ni eksplodirala. Precej
časa je minilo, da smo se spet
zbrali.
Umaknili smo se proti borbe-
nim položajem. Komisar Tisovec
je stal za debelo smreko in vlekel
svojo pipo v kateri je smrdel slab
iomači tobak, ki so mu pravili
•»šfcrklovje«. To pravzaprav ni
bili več tobak, temveč posušena
tobakova stebla.
Nemci so začeli zopet obme-
tavati z granati. Pri vsaki eksplo-
ziji je Tisovec pomežikal in več-
krat rekel:
»Dobro je, ta tudi ni zadela«.
Pri sosednjem drevesu sem sedel
ovit v zeleno pelerino in molčal.
»Vseeno so mi bolj simpatični
topovi od minometalcev. Topov-
ski granati se še lahko nekako iz-
makneš, mini pa ne. Mina je za-
hrbtna in takrat najbolj nevarna,
ko je ne slišiš, granata pa ves čas
poje, ko je v zraku«, sem razmiš-
ljal in nervozno kadili cigareto.
Tisovec je ndkaj mahnil z roko
in me glasno vprašal: »Ali mi boš
dal svojo polavtomatsko puško,
če ostanem do svobode živ?« Ob-
ljubil sem mu jo, da bo laihko po
Straži na Dolenjskem, odkoder je
doma, lovil srnjake.
Kuharji že dva dni niso uspeli
kaj .poštenega skuhati. Vedno jih
je kaj pregnalo. Zato nam je že
pošteno krulilo po želodcu.
Obdelava s topovi je bila kon-
čana. Nastala je tista čudovita
in neprijetna tišina v pričakova-
nju sovražnega napada. Tisovec
je celo pozabil na pipo, ki mu je
zaradi tega ugasnila. Vsi smo sta-
li za drevesi in negibno prislu-
škovali. Neka preplašena veverica
se je spustila prav pod noge ko-
misarju, ki se je zdrznil in po-
tem široko nasmejal.
'Tišino je prekinilo strašansko
vpitje: »H-ura!, »Juriš«! »Naprej«.
Vsi smo pomagali in z napetimi
puškami tekli naprej po gozdu
proti sovražniku. Brzostrelke, pu-
ške, mitraljezi — vse se je str-
nilo v strahoten lajež, ki so ga
prekinjale rezke eksplozije min.
Na drugi strani so padale nem-
ške komande: »Vorwarts« »Vor-
warts!«.
Vse se je pomešalo: pokanje,
treskanje, vpitje, javkanje ranje-
nih v več jezikih (na oni strani
so bili poleg Nemcev namreč tudi
Ukrajinci.)
Mlad mladinski aktivist je bil
ranjen v nogo, drugi tovariš spet
v roko. Nekdo je z robcem poiz-
kušal zlepiti pol useša, ki se je
komaj držalo s kožico telesa.
Ujeli smo nekaj Ukrajincev.
Spet je nastala tišina. 2e dva-
krat so se Nemci umaknili na
svoje stare položaje. Mogoče bodo
sedaj popustili. Toda prav kmalu
so začeli spet s topovsko obde-
lavo naših položajev. Granate so
zažvilžgale preko naših glav in
njihovo treskanje se je. sumljivo
bližalo. Polegli smo po tleh. Vsak
je iskal kakšno vdolbino, da bi
ga zaščitila. Tiščali smo glave v
mah. Granate so neusmiljeno 'kle-
stile vejevje, tako da je v gozdu
postajalo vse svetlejše.
Dobro, da vsaka granata ne za-
dene. Toda vkljub temu nam je
zadnja kananada žal pobrala na-
šega zobotehnika, ki je na nesre-
čo bil v zaledju, kjer je padlo
največ granat. Minute so se vlek-
le. Dneva ni hotelo biti konec.
Komaj smo čakali noči, kajti to
je naš edini zaveznik v tem tež-
kem položaju.
Nemci so poislkušali še nekaj-
krat prodreti v naše položaje in
šele v mraku je borba popolnoma
utihnila. Razposlali srno svoje ti-
palke na vse strani. Nikjer ni
bilo »luknje«. Torej, bo le treba
preko doline ...
Toda tudi sreča ne počiva: sre-
di noči smo nepričakovano uspe-
li. Brez strela smo ze izvili iz
obroča.
V zgodnjih jutranjih urah smo
se pomikali proti prvim kmeti-
jam lačni, žejni in izmučeni. No-
sili smo nekaj ranjencev, ki so
ob vsakem koraku zastokali, ne-
kateri zavpili in tretji spet pre-
klinjali. Nosila so postajala tež-
ka kot svinec.
Tiste minute pred sončnim
vzhodom so vedno najtežje. Oči
so se nam zapirale kar same. No-
ge smo prestavljali že čisto pod-
zavestno. Napol v snu smo na-
daljevali pot.
Najprej nas je predramilo lepo
umito jutro — kmalu za tem pa
še kolona Švabov, ki se je pomi-
kala nekaj sto metrov po planin-
ski poti nad nami. Ne vem ali so
nas opazili ali ne. Streljali niso
na nas in tudi nam ni bilo do
borbe.
V vasi smo pobrali vse, kar je
dišalo po hrani. Ni bilo velike iz-
bire, ker so takrat bile naše vasi
že zelo izčrpane. V glavnem smo
se zadovoljili s suhimi krhlji
hrušk in jabolk.
Nekdo je staknil nekaj žganja. To
se je najbolj prileglo! Kmalu nas
je premagal spanec ... Kako lep
je tak počitek po dvodnevni bor-
bi, pa čeprav le na trdih tleh
kmečke hiše.
Takrat še nisem vedel, da je
to bila moja zadnja večja borba.
To je bila zadnja pomlad v vojni.
Tisovca po vojni nisem srečal.
Povedali pa so mi, da živi v
Straži, kjer v svoji zidanici rad
ob dolenjskem cvičku pripove-
duje o blokadi na Mozirsiki pla-
nini. Polavtomatska puška mu
dobro služi — le za municijo je
težje, ker je puška amerikaniske-
ga porekla.
V. V.
Srečanje
^ima je pritisnila. Sneg je po-
belil najprej Uršijo goro, Mozir-
ske planine in Smrekovec. Potem
se je spustil na Sv. Križ in Ravne
in končno obležal tudi v Šaleški
dolini. Podplati iz Šoštanjske to-
varne usnja so bili vojne kako-
vosti in kmalu so nam pogledali
palci iz čevljev.
Popoldne smo bili v Cirkovcah.
Obrnil sem belo haljo in s kurir-
jem sva odšla proti Velenju. Od
1941. nisem videl domačih. Več
kot tri leta je od tega. ko so me
odpeljali v zapor. Od takrat me
ni bilo več v šaleški dolini.
Mrak je legel že ob petih po-
poldne. Počasi sva se pomikala
mimo Konovega in Šmartna proti
Velenju. Kadar človek po tolikih
letih spet pričakuje srečanje s
svojimi najbližnjimi, ima pose-
ben občutek.
V Šmartnem sva se ustavila pri
znancih. Zvedela sva, da so bili
popoldne še Nemci v trgu. Menda
so že odšli. Sedaj je ostala samo
še žendamerija, ki pa ponoči kaj
nerada hodi iz hiše. Nekaj požir-
kov »hrabrosti« iz steklenice na-
ma je pognalo kri po žilah in že
sva prečkala most preko Pake pri
Melanšku. Bila je že policijska
ura in žive duše ni bilo na cesti.
Vsa okna so bila zatemnjena. Na
breze se je obesil sneg in lunin
svit je iz njih pletel vsemogoče
oblike. Prava zimska idila, ki pri-
klekne človeka, da bi stal in stal,
ter občudoval lepoto zimske po-
krajine ponoči.
Previdno sva stopala naprej
proti trgu. Tu sem poznal vsak
kotiček. Nisem zastonj kot otrok
pretaknil vse okolice. To mi je
sedaj prav prišlo. Mimo drvar-
nice sva smuknila na domače
dvorišče in potem z mačjo tišino
po strmih stopnicah na hodnik,
ki je vodil k spalnici domačih.
Potrkal sem. Nobeden mi ni od-
govoril. Potrkal sem drugič, ko
je k vratom prišla mati in s stra-
hom vprašala: »Kdo je?« Ko je iza-
čula moj glas, je naglo odklenila
vrata in me potegnila v sobo. S
solznimi očmi me je stisnila k se-
bi po dolgih letih. Nekaj časa sva
se gledala. Okupacija in njene
strahote so pustile globoke sledi
v njenem obrazu, ki je ta čas že
zgubila zeta, ki so ga Nemci u-
strelili kot talca. Mož se je prav-
kar vrnil iz Borla, kjer so ga ta-
ko pretepali, da še sedaj težko
hodi. Dva sva bila v partizanih
in za naju tudi ni nikdar vedela,
če še živiva.
Odpeljala naju je v sosedno
sobo, kjer je imela goste iz Ce-
lja. Vsi so strmeli v partizansko
uniformo in v zHate oficirske na-
šitke. To je bilo njihovo prvo sre-
čanje s partizani. Še pred nekaj
urami so tod okoli stikali nemški
oficirji in prav zaradi tega so bili
zelo veseli domače, svoje vojsike.
To prvo srečanje smo morali dob-
ro zaliti. Mati je prinesla staro
obležano slivovko. Dala nama je
nekaj parov čevljev in nama za-
upala, da so na dvorišču vojaki
pozabili zaboj municije.
Cas je bliskovito . mineval. Tja
do treh ponoči smo se pogovar-
jali o razmerah v trgu. Zendarji
se večkrat zanimajo za me in se-
stro. Mati molči, ali pa se izgo-
varja, da naju ni videla, odkar so
naju odpeljali. Dobila je posebno
zdravniško spričevalo, ki potrju-
je, da je tako bolna, da ne more
iz hiše. To ji pomaga, da ostane
doma, sicer bi jo že davno do-
peljali v taborišče, kakor mnoge
druge iz trga.
Ravno tiste dni so trosili Nemci
letake, kjer me napadajo, da sem
sokriv za bombardiranja, ker da-
jem podatke anglo-ameriškim mi-
sijam. Bil sem namreč nekaj ča-
sa ofioir za zvezo pri vojaški mi-
siji štaba IV. Operativne zone.
Mati je vesela, ponosna in. sreč-
na. Ne ve, kaj nama naj še da s
seboj.
Po cesti je nekaj zaškripalo.
Vojaška patruHja je šla mimo
okna. Razločno čujemo nemško
govorjenje. V sobi je nastala ti-
šina Še dihanje je zastalo. Ko-
raki so se hitro oddaljili in spet
je stekel pogovor.
Oprtana z vsemi dobrotami in
čevlji sva se poslovila od doma-
čih. Kurir Ferdo, ki mu je bilo
takrat šele šestnajst let je od ve-
selja skakal v zrak, da je lahko
obul čisto nove gojzerice.
Oh, kako naju je stresel mraz,
ko sva spet stala na dvorišču in
počasi, previdno zapustila trg ...
Prijetne domačnosti je bilo ko-
nec. Še nekaj metrov in požrla
naju je tema.
V. V.
Drobtina
GLASBA PROTI BOLEČINAM
Neki švicarski zobozdravnik je
uvedel med svoje "instrumente
tudi magnetofon. Medtem ko bol-
niku pili in vrta zobe, mu na-
takne na ušesa slušalke, kar baje
učinkuje podobno kot injekcija.
Partizanski kuhar
in njegov
kotel
V nenormalnih okoliščinah ljud-
je počenjajo nenormalne stvari.
In kaj je bolj nenormalnega kot
vojna, ko ljudje pobijajo eden
drugega namesto, da bi živeli v
miru in slogi.
Ljudje so v vojni počenjali stva-
ri, o katerih se jim prej niti sa-
njalo ni. Bahati staro jugoslovan-
ski generali so za primer postali
bojazljivci in ogabni ovaduhi. De-
lavci so postali vojskovodje, kmeč-
ki sinovi politiki, otroci so bili kot
odrasli, a mnogi odrasli slabši od
otrok.
Partizani niso samo streljali in
korakali v nedogled. Tudi jesti so
morali. Jed pa je moral kdo pri-
praviti. Tako se je rodil toliko
obrekovan in tudi spoštovan »po-
klic partizanskega kuharja«.
Kurirska Staniča 15 nad Dram-
Ijami ni mogla pogrešati katerega
koli para dobrih nog. Mlade noge
so jim bile potrebne kot naboji za
puške. Zato je postal kuhar prile-
ten, drobno raščen možak, ki si
pač ni predstavljal, da bo na svojo
življenjsko jesen vihtel kuhalnico.
Za vojne kuharje je od nekdaj
znano, da umetniki ravno niso, da
njihovim skromnim zalogam zve-
sto druguje tudi zelo skromna ku-
linarična domišljija.
Naš drameljski kuhar je bil
strokovnjak za žgance. Pri tem ni
bil tako raznovrsten, kot so baje
Dolenjci s svojim krompirjem v
deseterih variantah. Žganci kot
žganci. Včasih presuhi, včasih
cmokasti, preslani in neslani, z
mlekom in redkokdaj z mastjo.
Skratka žganci...
To pa ni vse. Nekega dne je slo-
viti žgankar ugotovil, da tudi
žgancev ne bo več mogel priprav-
ljati ...
... Stene sklede, v katerih jih je
kuhal, so se tako silovito odebelji-
le, da je v sredini ostala le še
majhna, ničvredna jamica ...
Kako to, boste vprašali? I, zato
pač, ker kuhar sklede ni nikoli
umil, pa se je v njej nabralo
ostankov za nekaj palcev na de-
belo.	-ček
SREČKA ŠTEVILKA
Neki mladi obrtnik iz Bogote,
glavnega mesta Kolumbije, se je
pri znancih toliko zadolžil, da je
moral skrivaj pobegniti iz mesta.
Kmalu za tem, ko so ga upniki
že pričeli iskati, pa se je mladi
človek vrnil v mesto, pripeljal s
seboj lepo, mlado zaročenko, in
kar je bilo še bolj zanimivo, vse
kar je kupil, je sproti plačal, po-
vrnil vse dolgove in dajal na-
pitnino. Mladenič je radovednim
sosedom pojasnil svojo skrivnost.
Ko je pobegnil, je zbral po žepih
zadnji drobiž. Nato je seštel vse
svoje dolgove in kupil srečko
državne loterije prav s številko,
kolikor so znašali njegovi dolgo-
vi. Srečka mu je vrgla 50 milijo-
nov dinarjev!
RIŠE :
VLADO P I R N A T
Zemljini rešitelji
"PIŠEi
JOŽE JESIH
19
Izstopil je pritlikavec v prozorni vesoljski obleki. S svet-
lobno puško jima je pomignil, naj prideta bliže. Dečka sta se
vdala v usodo. S počasnimi koraki sta se približala. Neznanec
jima je pokazal na vrata. Vstopila sta, za njima pa pritlikavec
z naperjeno puško.
20
Znašla sta se v tesnem prostoru. Stopila sta na neko ploščo,
ki se je ob njunem dotiku sprožila. Popeljala ju je na najvišjo
ploščad. Edina vrata so se neslišno odprla in za njima avtoma-
tično zaprla. Stala sta v prozornem, kvadratastem prostoru. Bila
sta ujeta. Ujetnika neznanih čudnih bitij.
21
Rdeča luč nad vrati je poblisknila. »Kaj je zopet to?« je
ves bled zajecljal Vili. »Kmalu bova zvedela,« mu je nestrpno
zabrusil Janez. Nenadoma se je raketa stresla. »Startali smo,«
je zavpil Janez, ko si je opomogel od prvega presenečenja. Z
veliko naglico so se oddaljevali od Zemlje.
©CELJSKI TEDNIK STEV. 27 — 20. julija 1961
-
za male bralce
Vaši vrstniki med osvobodilno vojno
Dragi pionirji! Gotovo boste ra-
di prebrali vrstice o fantkih in
deklicah v dneh velikega osvobo-
dilnega boja. Prav taki so bili kot
6te vi danes, Le veliko bolj ne-
srečni. Mnogi so morali svojo lju-
bezen do domovine in svobode
drago plačati, celo s svojimi mla-
dimi življenji. Tisti, ki so ostali
živi so že možje in žene. Vaši
starši, strici in tete so.
No (poslušajte!
MRTVA DEČKA OB MRTVEM
DEDU
Junaški Pohorski bataljon je
padel... Vse poštene ljudi je za-
zeblo pri srcu. Ne toliko zaradi
mraza, kolikor zaradi te strašne
novice ... Hrabri partizani so se
borili do zadnjega. Obkoljeni od
vseh strani so zadnje naboje pri-
hranili zase ... Na jasi pri »Treh
žebljih« so Nemci lahko zajeli le
mrtev bataljon. V belem snegu,
poškropljenem z krvjo je na pol
prekrit z snegom ležal Šarh, ki
so mu pravili »Pohorski kralj«.
Njegova dolga razmrščena brada
je bila bela kot sneg. Ob njem sta
ležala dva dečka. Kakor da spita.
Bila sta mrtva. Njun dedek, ki ju
je tako ljubil, ju je moral ubiti,
da bi ju Nemci ne mučili in po-
tem ubili...
ŠOLARJI KOT ŽIVI ZID PRED
NEMŠKIMI VOJAKI
V hudi zimi so se junaki legen-
darne Štirinajste divizije prebi-
jali po Štajerski. Vsak dan, vsako
noč so se morali bojevati. Pod
vasico Lokavec pri Rimskih Top-
licah so brigade utrujene šle čez
cesto proti severu.
Ravno takrat pa so se otroci
tistega kraja vračali iz Rimskih
Toplic domov. Na cesti so jih do-
hiteli Nemci, ki so šli napadat
partizane. Prisilili so otroke, da
so hodili pred njihovo kolono, da
bi partizani ne streljali na njih.
Partizani so bili v hudi zagati.
Niso vedeli kaj bi. Čakali so, da
so otroci vsaj malo prišli v kritje,
potem pa so začeli streljati. Ne-
kaj otrok je bilo ranjenih, toda
partizani so vse rešili, hkrati pa
mnogo Nemcev potolkli, druge pa
pognali v beg. Vsi ti otroci, da-
nes so že odrasli, so še živi. Mor-
da jih poznate?
MORALI BI POSTATI
»JANICARJI«
Tiste ljudi, za katere so Nemci
zvedeli, da pomagajo partizanom,
so hudo kaznovali. Veliko so jih
ustrelili, druge pa poslali v tabo-
rišča, od koder se jih je le malo
vrnilo. Tudi otroke so vzeli, le da
niso smeli iti z mamami in očeti.
Otroke so zaprli v posebna tabo-
rišča, kjer niso več slišali mate-
rinščine. Nemci so hoteli iz njih
narediti janičarje ...
Velika sreča je, da so partizani
zmagali. Večina otrok se je po
vojni vrnila v domovino, toda ne-
kateri se prav gotovo še niso. Na
tujem živijo in ne vedo, da so
Slovenci.
Vidite, pionirji, to so samo ne-
kateri spomini na vaše vrstnike
v preteklosti. Kaj vse bi še lahko
zapisali. O malih kurirčkih, ki se
niso bali noči ne sovražnika. Šli
so skozi sovražnikove vrste z po-
pošto, zdravili in partizanskimi
časopisi v torbicah ... Nekateri
so bili v partizanih s svojimi star-
ši, mnogi so morali živeti v za-
porih in če znate le malo računati,
boste lahko na premnogem spo-
meniku padlim in ustreljenim na-
šli imena otrok, ki so bili ustre-
ljeni kot talci.
Da, to so bili težki časi. Nikoli
ne smete pozabiti, kako draga je
bila svoboda, ki jo danes uži-
vamo.
Vesele počitnice
Prvi se je na naše vabilo za foto-
grafijo in prispevek »Vesele počit-
nice« oglasil Miran Pur iz Polzele.
Poslal nam je to-le fotografijo, pa
prispevek, ki ga objavljamo. Mi-
ranu se za oboje toplo zahvalju-
jemo, vabimo pa še vse ostale
mlade fotografe, da nam pošljejo
svoje izdelke, seveda le v zname-
nju — veselih počitnic!
V zadnjem Celjskem tedniku
6em bral o veselih počitnicah in
o vabilu, naj vam tudi mi pošlje-
mo kakšno fotografijo s počitnic.
Seveda sem to priliko tako izkori-
stil in pošiljam vam fotografijo
piranskega kopališča, kjer sem bil
z mamo, očetom, sestro in bratom
na počitnicah. Tam ima tovarna
nogavic Polzela svoj počitniški
dom in v njem smo preživeli ne-
kaj prijetnih dni. Vreme je bilo
lepo, tako da sem se zelo veliko
kopal in sončil. Ogledal sem si tu-
di plažo v Portorožu. Tam imajo
čolne in tobogan za otroke in po
toboganu sem se po mili volji spu-
ščal v morje. —
Kar prekmalu se je približal čas,
ko smo se vrnili nazaj v Polzelo.
Pa še nekaj — če bom med po-
čitnicami še kam odpotoval, se
vam bom spet oglasil in priložil
sliko.
Miran podpisa k sliki ni priložil. Prav gotovo pa je na njej on sam
z bratcem. Kateri je Miran, seveda ne bomo mogli ugotoviti. Pa nič
za to — sličica ja vendarle prikupna!
Velik konjiček,
velik mož
Konjiček je v temle primeru
bržkone očka, »veliki mož« pa je
sinek, ki tako junaško sedi na
svojem velikem konjičku. Pa za-
kaj ne bi bil pogumen, ko ga pa
očka tako varno drži in varuje?!
Tako močan je očka in mali sinek
mu lahko z vso svojo težo stopica
po prsih in jezdi ina njegovem
krepkem tilniku in ga vleče za
lase — pa naj še kdo reče, da
očka ni silen! Tudi on bo prav
takšen kot je njegov ljubi očka,
zato ker je očka tako pravičen in
krepak; ko je to zadnjič povedal
tudi sosedovemu fantku, sta se
sprla, ker je tudi ta trdil, da je
njegov očka najboljši in najmoč-
nejši na svetu.
Naj bo tako ali drugače — na
očkovem tilniku je vendarle zelo,
zelo prijetno. In ko ga je očka
dvignil, da bi njegov mali sinek
laže videl zanimiv dogodek, se je
»velikemu« možičku nenadoma
zazdelo, da je velik in prav tak-
šen kot je njegov ljubi »veliki
konjiček«.
Ljudje med seboj
V avtobus je sedla mlada žena.
Naslonila se je na okno in čakala
odhoda. Njena pot je bila vse prej
kot vesela. Vest o nenadnem po-
slabšanju bolezni enega od dru-
žinskih članov jo je prevzela tako,
da je s svojimi mislimi želela osta-
ti le sama.
Na zadnjih sedežih v avtobusu
je sedela vesela družba. Sopotni-
kov ni motil smeh teh mladih lju-
di, ki so verjetno prvič odhajali
na planine in so bili morda prav
zaradi tega tako prešerno razigra-
ni.
Ker je na prvih postajah izsto-
pilo precej potnikov, je avtobus
ostal skoraj prazen. Med potniki,
ki so nadaljevali vožnjo so bili tu-
di mlada žena in vesela družba
planicev. Enemu izmed mladeni-
čev, ki je držal med zobmi pipo, se
je zahotelo pogovora s sopotnico
ki je po njegovem mišljenju »sa-
meval a« na sprednjih sedežih. Se-
del je k njej in doživel pravo raz-
očaranje. Na običajna vprašanja.
ki si jih moški svet pripravi za
pot, je sopotnica dajala odgovore,
iz katerih se pogovor ni mogel na-
daljevati. temveč, je celo pomeni-
lo, da naj bo z besedami kratek.
Vendar se ni dal kar tako odpra-
viti. Žena je premišljevala, kako
naj se vsiljivega sopotnika znebi.
Dvignila je roko, > jo položila na
okno, da se je zasvetil s prsta po-
ročni prstan. To je zaleglo, vendar
se vedno to ne primeri...
Ko se je po krajšem molku zgo-
vorni planinec preselil na svoje
prejšnje mesto, je bilo tudi od tam
slišati nekaj pripomb na račun
»nezgovorne sopotnice«.
Ti ljudje-potniki, ki z vsiljivimi
vprašanji nadlegujejo ostale so-
potnike, so skrajno sebični. V svo-
ji prešernosti pozabljajo, da je na-
men vožnje sopotnikov lahko po-
vsem drugega značaja in da na ci-
lju koga od njih ne čakata samm
veselje in dopustniško razpolože-
nje.	Da
Kako govorimo z otrokom
V mislih imamo matere, ki s
svojo nevednostjo povzroče otro-
ku precej težav, ki ga v kasnejši
razvojni dobi srečujejo.
Kaj je lepše, kot je prva bese-
da otročička, če je le-ta izgovor-
jena lepo in pravilno. Pa prisluh-
nimo razgovoru, ki ga vodijo ne-
katere mamice s svojimi malčki.
Mnogokrat bomo morali premiš-
ljevati, kaj nekatere besede prav-
zaprav pomenijo, tako spakedra-
no jo izusti mamica. Kako jo bo
za /njo ponovil in izmaličil šele
otrok?
Mnogo je mamic, ki v teh raz-
govorih pozabljajo tudi na črko
»r« in to zamenjajo za »L«. Isto
je tudi pri izgovorjavi črke »š«,
ki jo kaj rade zamenjajo z »s«.
Poskusimo z otrokom govoriti
kot z odraslim človekom. Otrok
se bo že z malega navadil besed,
ki so pravilne in verjemite, tudi
malemu bo laže. Crtajmo iz be-
sednjaka besede slične kot so:
ajčkat, oičkat itd. Otrok, ki še ne
zna govoriti, ne bo v našem raz-
govoru takšnih besed prav nič
pogrešal, saj so za njega tuje.
V mnogih primerih morajo
otroka naučiti pravilne izgovor-
jave šele vzgojiteljice v otroških
vrtcih in včasih tudi še učitelji v
osnovnih šolah, ali ni težko za
otroka in za vzgojitelja?
K itemu spada tudi pojem be-
sede »teta« in »sitrde«. Tudi pri
tem nosijo krivdo mamice, ki ma-
lože tetinstvo in stričevstvo na
rame vsakemu mimoidočemu, ki
ga je otrok že kdaj videl, ald pa
ne. Naučimo otroka razlikovati;
kdo je zanj »teta« in kdo »stric«.
Mati daje otroku prve napotke
za izgovorjavo besed. Veseli se
dosežka svojega dela, zato nosi
tudi odgovornost zanj.
Slovo
Po dolgem premišljevanju, sem
se le odločila, da preživim del po-
čitnic na deželi pri teti in stričku.
Ob večerih sem pasla kravo,
hranila sem kokoši in tudi z muc-
kom sva postala prava prijatelja.
Posebno veselje pa se je zame pri-
čelo šele takrat, ko mi je bratra-
nec podaril dve grlici, ki jih je na-
šel v gozdu. Grlici sta se me na-
vadili in kmalu se prosa iz moje
roke nista več branili.
Dnevi so hitro tekli in v Celje
sem se vrnila z grlicama v kletki.
Očka in mamica sta se me silno
razveselila, vendar se jima je
obraz hitro stemnil, ko sta zagle-
dala grlici. Karajoče sta me po-
gledala in dejala: »Izpusti ju! Ali
se ti res ne. smilita ubogi ptički, ki
bosta verjetno poginili v mestu?
Pomisli, kako bi bilo, če bi tebe
zaprli v kletko!-« Zajokala sem in
obljubila, da grlici naslednjo ne-
deljo izpustim.
Solze so mi polzele po obrazu,
ko sem se v nedeljo popoldne v
gozdu poslavljala od grlic. Držala
sem ju v rokah, ko sta nenadoma
vzprhutali in vzleteli na bližnje
drevo. Še enkrat sta me pogledali
in potem odleteli.
Pot do doma se mi je zdela zelo,
zelo dolga. Zdelo se mi je, da sli-
šim žalostno čivkanje svojih grlic:
»Ne boš naju več videla, pa če-
prav si nama privezala okrog vra-
tu zlato pentljo.« In potem mi je
očitala še vest: »Zasužnjila si dve
ubogi stvarci, ki si nista mogli po-
magati!« Potem mi je bilo nena-
doma laže in danes vem, da sem
storila prav, ko sem čudoviti grlici
izpustila v svobodo.
Malčka Cerman,
Cesta na Ostrožno 8.
Celje
Srečanje
s tovarišico
Pelkovo
Pred nekaj dnevi smo v naš
razred povabili pesnico tovarišico
Pelkovo. Rdečih nageljnov, ki
smo ji jih ob prihodu podarili, je
bila zelo vesela. Najprej smo jo
pozdravili s kratkim nagovorom,
nato pa smo recitirali nekaj nje-
nih pesmic — nekaj pa smo jih
celo zapeli. Presenetili smo ju tu-
di s pesmimi, ki smo jih sami na-
pisali in bila je navdušena.
Tovarišica Pelkova je povedala,
da pripravlja zbirko svojih pes-
mic in nekatere je tudi prebrala.
Čudovite so!
Veseli smo bili srečanja s tova-
rišico Pelkovo tembolj, ker je tu-
di predsednica našega pionirskega
starešinskega sveta.
Branko Zupane, 4. c
II. osnovna šola
Drobniceva 1 — Celje
ŽENA* DOM * DRVŽINA
Stanovanje je namenjeno potrošniku
Staro in moderno pohištvo - Garniture
imetje povprečne slovenske družine -
center za industrijsko upodabljanje
Ko sem pred dnevi po vsem Ce-
lju iskala popolnoma preprosto
knjižno omaro in pri tem pregle-
dala tudi precejšnje zaloge ostale-
ga pohištva, sem se spomnila be-
sed znanega ljubljanskega arhi-
tekta, ki je na nekem posvetova-
nju omenil, da je v naše tipe po-
hištva treba vnesti precejšnje spre-
membe. Nepraktične velike in tež-
ke omare, velike postelje in okor-
ne mize niso prav nič več primer-
ne za majhna in srednjevelika sta-
novanja, ki jih zdaj gradimo. Ko-
liko hude krvi je ob preseljevanju,
ko v novo stanovanje ne morejo
spraviti starega, ali pa novega po-
hištva in ko marsikdo ugotovi, da
se mu je denar prehitro izmuznil
iz rok! Po navadi letijo ob takih
primerih vsi očitki na arhitekta,
češ, da so načrti neumni, stanova-
nja premajhna in neprilagojena
dolžinam in širinam postelj, omar,
kaučev itd. Ce pa bi vedeli, da iz-
delujemo v Sloveniji kar 43 raz-
ličnih velikosti spalnega pohištva.
bi morda očitke usmerili kam dru-
gam, zakaj projektantu je ne-
dvomno težko prilagoditi stanova-
nje dimenzijam pohištva, če je teh
kar triinštirideset in celo več.
Ko smo že ravno pri pohištvu,
morda še nekaj besed o modernih
in klasičnih oblikah, pa o svetlih
in temnih barvah. Zadnje čase
vse bolj opažamo, da se uveljavlja
moderno, svetlo pohištvo prepro-
stih oblik in ravnih ploskev. Zani-
mivo je, da je po takem pohištvu
veliko povpraševanje, čeprav je
treba ob nakupu nekoliko globlje
seči v žep. Zal, pa je lepega svet-
lega pohištva na našem tržišču še
vedno premalo. Ponekod se proiz-
vajalci, ki prodajajo tudi v drugih
republikah naše domovine, izgo-
varjajo, da svetlo pohištvo kupu-
jejo le v Sloveniji in da se na ju-
gu ne morejo ogreti za sodobno
smer. Toda veliko število ljudi, ki
hodijo od tod kupovat pohištvo v
Slovenijo, potrjuje, da ta trditev
vedarle ni pravilna. Zakaj je torej
tako malo sodobnega pohištva na
našem tržišču? Da bi bila proiz-
vodnja veliko dražja, ne bi mogli
verjeti — morda je le še pri pro-
izvajalcih samih preveliko stare
miselnosti. Da pa je ta trditev pre-
cej upravičena — to-le v ilustra-
cijo. V inozemstvu so garniture
pohištva že davno padle v pozabb.
pri nas pa jih je še toliko! In ta-
ko mora kupec, če želi imeti po-
stelji, ki sta mu všeč, kupiti tudi
omari iz iste garniture, ki pa se
mu morda zdita prav odurni. Za-
kaj ne bi mogel potrošnik sam se-
staviti svoje »-garniture«, izbrati
takšne kose pohištva, ki so pri-
merni njegovim potrebam in nje-
govemu okusu?! Več upoštevanja
želja potrošnikov torej!
Pri dimenzioniranju stanovanj,
pa tudi pohištva, je treba nedvom-
no poznati imetje povprečne slo-
venske družine, ki ji bo stanova-
nje pravzaprav namenjeno. Tega
doslej ni bilo. V zadnjem času pa
se na zavodu za urbanizem v
Ljubljani veliko bavijo s takimi
analizami, ki so že pokazale pre-
senetljive ugotovitve. Zanimivo je,
da je garderoba naših družin v
primerjavi s skandinavskimi mno-
go večja — vzrok za to je v tem,
da pri nas ponošeno obleko še ved-
no hranimo, medtem ko jo v skan-
dinavskih deželah zametujejo. In
še podatek čisto mimogrede — Slo-
venka ima povprečno trikrat več
spodnjih kril kot na primer Dan-
ka, ki uporablja umetne tkanine,
ki jih lahko hitreje opere.
Teh nekaj besed je bilo pravza-
prav napisanih zato, da bi poka-
zali, kako malo sodelovanja je
med proizvajalci pohištva, med
projektanti stanovanj, pa še po-
trošniki povrhu. Včasih še vse pre-
več pozabljamo, da je končno ven-
darle vse njim namenjeno. Nujno
bi bilo zato, da bi začel delati cen-
ter za industrijsko upodabljanje,
ki ga v Ljubljani že tako dolgo
pripravljajo, pa ga zaradi pomanj-
kanja sredstev ne morejo uresni-
čiti. Morda bi ta center lahko
uspešno povezoval želje potrošni-
kov s proizvodnjo pohištva in s
tem tudi tipe stanovanj in njegove
opreme.	-ij
Mala nasveta
Kuhinjska tehtnica ne bo delovala
pravilno, če bomo po uporabi na njej
pustile uteži.
Boljše tehtnice ne spadajo v kuhinjo,
ker jim sopara škoduje.
Iz aluminijastih loncev bomo ostanke
jedi, ki so se stene lonca oprijele, očistile
najlaže s čebulovimi lupinami. Te bo-
mo v loncu kuhale in kar je v loncn
prlkuhanega, se bo zlahka odločilo.
Otrok in morje
Tisti letni čas je, ko si marsika-
tera družina zaželi na morje. Mno-
gokrat pa se ustrašijo dolge poti,
vročega sonca in velikega morja,
zaradi tistih, ki so jim najljubši
— zaradi svojih otrok. Res je, da
moramo računati s tem, da se
otrok prve dni na vročem soncu
in v suhem ozračju ne bo tako do-
bro počutil kot mi, s tem pa še ni
rečeno, da je bolan ali da mu mor-
je škoduje — le privaditi se mora
na novo klimo. O tem, da ga prve
dni ne smemo pretirano izpostav-
ljati sončenju, menda ni treba po-
sebej omenjati, le na nekatere
drobtinice naj vas spomnim.
Če se bo na morju otroku prve
dni nekoliko zvišala telesna tempe-
ratura, nikar se prehudo ne pre-
strašite. K zdravniku stopite šele
če temperatura ne bi padla in b"
niti počitek, niti lahka dietna hra-
na ne pomagala. Seveda — tudi
ne odlašajmo predolgo. V času
vroče sezone mora biti otrokova
prehrana še posebej skrbno izbra-
na. Omejimo na minimum mastna
jedila, meso, vodo in druge pijače
vodeno sadje (dinje) in podobno.
Na kopanju ne bodite zadirčni
vendarle pazite kaj dela otrok; pa-
zite pa tudi na to, kaj delate vi.
Mnogokatere matere tožijo, da nji-
hovi otroci ne marajo vode, toda
če opazujete najmlajše kopalce
boste opazili, da skoraj vsi srečni
čofotajo po vodi. Nekoliko več te-
žav je šele z večjimi otroci. Niste
nikoli pomislili, da ste morda prav
vi vzbudili otroku strah do vode?
Morda se je je začel bati šele ta-
krat, ko je opazil vas, kako počasi
in z odporom ležete v »mokro« vo-
do? Dajte mu dober zgled in kma-
lu bo sam prišel za vami. In še ne-
kaj — čimprej naučite otroka pla-
vati. Če otrok ljubi vodo, bo uče-
nje, verjemite, sprejel kot izredno
razvedrilo.
Se tole: ko odhajate na pot, pa-
zite, da ne boste nahranili otroka
s težko hrano, ne obremenjujte mu
želodčka. Nikoli pa ga ne puhtite
na pot, kadar je tešč! Poje naj ne-
kaj lahkega in marsikatere ne-
všečnosti ne bo. Če mu bo na ladji
slabo, ga ob prvem znaku slabosti
položite in ga prisilite, da bo ime1
odprte oči — izognili se boste vr-
toglavici. Po možnosti izberite
srednji del krova.
Srečno pot in prijetne počitnice!
Preprosta, toda zato nič manj pri-
kupna poletna obleka iz pralnega
blaga. Črte počez so primerne za
vitkejše postave, če pa jih boste
obrnile po dolgem, si obleko ta-
kega-le kroja lahko privošči tudi
nekoliko polnejša žena. Obleka
je mladostna in prav gotovo bi
se v njej prijetno počutili.
IZ NAŠIH KOMUN
Treba bo iti do kraja
V članku »Samo do pol poti...«
v zadnji številki Celjskega tednika
so podane nekatere ugotovitve iz
sedanjih razprav v naših delovnih
kolektivih. Te ugotovitve se — kot
pravi Mile Iršič — nanašajo le na
nekatere razprave, na nekatera
podjetja. V enem stavku so ome-
njene tudi uspele razprave in do-
ber namen celotne akcije.
Z ozirom na značaj in uspeh ak-
cije smatram, da v članku ni pri-
kazan prerez skozi celoto, temveč
samo del, izsek, ki je sicer resni-
čen, vendar pa bralce ne informi-
ra v celoti.
Po tem, kaj je akcija že dopri-
nesla, in še posebej po tem, kaj
mora prinesti, pa po mojem mne-
nju zasluži širšo obravnavo. Da se
razumemo: mnenja sem, da so
spodrsljaji še premalo kritično ob-
delani. Brez ženiranja bi se lahko
tudi poimensko kritiziralo odgo-
vorne zadolžene člane zbora proiz-
vajalcev in podjetij, ki so spodrs-
ljaje dovolili.
Vendar sem mnenja, da je ena-
ko važno pisati o pozitivnih pri-
merih, o smotrih te akcije, o pro-
blemih, ki jih odkriva ter o na-
logah, ki so najaktualnejše.
Ce pa že govorimo o metodah
dela, potem pa spet ne zadostuje
samo parcialni del, ampak je mož-
no sodbo izreči šele na osnovi pre-
soje celote.
Zato mislim, da bodo stvari sa-
mo koristile nekatere dopolnitve
k članku.	»
KAKO, ZAKAJ?
Na seji komiteja, na kateri smo
razpravljali o problematiki komu-
ne v pogojih sedanjih gospodar-
skih sprememb sem na zaključku
povedal naslednje: Celotna akcija
je uvod v obdobje intenzivnega,
trajnega dela, ki ne bo končano v
kratkem roku, temveč bo trajalo
vse dotlej, dokler nov sistem de-
litve in ekonomiziranja ne bo po-
stal naš moto delovanja na sploh.
Celoten program akcije je bil
naslednji:
—	najprej seja zbora proizvajal-
cev, ki je analizirala gibanje go-
spodarstva in ugotovila potrebo
podrobnega obravnavanja proble-
mov v podjetjih,
—	dve seji občinskega komiteja
ZK, na katerih so se člani komite-
ja temeljito seznanili z aktualnimi
ekonomsko-političnirni problemi;
—	sestava Informacij št. II, ki
v poljudni obliki tolmačijo pomen,
vsebino in metodologijo te akcije.
Te so bile poslane vsem podjetjem,
družbenim organizacijam in čla-
nom zbora proizvajalcev;
—	celodnevni sestanek z direk-
torji podjetij o aktualnih proble-
mih ter o sprovajanju sprememb
v gospodarstvu;
—	sestanek z računovodji go-
spodarskih organizacij o pomenu
akcije ter o izpolnitvi ankete in o
njenem tolmačenju;
—	izvedba kvalitetne ankete
med vsemi največjimi podjetji o
sedanji situaciji in delovanju no-
vih instrumentov;
—	obdelava ankete na občin-
skem ljudskem odboru;
organizacija sestavkov v pod-
jetjih, na katerih sodelujejo člani
zbora proizvajalcev, člani plenu-
ma občinskega sindikalnega sveta
in člani komiteja ZKS;
—	pri tem je bilo ob vsaki pri-
liki poudarjeno, da ne gre za en
sam sestanek, ampak za širšo akci-
jo, ki ima za končni cilj, da prido-
bi slednjega proizvajalca za aktiv-
nega pobornika novega sistema;
—	druga seja zbora proizvajal-
cev, ki bo na osnovi poročil čla-
nov zbora, predlogov in pripomb
družbeno-političnih forumov;
—	izvajanje priporočil, trajno
delo na izpopolnitvah in tako da-
lje.
Ce torej pogledamo stvari tako,
potem vendar lahko ugotovimo, da
je načrt imel — kot pravimo —
»glavo in rep«. Prav tako je raz-
vidno, da je občinska aparat pri
tem imel pomembno vlogo.
Res je, da smo bili prisiljeni
hiteti, tu tozadevna pripomba drži.
Vendar je bila to pot naglica po-
trebna, saj smo že tako zašli v ob-
dobje glavnih dopustov. Pri tem
smo se upravičeno sklicevali, da
akcija ni nova, temveč da teče de-
jansko že od občinske konference
ZK sem in da za aktive podjetij
niti po strokovni, niti po družbeni
plati ne predstavlja nekaj nezna-
nega. Enostavno povedano, bili
smo primorani, da s takšno, res
pospešeno akcijo, prisilimo naše
kolektive, da nadoknadijo zamu-
jeno.
Ugotovitev, da so bile delane
analize v enem samem izvodu je,
na splošno vzeto, neosnovana. Celo
nasprotno: vem, da so kolektivi
delali celo več izvodov. Vsak, ki
je imel interes na tem, je lahko
dobil analizo v proučitev in je iz-
govarjanje na to brez podlage. Po-
vsem točno pa drži, da ljudje zu-
naj podjetja ne morejo podrobneje
in kompleksno ocenjevati situaci-
je do te mere, da bi lahko poma-
gali s konkretnimi predlogi. Zato
smo pred organizacijo sestankov
vlogo političnih predstavnikov toč-
no definirali: le-ti naj bi na raz-
govorih s kolektivi predvsem oce-
njevali družbeno-politično plat
vprašanj, tolmačili pomen napred-
nih konceptov, potrebo enotne go-
spodarske politike v komuni itd.
Glede kritike, da ponekod se-
stanki niso uspeli, ker ni bilo za-
dolženih ljudi, mislim, da mora-
mo poleg zadolženih članov zbora
proizvajalcev predvsem kriviti
podjetja sama. Roki so bili dolo-
čeni orientacijsko. Ce odgovorni
ljudje v podjetju niso predhodno
mogli dobiti stika z vsemi zadol-
ženimi, in to je bila njih prva na-
loga, potem res ni imelo smisla
sklicevati sestanka. Tembolj, ker
očitno zadolženi predhodno niso
vodili nobenih razgovorov. (Oseb-
no ni pri meni urgiral zaradi se-
stanka noben kolektiv, čeprav bi
bilo to zelo razumljivo.)
Pojasniti moramo še to, da pis-
mena poročila o sestankih rabimo.
V odnosu na zbor proizvajalcev so
imeli ti sestanki v določeni meri
značaj zbora volivcev, zaradi česar
so formulirani zaključki in pri-
pombe za nas zelo važne.
Res je, da je material obsežen,
toda brez tega pač ne gre, ker je
tudi problematika sama zelo glo-
mazna.
Nepreglednost, ki dejansko na-
staja pri delu občinskega ljudske-
ga odbora zaradi velikega števila
podjetij, je že v resnici resen pro-
blem ter se s tov. Iršičem stri-
njam, vendar ključa za rešitev do
sedaj še nismo uspeli najti.
Končno, kot je razvidno iz pro-
grama, smo tudi na občini mislili
na ustmeno, neposredno poročanje
članov zbora proizvajalcev, to je
na prihodnji seji zbora. Upoštevati
je pri tem treba, da ima aparat
občinskega ljudskega odbora
ogromno delo z obdelavo same an-
kete in da v tako kratkem času
ljudje fizično več ne zmorejo.
Občinski ljudski odbor je z an-
keto zbral najnujnejšo problema-
tiko, ter bo analizo le-te tudi po-
sredoval članom zbora proizvajal-
cev. Zato je potrebno pri presoji
metode dela to vsaj upoštevati, če
že ne tudi vrednotiti.
, Drugo, mislim, da je predvsem
potrebno spregovoriti o ciljih, o
pomenu te akcije. Le-ta je izhaja-
la iz ugotovitve, da naša podjetja
prepočasi prilagajajo svoje delo na
nov sistem ter da neposredni pro-
izvajalci ne poznajo dodobra delo-
vanja in smotra novega sistema.
Združena akcija političnih organi-
zacij in zbora proizvajalcev bi naj
pomenila prelomnico v tem smislu.
Šlo je torej za zalo pomembne ci-
lje. Moje mnenje je, da bi moral
naš lokalni časopis pisati pred-
vsem tudi o problemih.
Analize, kot sami sestanki ka-
žejo na številne resne pomanjklji-
vosti, ki jih bo potrebno zelo ener-
gično odstranjevati.
NESKLADJE MED OSEBNIMI
DOHODKI IN PRODUKTIV-
NOSTJO DELA
Razen v industriji, kjer so od-
stopanja manjša, opažamo v obrti,
trgovini, gostinstvu in kmetijstvu
znatna nesorazmerja med osebni-
mi dohodki in produktivnostjo
dela. Deloma je to sicer razumlji-
vo in opravičljivo zaradi -izenače-
nja pogojev dela med posamezni-
mi panogami, vendar pa je šel ta
proces pri nas šablonsko in ni bil
spremljan z odgovarjajočimi ukre-
pi, še manj pa z rezultati produk-
tivnosti dela. Ce tudi v bodoče
glede teh problemov ne bo doseže-
na potrebna skladnost, bo nujno
potrebno, da o tem problemu po-
drobneje razpravljamo s prizade-
timi kolektivi.
DELO NA PRAVILNIKIH O NO-
TRANJI DELITVI ZELO
ZAOSTAJA
Anketa je ugotovila, da imamo
do sedaj v naši občini sestavljen
samo en pravilnik o delitvi čistega
dohodka in dva pravilnika o delit-
vi osebnega dohodka; prav tako
pa izjavlja večina kolektivov, da
so pravilniki o delitvi osebnega
dohodka v delu in v razpravi. Iz
tega lahko povzamemo dva, zelo
kritična zaključka:
—	da na splošno glede tega de-
la naši kolektivi zelo in vidno za-
ostajajo,
—	da naši kolektivi glede teh
problemov niso pričeli iz prave
strani. Logično je namreč, da mo-
ra vsak kolektiv najprej postaviti
principe delitve čistega dohodka.
Šele na tej osnovi je možno govo-
riti o pravilniku o osebnih dohod-
kih.
Večina naših kolektivov je iz-
brala drugačno pot, ki je seveda
povsem nelogična in ki bo nujno
povzročila dvojno delo, poznejše
korekcije in s item tudi tu in tam
nezadovoljstvo.
Kolektivi se izgovarjajo, da gle-
de delitve čistega dohodka ni iz-
kušenj; to seveda ne drži, saj je
vsak kolektiv čisti dohodek delil
že dosedaj ob vsaki bilanci; ali je
sedaj res tako težko postaviti te
principe? Sedaj, ko bodo znani re-
zultati poslovanja I. polletja, bodo
vsekakor izginile še poslednje ne-
znanke in upravičeno lahko priča-
kujemo, da bodo ustrezni pravilni-
ki kmalu zagledali »beli dan«.
Odlašanje s^sestavo pravilnikov
na december tega leta lahko dove-
de kolektive do situacije, da b;io
nazadnje res primorani hiteti, to
pa bo imelo za posledice slabo
kvaliteto.
Ce povem še to, da je že ob
skupščinski debati LRS imelo po-
trebne pravilnike sestavljenih že
50 industrijskih podjetij, potem
mislim, da sem v dovoljni meri
ilustriral resnost tega problema v
naši komuni.
FORMALIZEM PRI
FORMIRANJU EKONOMSKIH
ENOT
Proces organiziranja ekonom-
skih enot, volitve obratnih delav-
skih svetov odnosno decentraliza-
cija upravljanja na zbore ekonom-
skih enot je pri nas dejansko v
polnem teku. To je pozitivno; re-
alno je pričakovati, da bomo v tem
pravcu nadoknadili zamujeno.
Izkušnje iz nekaterih naših več-
jih kolektivov pa nas opozarjajo
na nevarnost formalističnega ob-
ravnavanja tega vprašanja. Po-
datki namreč kažejo, da so pone-
kod sicer ekonomske enote organi-
zirane, da pa so pri tem v glav-
nem zadržane vse pravice central-
nega delavskega sveta. Očitno se
je v teh primerih pozabilo na bi-
stveni smoter snovanja ekonom-
skih enot — na direktno ekonom-
sko zainteresiranost proizvajalca.
Glede tega vprašanja ne more
držati noben izgovor: niti kompli-
ciran obračun, niti rekonstrukcija
niti strah pred ozkimi interesi
ekonomskih enot.
Družbeno pravilno je edinole, da
spremlja proces formiranja eko-
nomskih enot tudi ustrezna decen-
tralizacija, t. j. razpolaganje z vi-
škom vrednosti. Vsi poizkusi v
drugo smer bodo neizogibno jalovi
in ne bodo dali pričakovanih re-
zultatov.
Zelo neobdelane lahko dalje
označimo tudi odnose med posa-
meznimi ekonomskimi enotami.
Res je, da zahtevajo ti problemi
precej truda in naporov, da bi do-
bili ustrezne rešitve.
Vendar obstaja sedaj že dokaj
izkušenj, literature itd. ter je zato
možno na osnovi koriščenja tega
materiala vendarle najti primeren
sistem za vsak kolektiv. Očitno je
bilo doslej glede tega pri nas še
premalo .poglobljenega dela.
ODNOSI V KOLEKTIVIH
Omenjeni nedostatki kažejo sa-
mi po sebi zelo zgovorno na pro-
blem odnosov. Četudi bodo morda
tu in tam izgovori, če da ne gre
združevati tehn ič no-st r oko vn i h
problemov z vprašanjem odnosov,
vendarle v bistvu tak ugovor ne
more držati.
Omenjeni problemi so namreč
najvernejši ilustrator kvalitete no-
tranjih razmer podjetja, stopnje
decentralizacije, ilustrator stvar-
nega vpliva kolektiva.
Počasnost, prevelika opreznost,
itd. kažejo še vedno na podcenje-
vanje množic, nevero v sposobnost
upravljavcev itd. V naši občini je
sedaj res že dovolj primerov, da je
bil največji napredek dosežen
prav tam, kjer so v celoti uspeli
ustvariti socialistične družbene
odnose.
Ob delu na pomembnih instru-
mentih notranje delitve v kolekti-
vih in decentralizacija upravlja-
nja, tega važnega momenta ne bi
smeli izpustiti iz vida.
Analize kažejo dalje tudi v naši
komuni na številne druge napake:
—	zanemarjanje problema
obratnih sredstev,
—	zanemarjanje kadrovsko-so-
cialnih služb,
—	ponekod brezperspektivna
politika cen,
—	pretirana težnja za investici-
jami,
—	pomanjkanje perspektivnih
programov, slaba kvaliteta istih
itd.
FRANC RUPRET
PROSTOR DANES NE DOPUŠČA, DA BI PODROBNEJE RAZ-
PRAVLJALI O VSEH TEH PROBLEMIH, MOJA ZELJA PA JE,
DA BI »CELJSKI TEDNIK« OBRAVNAVAL ClM PODROBNEJE
TO OSNOVNO PROBLEMATIKO GOSPODARSTVA V KOMUNI.
ŠE POSEBEJ PA JE MOJA ZELJA, DA BI OBA SESTAVKA DO-
PRINESLA K TEMU, DA BI TO AKCIJO DEJANSKO DOVEDLI
DO KRAJA-
Borci ob morju
Vseh deset dni je žgoče pripeka-
lo sonce na skale, ki se kopičijo od
Rovinja proti Lastam, kot bi jih
nametali velikani, ki bi hoteli
ukrotiti pluskajoče valove. Pleša-
sta otočka pred vrati zaliva sta se
večkrat prekrivala z rahlo megli-
co, kot bi hotela uteči vročim
sončnim žarkom. Prav prijetno je
bilo med zelenimi borovci, kjer so
razvrščeni šotori in ljubke hišice
za letovanje bivših borcev iz celj-
skega okraja. To je bila že druga
letošnja izmena s točno 99 udele-
ženci: lahko pa bi jih bilo še več.
Samevale so predvsem čedne ko-
njiške hišice, kjer je njihov
upravnik zaman čakal na letovi-
ščarje.
»Morda še ni vse tako, kot bi
moralo biti,« je povzel upravnik
tabora Franc Marošek iz Dobrne,
»vendar skušamo življenje urediti
čim prijetnejše.« »Vftste,« je dejal
borcem, ko so se nekoliko utruje-
ni prizibali iz avtomobila po dolgi
vožnji, »vode je dovolj, ležišča so
tu, sonca in sence ne manjka, v
petih obrokih bo menda tudi hra-
ne dovolj, toda dobro voljo, to bo-
ste morali sami pridati.« In tako
je bilo. Hrane več kot dovolj.
Hišice so dokaj hitro zasedli.
Vsaka občina ima določene svoje.
In imena so čisto domača: Resev-
na, Osredek, Boč, Konjiška gora;
le tam okrog kuhinje so jih druga-
če poimenovali: Tončka, Katrca in
podobno. Cemu je ekonom stano-
val prav v Katrci, ne bi mogel
pojasniti? Bil pa je dedec in pol!
Po petkrat na dan je zdirjal s ko-
lesom, ki ima veliko prikolico, na
rovinjski trg. Svojega pomočnika
je nalagal kar v prikolico in tako
sta brzela mimo sosednih taborov.
Železničarjev je bilo to pot baje
preko tisoč. Nekoliko više so se
vgnezdili pionirji, proti desni Ma-
riborčani; skratka v Rovinju je
poleti vse slovensko.
Prijetno je bilo zares. Največ je
bilo Savinjčanov, iz šmarske ob-
čine samo ena družinica, kar prav
gotovo ni pravilno. Ko bi vedeli,
kako prijetno je v hladnih mor-
skih valovih in vročem soncu, bi
se tudi s Kozjanskega bolj odzvali.
Borci, žene in otroci borcev pa
niso čepeli samo pod borovci in se
namakali v morju. Z ladjo »Tuna-
ro« so se popeljali v Poreč, kjer
so si ogledali znamenitosti mesta:
mozaike, muzej, staro obzidje in
podobno. Na bližnji Crveni otok.
kjer je posebno sončna plaža in
kopica tujih turistov, so pa s čolni
večkrat švigali posamezniki.
Življenje v taboru je pestro.
Kuharice so posebno pridno dela-
le, saj ni prelahko v vročih dneh
pripraviti po pet obrokov dnevno.
Šaljivih prigod je tudi bilo nekaj.
Skoraj stokilogramski tovariš se je
po nerodnosti zaprl v stranišče.
Pomoči ni hotel klicati, juriši na
vrata niso pomagali, pa se je po-
vzpel na zid in se preril pod stro-
pom, pa cop! na drugi strani na
beton. »Bočankama« je izginil
kovček iz hišice! Joj,prejoj? Osta-
li sta brez vsega! Nesrečni kovček
pa je tičal v grmovju pred hišico.
Upajmo, da je bila šala, čeprav
bolj kisla!
Po desetih dneh je bilo konec!
Mnogi bi še radi ostali. Smeje so
se vračali, zdravi, spočiti in tem-
nopolti. Skoraj vsak je dejal: »Na
svidenje, drugo leto se spet vidi-
mo!«
»To je zares lepo!« je vzkliknil
tovariš Jože, ki je letos prvič le-
toval. »Sem bi pa še prišel! Zares
smo hvaležni vsem, ki so nam
omogočili, da lahko letujemo!« Da,
včasih je to bilo samo za boljšo
gospodo. Tabor celjske Zveze bor-
cev se vedno bolj izpopolnjuje.
Lani so bili še samo šotori, letos
stoji pod bori že vrsta ličnih lese-
nih hišic, od koder je lep pogled
na morje in Rovinj. V šestih izme-
nah, ki so letos predvidene, bi lah-
ko letovalo skoraj 1000 borcev.
Kolektiv MAJOLKE Celje
Prešernova 3
pošilja iskrene pozdrave za praznik občine Celje
20. julij.
Gostinsko podjetje
BRANIBOR
C ULJE
iskreno čestita ob občinskem prazniku 20. juliju.
RAZVILI BODO
ZASTAVO
č'lani strelske družine »Branko Iva-
nuš« v Celju bodo v soboto, 22. tega
meseca razvili svojo družinsko zastavo.
Slavnost bo ob j>ol osmih zvečer v dvo-
rani Kladivarja. Kakor to slovesnost, ki
jo bodo združiti s kulturnim progra-
mom, tako so tudi tekmovanja — na-
gradno z zračno puško, tekmovanje za
znak »Dan vstaje — 22. julij« in končno
še ekipno tekmovanje v streljanju z
zračno, malokalibrsko in vojaško puško
ter pištolo, ki bo v nedeljo ob sedmih
zjutraj na strelišču v Štorah — posve-
tili dvajseti obletnici ljudske revolu-
cije.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 — 20. julija 1961 ^^^
TELESNA VZC07A IN ŠPORT
Dobrodošli
V petek, 21. in v soboto, 22.
tega meseca bo stadion Borisa
Kidriča v Celju znova prizo-
rišče zanimivega in visoko-
kvalitetnega atletskega tek-
movanja. V obeh dnevih —
v petek z začetkom ob 17. uri
v soboto pa ob 9. in 17., se
bodo pomerili pripadniki vseh
štirih vojnih oblasti, nadalje
letalstva, mornarice in garde
na vsearmijskem prvenstvu v
atletiki. Nastopilo bo okoli tri
sto tekmovalcev in med njimi
več državnih reprezentantov
in rekorderjev.
Letošnjo največjo atletsko
prireditev v državi so pripad-
niki JLA posvetili dvajseti
obletnici ljudske revolucije.
In prav zaradi tega smo lah-
ko ponosni, da so med števil-
nimi kraji izbrali prav Celje
za svoj prvenstveni nastop.
Zato želimo vsem pripadni-
kom JLA, ki bodo v teh dne-
vih obiskali Celje bodisi kot
tekmovalci ali gledalci, da se
v našem mestu ob Savinji
prijetno počutijo in da odne-
sejo iz njega najlepše vtise.
Dobrodošli — in veliko šport-
nih uspehov!
Nove metode, delitev dela
PLENUM OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA
V soboto popoldne je bil v posebni sobi Zdraviliškega do-
ma na Dobrni plenum Okrajnega strelskega odbora Celje, ka-
terega se je udeležil tudi predsednik Strelske zveze Jugoslavije
generalpolkovnik Todorovič. V glavni točki dnevnega reda so
razpravljali o bodočih nalogah občinskih strelskih odborov s
posebnim ozirOm na utrjevanje strelskih družin. Uvodni re-
ferat o tem je imel tov. Ivan Cokan.
Ze na letošnji redni skupščini
Okrajnega strelskega odbora so
ugotovili, da strelstvo na območju
celjskega okraja ne predstavlja
samo najpopularnejšega in naj-
bolj množičnega športa, temveč,
da je po svoji vsebini izrazito pa-
triotična organizacija, ki se če-
dalje bolj uveljavlja kot družbeno
politični činitelj.
V celjskem okraju deluje osem
občinskih strelskih odborov z 86
organizacijami-strelskimi druži-
nami, ki vključujejo 6.690 čla-
nov. V primerjavi z 1959. letom
se je število članov povečalo za
31 %, vendar v glavnem le na ra-
čun novoustanovljenih družin, ne
pa s povečanjem članov v že ob-
stoječih organizacijah, četudi so
bili za to najboljši pogoji, zlasti
kar se tiče povečane nabave orož-
ja in potrebnega streliva.
Z uveljavljanjem komunalnega
sistema prevzemajo in dobivajo
tudi občinski strelski odbori nove
in vse širše odgovornosti. Nujno
je, da se mesto in vloga strelske-
ga športa poveže v celotno doga-
janje v komuni. Tako nastane lo-
gična povezava med komuno in
športnim, oziroma strelskim udej-
stvovanjem. Doslej je vseh osem
občinskih strelskih odborov za-
dovoljivo reševalo svoje naloge.
Še več, občinski strelski odbori
so postali nosilci dejavnosti strel-
skih organizacij. Žal, pa je Ito
delovanje v preveliki meri usmer-
jeno na izvajanje akcijskih, krat-
kotrajnih nalog, premalo pa na
sistematično ,in načrtno usmer-
janje dela, na utrjevanje strelskih
organizacij ter na usposabljanje
vodstvenih in tehničnih kadrov.
Zlasti bo treba v praksi uvelja-
viti tako imenovano decentrali-
zacijo organizacij, to je njihovo
delitev na sekcije, vode in po-
dobno. Ni naključje, da postanejo
člani v tako deljeni organizaciji
bolj aktivni, da z večjo zavzet-
nostjo sodelujejo pri reševanju
problemov, dajejo predloge in ta-
ko dalje. Praksa je potrdila, da
so v zadnjem času dosegle izred-
ne uspehe zlasti tiste organiza-
cije, ki so že uveljavile takšno
delitev, oziroma, ki so že utrdile
višjo organizacijsko obliko dela.
Pri tem ne gre za neke posege od
zgoraj, ampak edinole, da se s
pomočjo novih metod in delitvijo
dela aktivizira celotno članstvo,
da se poveča kolektivna odgo-
vernost, hkrati pa vse možnosti
za množičnejše vključevanje no-
vih članov v vrste strelske orga-
nizacije.
Spričo decentralizacije in pre-
nosa nekaterih pristojnosti na
občinske strelske cdbore se bist-
veno spremeni vloga okrajnega
odbora, ki postaja vse bolj koor-
dinator dela ter instruktorski or-
gan. Celotno operativno delo ter
materialno poslovanje pa prevza-
mejo občinski strelski odbori.
Z novimi nalogami, ki jih spre-
jemajo občinski strelski odbori,
pa se poraja vprašanje, ali so le-
ti s svojimi kadri sposobni in pri-
pravljeni sprejeti in uresničevati
nove zahteve. Podatki kažejo, da
je bilo doslej premalo napravlje-
nega za vzgojo kadrov pri občin-
skih strelskih odborih. Res je
da delajo v teh odborih v glav-
nem izredno požrtvovalni tova-
riši, toda, navzlic temu je bila za-
nemarjena skrb za vzgojo tistih,
ki bi naj tem tovarišem pomagali.
Takšno je stanje glede vodstve-
nih kadrov. Nekoliko boljša pa je
slika pri inštruktorjih, trenerjih,
sodnikih, skratka tehničnih kad-
rih, čeprav tudi njihovo število še
ne ustreza povečanemu številu
osnovnih organizacij. Te ugoto-
vitve nalagajo določene naloge,
ki jih je plenum Okrajnega strel-
skega odbora po izredno živahni
in več ur trajajoči razpravi tudi
potrdil.
Plenum pa je imel še slavnost-
ni zaključek, saj so ob navduše-
nem odobravanju vseh članov iz-
ročili častnemu predsedniku
Okrajnega strelskega odbora Ce-
lje tovarišu generalpolkovniku
Todoroviču lepo plaketo, -am
Kupite rože, kupite rože, poceni jih dam... tako je ponujala
kmetica te dni na celjskem trgu gladiole in druge cvetice, ki jih
je prinesla na prodaj
Odlični rezultati
DVOJNI PORAZ GLUKA
V drugem kolu ekipnega prven-
stva države v atletiki so moški
tekmovalci Kladivarja nastopili v
Mariboru, kjer so se pomerili z
atleti Branika in Maribora. V
skupni oceni so zbrali 32.890 točk
in se tako še naprej obdržali na
drugem mestu državne ter prvem
mestu republiške lestvice. Atleti
Branika so dosegli 28.048, Maribo-
ra pa 22.582 točk.
Četudi je dvodnevno tekmova-
nje minilo brez rekordnih izidov,
pa so bili vendarle doseženi ne-
kateri odlični rezultati. Tako je
Lorger postavil soliden čas v teku
na sto in 110 metrov čez ovire. Od-
ličen je bil tudi Naraks, ki je prav
tako pobral dvojno zmago — v te-
kih na 800 in 1500 metrov. Med-
tem, ko je Brodnik zablestel v me-
tu kopja, sta v skoku v daljino
dominirala Kolnik in Lešek. Ra-
zen tega je Lešek z lahkoto pre-
skočil 440 cm s palico. Pozneje je
naskakoval 448 cm, kar pa mu ni
uspelo, čeprav je bil zelo, zelo bli-
zu novemu državnemu rekordu. Pa
drugič!
Izredno zanimiva sta bila' teka
na sto in dve sto metrov. V obeh
disciplinah sta Celjana obračunala
s favoritom in domačinom Glu-
kom. V teku na najkrajši moški
progi je Gluka premagal Lorger
v spopadu na dve sto metrov pa
še Vučer.
V posameznih disciplinah so bili
doseženi naslednji najboljši izidi:
100 m: 1. Lorger 10.7, 2. Gluk 10.8;
110 m ovire: 1. Lorger 14 3; 200 m:
1. Vučer 22.7, 2. Gluk 22.8; 400 m:
1. Vučer 50.8, 2. Polutnik (oba K)
51.5; 400 m zapreke: 1. Brodnik
56.3; 800 m: 1. Naraks 1:52.6, 2.
Stajner (oba K) 1:53.2; 1500 m: Na-
raks 3:58.9, 2. Stajner 3:59.5; 3000
metrov ovire: 1. Lamut 9:41.3. 2.
Korber (oba K) 10:04.0; 5000 m: 1.
Hopdtar 15:26.2, 2. Primožič (oba
K) 15:33.5; 10.000 m: 1. Primožič
33:25.8, 2. Male (oba K) 34:14.2;
4X100 m: 1. Kladivar 44.0; 4X400
metrov: 1. Kladivar 3:30.4; krogla:
1.	Krunič (M) 13,26; disk: 1. Peter-
ka (K) 45,93; kopje: 1. Brodnik
64,15; kladivo: 1. Markež (B) 53,51;
višina: 1. Prime (B) 180, 2. Cepin
(K) 175; daljina: 1. Kolnik 711, 2.
Lešek 704, troskok: 1. Kolnik 14,17,
2.	Brodnik 13,52; palica: 1. Lešek
440, 2. Kolnik 420.
Po teh rezultatih se vidi, da so
Kladivarjevi atleti osvojili od
dvajsetih možnih sedemnajst pr-
vih mest, razen tega pa pobrali še
deset dvojnih zmag. Vsekakor lep
in pomemben uspeh.
Zoran Vučer
SAH
Šahisti ne počivajo
V	nedeljo je bilo v Novem mestu br-
zopotezno prvenstvo Slovenije v šahu.
Med 75 udeležencu je bilo tudi šest Ce-
ljanov. Med njimi sta se najbolje odre-
zala Pešec in Jazbec, ki sta v finalu
tekmovanja zasedla četrto do šesto me-
sto. Medtem, ko je bil Draksler osmi,
se je Janežič uveljaviil na 22., Pertinač
na 23. ter Ojstrež na 35. mesto.
V	eni izmed tolažilnih skupin pa je
zmagal igralec iz Žalca, Rancinger.
—o—
V	soboto, 22. tega meseca se bo ob
devetih dopoldne začel v mali unionski
dvorani šahovski brzoturnir reprezen-
tanc slovensklih mest. Med udeleženci
bodo tudi igralci iz Celovca.
—o—
V	nedeljo, 23. tega meseca pa bo ob
desetih dopoldne v mali dvorani Unionu
šahovski dvoboj mestnih reprezentanc
Celja in Celovca. Na vsaki straroi bo po
deset igralcev. V ekipi Celovca bo moj-
ster Robač, ki je sicer avstrijski repre-
zentant.
TEČAJ za orodno telovadbo
Na pobudo komfeije za orodno telo-
vadbo pri Okrajni zvezi za telesno kul-
turo se je v nedeljo dopoldne začel v
gabrski telovadnici tečaj za orodno te-
lovadbo, katerega obiskuje osemnajst
pionirjev iz več partizanskih društev.
Tečaj vodi znani telovadec in reprezen-
tant Tine Šrot, v pomoč pa so mu ne-
kateri najboljši orodni telovadci iz Ce-
lja. Ta nekajdnevna šola sodi v vrsto
prizadevanj za popularizacijo in dvtig
kvalitete orodne telovadbe.
Boris Orel
REKORDEN zbir točk
Ce bi se pri zadnji predaji v šta-
feti 4-krat 100 metrov ne »-zaplet-
lo«, potem bi atletinje celjskega
Kladivarja dodale dvema rekordo-
ma, ki so ju postavile, še tretjega,
morda najvažnejšega. Sicer pa je
drugo kolo ekipnega prvenstva na-
vrglo mladim Celjankam rekorden
zbir točk — 17.415! Ljubljanska
Olimpija-Svoboda jih je zbrala
16.785.
Razen Slamndkove, ki je dosegla
odličen rezultat v teku na 800 me-
trov, se je na nedeljskem tekmo-
vanju močno odlikovala Silanova,
saj je zmagala tako v teku na sto,
kot tudi na štiri sto metrov. V spi-
sek rekorderk pa sta se vpisali
Serbčeva ter Kramaričeva. Prva je
postavila pri skoku v daljino nov
državni in slovenski rekord za
mlajše mladinke, Kramaričeva pa
enak uspeh za pionirke v teku na
200 metrov. Odlična je bila Cede-
jeva z zmago na 200 metrov. V tej
disciplini bi celo pionirka Krama-
ričeva skoraj premagala reprezen-
tantko Stamejčičevo.
Rezultati pa so bili: 80 m ovire:
1. Stamejčič (OS) 11.4, 2. Urbančič
(K) 12.2; 100m: 1. Silan 12.3, 2.
Šerbec (obe K) 12.5; 200 m: 1. Ce-
de 25.8, 2. Stamejčič 26.3, 3. Kra-
marič (K) 26.6 — rekord; 400 m:
1. Silan 58.6, 2. Gašparut (obe K)
61.6; 800 m^ 1. Slamnik 2:17.3, 2.
Tovornik (obeK) 2:22.8; 4X100 m:
1. Kladivar 51.3; višina: 1. Klad-
nik 141, 2. Rozman (obe K) 138;
daljina: 1. Ušaj (OS) 5.41, 3. Šer-
bec (K) 5.26 — rekord; krogla: 1.
Usenik (OS) 13,20; disk: Hudobiv-
nik (OS) 44,80, 3. Kroflič (K) 37,79;
kopje: 1. Urbančič 34,79, 2. Mast-
nak (obe K) 34,74.
Ančka Slamnikova
Zmaga gostov
ODLIČNA VRHOVŠEK IN OREL
Prejšnji teden je imel celjski
Neptun v gosteh plavalce in pla-
valke Veleža iz Mostarja. Četudi
so zmagali gostje z rezultatom
84:63, je prinesel ta prijateljski
dvoboj domači ekipi vendarle lep
uspeh. Potrdil je namreč izredno
formo dveh celjskih plavalcev,
Vrhovška in Orla. Pivi je v šta-
feti 4-krat 100 metrov mešano po-
stavil na hrbtni progi s časom
1:09,7 že drugič letos premagal
-"■zvočno-« mejo 1:10.0. Odličen je
bil tudi Boris Orel, ki je z veliko
prednostjo zmagal na progi 400
metrov kravi v času 5:23.1. Eno
prvo mesto pa je Celjanom pri-
padlo še na sto metrov kravi, kjer
je zmagal Vošinek v času 1:08.0.
Dvoboj je nadalje pokazal, da
so imeli Celjani najmočnejše pred-
stavnike na sto metrov hrbtno in
prosto. Saj so v teh disciplinah po-
brali tudi edini dvojni zmagi. K
dvojnemu uspehu na sto metrov
hrbtno je pripomogel, razen Vr-
hovška seveda še Bruno Toplak,
ki je zasedel drugo mesto s časom
1:16.1, na sto metrov kravi pa se
je na drugo mesto uveljavil Boris
Orel v času 1:08.2.
V ostalih disciplinah je Rado-
ševič zasedel tretje mesto na 200
metrov prsno, Šušteršič pa četrto.
Janez Goršič je bil tretja na 400
metrov kravi. Na progi sto metrov
metuljček sta se Tone in Janez
Goršič plasirala na tretje, oziro-
ma četrto mesto.
Zal, je tudi to srečanje poka-
zalo, da ima Neptun slabo žensko
ekipo. Celjanke se niso uveljavile
v vseh disciplinah, v katerih s
startale, so zasedle tretje in četrt
mesto. Boljše uvrstitve niso do
segle.
Borba za
paradižnik
V	soboto dopoldne se je v
zelenjarni v Cankarjevi ulici
nudil prizor, ki je vsekakor
vreden, da se zabeleži. Pro-
dajalna je bila natrpana in
skoraj vsi so kupovali para-
dižnik. Ker pa paradižnika ni
bilo dovolj, ga je vsakdo lah-
ko dobil največ kilogram. To-
rej parlamentarno in pošteno.
Toda...
V	vrsti je stala tudi potroš-
nica iz Laškega, ki je prišla
po paradižnik v Celje, in ko
ga je dobila pripadajoči kilo-
gram, je bila seveda — vseka-
kor upravičeno — ogorčena.
(Namreč upravičeno, ker je
prišla iz Laškega po več kilo-
gramov.) Svojo zahtevo po
večji količini je utemeljevala
s tem, da v Laškem paradiž-
nika niso videli že nekaj me-
secev (?!). Toda, če bi ga ta
dobila več, bi ga zato kdo
drug dobil manj ali pa sploh
nič. Zato se je morala zado-
voljiti s kilogramom, za kate-
rega je plačala ceno plus pre-
vozne stroške iz Laškega in
nazaj. Koliko tedaj za kilo-
gram?
Ob vsem tem bi bilo seveda
zanimivo vedeti, kakšna je
preskrba s temi plodovi v La-
škem in ali tam morda ni
ugodnih pogojev, da bi ti plo-
dovi lahko uspevali?! oh
Franc Vežan iz Vezovja pri Šentjurju
je padel ter si pretresel možgane in po-
škodoval glavo. — Viktor Gorjamc iz
Boletine pri Ponikvi je padel na žago
in *>e prerezal pod pazduho. — Franc
Uršič iz Sodne vasi pri Pristavi je padel
z voza ter si poškodoval roko in nogo.
— Na Polzeli je z mopedom padel Dušan
Dobrilovič. Poškodoval si je nogo. — V
Radegundi pri Mozirju je avto podrl
Franca Orla; dobil je poškodbe na glavi
in nogi.
V času od 10. do 15. julija je bilo ro-
jenih 9 dečkov in 10 deklic.
POROČILI SO SE:
Jožef Kruleč, delavec iz Stor in Ivan-
ka Gajšek, bančna uslužbenka iz Celja.
Avgust Cater, delavec in Terezija Gaj-
šek, oba iz Celja. Frančišek Les<kovšek.
direktor iz Celja in Em>lija Bavec, se-
kretarka iz Rogaške Slatine. Leopold
Janežič, kmetijski tehnik iz Ložnice in
Veronika Razboršek, gospodinja iz Do-
briše vasi. Zvonko Seles, struga.r in In-
geborg Rrutschredber, administratorka,
oba iz Celia. Karol Krivec, avtomeha-
nik in Nada Gabrijela, šivilja, oba iz
Celja. Franc Zužej, kmetijski tehnik diz
Arje vasi in Frančiška Vera Korent,
učteljica iz Gr;ž. Matija Medved, kme-
tovalec in Ljudmila Iršič, poliedelka,
oba iz Frankolovega. Franc Božič, mi-
zar iz Grajske vasi in Marjetica Red-
nik, bolničarka iz Celja. Anton Rupnik,
čevljar in Julijana Lorenčak, čevljarska
prešivalka. oba iz Celja. Anton Sket,
zidar in Erika Deželak, frizerka, oba
iz Celja. Ivan Klančar, uslužbenec iz
Ljubljane in Ana Podlesek, natakarica
iz Kranja. Josip Oštir, orodjar iz Celja
in Marija Kranjc, kuharica iz Celja.
UMRLI SO:
Ferdinand Firant, delavec iz Celja,
star 57 let. Anton Sešel, uslužbenec iz
Maribora, star 35 let. Alojz Dvoršak,
delavec iz Gotovelj, star 51 let.
CELJSKI TRG
Krompir 25—30 (30—40), čebula 100—
120 (100—150), česen 160 (100—200), stročji
fižol, visok 96—100 (100—120), stročji fi-
žol, nizek — (100), solata 40—50 (50—100),
Spinača — (100—150), cvetača 50—70 (60
—70), radič — (100) ohrovt 30—40 (40—
60), peteršilj 100 (120—200), pesa 50—70-
(60—80), rabarbara — (100—120), redkvi-
ca — (100), korenjček 60—75 (60—80),
paprika 140—160 (—), kumare 90-100-
(100—120), paradižnik 90—120 (—), sveže
gobe — (200—250), jabolka 70—80 (40—80),
hruške 70—80 (60—100), črešnje — (80—
100), maline — (200) marelice 80 (50—
100), breskve 80—100 (70—100), borovnice
—	(100—130), jagode — (400), maslo —
(720—840), jajca 25 (22—25), kokoši —
(700—1000), piščanci — (400—500), ribezi
—	(120—200).
Trg je bil dobro založen, še vedno pa
primanjkuje perutnine, jajc in mlečnilv
izdelkov.
Cene v oklepaju veljajo za zasebni
sektor.
»MERX«
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO
s špecerijskim in kolonialnim blagom
CELJE, TOMŠIČEV TRG 3
iskreno čestita ob 20. obletnici vstaje naših naro-
dov in občinskem prazniku občine Celje 20. juliju.
CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 27 — 20. julija 1961 ^^^
Neodgovornost ali...?
V nedeljo je bilo na Resev-
ni veliko zborovanje v poča-
stitev dvajsete obletnice re-
volucije ter na čast praznika
celjske in šentjurske občine.
Prišlo je okoli štiri tisoč ljudi.
Zborovalni prostor je bil tu-
di ozvočen. Toda, v pravem
pomenu besede v preteklem
času, saj so naprave za ozvo-
čenje delale samo do začetka
zborovanja. Ko bi pa šele prav
morale stopiti v funkcijo, so
utihnile. Baje zaradi previso-
ke napetosti v omrežju.
Nisem strokovnjak in ne
spoznam se veliko na te reči.
Toda, vseeno se mi zdi, da te-
ga spodrsljaja res ni mogoče
upravičiti, in da podjetju, ki
je odgovorno za to, da je
omrežje pod normalno nape-
tostjo (baje je to Elektro Ce-
lje?) ne bi smelo biti vseeno,
kako se razvija takšna prosla-
va. In prav zaradi tega, ker
so zvočniki molčali, je prosla-
va veliko izgubila. Govornika
so slišali le najbližji, ostali
pa...? Nekaj časa so nape-
njali ušesa, pozneje pa se s
sosedi zapletli v pogovor. Za-
to, ker niso delale naprave za
ozvočenje ni imel predvidene-
ga govora edini preživeli ko-
mandir Prve celjske čete.
Oprostite mi, je dejal, toda
res nima smisla, da bi se tu
napenjal, saj bi me ne sli-
šali ... Imel je prav.
Slavnost se ni končala ta-
ko, kot bi se morala. In to
zaradi neurejenega ozvočenja
Prav je imel eden izmed
udeležencev, ko je dejal, da
je prava škoda, da nismo še
zdaj v tistih letih, ko bi tak-
šen spodrsljaj smatrali za sa-
botažo. Hotel je reči, da bi ta-
krat za tak primer klicali ne-
koga na odgovornost in ga
vprašali, kako in kaj.
Danes pa?
-an
NOVA RADIJSKA ANTENA
Te dni so monterji končali mon-
tažo 50 metrov visokega anten-
skega stolpa na Golovcu. Ta an-
tena je poprej služila oddajniku
v Ajdovščini, poslej pa bo imela
važno vlogo pri izboljšanju oddaj
celjske relejne radijske postaje.
Z njeno pomočjo bo 2 kilovatni
oddajnik slišen po vsem okraju
in še čez
Pokal za strelce »Miloša Zidanška«
iz Dramelj
Strelska družina »Ludvik Lampret« iz
Ponikve pri Grobelnem je priredila v
počastitev dvajsete obletniice ljudsike
revolucije patrolnii tek na tri kilometre
dolgi progi. Med tekom so bile postaje
za streljanje z malokalibrsko puško. Po-
kal strelske družine »Ludvik Lampret«
so osvojili člani strelske družine »Mi-
loša Zlidanška« iz Dramelj, ki so zbrali
157 krogov. Na drugo mesto se je uvr-
stila ekipa SD »Malgaj« iz Šentjurja s
151 krogi, na tretje domačini s 144 kro-
gi itd.
Med posamezniki je najboljši rezultat
dosegel Jože Lavbič liz Dramelj s 58 kro-
gi, drugi je bil Jože Kovačič iz Šentjur-
ja s 48 krogi, tretji pa Franc Potočn/ik
iz Ponikve s 46 krogi.
A. C.
Pionirsko igrišče na
Jožefovem hribu
Stanovanjska skupnost na Jože-
fovem hribu je za Kalvarijo s pro-
stovoljnim delom uredila lepo igri-
šče za otroke. Igrišče je opremlje-
no z raznimi rekviziti za igranje.
Do igrišča je v hrib speljana po-
sebna pot. Igrišče so odprli v ne-
deljo dopoldne in ga izročili pio-
nirjem v last in oskrbo.
Trije požari
zaradi strele
Letos nikoli zastonj ne bliska,
pravijo ljudje v konjiški okolici,
saj je strela v zadnjih tednih že
trikrat udarila in vsakokrat je go-
rela po ena hiša, med temi ena
lesena v celoti. Prvi požar zaradi
strele je bil v Radani vasi, drugi
v ,°lialcah, tretji pa pretekli te-
den v Vešeniku.	V. L.
Takšna je bila slika v nedeljo popoldne ob cesti Šentjur—Štore.
Zaradi močnega dežja in ploh so naenkrat nastali večji in manjši
hudourniki, ki so brzeli po hribu navzdol na cesto in čez njo
KAJ PA OSTALI?
Akcija za povečanje varno-
sti prometa na naših cestah je
v javnosti naletela na velike
simpatije zlasti še zavoljo te-
ga, ker je haperjena proti ve-
likemu sovražniku človeka in
družine, proti največjemu po-
vzročitelju številnih nesreč
proti alkoholu. Zal, pa tej ak-
ciji, vsaj doslej, niso v naj-
večji in zaželeni meri prisluh-
nili delovni kolektivi, seveda
tisti, ki imajo svoje vozne
parke in zato tudi stalne voz-
nike motornih vozil. Zaenkrat
je znan le en primer in to pri
trgovskem podjetju na debe-
lo, celjskem Merxu, kjer so
organi upravljanja sprejeli
odločitev, da bodo takoj od-
pustili šoferja, ki bi se med
vožnjo spozabil, šel v gostil-
no in pil alkoholne pijače ter
tako zaradi zaužitega alkoho-
la ogrožal varnost prometa na
cestah. Gotovo je, da bo ime-
la ta odločitev ugodne posle-
dice in da bodo vozniki mo-
tornih vozil pri tem podjetju
z dosti večjo odgovornostjo
do sebe in premoženja, ki jim
je med vožnjo zaupano in
prav tako do drugih koristni-
kov javnih cest, opravljali
svojo službeno dolžnost.
Kako pa je v nekaterih
drugih kolektivih? Znani so
primeri, ko so prometni orga-
ni, oziroma sodnik za prekr-
ške odvzeli šoferju vozniško
dovoljenje, ker je povzročil
prometno nesrečo zaradi vi-
njenosti in ko organi uprav-
ljanja in vodstva podjetij na
to sploh niso reagirali. Na-
sprotno, takemu šoferju so ce-t
lo pomagali, da je brez priza-
detosti »preživel« tisti čas, ko
ni smel sesti za krmilo. Naj-
češče so ga prestavili na dru-
go delovno mesto, mu omogo-
čili enake, če ne še večje pre-
jemke ali pa ga poslali celo
na dopust. Razumljivo je, da
v takih primerih odvzem
vozniškega dovoljenja ni ro-
dil zaželenega vzgojnega
učinka.
Zato znova vprašujemo, ali
je akcija za povečanje varno-
sti prometa na naših cestah
res samo stvar prometnih or-
ganov? Ali ni to tudi dolž-
nost, in še kako velika, delov-
nih kolektivov, njihovih orga-
nov samoupravljanja? Meni-
mo, da je. Zato priporočamo,
da posnemajo odločitev Mer-
xa in da tako pomagajo v tej
človekoljubni akciji, saj gre
za ljudi, za njihova življenja
in za družbeno premoženje.
Ali je to res!
Nedelja popoldne.
Na cesti od Šentjurja do
Štor.
Od časa do časa so se uli-
vale plohe.
Pešci in kolesarji so se ta-
krat zatekali pod najbližjo
streho. Ce se je zabliskalo, so
se umaknili v vežo.
Tako so se čisto slučajno
znašli pod eno streho trije že
precej premočeni kolesarji.
Pa se jim je pridružil še go-
spodar.
—	Slabo vreme. Ko bi le
nehalo, vsaj za četrt ure, da
pridem domov, si je zaželel
eden.
—	Nič ne bo. Nebo je za-
prto. Se bo padalo, je ugotovil
drugi.
—	Oh, pa ta cesta, je poto-
žil tretji.
—	Je pač v gradnji, so rekli
vsi hkrati.
—	Da, da v gradnji, to je
res, je v besedo vpadel gospo-
dar. Samo, ko bi le vedeli, ka-
ko se tu dela. Rečem vam, ni
pravega komandanta. Nihče
ne ve, kako in kaj. Delajo pa
tudi tako, kot bi se jim ...
Graditev napreduje tako, kot
če bi posestnik, ki ima 50 hek-
tarjev zemlje, najel dva sla-
botna delavca...
Ali je to res?
VRTOVI NA OGNJENIŠKIH
TLEH
Sovjetski znanstveniki menijo,
da so področja ognjenikov zelo
prikladna za gojenje povrtnin.
Tako so na Kamčatki, v bližini
Ničikinskih vrelcev lani pridela-
li precej čebule.
Upravni odbor brivsko-frizerskega podjetja »Nega« Celje
razpisuje delovno mesto
računovodje
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba in najmanj 5 let
prakse. Plača po dogovoru, prijave do 1. 8. 1961.
Komisija za delovna razmerja pri Kmetijiskem gospodar-
stvu Založe — Šempeter v Sav. dolini razpisuje prosti delovni
mesti za:
1.	OBRATOVNO KNJIGOVODSTVO
2.	SPLOŠNO ADMINISTRACIJO
Pogoj: popolna srednja šola ali nepopolna z daljšo pralkso.
Samsko stanovanje zagotovljeno, prednost imajo osebe s sta-
novanjem v bližini Šempetra. Plača po pravilniku o razde-
ljevanju osebnih dohodkov.
Nastop službe pod 1. 15. avgust 1961; pod 2. 15. novem-
ber 1961.
Pismene ali osebne ponudbe se sprejemajo do 25. julija
1961.
JESENSKI VPIS
Uprava Industrijsko steklarske šole v Rogaški Slatini
razpisuje
za šolsko leto 1961-62 dodatni vpis učencev za steklopihalsko stroko.
Prednost imajo kandidati, ki so uspešno končali 8 razredov osnovne
šole in so stari do 16 let. Lastnoročno napisani prijavi je treba predložiti
zadnje šolsko spričevalo, prepis rojstnega lista, življenjepis in zdravniško
spričevalo. V prijavi naj kandidat navede, če želi stanovati v domu. Vzdr-
ževalnim) plačujeta steklarni Hrastnik, Rogaška Slatina, del pa starši in
kandidat sam (starši 2000 din, sam 1500 din). Učenca dobivajo mesečno
nagrado plača vajencev) in denarno nagrado po učnem uspehu. Najboljši
učenci bodo imeli možnost nadaljevati studii j v drugi stopnji in postati
steklarski tehnik.
Vsa navodila daje uprava Industrijsko steklarske šole v Rogaški
Slatini.
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILA
V SLOVENSKO PRIMORJE
in nazaj — v enem dnevu
vas popeljejo vsak dan do 5. IX. 1961
Jugoslovanske železnice s posebnim po-
spešenim vlakom do Herpelja in odtod
dalje z avtobusom. Vozno karto po ceni
za potniški vlak kupite v odhodni po-
staji do namembnega kruja v Sloven-
skem Primorju, na povratku pa v tu-
rističnih poslovalnicah ali v avtobusu.
Možnost rezerviranja mest v vlaku in v
avtobusu! Poseben vagon z bufetom.
Koristite hiter, udoben in cenen kom-
biniran prevoz železnica — cesta!
ZTP Maribor
PRIDELOVALCI HMELJA
POZOR!
Toplomere za sušenje hmelja dobite v
DROGER1JI »VESNA« Celje, Prešernova
ulica 4.
PRODAM
POLOVICO HIŠE z garažo — obseg
5 sob, niša, kopalnica in ostale pri-
trikline, ugodno prodam. Naslon v
upravi lista.
ZIDAN štedilnik, desni, prodam, šulgaj
Jožefa, Polule nad šolo, Vegova 4.
HARMONIKO dobro ohranjeno 32 basov,
prodam. Naslov v upravi lista.
ŠTEDILNIK zidan, desni, dobro ohra-
njen, proda. Plečnikova 23/1.
DVE visokobreji telioi rjavosdve pasme,
prodam. Vprašati Žalec 65.
ŠIVALNI stroj, dobro ohranjen, z okrog-
lm čolničem poceni prodam. Kveder,
Leveč 1, Petrovče pri Celju.
NUJNO prodam gradbeni les (polce in
fostne). Grobelnik Ivan, Linhartova 12
Celje.
POSESTVO, velika sadna stiskalnica in
brezhiben klavir, naprodaj, tudi na
obroke. Ponudbe pod »Savinjska do-
lina« na upravo lista.
MELBROSIN — preparat cvetnega prahu
in matičnega mlečka (GELEE ROYALE)
garantiramo znanstveno stabiliziran
proizvod MELBRO — COOP (Zavod
za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vsek
lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni-
majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-
maciji« v Ljubljani.
STANOVANJA
STANOVANJE in hrano iščem. Poma-
gam v gospodinjstvci ali plačam po
dogovoru. Naslov v upravi lista.
UPOKOJENKO vzamem na stanovanje
in hrano za pomoč v gospodinjstvu
(v bližini Celja).). Naslov v upravi
lista.
SLUŽBE
IŠČEM upokojenko za 5 ur dnevno. Gro-
belnik Milica, Linhartova 12, Celje.
GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK,
garantirano znanstveno stabiliziraji,
proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite
v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa-
rata še nimajo, naj ga nabavijo pri
»Kemofarmaciji« v Ljubljani.
RAZPISI
Občinski sindikalni svet Celje »Poč.
skupnost«:
POČITNIŠKI DOM »MLINARJEV JA-
NEZ« TEHARJE potrebuje več kvalifici-
ranih moči za strežbo. Interesenti naj
se javijo naslovu do 24. 7. 1961.
DELOVNI KOLEKTIVI
IZLETNIK turistična agencija poslo-
valnica Celje organizira v sodelovanju
z Avtobusnim prometom Celje, za de-
lovne kolektive izlete z modernimi tu-
rističnima avtobusi po domovini in v
inozemstvo. Za večdnevne izlete nudimo
izredne popuste.
Sekcija internirancev prti Okrajnem
odboru ZB je pripravila v sodelovanju
z našo poslovalnico šestdnevno potova-
nje na obisk bivšega ženskega koncen-
tracijskega taborišča
RAWENSBRUCK
Programe in informacije dobite v našd
poslovalnici na Titovem trgu 3, telefon
28-41 ter pri Zorko-Frece Marici Mestna
ljudska knjižnica, Celje — telefon 32-65.
Naša poslovalnica nudi še naslednje
usluge:
NABAVA POTNIH LISTOV in TUJIH
VIZUMOV.
Prodaja AVIONSKIH, MEDNAROD-
NIH, ŽELEZNIŠKIH IN AVTOBUSNIH
KART.
REZERVACIJE za letni oddih, preno-
čišče, spalne karte za vlake doma in
inozemstvo.
INFORMACIJE VSEH VRST - ME-
NJAVA VALUT.
Cenjene stranke obveščamo, da imamo
na zalogi avtokarte SLOVENIJA in JU-
GOSLAVIJA, ter avtobusne in železniške
vozne rede.
Poslovalnica je odprta vsak dan od
7. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob so-
botah od 7. do 12. ure. Uvedli smo ne-
deljsko dežurno službo od 8. do 12. ure.
Za cenjena naročila se priporoča IZ-
LETNIK turistična agencija poslovalnica
Celje, Titov trg 3. telefon 28-41.
ClTAJTE
CELJSKI TEDNIK
KINO
KINO METROPOL
18.-21.	7. 1961 »UGRABLJENA SREČA«,
nemški film
22.-25. 7 1961 »PODAJ ROKO HUDIČU«,
angleško-ameriški VV film
26.-29. 7. 1961 »POJMO V DEŽJU«,
ameriški barvni film.
LETNI KINO
19.-	22. 7. 1961 »VOJNA IN MIR« I. del.
italijanski barvni VV film
25.-25.	7. 1961 »VOJNA IN MIR« II. del.
italijanski barvni VV film
26.-29.	7. 1961 »DEVETI KROG«,
jugoslovanski film
DPD »SVOBODA CELJE —
MLADINSKI KINO
Dne 22. in 25. 7. 1961 »LIKVIDACIJA«,
poljski film.
Predstave so v soboto ob 17., ter v ne-
deljo ob 10., 15. in 17. uri.
KINO DPD »SVOBODA« —
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Dne 22. in 23. 7. 1961 »MLADI LEVI«,
ameriški Csc film
Dne 26. 7. 1961 »ZAKAJ PRIHAJAŠ
POZNO«, francoski VV film
Dne 27. 7. 1961 »PREKLETA SLEPA-
RIJA«, italijanski film.
Uredništvo Celje, Titov trg 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-23 in
24-23 uprava: Celje, Trg V. kon-
gresa 5 — poštni predal 152 — tele-
fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pn
Narodni banki Celje: 603-11-1-656
—	izhaja ob petkih — letna naroč-
nina 800, polletna 400, četrtletna
200 din — Inozemstvo 2.400 din
—	posamezna številka 20 din —
rokopisov ne vračamo.
ZANIMIVOSTI
Junis in Krim v gostoljubni hiši
(1. nadaljevanje)
Junis in Krim seveda nista
Imela prave orientacije, kje se
nahajata. Bila sta razočarana, da
sta zamudila Zidani most. Ver-
jetno so se ujetniki med vožnjo
dogovarjali, da bi bilo treba po-
begniti na novi nemško-italijan-
ski meji na italijansko stran, kjer
so pričakovali več možnosti za
▼rnitev v domovino in boljše raz-
mere v ujetniških taboriščih.
Ko jima je Dušan Hercog s po-
močjo slovarja in kretenj dopo-
vedal, da je njuna misel na vrni-
tev domov neizvedljiva, vsaj za
takratne razmere, sta se vdala v
usodo. Tem bolj pa sta bila za-
dovoljna, ko sta zvedela, da sta
imela veliko srečo. In res sta jo
Tipična ulica v vročem arab-
skem mestu na Bližnjem vzhodu
Imela. Če bi se zatekla k sosed-
nji hiši, bi gotovo padla Nemcem
ponovno v roke, saj je v soseščini
imel svoje sorodnike zloglasni
celjski gestapovec Kresnik. Te
okoliščine so narekovale še po-
sebno opreznost, saj so okoli hiše
nenehno vohljali doušniki. Ra-
zumljivo je, da so Hercogovi kar
najhitreje obvestili tovariše v
ilegalni mreži o obeh beguncih.
Skrivališče v njihovi hiši je bilo
preveč tvegano, zato pri njih dol-
go ne bi mogla ostati.
Junisu in Krimu so na pod-
strešju uredili bivališče, kjer sta
spala in živela. Včasih sta mo-
rala tudi po ves dan čepeti zgo-
raj in so jima tja nosili tudi hra-
no. Včasih pa sta smela priti tiMi
v podstrešno izbo, bolj poredko
pa tudi v pritlične prostore. Toda
le ob večerih, !ko je bila liiša
skrbno zaklenjena in okna za-
strta.
Jezikovne težave so se zmanj-
ševale, čeprav je slovar igral vse
do konca glavno vlogo. Hercogova
Vladka, ki je bila največ doma,
Hiša ob Drameljski cesti (prej Čret), kjer sta Junis in Krim pre-
živela okoli 20 dni in uživala gostoljubnost zavedne družine Her-
cogovih
si je pridno sestavljala tudi svoj
slovar na listu papirja, ki je tudi
eden od važnih dokazil. Besede
si je zapisovala fonetično. Tako
smo pri pregledovanju tega ob-
ledelega lističa našli med angle-
škimi tudi popolnoma tuje bese-
de, ki niso bile angleške. Na pri-
mer besedica »šufti«. Vladka za-
nesljivo ve, da sta jo uporabljala,
če sta hotela opozoriti eden dru-
gega na nekaj; torej besedo »po-
glej«, kakor jo je Hercogova tu-
di zapisala. Beseda je nedvomno
arabska. Takih pa je še več.
Junisu in Krimu so Hercogovi
dali skupno ime. Nastalo je za-
radi neke posebnosti in zato, da
so v pogovorih pred nezaželenimi
osebami lahko o njiju tudi go-
vorili. Ce sta bila zaspana, sta
Arabca v začetku naredila tipično
kretnjo, da sta zaspana in govo-
rila:
— Sleep! (po angleško »spati«).
Tako se ju je prijelo ime »sli-
povca«.
Včasih so ob večerih igrali
»človek ne jezi se«. Nosili so jima
tudi knjige v angleščini, ki jih
pa Junis ni znal brati. Mladi
Mehmed je, kot kaže, znal le to-
liko angleško, kolikor mu je bilo
kot vojaku nujno potrebno. Zelo
pogosto je omenjal svojo mater in
se zelo navezal na Hercogovo
mamo.
Nekoč, bilo je proti koncu nju-
nega bivanja pri Hercogovih, je
rahlo pograbil roko gospodinje, jo
poljubil in si jo pritisnil na čelo.
Krim je razložil, da to pomeni
neke vrste bratovščino...
Fanta sta se pri Hercogovih si-
sicer dobro počutila, saj ju je ob-
dajalo prijateljstvo in skrb. Dne-
vi so minevali. Nekako po dveh
tednih je »Lenka« prišla pove-
dati, da naj ju pripravijo za od-
hod. Toda nekaj je bilo narobe, da
zveza ni prišla. Bila sta razoča-
rana in vesela hkrati. Za nekaj
dni je bil njun odhod odložen.
Vmes je enkrat prišel tudi tov.
Petelin, ki je znal angleško in se
z njima pogovoril. Povedali so ji-
ma, da je tu na robu mesta pre-
več nevarno, da pa se lahko pri-
ključita partizanom, kajti celjska
četa je takrat že bila v povojih.
Oba sta kazala navdušenje in s
kretnjami dopovedovala vsem, da
se bosta tolkla s Švabi.
Nekako po dvanajstih dneh go-
stoljubja pri Hercogovih, je pri-
šel večer slovesa. Preoblekli so ju
v civilne obleke in ju učili, kako
se morata obnašati na poti v par-
tizane. Junis je bil prav posrečen
s tistimi nekaj besedami, ki se jih
je naučil. Krepko je zastavil nogo
V korak in prav po »gabrsko«
vprašal: »Kua pa pol?«.
Skrbno so ju še obrili, jima v
kožo vtrli kremo ter s pudrom po-
belili njuna temnorjava obraza,
da bi ne vzbudila pozornosti.
Ko sta odhajala, je bilo Herco-
govim težko, pa tudi lažje pri sr-
cu. Šla sta v svobodne gozdove ...
(Konec prihodnjič)
On in ona!
Večina mož se tolaži s tem, da
so »suha« leta končno za njimi.
Čudno, da večina žensk pričakuje
ravno obratno ...
Otroci so naša sreča in bodočnost. V vsakem otroku je na-
daljevanje življenja staršev, v vsem mladem rodu pa bodoč-
nost naroda in vsega človeštva. Otroci so smoter našega živ-
ljenja in dela, naših prizadevanj in žrtev. Kaj bi sicer bilo
vredno tega?
Tudi naša revolucija je pred dvajsetimi leti bila posvečena
njim — bodočim pokoljenjem. Bi bilo vredno toliko trpeti,
krvaveti in umirati zaradi samega sebe?
Saj to je v bistvu vzpodbuda človekovega dela in napred-
ka. Priroda je dala vsem bitjem nagon za ohranitev vrste.
Človek pa misli vnaprej, gradi za naprej. Za koga? Zakaj? Za-
radi stvaritev samih? Ne! Torej za bodočnost, za našo in naših
otrok...
Pisarniško delo je„težaško"
Pogosto slišimo iz ust preprostih
ljudi, češ, onim, ki sedijo v pisar-
ni je lahko. Blagrujejo »uradni-
ke«, ker si služijo kruh sede.
Pa vendar je delo v pisarni pol-
no temnih senc, včasih tudi ne-
vidnih in s poznejšimi posledica-
mi.
Zlasti težavno je stereotipno pi-
sarniško delo, kot je strojepisje,
delo v knjigovodskih in blagajni-
ških službah. Delo uslužbenca pri-
kuje na sedež, mu nudi prav ma-
lo interesantnosti. Enoličnost dela
ubija človeka psihično, zato so do-
sti na boljšem tisti, ki imajo odgo-
vornejše naloge, bolj pestre in raz-
gibane.
Seveda se enoličnosti zbiranja
številk, urejanja kartotek, vodenja
žumalov in neprestanega udarja-
nja po tipkah s tujimi predlogami
pred očmi, ni mogoče izogniti. Za-
to bi morali v pisarnah skrbeti za
umsko in telesno osvežitev. V veli-
kih uradih, kjer je ogromno nižje
in srednje pisarniške delovne sile,
so začeli uvajati telovadbo in to
kar za pisalno mizo. Pameten šef
tudi ne bo takoj zarohnel, če
uslužbenki tudi malo poklepetata.
Seveda ne v nedogled ...
Med drugim je namreč ugotov-
ljeno, da enolično delo v pisarni
celo bolj utruja kot podobno v
proizvodnji, ki pa je le povezano
z gibanjem. Zdravniki pa so ugo-
tovili celo vrsto bolezni, ki jim je
izvor treba iskati ravno pri nave-
denih okolišičnah. Najpogostejše
pa so prebavne motnje, telesna
deformiranost, očesne bolezni in
tudi živčnosti. Le-ta pa je seveda
bolj pogosta pri odgovornejših
uslužbencih s kompleksnejšim
področjem dela.
Torej se tudi v pisarnah ne ce-
dita med in mleko ...
Kadar vas od sključenosti nad delovno mizo zaboli hrbet in zaske-
lijo oči. Takrat vstanite, naredite nekaj gibov in če morete —
glejte v daljavo
ZAKON V AMERIKI
Kdor bi sodil po filmih in film-
skih zvezdnikih Hollywooda, bi
dobil silno čudno predstavo o za-
konu med Američani. Sicer je res.
da je zakonska zveza v Ameriki
pri dobrem delu prebivalcev zelo
rahla, toda tako silno tragično
spet ni, vsaj ne tako, kot je to pri
vrhnji plasti ali tako imenovani
»družbeni smetani«.
Ameriški sociologi pravijo, daje
vojna najbolj razrahljala ameriški
zakon. Poudarjajo, da ne gre toli-
ko za nezvestobo žena, kolikor za
okoliščine, v katerih so ameriški
možje spoznali »večjo vrednost-«
Evropejk in žena na Daljnjem
Vzhodu, predvsem pa Japonk.
Leto 1946, torej leto dni po voj-
ni, je bila v Ameriki rekordna »le-
tina«. Porok je bilo 2 milijona in
200.000. V to številko spada gotovo
dober milijon tistih parov, ki jim
je v vojnih letih bila poroka one-
mogočena. Hkrati pa so isto leto
zabeležili v ZDA 610.000 ločitev.
Pravijo, da so te ločitve povzročili
predvsem »razširjeni vidiki« ame-
riških mož, ki so med vojno sre-
čali bolj »familijarne«« Evropejke,
ki niso tako do skrajnosti emanci-
pirane kot Američanke. Tisti vo-
jaki, ki pa so se tolkli na Tihem
Oceanu, so popadali v mreže než-
Prstan! Za kako dolgo, miss?
nih, ponižnih in za zakonski jarem
idealno šolanih Japonk.
Zanimivo je, da je najpogostejši
vzrok ločitev tudi v Ameriki pre-
šuštvo. Temu vzroku pa sledijo:
grobost v odnosih, enostaven beg
iz zakonske skupnosti, odrekanje
vzdrževanja zakonskega druga,
dalje pijanstvo, nezvestoba, spolna
neskladnost in podobno.
Zakoni se v Ameriki podirajo
največ v prvem letu, zelo pogosto
pa v prvih šestih mesecih.
Kolektiv
Eleklro
Celje
čestita vsem prebivalcem občine Celje
ob občinskem prazniku 20. juliju
Milko Jagodič:
Prvo vkrcanje
(Nadaljevanje in konec)
Ponedeljek, 19. junija: ... Pozno
popoldne smo se odvezali od »bo-
ve« na Lidu. Z nami se je peljal
carinik v primeru, da ne bi kaj
»sumljivega« iztovorili. Pluli smo
po Canalu Grande. Za seboj smo
pustili najbolj turističen predel
Benetk, to je Salute z Doževo pa-
lačo in cerkvijo sv. Marka. Zaplu-
li smo v Canal Giudecca. Tukaj in
ob Canalu di Margera je zbran ve-
lik del italijanske industrije z ve-
likimi tovarnami in pristanišči za
največje prekooceanske ladje. Med
njimi sem videl »Bovec«, »Rog« in
»Zelengoro«, vse last Splošne
plovbe. Po dveurnem prerivanju
skozi kanale smo pripluli v prista-
nišče Margero. Ko sem prvič sto-
pil na italijanska tla sem se poču-
til kot da bi bil na velikih valovih.
Obenem pa me je dušil slab zrak
od bližnje tovarne cementa. Popil
sem Coca-Colo in prvič preizkusil
svojo šolsko italijanščino.
Četrtek, 22. junija: ...Prvi dan
odkar sem bil v Benetkah sem bil
v Mestri, to je majhno mesto, pri-
bližno kot Celje. Oddaljena je oko-
li deset kilometrov od središča
»kraljice morja«, kakor imenujejo
Benetke. Tu se odcepi cesta za
Trst in Padovo. Z vodjo palube
sva si do dvanajstih ogledovala
mestni vrvež in izložbe ki so tako
polne, da jih moraš ogledovati pre-
cej časa.
Drugi dan svojega bivanja v
Italiji nisem izkoristil za ogled Be-
netk. Dobil sem vročino. Šele tret-
ji dan me je kapitan vzel s seboj.
V Mestri sva se vsedla na trolej
bus in se prepeljala po mostu, ki
je dolgo okoli pet kilometrov. Po
nekaj minutni vožnji med vele-
mestnim prometom smo se ustavili
na Piazzale di Roma. Tukaj je ce-
ste konec. Ne preostane vam nič
drugega kot vožnja z gondolo, s
čolnom ali pa peš. Odločila sva se
za zadnje. Cez pol ure sva bila
pred mostom Ponte della Accade-
nia. Ta most je bolj znan iz av-
strijske zgodovine. Imela sva opra-
vek na luški kapetaniji. V Grande
Canalu se je ravno takrat zasidra-
la naša »Cetina«. Vožnja z gondo-
lo do Doževe palače je stala le
-»borih« 350 lir. Tam sva si ogleda-
la doževo palačo, cerkev sv. Mar-
ka in trg pred cerkvijo. Zanimivi
so bili mozaiki, ki jih je tu in tam
že izgloda! zob časa. Trg pred cer-
kvijo je bil poln golobov in turi-
stov. Po kakšnem polurnem spre-
hodu in občudovanju sva se preri-
nila skozi množico ljudi na Rialto.
Medtem ko je kapitan nekaj ku-
poval, sem si znameniti most ogle-
dal od vseh strani. Vrnila sva se
z hidrogliserjem. Z gondolo sva se
prepeljala na drugo stran kanala
in »domov« na Labor.
Sobota, 24. junija: ... Včeraj in
danes sem bil spet v Benetkah. To-
krat sam. Vrnil sem se šele po
osmih urah. Ogledal sem si velik
del Benetk. Ko sem se vračal na
ladjo sem imel težke noge in ob-
čutno lažjo denarnico. Proti veče-
ru smo izpluli iz pristanišča Mar-
gera. Ko smo pluli mimo svetilni-
kov, je v Benetke prihajala »Par-
tizanka«. Mornarji z nje so nam
mahali v pozdrav... Vračamo se
v domovino. Kar vesel sem tega.
TEŽAVE S ČEBELAMI
Čebelar Zivor Bajčič iz Smede-
reva je zadnji hip videl, kam so
mu jo pobrisale čebele, ki so ro-
jile. Odletele so naravnost v bliž-
nji gozd in se »utaborile« na dre-
vesni veji. Ker ni imel ničesar pri
roki je Živomir lepo na rahlo po-
lagal čebelo za čebelo na svoj ro-
kav. Ko jih je bilo že lep kup, so
se jim pridružile še druge in tako
je čebelar na svoji roki prinesel
roj v panj.
Prizor iz Benetk. Take mogočne stavbe stojijo na hrastovih deb-
lik iz naših istrskih in primorskih gozdov ...