Leto XY.
Y Celju, dne 13. oktobra 1905. 1.
Stev. 81.
DOMOVINA
ništvo je t Schillerjevi cesti št. 3. —_ Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek
ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor zu^Sa poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 60 Tin. Naročnina se pošilja upravništvo, plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
anovni občni zbor »Slovenske sokolske zveze".
(Nadaljevanje.) Nato poprosi besede dr. Ravnihar, d starosta ljubljanskega „Sokola^'. je „Sokoli"! Pred seboj imate žalostno sliko ih razmer: boj osebe proti osebi. (Pritrjevanje ugovori). Oprostite mi torej, da posežem v de-i ne toliko v obrambo svoje osebe, kakor svo-dela. Res je, da mi je br. dr. Windischer sinoči ravno isto povedal kakor danes, a pobil je omenjati, da jaz njegovih očitanj nisem ao požiral, temveč j? na vsako očitanje dobil aeren odgovor. (Dobro-klici). Ne bom se oprali, bratje „Sokoli", ker nimam ničesar opra-vati. Moja vest je tako čista, da lahko z pogledom stojim pred Vami. (Viharno obravanje). Ako vzlic temu odgovarjam napadom Windischerja na mojo osebo, storim to za-ielj, da človek, ki mi kaj takega očita, kakor to storil predgovornik — ali zavija resnico pa sploh he pozna mojega tlosedtmjega dete-ja. (i)obro. dobro-klici. Dr. Windischer dvomi mojo odločnostjo, češ, da se ne ve, kaj Za svoje trditve je seve dokaz ostal dolžan. Akademija! Hinc illae lacrimae! To društvo smo snovali javno. Na dotični sestanek sido povabili vse merodajne politike naše, ki so odobravali postanek tega novega društva. „Aka-'emija" je društvo za širjenje- iz-brazbe v slovenskem narodu. S tem je ovedano vse. Društvo ni politično, a njegovo lovanje je obrnjeno proti vsaki reakciji. To o jasno izrazili v svojem programu. Da bi bili rasi zapiski" naše glasilo, ni resnično. Res pa da smo sklenili, naj člani svoja znanstvena edavanja priobčujejo v „Naših zapiskih". (Klic: to je ravno tisto, zakaj pa ne v slovenskih oslovnih listih?). Zato ne, ker so „Zapiski" 'na revija, ki jo imamo Slovenci. (Pritrjevanje, ne Slovenci, socijalnodemokrati). Rekel je lje, da so v našem društvu zastopane razne je: so realisti ali če hočete tudi Masarikovci,
socijalnodemokrati, naravoslovci pa tudi strogi nacijonalci, in pri svojih sestankih razmotrivamo akademično in svobodno razna vprašanja iz stališča vseh teh struj, toda na zunaj nastopamo enotno, vse nas druži pozitivno delo. Sicer pa bi me morala „Akademija" sama desa-vouirati, ako bi bila taka, kakor trdi o njej dr. Windischer, kajti kot Žlan »Akademije" sem hodil predavat o — sokolstvu. (Živahno odobravanje). Za priče kličem,brate iz Kamnika, Jesenic in Postojne, ako aisem vedno pri vseh svojih predavanjih zastjgjpSl čiste sokolske ideje. (Res je! Potrjujemop-Sicer pa Vi brat dr. Windischer, niste dosledni Akademijo smo ustanovili lani oktobra mesca. *klep o „Naših zapiskih" smo storili v eni prvih selj. Občni zbor ljubljanskega „Sokola" pa je bil/letos začetkom leta, in Vi ste me volili — podstforosto. (Veselost, dobro-
druzega). Očitati se mi Kdo pa je narodnjak?
klici, klic to je čisto kaj hoče, da nisem narodnjak.] Ali mar tisti, ki ima polnji usta fraz, ali tisti, ki še v pozni uri s hripaviii glasom poje ,.Lepo našadomoviBo'',. aU ,cejo fsu. Jri mu nemška žena vzgaja otroke v nemtjjcv | duhu. ali (Velik hrup, na drugi strani burno obravanje; dr. Kušar: „to so fraze", predsednik! dr. Tavčar prekine govornika. da v tem smisl/u ne sme nadaljevati). Na kratko končam. ,,Sokol" sem že 16 let. Kot „Sokol" sem vedno jasjno povdarjal načela sokolstva: absolutno narodnost, absolutno svobodomiselnost. Tak sem.bil in tak hočem ostati tudi, v bodoče. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje).
Predsednik dr. Tavčar odredi volitev. Volilo je 119 delegatov, od teh je oddalo svoj glas 8 2 dr. Ravnihar ju, 3 5 dr. Murniku in 2 dr. Tavčarju.
Delegati pozdravijo izvolitev z burnim odobravanjem, novo izvoljenega starosto dvignejo „Sokoli" na rame ter ga nosijo po dvorani. Dr. Kušar kriči, cirkus. Klici ogorčenja proti njemu. Dr. T a včar, dr. Mu mik, dr. Windischer, Malovrh in še nekaj
drugih zapušča dvorano, pri vrati pride do ostre kontroverze med odhajajočimi, ki kričijo v dvorano ter žugajo s pestmi, ter'med ostalimi pokoli". Padajo ostre besede z obeh
strani. Nepopisno vpitje polni dvorano. Ko starosta dr.Ravnihar zasede svoje mesto, kliče mu dr. Kušar: abzug. Silno ogorčenje se dvigne proti dr.Kušarju, jTrT t družbi delegatov „Sokola" iz Kranja med kliči: sramota, to ni so-kolsko, le po j te! — zapušča dvorano.
Besedo si izprosi dr. Murnik, ki ga delegati burno pozdravljajo ter pravi, da z ozirom na ravnokar izvršeno volitev ne more prevzeti mesta načelnika, ker vidi, da ne uživa zaupanja. (Klic : to ni res, nasprotno, mi te hočemo za načelnika). Sploh hoče zapustiti aktivno sokolsko življenje. '
Dr. Treo jedrnato ožigosa nastopanje manjšine, posebno tistih, ki so zaradi izvolitve, ki jim ni po godu demonstrativno zapustili dvorano. Običajno jje, da se manjšina ukloni sklepom večine. (Živahno odobravanje). Naše postopanje, pravi govornik,
pa tudi kaže, da Vam a edostaje sokol-skega duha, da ne poznate enakosti, bratstva in nespoštujete svobodnega prepričanja in svobodne volje. (Viharno odobravanje, klici ogorčenja proti pri izhodu stoječim odposlancem manjšine).
Starosta dr. Ravnihar se zahvaljuje odposlancem za zaupanje, s katerim so ga posadili na častno mesto staroste „Slovenske sokolske zveze". Toda ne iščem ne časti ne slave in kdor me pozna ve, da so te moje besede odkritosrčne — prevzamem to častno službo. Starosta je le prvi med enakimi, zato Vam obljubljam, da Vam hočem biti tudi prvi delavec med enakimi. Ne pričakujte, da bi Vam na dolgo razlagal svoj program. Moj program je s o k o 1 s k a ideja, in ta je tako absolutna, tako ena edina, da naj pride ta ali oni starosta, ta ali oni načelnik, pa je ne more iz-
premeniti. Napredek, vztrajnost, delo, ——
LISTEK.
kaj celjske domače zgodovine.
Celjski razbojniški nemški list je priobčil ke zgodovinske črtice o prostoru, kjer zidajo mški narodni dom celjski. Dobil jih je, kakor vi, od g. zemljemerca Rudolfa Hriberja v Mani. V njih je toliko neresničnega, da je pri-lja našemu listu napotilo k naslednjemu razmik
„Deutsche Wacht" torej piše po g. Hriberju, je bila v Celju v letih 1844—1848 od sedanje erjeve in sedanje Almoslechnerjeve hiše črez kraj, kjer stoji kolodvor, neka velika njiva, «re lastnik je bil mesar Senica, ki pravi, da di imel Sagerjevo hišo in da je pozneje, ko 1.1845 kupil to njivo g. Tapeiner in na njej iavil hišo, katero so podrli, da namesto nje avijo „Deutsches Haus"; da je dalje v mestni kop (Graben) postavil tje, kjer ima zdaj hišo KOnig, zdravnik dr. „Eisl" neko hišo. | No, ta dr. „Eisl" je bil dr. Eiss, katega se ■°jši Celjani še dobro spominjajo, in hiša, ka-
tero je on postavil, je sedaj Hausbaumova, ne pa KOnigova. Hišo, ki je stala na prostoru Ko-nigove, imela je pred letom 184« neka rodbina Pergmann, od leta 1848 do leta 1889 pa rodbina Leber, iz katere še živite dve hčere med nami, gospa Lachnit v Celju in gospa Rakef v Vojniku, ki sta se lahko smejali učenosti v „D. W.".
Zdaj Sagerjeve hiše ni mesar Senica nikoli imel, pač pa njegov rojak od Planine (Montpreis) Jurij Sluga, od katerega je hišo kupil leta 1852 oče sedanjega ščetkarja Sagerja.
Rodbina Senica pa je imela hišo, katera je zdaj zlatarja Almoslechnerja last, in opravljala v njej gostilno tako dolgo, da je kupil hišo gosp. Almoslechner pred kakimi 25. leti.
V tej Seničevi gostilni so se zbirali „vino-grizci" iz Celja in okolice. Kar je bilo pred 50. leti kaj vrednih gospodov, nosili so častitljive cilindre v „dva štuka", in bila je pri Senici vsak večer okoli čisto gotove mize ista druščina trdnih gostov („pivcev"), vsak na enem in istem sedežu vsak večer. S cilindri na glavi so imeli svojo sejo v ,,posebni sobi" zadaj proti klobučarju Wolfu. V prvi sobi pa so sedevali obrtniki in kmetje. Gostilna je imela pripravo za prenočevanje ljudi
in živine, posebno konj, in bila za tedanje čase in njegove potrebe pravo „izpregališče" (Einkehr-gasthaus) in prenočišče za voznike in popotnike iz „Dolenjskega" (kakor Savinjčani še zdaj pravijo krajem od Št, Jurja ob j. ž. proti vzhodu) in iz Hrvaškega.
Hleve („štale") so imeli Seničevi tam, kjer stoji zdaj mestna hranilnica zraven pa veliko zemljišča, nikoli pa ne zemljišča kjer zidajo „Deutsches Haus". Videli so Celjani še pred 15. leti „štale" in zemljišče v lasti Seničevih, seveda včerajšnji Celjani v uredništvu lista „Deutsche Wacht" ne.
Zemljišče, kjer zidajo „Deutsches Haus", pa sta kupila Johan in Jožefa Tappeiner že leta 1834 od Joahima Jaut-a, ki je tedaj imel v Celju pivovarno ,.pri kroni", Tappeiner pa pivovarno v Gosposki ulici zdaj (Erzherzog Johann). Joahim Jaut je bil tudi lastnik Zaloške graščine v Savinjski dolini.
Sedanja celjska Kolodvorska ulica je nosila do izvršitve že^znice ime „Mlinska ulica" in vrata, ki so med sedanjo Konigovo in Haus-baumovo hišo mestno obzidje zapirala proti se-' danjemu hotelu „Stadt Wien", bila so „mlinska
disciplina, pred vsem pa bratstvo so moja načela, v tem duhu hočem biti Vaš delavec. Na zdar! (Dolgotrajna aklamacija).
Z vzklikom sta bila izvoljena dr. Drag. Treo starosta ,. Goriškega Sokola" prvim podstarosto in dr. Josip K a r-lovšek starosta „Celjskega Sokola"' drugim podstarosto,'" ki sta ob splošnem navdušenju prevzela svoji mesti v svojih nagovorih poudarjajoč, da vidita v novi naši organizaciji jamstvo, da bode slovenski „Sokol" poletel vedno višje in s tem dvigal silo naše narodne stranke.
Ob soglasnem odobravanju so na to odposlanci volili načelnikom dr. Murnika, izvolili hkratu odposlanstvo sestoječe iz staroste, obeh podstarost in br. Smertnika, ki naj že od-išlemu dr. Murniku na domu sporoči njegovo soglasno izvolitev.
K tej točki so govorili dr. Franko, starosta „Sokola" v Solkanu, dr. Treo, zlasti toplo pa Josip Smertnik, ki je dejal, da lahko zkstopa mnenja vseh delegatov, ki so bili proti izvolitvi Murnikovi kot starosta, ako pravi, da so to storili zgolj iz stvarnih razlogov, ker je v njem, odkar se je sploh mislilo na „Zvezo", vsakdo videl načelnika, slovenskega Vanička; br. dr. Murnik naj pomisli, da tudi ustanovitelj sokolstva Miroslav Tyrš, ki mu zgodovina sokolstva plete venec nesmrtnosti ni bil nikdar in ni hotel biti starosta, temveč je ostal do svoje prerane smrti — načelnik. Ravno tako nevenljiva slava je zagotovljena dr. Murniku, ki bodi naš načelnik.. (Burno in dolgotrajno vsestransl^j^ubthavanje).
Pri nadaljni volitvi so bili z vzklikom voljeni Bogomil Kajzelj, tajnikom, Rudolf Vesel, blagajnikom, Bojan Drenik, zapisnikarjem, Fran Perdan, Rogl Viljem in Vincenc Viljem namestniki, Josip Ulčakar (Trst), Julij Novak (Idrija), Hinko Saks (Kamnik), pregledniki računov.
Na to prekine starosta zborovanje.
Popoldne ob pol 3. uri otvori zborovanje starosta dr. Ravnihar ter naznani, da se je odposlanstvo skoro eno uro mudilo pri dr. Murniku, ki pa vkljub prigovarjanju ni hotel prevzeti načelništva.
Brat Josip Zadel predlaga na to ob splošnem pritrjevanju načelnikom brata Josipa Smertnika. načelnika celjskega „Sokola„. S solzami v očeh, ki mu jih je izvabila žalost vsled dopoldanskih dogodkov odklanja sprva br. Smertnik ponudeno načelstvo. Po daljšem prigovarjanju pa sprejme izvolitev ob velikanskem navdušenju.
Med slučajnostmi predlaga dr. Josip Strašek, starosta „Sokola" v Brežicah, da naj bo prihodnje zborovanje „Zveze" v Brežicah, kar se soglasno sprejme.
Starosta „Savinskega Sokola" brat Rudolf Pevec pa vabi k 25 letnici „Sokola" v Mozirju, ki bo prihodnje leto.
Ker se ne oglasi nihče več k besedi, zaključi starosta dr. Ravnikar zborovanje. Današnji dan, pravi starosta, je zgodovinskega pomena za slovensko sokolstvo: dela razdobje med preteklostjo in bodočnostjo. Dokazuje na eni strani, da je
slovensko sokolstvo počasi sicer toda vztrajno rastlo in da stoji danes na višini, ki je dosihmal še ni bilo doseglo. To trdim tako glede števila društev, glede številnosti članstva, kakor glede razumevanja sekolske misli. Pa tudi dopoldanski dogodki ostanejo v naši zgodovini v neizbrisnem spominu. Vzlic tem dogodkom pa smemo trditi, da so slovenskemu sokolstvu zrasle peruti, ono je postalo godno za višji polet, ki naj mu ga ravno omogočuje „Slovenska sokolska zveza". Ako zastopajo posamezna naša društva v dosedanjem takorekoč zasebnem delovanju preteklost, tedaj pripada „Zvezi" — bodočnost. Njej je izročena naloga, da dvigne sokolstvo razmerno do one sile, kakor jo ima v bratih Čehih, naših učiteljih — češko sokolstvo. Dati moramo našemu sokolstvu ono široko podlago, da se bo na njej utrdil narod slovenski v svojih širokih množinah. Zakaj le tedaj bomo smeli govoriti o vplivu sokolskem na narod, le tedaj bo sokolstvo zadobilo svoj pomen. (Pritrjevanje). Ako tega ni, ostane sokolstvo sicer lepa, za posameznika tudi potrebna, a v splošnem brezpomembna igrača. Zato pa je naloga, ki jo prevzema ,,Zveza", težavna in polna odgovornosti. In kakor se radujemo dneva ustanovitve „Zveze", tako polni resnosti moramo iti na delo, ki je in ostane glavni delež novi organizaciji. Od tega našega dela bode zavisno, bodo li kedaj pozni naši rodovi blagoslavljali današnji dan, ali pa ga bodo prezrli v globoki pozabnosti. In da bi bilo prvo, to želim jaz, to želite zmenoj vsi, ki ste z vse Slovenije poleteli na sokolski ta parlament, Jr 'j>a je žal dopoldne kazal žalostno podobo ostalih nw#ih parlamentov. Torej pogumno naprej, na delo! Na .zdar!
Mnogobrojn»/\obiskani zbor zapoje v iskrenem in svetem!navdušenju wašo himno „Hej Slovani", ki je s tem postala naš>e geslo.
Po zborovanju jef" imel prvo sejo vaditeljski zbor „Slovenske sokolske zveze".
Narodno sreckal^io društvo „Nada"
za slovensko vseučilišče.
i
Najvišji ideal, za ^katerim stremi že leta in leta naš narod, je ust?- inovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljafii.r$# Hjft. fejfr vseučilišče ni nič druzega, ko boj zff špj&o kulturo, katere nam Nemci ne privoščijo. Re,či smemo, da ta ideal ni več tako daleč, gotovo ( je, da se izpolni naša
želja, saj je to z ah mora uresničiti. D
eva naroda, ki se ežela Kranjska in Ljub-
ljana sta že poskrbeli z t, predpogoje ustanovitve vseučilišča, in ministrst vo je tudi že priznalo opravičenost naših zahtev; skrbi se za učno osobje ter so priprave v\ teku.
V seji dne 28. svečama 1898. je kranjski deželni zbor sklenil prispevati za slovensko vseučilišče vsoto 500.000 K, in občinski svet ljubljanski je sklenil dovoliti za isti namen 100.000 K. Temeljni fond za vseučilišče je torej položen.
Ljubljanski župan Ivan Hribar, ki dela tako vztrajno in neumorno za skorajšnje uresničenje želje in potrebe našega naroda; je našel zopet nov tak vir, ki bode množil vseučiliški fond. V
zvezi s člani narodnonapredne stranke je ustanov sedaj novo podjetje eminentno narodne važnosl društvo „Nada", čegar temelj je zgrajen na ta solidni in neomajni podlagi, da bo prinašal lepij dohodkov na korist našega vseučilišča.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z pisom z dne 16. junija t. 1. št. 7681 dovoli ustanovitev narodnega srečkalnega društva „Nada1 v Ljubljani in sicer v smislu določb § 16 patenta z dne 26. novembra 1852, drž. zak. i 253. Mestni zastop ljubljanski in kreditna I v Ljubljani prevzameta po društvenih pn določeno upravo, nadzorstvo društva in izvr namena. Srečkalno društvo „Nada" bi kup srečke pri ljubljanski kreditni banki, ji| banki deponiralo, in bi imela tudi banka pri bovati vse s tem zvezane manipulacije. Občil svet ljubljanski je v svoji izredni seji dne 1 julija soglasno in ob navdušenem pritrjen Oklenil, da prevzame mestna občina Ijubljai upravo zaklada, ki je po § 10. pravil narodi srečkalnega društva ,.N a d a" n a m e n j e i vseučilišče v Ljubljani. Istotako jel svet sklenil, da prevzame občina tudi prsi določene jej v omenjenem paragrafu društvi pravil, namreč: določiti, koliko se iz njega i dovoliti vladi kot enkratni prispevek za nsfl novitev vseučilišča. Vsa ostala svotaj se ima porabiti za ustanove dijaki slovenske in hrvatske narodnosti) vseučilišču v Ljubljani. Namen dra: je, kupovati za doneske društvenikov ta Avstro-Ogrski dopuščene zadolžnice, ki se a bavajo s premijami ter razdeljavati morebiti dobitke. Društvo je osnovano, ko se vpiše 1000 deležev po 1 K na mesec in obstoji toliko odsekov, kolikokrat tisoč deležev je vpiss Ti odseki se zaznamujejo kot prvi, drugi iti odsek ter se upravljajo vsak zase popoln^ ločeno tako, da udeležniki enega ne participiri pri dobičku ali izgubi druzega odseka. Zadij odsek sme šteti manje ko tisoč, vendar pa izpod petsto deležev. Društvo začne svoje pošlo vanje za vse odseke obenem in sicer onega dne, katerega razglasi odbor v ljubljanskem uradnem listu in v slovenskih dnevnikih. Trajanje društva, je določeno na pet let od dneva, katerega je začelo poslovati.
Društvenik je vsakdo, kdor vpiše vsaj delež po 1 K na mesec ter se zaveže plačevati ta znesek šestdeset zaporednih mesecev. Mesečm j doneski pa se smejo plačati tudi za več meseci ali za vso dobo skupaj. Društveni imetek je tovina, ki se je nabrala po vplačanih dele: obrestih ali dobitkih in pa nakupljene ter ne| izžrebane premijske zadolžnice, odnosno oj vane svote solastnik vsega društvenega imetk ima pravico do koristi, izvirajočih iz nj^ uprave ter pripadajočih mu po določbah
Najmanjši izžrebani dobitki ostanejo la društva; istotako vsi večji dobitki do še enkr zneska nakupnega kurza premijskih zadol Kar preostaja od dobitkov preko tega pripade v enakih delih društvenikom dotični odseka in zaklada za slovensko, (hrvai
vrata" („Miihltor"), ker todi so hodili in vozili Celjani v mlin „pod Bregom" sv. Jožefa, katerega je sedanja lastnica, gospa Jožefa Zima opustila.
Gospod Hriber piše v „D. W.", da so leta 1850 pripeljali v Celje štiri ogrske plemenitaše, ujete prevratneže, med njimi bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Batthyany-a in jih črez noč stražili v Tappainerjevi hiši pri kolodvoru. To pa je bilo v resnici dne 5. maja 1849. Ona velika povodenj, o kateri piše gosp. Hriber, ni bila leta 1849, katero leto ni bilo poplave, ampak dne 4. oktobra 1850.
Omenimo še h koncu, da je rajni dr. Eiss prodal svojo hišo (Hausbaum-ovo) pravoslavnemu škofu Andrejeviču, ki je v pokoju živel v njej do spomladi leta 1863. Tedaj je umrl in s slovesnostmi pravoslavne cerkve so ga prenesli na kolodvor in potem pokopali v Trstu.
Te Koline.*
(Sanje. Spisal Starogorski.)
Napil sem se!
Pa ne iz navade, ker napiti se sploh ni moja navada, ampak iz nekega posebnega vzroka.
* Po nekaterih krajih slov. štajerske pravijo klobasam. ki so napolnjene s kašo in krvjo koline.
Le čujte!	/
Za svoj rojstni dan sem dobil koline, in te so mi vzbujale tako žejo, da sem pil in pil... dokler se nisem napil.
Mi pa smo imeli tedaj šivilje, ali pravzaprav so bile tedaj na svetu še šivilje fletne punice, akoravno že nekoliko v srpanu. Dobre so bile. Jeziček jim je navadno letel tako urno, kakor igla na šivalnem stroju, morda še hujše ... kdo ve ... Računal nisem.
Te naše šivilje so pa dobro vedele, da imam jaz eno oko več za tisto, ki mi poskrbi kaj slaščic. Torej napil sem se, in tovariš, ki pa ni posebno maral kolin, me je privlekel domov in me vrgel na klop.
Lep tovariš tak.
In čujte ... tedaj sem se zaljubil...
Bila je fletna... Ali vam je naj naslikam. Dovolj velika za me, sivih oči, orlovega nosa. Imela je ogromne prsi, kakor Pohorje. Kota so bile ... vrag vedi kakšne, ker je jezik vedno silil na dan. A zobki... hu ... ti pa ti, Malo jih je bilo pa ti korajžni, Kaj še torej hočete več...
In v to sem se zaljubil. Težko je šlo, silno težko, ker je vedela, da sem ljubil že druge. Bila je celo srdita na me, ali z mojimi najnovejšimi
obljubami sem ji le omečil trdo srčice... To; bilo veselje. Objemal sem jo, akoravno je bila -to sem takoj čutil — prekleto trdih kosti, bi objemal desko. Govoril sem ji besede, sla lepe... in tako ljubko se mi je smejala, da mesec ne zna tako. In kako je za me skrb Kolin je bilo vedno dovolj...
Dolgo sva se rada imela, celih štirina; dni . . .
Enkrat pa mi pove, da sem nezvest, ker i nekatera druga bolj lepa nosi koline, nazad je rekla, da celo dve skupaj. Jaz pravim, da ena pa da.
Slednjič se vjezim in mahnem z vso silo njenjh čeljustih. Kar zahreščale so.
Vzbudim se. Ležal sem na klopi pri peči i s svojim udarcem en del podrl. Pri mizi se mi j pa celo šivalni stroj grohotal z drugimi vred. , ]
Gledam...
Nisem si mogel predstaviti zveze teh čud alkoholičnih sanj. V oni kup ilovice pri šiva stroju bi se naj zaljubil?
Bežite no!
In vendar ... koline.
,.Mati... kdo mi je prinesel koline?"
„Šmentani pijanec ... kdo ... to so zmisli
eučilišče v Ljubljani. Ta zaklad uprav-r mestna občina ljubljanska.
Do izteka petih let porabljali se bodo najmanjši dobitki in od večjih svote do še enkratnega zneska nakupnega kurza premijskih zadolž-jic v ta namen, da se nakupijo nove premijske »dolžnice. Kar preostane denarja iz večjih dobitkov, razdeli se med društvenike dotičnega odteka, ako znaša pripadajoča svota vsaj znesek 2.000 K; v nasprotnem slučaju pa se plodonosno iloži ter razdeli šele takrat, kadar z obrestmi i novimi dobitki vred doseže imenovani mesek.
Ustanovitev „Nade" je nov dokaz velike livljenske sile našega naroda, ki vzlic vsem zaprekam, ki mu jih stavi vlada in Nemci, stopa iz lastne moči vedno više po poti napredka. S>\ Odbor društva izda v kratkem poziv k iristopu članov.
' Slovenci in Slovenke, ki vam je na srcu farni in narodni prospeh naše domovine, pri-
E
v najizdatnejšem številu.
eljsko vprašanje v štajerskem deželnem zboru.
Živimo v dobi, ko se bore za obstanek vsi sloji oveštva. To življensko vprašanje je postalo danes mkdanje. In temu se ne smemo čuditi. Pri rapidno šaraščujoči draginji in pri vedno večjih človeških potrebah, ki naj vztrezajo duhu časa in napredka to gotovo samoobsebi umljivo in celo potrebno, or živi v mestu ali trgu, ta dobro ve, da mora >ro obrniti vsak vinar, ako hoče, da ne pride lcem meseca v zadrego. S tem pa ni rečeno, bi morali izvzeti življenje na deželi. Pomanj-tije železnic in mnogoterih živil, katere je Nba dobivati iz mesta napravlja še večje stroške Mor onim v mestu.
In tako se ne godi samo osebam enega stann. ampak vsem. Kaj naj pa poreče učiteljstvo, katerega plače se niti primerjati ne dajo s plačami nekaterih kategorij državnih uradnikov, ki daleko ostajajo v izobrazbi za učiteljstvom.
Res je, da so se pred sedmimi leti regulirale plače štajerskemu učiteljstvu, ali kako? tako, da ima največ dobička od tiste regulacije nemško učiteljstvo zgornjega Štajerja. In kaka je bila ta regulacija? Za nekaj odstotkov so se zvišali prej sramotni prejemki štajerskega učiteljstva. Posebno mlajše učiteljstvo je danes v ko obupnem gmotnem položaju, da se ne more niti nikamor. Kako naj izhaja mlad učitelj s ednješolsko izobrazbo ter z vsemi potrebnimi iti s svojimi 83 K mesečno? A še od te svote mu mesečno redno odteguje, posebno tisto leto, postane definitiven, tako, da dobiva takrat »j dobro polovico omenjene svote. Radi tega i mlajše učiteljstvo v vednih gmotnih skrbeh ^Iptegah, ki ovirajo njega vspešno delovanje v M in zunaj šole. Priznati pa mora vsak, da je skrb za življenske potrebe prvo, potem pride Je drugo.
Vrgli so učiteljstvu lansko leto pesek v i ter dovolili 50.000 K za pomaknjenje neka-'ih tretjih, oziroma drugih razredov v višje ede. Koliko ima učiteljstvo od tega, naj zaje dejstvo, da pridejo v nekem okraju v & razred celi trije šolski razredi, a v prvi :red celih 0'5! razreda. Tak je bil torej ta tek v oči.
Povedati je treba tudi, da je razvrstitev šol posamezne plačilne razrede zlasti slovenskemu ljstvu skrajno krivična razdelitev. Dočim so ivili skoro vse prve in druge plačilne razrede
na zgornje Štajersko, pustili so slovenskemu učiteljstvu večinoma tretje razrede; le tu pa tam je ostal kak drugi plačilni razred, katerega so gotovo takrat izgubili, ko so jih „ sejali'1. O prvem plačilnem razredu pa sploh govora ni. Tako se torej godi slovenskemu učiteljstvu, ki službuje v isti deželi in ima isto izobrazbo in iste študije kakor nemško učiteljstvo s to razliko, da deluje slovensko učiteljstvo v šoli z mnogo večjo vnemo in požrtvovalnostjo in, kar je dokazano tudi z mnogo večjim vspehom.
To so reči, ki bole marsikaterega slovenskega učitelja, ako le za trenutek pogleda v šematizem. Vsak pošten človek, vsak rodoljub nam mora brez ovinkov priznati, da bodo učiteljske plače dosegle šele takrat svoj namen, kadar bodo enake plačam onih državnih uradnikov, ki imajo iste študije in isto izobrazbo kakor učiteljstvo. Da pa učiteljstvo vedno le mirno čaka in čaka, so ga privedle k temu dolgoletne skušnje, da se je namreč leta in leta trudilo in prizadevalo, da, celo eksponiralo za zboljšanje svojih plač — a seveda zastonj.
Oglejmo si nekoliko politične razmere v naši deželi. Kak duh veje povsod, in da se isti sistematično vsiljuje tudi našim šolam, o tem ni treba pisati. Ozrimo se le nekoliko na obmejne šole. Pred nedavnim časom je bilo v okrajih Arvež, Cmurek, Radgona in Lipnica še mnogo slovenskih učnih moči. A danes? Zastonj jih iščemo, in zastonj bi bilo tudi prizadevanje rešiti te kraje. Žalostno gmotno stanje, večinoma tretji plačilni razredi, to so vzroki, da se odteguje slovensko učiteljstvo tem krajem. In kako naj životari v teh krajih potapljajočih se v nemškem morju? Plača njegova je premala, da bi mogel ž njo pošteno shajati — a drugih podpor se ne more in ne sme nadejati. V slovenskih okrajih si tu in tam kateri še zasluži kako svotico, katera pride prav njemu in njegovi družini.
Omeniti mi je pa še drugi važnejši moment. Po celem našem cesarstvu so znane sramotno nizke plače kranjskega učiteljstva. Na Kranjskem pride učiteljska oseba povprečno na 1200 K plače na leto. A koliko jih je, ki ne dosezajo te svote! Na Štajerskem pa prjde povprečno na eno učiteljsko osebo 1500 K. In koliko jih je zopet, ki ne dosezajo niti te svote, niti 1400, 1200 in 1000 K! Navidezno boljše plače štajerskega učiteljstva so vlekle leto za letom mlajši kranjski naraščaj na Štajersko. Trumoma so prihajali Kranjci zadnja leta na Štajersko, Lahko rečemo, da je sedaj med slovenskim štajerskim učiteljstvom najmanj ena tretjina Kranjcev. Znane so šole na katerih službujejo kar po trije, da, celo po štirje Kranjci.
Dolgoletna borba kranjskega učiteljstva za zboljšanje gmotnega položaja, njih energičen nastop in njihova' edinešt in koltgijalnost, pomanjkanje učiteljstva h vsled tega žalostne šolske razmere — vse to bo prisililo zastopnike ljudstva, da se zavzamejo za to najaktualnejše in najeminentnejše vprašanje kranjske dežele. Zgodilo bi se bilo to gotovo že prej. da ni ovirala regulacije znana obštrukcija. Razmere so se letos na Kranjskem korenito predrugačile in gotovo je, da se bo rešilo v kratkem času to pereče učiteljsko vprašanje.
Kako se bodo regulirale plače na Kranjskem? Tako gotovo, da bodo dosezale, ako ne celo pre-sezale plače štajerskega učiteljstva. Vlada je že pred leti nasvetovala 25°/0 zvišanje plač. Ako se samo to izvrši, bode zlasti mlajše učiteljstvo na Kranjskem mnogo na boljšem od štajerskega.
Da bode štajerska dežela občutno čutila posledice te regulacije, je pribito. Kranjsko učiteljstvo, službujoče na Štajerskem, zapuščalo bo Štajersko tako trumoma, kakor je prihajalo ter se bo naselilo v domači deželi. V prvi vrsti bode gnalo učiteljstvo nazaj zboljšanje gmotnega stanja,
ljubezen do domačih krajev in svojcev, krivična razdelitev plačilnih razredov ter oni birokratski duh in ponemčevalni sistem, ki se hoče vsiliti tudi slovenskim šolam. Dosti je torej razlogov, da Kranjcem na Štajerskem ne bo treba veliko premišljati, misliti bodo začeli pa tudi domačini. V. par letih se bo poznala na Štajerskem vel.ka praznota, ki bo leto za letom večja. Štajersko šolstvo bo začelo polagoma hirati, in ta rana se bode kaj težko zacelila. Prihajati bodo začeli na slovenske šole nemškutarski učitelji in učiteljice, ki bodo v kratkem ponemčili šolo za šolo. Edino poštena regulacija plač na podlagi sedanje draginje in sedanjega časa bi zaprla pot bodočemu hiranju in izseljevanju.
Zatorej gg. poslanci, predno se podaste v Gradec, vam polagamo te resne pomisleke na srce. Povzdignite svoj glas tudi za učiteljstvo in prepričali se boste, da vam za trud ne bo hvaležno samo ono, ampak tudi vsak pošten rodoljub. Pokažite, da živite za naš narod, branite in vstvarite temelj njegovemu obstanku z dobro slovensko šolo.
Domače in druge vesti.
—	Vabilo na javno predavanje in občni zbor »Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko", ki se vrši v Celju dne 22. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih „Nar. doma". Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Predavanje: Celjski grofje in njih razmerje do jugoslovanskih dežel. Predava prof. dr. K. Vrstovšek. 3. Poročilo o cilju in delovanju „Zgodovinskega društva". 4. Poljubni nasveti in predlogi. — Vstop prost. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Društvo slovenskih odvetniških iu notarskih uradnikov v Celju bode imelo svoj redni občni zbor dne 12. listopada t. 1. popoldne ob 2. uri v mali čitalniški dvorani v „Nar. domu" v Celju. Kakor druga leta, enako priredi zvečer po zborovanju koncert, takozvano in obče priljubljeno „Martinovo nedeljo" s petjem, igro in godbo. Slavna zunanja društva si usojamo že sedaj opozoriti na to veselico s prošnjo, da potem uredijo prireditev svojih zabav in veselic.
—	Železnica Celje-Velenje. Poslanec vitez Berks in tovariši so minuli teden v drž. zboru interpelovali voditelja želez, ministrstva glede napisov ob železnici Celje-Velenje. Interpelacija se glasi: Ob železnici Želtweg-Spod. Dravograd, ki je v drž. upravi, so samo nemški napisi, dasi Spod. Dravograd šteje poleg 967 Nemcev 1784 Slovencev. Dalje do Velenja so napisi na postajah nemški in slovenski. Sodni okraj Slov. Gradec pa šteje poleg 957 Nemcev 12.688 Slovencev. Od Velenja do Celja pa je službeni jezik izključno nemški, samo nemški so tudi oni napisi na postajah. Železnica pa vozi skozi okraje: Šoštanj, ki šteje poleg 18 Nemcev 15.371 Slovencev; Vransko, ki šteje poleg 71 Nemcev 17.374 Slovencev; Celje, ki šteje 965 Nemcov in 36.299 Slovencev. Neumevno nam je, zakaj je v teh. skoraj izključno slovenskih okrajih službeni promet nemški, zakaj so napisi le v sredi črte Zeltweg-Celje dvojezični, torej le v slovenjegraškem okraju, v šoštanjskem, gor. grajskem, vranskem in celjskem pa ne, dasi znaša slovensko prebivalstvo 93% v šoštanjskem, do 99'9°/o v gor. grajskem okraju. Mnoge občine so že prosile, naj se na progi Celje-Velenje napravijo dvojezični napisi, dvojezične tiskovine in naj sprevodniki imenujejo postaje.v obeh dež. jezikih. Vse te prošnje leže nerešene v želez, ministrstvu, dasi naj bi železnica služila prebivalstvu, ki je skoraj izključno slovensko. Zato vprašamo: 1. Ali hoče nj. eksce-lenca ob progi Celje-Velenje ustreči prebivalstvu ter vpeljati oba dež. jezika? 2. Ali hoče eksce-
,,A tako ..."
Obrnil sem se in spal zraven zevajoče peči !7.en dalje.
Te koline ...!
* * *
Ko sem se ženil so mi piskali godci najno-fejše koračnice, najhitreje polke, najposkočnejše ■znrke in najpočasnejše valčke. Pevci so peli lajumetnejše pesmi, jedli smo vse po najnovejši najdbi in pili po najnovejših modah.
Bilo je res kolosalno.
Raznovrstne obleke je bilo videti, kakor bi moja gostija kako gledališče. S svojo izvoljeno, kateri sem moral pred rjem reči trikrat „da", sam že nevem čemu, bil cela dva dni zadovoljen. • i Prišlo je tako. - Jezilo me je že od začetka, zakaj je ona altarjem, ko sva skupaj klečala, rekla prvo do. Stari ljudje pravijo, in je baje resnica, i kdor reče takrat, ko skupaj klečita prvo bedo, da ima tisti poveljstvo nad drugim. In to me je jezilo.
„Ne boš Urša", sem rekel „ne boš me", ji je namreč ime Urša. Ime vredno ponosa,
kaj še le oseba. Torej dva dni sem bil ? njo zadovoljen. Potem sem pa djal.
„Veš, draga moja. tako ne gre!"
»Koga?!"
„No, da bi se midva vedno rada imela".
Mislila je, da se šalim, ker sem bil vedno dobre volje.
„Beži, beži, si se pa že kake žganjice naleze! Idi in se prespi". . -v',,. .,
„Če nočeš verjeti, boš že videla".
Drugi dan sem odšel na vse zgodaj.
,.Kam", me je vprašala.
Nič nisem odgovoril.
Večer pridem domov ves snežen. Koline smo kradli, pa sem komaj všel.
„Kje si bil", se zadere nad menoj. ,.Kaj se je zgodilo?"
Jaz sem djal, da nič ni, če ima kaj večerje.
»Pijancu pa še večerje!"
„Jaz tudi mislim!"
„Palico, mrcina, palico. O pravem .času bi se privlekel, ko sem imela tako dobro napravljene koline."
Kislo sem se nakremžil. Pa k sreči se domislim, da ima moje babše malo predolgega in
zato rada več pove, kakor je resnica.
Ubožica, ona ne more nič za to. Usoda ...hm!...
Za to sem djal zelo prijazno:
„Urša, ni res, da nisi imela kolin?!" "
,,Bedak, prišel bi gledat in jest."
„Urša, veš, sami se ti sline cede po njih, ne da bi jih še meni ponujala... Beži, beži, ne bodi vendar taka. Kaj pa bodo drugi ljudje rekli: „Urša pa taka ... hm."
Pa sedaj sem jo ganil, — kakor oso.
„Kaj, jaz ti že pokažem .. ."
Kar po trebuhu je padlo. Zdelo se mi je, da me je s samo štirimi prsti udarila tako silno.
„Urša", zavpijem in planem kvišku in se ... vzbudim.
Teremtete!
. Vražji maček je skočil na me in v peč.
In zopet so se mi posmehovale in hrohotale šivilje ,..
Te koline,... te presnete koline ...!
lenca navesti vzroke, zakaj se drugače meri okrajem Šoštanj, Gor. Grad, Vransko "in Celje, kakor pa okraju slovenjegraškemu, ki je deležen dobrote dvojezičnosti?
—	Vseobčna volilna pravica na Spodnjem Štajerskem dela graškim Slovenožrcem precej skrbi. Vzeli so v roko podatke zadnjega ljudskega štetja iz 1. 1900 in števila glasov, ki so se oddali pri zadnjih volitvah za slovenskega, in za nemškega priporočenca. Našli so, da je celjski mestni voiilni okraj v hudi nevarnosti za Nemce. t. j. da imajo tukaj Slovenci upanje prodreti s svojim kandidatom. V rokah ima odločbo zraven celjskega uradništva posebno trgovstvo in obrtništvo. V tem smo še preslabi in skrbeti bodemo morali za trgovce in obrtnike, ki bodo v vsakem obziru ne samo Nemcem kos, ampak da bodo boljši. Samo zato, ker je' Slovenec, ne sme nobeden podjetnik zahtevati, da se hodi k njemu. On mora biti zmožen, delaven in pošten konkurent. Zato pa je treba, da gredo naši ljudje v trgovske in obrtniške šole, poprej pa, predno na svojo roko začnejo — med svet.
—	Sneg in mraz. Današnje jutro ob sedmih kazal je toplomer v Celju 2 stopinji R. toplote. Nekoliko višji hribi okoli Celja so od snega popolnoma pobeljeni globoko doli v doline. Posebno hribi nad Mozirjem, Vitanjem, Šoštanjem,-Golte, Sv. Uršula, Kozjak, Javornik itd. so vsi v snegu.
—	Napol gnjilo truplo so našli v nedeljo popoldan v potoku Pirešici pod Zalogom pri Celju. Kakor se je spoznalo je to 66letni Anton Koren iz Petrove, ki je najbrž v pijanosti padel v potok.
—	Štajerske šolske vesti. Na šoli v Brežicah je nastavljen deflnitivni učitelj v Laškem Franc Kresnik, provizorična učiteljica v Središču Jerica Hrašovec postane prava učiteljica istotam, ravno tako postane učiteljica suplentinja Franja Vošnjak v Ponikvi ob juž. žel., v Humu pri Ormožu pa suplentinja Marija Potrato. Definitivna učiteljica na nefnški šoli v Vojniku Pavla Cidrich je stopila v trajen pokoj.
—	„Savinsko učiteljsko društvo" zborovalo je dne 5. vinotoka t. 1. na Gomilskem. Kljub skrajno neugodnemu vremenu zbrali so se društveniki v dokaj obilnem številu. Predsednik pozdravi navzoče, posebno pa še gdč. M. Skrbinc, ki je na novo pristopila društvu. V svojem nagovoru zahvali se nadalje vsem činiteljem, ki so kaj pripomogli, da bode društvo še v tem letu postalo pokrovitelj ,,Učiteljskega konvikta". Potem je predaval g. Marschitz o risanju po naravi. Njegovo poročilo je bilo obsežno in temeljito. Pokazal je, kako se more učitelj tudi glede tega predmeta ozirati na praktične potrebe svojih učencev. Označil je natančno postopanje in sestavil podrobni učni načrt za vsako šolsko leto posebej. Vse svoje risbe razpoložil je društve-nikom na ogled. Za svojo res aktualno razpravo žel je občno pohvalo. Na splošno željo bode svoje poročilo objavil. O tem predmetu se je vnel živahen razgovor. Naglašalo se je, da je marljivost poročevalca v tej stroki res občudovanja vredna. Zelo nam je ugajala njegova teoretična razprava. Še bolj pa bi nam ustregel, ako bi nam o priliki zborovanja v Letušu priredil hospitacijo o tem predmetu. Tu naj hi tudi razstavil vse risbe svojih učencev, najboljše kakor tudi najslabše. Tako bi spoznali tovariši, kako je pri proizvajanju posameznih risb po učencih postopati in kaj se prav za prav da na podlagi nove metode v tem predmetu doseči. Podavatelj obljubi ustreči tej želji tekom šolskega leta 1905/6. Poročilo g. Zotter-ja o deželni učiteljski konferenci preloži se na prihodnje zborovanje, ki bo dne 19. listo-pada t. 1. v Braslovčah. Ob enem se bode vršil tedaj čebeljarski shod.
—	Od Sv. Petra v Sav. dolini se poroča: Minuli teden je šel graščak Oto Pollak na lov na jerebice. Nedaleč od njegovega stališča je delala na polju posestnica Frančiška Storman, katero je Pollak obstrelil. Sekanci so jo zadeli v obraz in vrat. Neprevidnega lovca so javili sod-niji.
—	V Št. Martinu na Paki se ob priliki slovesne otvoritve Rečiškega mostu priredi z različnim vsporedom na nedeljo, dne 15. oktobra t. 1. na vrtu g. Martin Pirtovšek-a v Rečiški vasi
#ljudska veselica, pri kateri sodeluje sloveča „Šoštanjska narodna godba". Začetek ob pol 2. uri popoldan. V slučaju slabega vremena se veselica preloži. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje pripravljalni odbor.
—	Vojnik. Komedijo so začeli igrati naši vojniški nemškutarčki. Seveda so v groznem strahu, boje se, da bi Vojnik kar čez noč ne pokazal svoje prave — slovenske barve. Kdor pozna te ljudi, ima takoj dovolj in ve, da žnjimi ni resno govoriti. Njih krik in njih vpitje ne do-seza nikogar, kdor ve — kdo tiči za tem brezpomembnim, javkanjem. Mi se tega ne strašimo — bomo videli, če se ne bo zbal tega „regljanja" kdo drugi, kak „višji gospod" — tedaj pa spregovorimo pošteno in posvetimo v vrste njihovih junakov. No, zdaj dobimo v Vojniku električno luč, morda bo potem kaj svetlejše v glavah naših „Velikonemcev' revežev!
—	Štore. Posestnik Gajšek iz Podčetrtka se je peljal dne 7. t. m. skozi Štore. Pred neko vrtuljko se ustrašijo konji ter se zaženejo v dir, voz zadene ob kup kamenja, in Gajšek in tri druge osebe, ki so se ž njim peljale so padle na cesto, zgodilo se jim k sreči ni nič hudega.
—	Umrl je notar g. Toplak 'v Št. Lenartu v Slov. goricah. Služboval je v Šmarji pri Jelšah, poprej pa v Dobrlivasi na Koroškem.
—	Sevnica. Nemški zdravnik dr. Anton Wienerroither v Sevnici je poskušal pred kratkim si pridobiti s prodajo »Štajerca" slavo in imetje. Ker pa naši kmetje ne marajo to neumno ptujsko kvekanje, omislil si je gospod Wienerroither novo reklamo ,,postal je protestant". Kaj temu reče Johanna? V brošuri nekega nižjeavstrijskega župnika se pripoveduje, da je Martin Luther končal kot samomorilec, obesil se je. Naj torej vsi „Los von Rom-macherji" posnemajo svojega prvenca, s tem si pridobijo slavo ter „zadovolj-nost". Slovenci zapomnite si „proč od Rima — proč žnjima".
—	.Pragersko. K nam se je preselil iz Zgornje Polskave zdravnik g. dr. Klasine.
—	Na Stranicah se bodo prihodnjo nedeljo, dne 15. oktobra blagoslavljali novi zvonovi.
' — Iz Haloz nam poročajo, da so imeli zelo lepo trgatev. Topiči še vedno naznanjajo, da je trgatve in veselja čas. Kupci se že pridno oglašajo.
—	Sv. Marko niže Ptuja. Naša šola se razširi letos zopet za en razred. Zdaj v jeseni dobimo namreč šestrazrednico. Šolska soba je že pripravljena.
—	Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 8. t. m. je predaval v markovski šoli vinarski inštruktor g. Jožef Zupane o gnojiščih, o sadje-reji in o vinoreji. Naše bralno društvo bo prirejalo odsihdob redna mesečna gospodarska in druga poučna predavanja. Prihodnje bo 2 9. t. m. o živinorejskih zadrugah, o katerih bo poročal naš rojak g. nadučitelj J. Strelec. — Po poučnem predavanju g. Zupanca so igrali bukovski fantje igro „Kmet Herod". Velika šolska soba je bila natlačena domačinov in gostov, posebno iz Ptuja in od Sv. Barbare. Fantje so vrlo dobro igrali. Po igri je donela pesem v prostorih g. M. Ceha še pozno v noč. Vsa čast mlademu rojaku Zdravku J., ki je v kratki dobi naučil fante mnogo lepih zborov. Le naprej!
—	Slovenska kmetijska šola za Spodnje Štajersko. Kakor znano se je v zadnjem zasedanju naročilo štajerskemu deželnemu odboru, naj do prihodnjega zasedanja predloži načrte gledč ustanovitve slovenske kmetijske šole. Politična javnost na Slovenskem je prav radovedna, kako se bo skušal dež. odbor izviti. Najbrže bi radi nekaj let iskali gospodje primeren prostor, nekaj let učitelje in knjige M Gospode poslance pa opozarjamo nato sedaj |ob vstopu v deželni zbor, da storijo vse potrebno, da se čim prej ugodi tej
kulurni zahtevi in potrebi našega naroPa.
*
—	Knjižica »Slava Prešernu". Čudno se nam zdi, da se naši krajni šolski sveti tako malo zmenijo zanjo. Pa imamo vendar na Štajerskem slovenske krajne šolske svete, res so slovenski, pa se ne zganejo, tudi če se slovensko mladino muči v slovenskih šolah z življenjepisi: Schillerja, Goetheja, Uhlanda itd. — o Prešernu pa se ne spregovori beseda! Kje smo še!
—	Koroške volitve. V torek 10. t. m. se je vršila dopolnilna državnozborska volitev za kmetske občine okrajev Uelovec-Feldkirchen-Veliko vec-Dobrlavas-Pliberk-Železna Kaplja. Naš slovenski kandidat g. Grafenauer je propadel s tako majhno razliko glasov, da se pač ne more nasprotni kandidat veseliti svoje malenkostne večine 84 glasov. To čutijo prav dobro naši nasprotniki, nemška zmaga je klavrna, reči smemo samo slučajn,a, nam ni in ne bo vzela poguma. Pokazale so nam te volitve, kaj se da doseči z vztrajnim narodnim delom in agitacijo tudi na Koroškem! Še ni izgubljen slovenski Gorotan, če zastavimo zanj vse svoje moči. Na delo takoj, železo se v ognju kuje, in tudi koroško nemčurstvo se bo v slovenskemognju-rskovalo! Reči smemo, da smo pri teh volitvah toliko napredovali, da smemo biti zadovoljni, ponosni s svojim vspehom — bile so za nas te volitve najboljša šola za bodočnost. Neustrašeno naprej, in prihodnja zmaga je — naša!
—	Omladina je začela sedaj priobčevati statistiko uradništva na slovenskem ozemlju, kar najtopleje pozdravljamo. V kratkem izide brošura „Iz naroda za narod"! I. shod narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. Brošuro izda „Pro-sveta" v založbi „Omladine", dobivala se bo v vseh slovenskih knjigarnah. Vsebina: Pozitivna etika, znanost in verstvo. Delo in samopomoč. Narodnostno vprašanje. Položaj slovenskega dijaštva. Slovensko vseučilišče. Srednješolsko vprašanje. Program ljudskega izobraževanja. Brošura bo obsegala 8 tiskovnih pol, cena 1 K 50 v, za dijake 1 K, po pošti 10 v več.
—	Na c. kr. akademiji umetnosti je sprej«
tudi Slovenec, mladi, nadarjeni kipar g. Ravnik iz Radeč pri Zidanem mostu.
—	Trst ima po letošnjem štetju z okolic vred 195.369 prebivalcev.
—	Na Činžatu ob koroški železnici vrši v nedeljo, dne 22. oktobra politično zborovanje pri g. županu Brezonelli-ju. Govorili bodo gg. drž. in dež. poslanec Robič, dr. Korošec ia dr. Dimnik. Začetek popoldne ob 4. uri. Slovenci, pridite!
—	Odlikovanje. Na prvi naravoslovni stavi v Schwabachu na Bavarskem je bil kovan znani kranjski naravoslovec gospod Jo; Sever v Trstu, kojega zbirka kranjskih podreo-J skih hroščev se nahaja v kranjskem dež«ta»', muzeju. Za razstavljene podzemske hroš&S kranjskih, dalmatinskih, bosanskih, hercegovin^j ogrskih, laških in francoskih jam pripoznalai je jurija prvo darilo, zlato svetinjo in diploi
—	Še le danes odjavlja „Prva kranjska I varna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski ] strici, da so njeni izdelki povsod dobiti, ravno že skoraj pol leta deluje. Tvrdka se opi vičuje, da so tigovci, ki so po raznih potih deli o početku — prve mesce kar sproti testen pobirali, vsled česar jej ni bilo mogoče os odjemalcev o pričetku delovanja obvestiti. Tei nine postale so v vseh gospodinjstvih zelo ljubljene. Ni je gospodinje, ki bi jih poznala, i jih ne bi pogostokrat uporabljala.
Društveno gibanje.
—	Vrbje pri Žalcu. Društvo ,,Vrtnar" pri redi v nedeljo 15. t. m. prvi občni zbor s sledeča dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. [>»• učljiv govor o gospodarskem položaju, govoril bod g. kaplan Jakob Fink; 3. vpisovanje novih ud« in pobiranje letnice; 4. volitev novega odbor! 5. predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Volilni shod. Dne 22. t. m. dopolda po 10. uri vršil se bode volilni shod — v stari s na Zibiki — Šmarskega okraja. Poročala bodeti svojem delovanju v deželnem zboru deželni slanec dr. Juro Hrašovec in o svojem delovai v državnem zboru državni poslanec dr. Frideri Ploj. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, i so vsi Slovenci, posebno vsi volilci tem poti povabljeni na mnogoštevilno udeležbo.
—	Katol. pol. društvo za gornjegrajsk okraj zboruje dne 15. t. m. po večernicah v pro- j štorih g. Petka v Ljubnem. Slovenci iz gornje-savinske doline pridite!
—	Politično zborovanje v Kozjem. V ne-] deljo 15. t. m. po večernicah bode v prostorih j g. Gučeka politično zborovanje: Govorit gg. dr. Jankovič, dr. Jančič in dr. Korošec. Vsi 1 Slovenci kozjanskega okraja se uljudno vabijo | na shod.
Dopisi.
— Žalec. Jourfix žalskih Sokolov, ki je vršil v soboto 7. t. m. v restavraciji g. Kuke se je obnesel dobro. Udeležba je bila povoljn Razpravljalo se je o sokolskih idejah v obče, vorilo o pomenu ,,Žalskega Sokola" za trg njega okolico, vsestransko se je povdarjalo na dela. Pelo je žalsko pevsko društvo „Ed° svirala domača godba.
Dokaj gostov iz okolice je posetilo to j reditev, kar nam znači, da zanimanje za „ŽaIsr Sokola" ni omejeno le na Žalec, da najde delo delavnih mož tudi v okolici. Pogrešali pa, kakor že na zadnjem našem izrednem obe zboru, starejše Žalčane. To je pač ona neodpn mlačnost, ki se tako pogosto pojavlja v trgih; — je sicer dostikrat na tapetu, ali temu še globoko ukoreninjeno zlo, ki ovira prevečkrat delo mladih močij. Vsaj malo dob volje, vsaj nekak stik z delom mlajših močij smeli pričakovati od mož, ki reflektujejo naslov narodnjaka, rodoljuba.
Apatični vsemu delu, stoje ob strani arledajo preko vrst, ki se polagoma, s težk trudom ali sigurno bližajo svojemu cilju. Dok dela, če jih opazijo, jih malo frapirajo, ali njih letargije jih ne vzdramijo.
Narodnost na jeziku še ni dovolj, navdušen ki mu ne sledi delo, je ničevo. Združimo vse m sile, opuščajmo malenkostne ozire stvari in cel< v korist.
Gradec, dne 1. oktobra t. 1. priredilo slov. kršč. izob. društvo „Domovina" v Grad svojo veselico v dvorani „Pri divjem možu" precej obširnim sporedom.
Že kmalu po 4. uri popoldne začela se prostorna dvorana polniti, in ko so okoli 5. ff vrli tamburaši omenjenega drnštva vdarili „Napr zastava slave" doneli so že iz vseh kotov dvor klici priznanja na njih ušesa — dvorana je polna vrlih in navdušenih graških Slovencev različnejših slojev, radovedno čakajočih, kako društvo „Domovina" rešilo skoraj da preobš" spored.
Z zadovoljstvom moram tukaj omeniti, da bila na veselici zastopana vsa bratska slo-roska društva, seveda tudi češki graški „Sokol". ipričan sem, da marsikateri udeleženec ni ra-lil na tako krasen, užitka in veselja poln večer kor je bil v resnici.
Tamburaši pod vrlim vodstvom g. Jagodiča irali so neumorno ter želi tudi obilo zaslužene hvale. Ravnotako odlikoval se je pevski zbor, je proizvajal med drugim zelo težke točke, or pesen: „Dneva nam pripelji žar" in pesem irota" v kateri je krasen altsolo v milem in nem. a čvrsto pevanem glasu gospe Ivanke [odič-eve vzbujal obče občudovanje in žel burno alo. Žal da pevski zbor zavoljo odsotnosti dobrih pevcev ni mogel rešiti vseh točk z popolnostjo in sigurnostjo, kakor bi rad — Vkljub temu vsa čast in priznanje mu. Le tako iprej z združenimi močmi do napredka in do Inosti.
Po dokončanem prvem delu sporeda, čakalo zbrano občinstvo nestrpno na začetek gleda-igre ,,Kateri bo". In priznati se mora, da bila ta burka višek vžitka celega večera ter lo društvo ,.Domovina" s to igro svoj ioInejši uspeh. Igralo se je imenitno in do-10. Vsak posamezen igralec je bil mož na mestu. Gospod Zvonimir Kos podal je ita Gabra tako naravno in neprisiljeno, jfauži popolno priznanje. Še večjo pozornost jala je s svojim sigurnim nastopom njegova Marinka, gospa Ivanka Jagodič. Z ozirom na 10 težko vlogo in na način, kako vrlo in pre-!0 jo je rešila in s kako izvrstno rutino jo gre ji največja čast in pohvala, kratko Kbo nadkrilila je visoko zahtevo navadne dile-itke. Doktor Bistroglav v osebi g. Jagodiča ga seveda s prirojenim komičnim talentom pihnil po dohtarsko in igral istotako mojstrsko. Če še omenim, da so tudi vse druge manjše bile v dobrih rokah in se igrale v obče ivoljstvo, potem sem povedal vse. Prosta zaje trajala v veselem popevanju raznih na-iih pesmic nad polnoč, in priznati sem si poslavljajoč se od raznih ljubih znancev, sem doživel krasen večer, ki ga ne bodem o kmalu pozabil. Zato dragi graški Slovenci zamudite lepe prilike, vdeležite se v nedeljo, le 15. oktobra t. 1. tretje vinske trgatve, kojo riredi vrlo društvo ,.Domovina" v restavraciji 'ri avstrijskem dvoru" in zato vam kličem na eselo svidenje.	—ški.
Politični pregled.
- Deželni zbor štajerski se bo sešel dne t. m.
— Reški shod hrvatskih poslancev. Na
, sestanku so se hrvatski poslanci zedinili na ilucijo, v kateri pravijo, da so p>-riprav-mi se sporazumeti z madj arsko ko-i«ijo in jo podpirati v njenih težjih, ako koalicija izpolni pogoje rvatske opozicije. Reška resolucija je po-sdica dvorne politike napram Hrvatom. Če hoče ona dobiti Hrvate na svojo stran, ne pojde več '.o kakor L 1848., ko je knez Schwarzenberg dogodkih izrekel krilate besede: „Svet se bo idil aši nehvaležnosti". In te nehvaležnosti ni ice tako bridko občutil, kakor Hrvatje. Zasopli Hrvatov in Srbov so z reško resolucijo po-lali jasno, da se ne dajo več izkoriščati, stavili so se na izključno hrvatsko stališče brez ra na druge Slovane, hoditi hočejo popolnoma jo pot. Veseli nas, da se ne dajo več zlorab-i v namene dvora. — Državni zbor ogrski je ;oden zopet do 19. decembra t. 1.
Narodnosti v ogrski državi. Zagreb, oktobra. Sedaj, ko je krona Madjarom že tako-m obljubila vojaško koncesijo s tem, da uvede ščino kot notranji opravilni jezik pri vseh in vojaških oddelkih na Ogrskem, je za-if a štatistika o narodnostih v -kih polkih. V 41 pešpolkih, ki se dopol-ejona Ogrskem, je 48% Madjarov, 18% Ru->v. 16% Nemcev, 10% Slovakov, 5% Hr-in Srbov ter 3% Malorusov. Čisto madjar-. tti so le štirje (38, 46, 60 in 68). V treh ih (31, 43 in 71) sploh ni nobenega Madjara. manj Madjarov je zastopanih v 26 lovskih Ijonih, namreč le 6%, dočim je celo Sloven-"%■ Pri konjeništvu je Madjarov 33%, pri Stvu 15%, v tehniških četah 12%, saniteti Ako računimo na celokupno avstro-ogrsko lo, najdemo Madjare zastopane le
z 18 °/o, dočim je Čehov in Poljakov več, a ne dobe nikakih narodnostnih koncesij v armadi.
—	Nemiri na Ruskem. Moskovski visoko-šolci so priredili te dni več shodov, ki so bili silno viharni. Udeležili se jih niso le dijaki, marveč tudi delavci in meščani. Premožnejši sloji zapuščajo Moskvo, ker izgredi naraščajo. Tudi včeraj so bili po ulicah krvavi spopadi. V neko tovarno so prišli odposlanci štrajkujočih delavcev, da jih pregovore, naj se pridružijo štrajku. Na dvorišču pa so bili skriti policaji, ki so zaprli vrata. Zaprti delavci na dvorišču so začeli klicati na pomoč, rfakar so začeli delavci od zunaj streljati na policaje z revolverji ter ubili nekega paznika in dva policaja. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci.
—	Gradnja novega ruskega brodovja. Iz Londona poročajo, da' poveri Rusija gradnjo vseh novih vojnih ladij inozemskim ladjedelnicam, izključene so pa nemške.
—	Kitajski častniki v avstro-ogrski armadi. V zadnjih dneh je dospelo na Dunaj deset kitajskih častnikov, ki bodo radi nadaljne izobrazbe uvrščeni v posamezne polke raznega orožja avstro-ogrske armade.
—	Srbsko vseučilišče v Belgradu se svečano otvori 15. t. m. Kralj Peter bo s posebnim govorom otvoril vseučilišče. Pri svečanosti bo zastopano po odposlancih hrvatsko vseučilišče v Zagrebu, bolgarsko v Sofiji in češko v Pragi. Pri otvoritvi edini izmed Jugoslovanov ne bodo zastopani — Slovenci, ki nimamo vseučilišča!
—	Podivjanost nemškega dijaštva. Iz Brna poročajo: Okrog kaluže krvi, ki je odtekla ubogi žrtvi nemškega vojaka pri „Besednem domu" v Brnu, je stalo več nemških dijakov I. nemške gimnazije. Smeje so klicali: „Glej, tu je videti, da je to češka kri, ker smrdi", pljuvali na ono mesto ter počenjali še druge gnjusne stvari, dokler ni slednjič neki profesor onega nemškega zavoda spoznal za potrebno, opozoriti jih, naj bodo „pametni!"
—	Belgija se poveča. Kralj Leopold namerava državo Kongo v Afriki združiti z Belgijo in tako narediti konec zlorabi upravnih uradnikov in belgijskih častnikov. Država Kongo je dosedaj pod protektoratom belgijskega kralja.
Listnica uredništva.
G. dop. iz Petrovč. Vašega mnenja smo. vendar se nam ne zdi dobro natisniti Vaše tožbe. Na zaupnih volilnih shodih ve C. — Drug g. dop.: Prep. zast. o priliki G. dop. iz Lembaha preveč osebno. Žalec. „Odsek žalsk. Sokola": smo priobčili že drug dopis.
lavna zahvala.
Velecenjeni gosp. dr. Maks Konečnik, občinski zdravnik v Sevnici rešil mi je edino hčerko Marico, ki je bila bolna na legarju (tifus) in tudi nas vse hišne prav uspešno zdravil. Izrekam mu tem potom najsrčnejšo zahvalo in štejem si v čast in dolžnost, da ga slavnemu občinstvu najtopleje priporočam.
BLANCA, dne 11. oktobra 1905.
(5i7) i	Ivan Krajnik, nadučitelj.
H. Volk Šoštanj.
Vsled bližajočega zimskega časa, bo treba odložiti poletne obleke, v katere se je nabralo neštevilno prahu, madežev in različnih bolezenskih kali (bacil), in vsled tega se obleka lahko čez zimo pokvari in zaplesni, tako da za drugo leto sploh več za rabo ni.
Ravnotako je morda zimsko obleko, katera je zamazana in morda celo zaduhlo smrdi, da je človeku ostudna, tudi potrebno popolnoma očistiti, kar je pa le mogoče, če se popolnoma opere. Priporočam se za takšno pranje raznovrstnih oblek za gospode in gospe, raznih ko-žuhovin itd., zagotavljam solidno delo, katero se točno v teku tedna zgotovi, kar mi je mogoče izvršiti brez strahu konkurence, ker imam najnovejše stroje na parno in električno silo.
Pojasnila na zunaj pismeno in pri gospodih zastopnikih: Ljutomer: pri gosp. Srečku Vršič, trgovec; Št. Jurij ob juž. žel.: pri g. Janezu Guzej, kmetijsko društvo. Celje: pri gospodu
Josip Hočevarju, krojaču
Kolodvorska ulica. (510) 7—i
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti (228) požaru in za življenje najdejo 17-11
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno službo. Ponudbe pod „15.305" Gradec, poste restante.
| (511/b) 104-1
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. Wipplingerstrasse 29.
obstoječa iz štirih večjih sob ter v pritličju z vže nad 35 let vpeljano trgovino in skladiščem. Nad hišo je lep vinograd z vrtom. Odda se takoj. Cena 14000 kron. — Natančneje se poizve pri Heleni Dolinar, Radeče pri Zidanemmostu.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnilah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: ::
JOt
Robert Diehl, Celje,
slivovbo in tropinovec
priporoča svojo najboljšo domačo
Za izborno kakovost jamčim!
Graška cesta št. 43 (Stadt Graz)
ter ima vedno v zalogi
čaj različnih vrst in rum po raznih cenah.
Za izborno kakovost jamčim!
za prebarvanje šolskih tabel,
za napravo dobrega Črnila.
za preparacije.
za Črtanje lesenih šolskih tabel.
za rakve,
TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
prei D.
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Novosti:
Studenčni kataster, dnevnik 1 občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb
Izpisek iz zemljiške knjige
a)	posestni list
b)	bremski list
\ za
i '
za odvetnike in notarje
Dopisnice, poštne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice
s povzetjem, menice, čeki in poštne položnice za c. kr.
poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz
veljavno samo za naučne namene
MDMMM
svinčniki	kamenčki
peresa	tablice
peresniki	gobice
radirke	črnilo
Trgovske knjige
v vseh velikostih Črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane.
Odjctnaltie Knjižic« po raznih ccnah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah,
peCatniki. vignete. (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času
Svileni papir v vseh barvah.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave.
Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice
in poezije.
Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih,
^ —21—2 za tiskovine in pisarniške potreb-M11M šCine so brezplačno na razpolago.
---. -
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago.
Omard-fine. j
Najpripravnejša. najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe uCunard-Line", to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki, moderno opravljeni, snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastno potr- AuJu.j AltlsCfflf došluženi uradnik držav, jeni zastopnik	VUWJ*I| želez. in hišni posestnik
V LJUBLJANI, Slomšekove ulice 25, blizu cerkve Srca
Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa osebno v pisarno pride. — Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi.
Proda se
stara šol
sedanja žendar. kasarna v .Turšicih, obstoj 3 izb, kuhinje, shrambe in kleti, pripravi peka, mesarja ali kacega obrtnika, Prodaja š v nedeljo 29. okt. t. I. predpoli
Kraj. šol. svet Sv. Lovrenc v
dne 7. oktobra 1905.
Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so •
5injerjcVi siValni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKc Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje ' ' = tvornosti ter so vsakomur v uporabo. =====
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja =
Singerj e vi šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -5«
Man bsachte dla Fabrlkmarke
fit
fHajpasdjinen
Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges.
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
štiri in tričetrt odstotfc.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
štiri in pol odstotH«.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
bila dosedaj 4%-
(14) 41
Najlepše zelezne, (498) 1 v ognju pozlačene
nagrobne krize
kakoi
KRASNE OGRAJE
priporoča
m 1 mm m
P. MB3DIC, CELJE.
Zdravstveni hlačmki
»Patent Mach" # se dobivajo & 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
j
Braslovče, Peperko Tom. Jelje, Puttan N. | Dobrna, Strasser Paul. otovlje, Malga.1 Fr. Gornji grad, J. Božič. [ Hrastnik, Bauerheim P. •Taksa Ivan lozirje, Žuža Fr. (380) 44—10
Nova cerkev,' Arlič Mih. Polzela, Cizel Josip Kečloa, Kpnznmno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., KaVčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Štnpica Fr.
Šmarje, Loschnik Jan. Teharje, Wengu'st Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Šchwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšck Flor.
rodajalne v drugih krajih daje e. kr. izkl. pr. tovar. za lilačnike Fr. Mach, Brno.


J%

Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
(369) 20—11
Pozor! Čitaj! Slabemu moč!
Pakraške kaplj icc in slavonska zely to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice! Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. ' Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K |«l v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel s Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu ^iašlju. bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P. JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija.

Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša trrdka za špedirapje potnikov
ZVVILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz st. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdflr toče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, In sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
f (449) 17—«
izdeljuje in priporoča: Vidrovo žitno kavo.	(499) (i-3
Juhni pridatek znamka „Vydra'V Juhne konserve (grahove, lečne. gobove in riževe). Oblati (specialiteta: .Dessertdelicafinmasleni oblati). Šumeči limonadni bomboni ,.Ambo''. Dišava za pecivo „Buhtin".
Napravite poskus!
Kolekcije vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina.
Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku« mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42) 50-3
Ant. Kolenc« trgovec v Celju
Narodni dom.
Slavnemu občinstvu pa priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga na
debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni.
Svoji k svojim!
7T<)TnTnTolaInlQLžInTnTnTnTnTQlQl^
Ljudevit Borovnik
puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
ir vsakovrstnih pušk
za lovce in strelce, po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—21

M
31
H
S
3|
M
3 m
2
2J
M
3
M
3
H
3
M
3 m
3
H
3 M
3
N
E
3 M
l
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SIHEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) —19
podružnica R. A. Smekal.
Različne tehtnice.
Stedilna ognjišča,
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
izršila. — Štedilna
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
Vsakovrstne vodovode,
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
Prevzamem popolno napravo kopališč
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
Vsakovrstne železne ograje
okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov H itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—26
IVAN REBEK. stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14. ♦ CELJE ♦ Poljska ulica št. 14.
78899292
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 20. septembra 1905, opravilna št. E ^ se bode prodavalo na javni dražbi dne
19. oktobra 1905
dopoldne ob 10. uri v Krajnčici, hiš. št. 13 pri Št. Jurju ob južni železnici gasilno orodje, gasilnica in različne obleke za gasilne može.
Reči se smejo ogledati dne 9. oktobra 1905 v času med 9. in 10. uro dopoldne v Krajnčici hiš. št. 13.	(5iS) 2—1
C. kr. okrajna sodnija v Celju
dne 21. septembra 1905.
(514) 3-1
Trezen drug
kočijaž
se išče za gosposko štalo. 15 gld. mesečne plače in hrana. Naslov se izve v upravništvu „Domovine".
m
$
• '
v. \	.,
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz Ilirske Bistrice dobe v vseh boljših prodajalnicali jestvin po mestih in po (516)	deželi.	20—1
Naprodaj je m očan
za pap konjev ppav po nizki oeni. Naslov pove uppav. „Domovine".
(520) 3-1 *
im ht5a
z VcltKo trgovino in 5* taHoj proda.
JCasloV pod: a. B. ured. ,Domovine
Kupujte narodni kol«
Janez, kje pa ti kupuješ škornje, tako, lepo nosijo in tako dolgo trpijo in pa 1 va ženo in otroke! Pri
Očko-t
V Celju, Graška ulica št.!
pojdi tudi ti tje in dobil bodeš dobre in vrste, škornje, črevlje in obutev za otroke želiš. Ker usnje na debelo kupuje in ima zalogo ter zato lahko po nizki ceni da le
(508)2-1	Simon Oči
s štirimi gospodarskimi poslopji. vse v dobrem stanu in zraven spadajoče posestvo, obsegajoče 14 joh, se zaradi bolezni po primerno nizki ceni odda. — Natančneje pri Mariji Spes, posestnici pri sv. Miklavžu št. 6 p. Vojnik pri Celju.
Zacinjenje in popravila vsake vrste v?r pp- točno in ceno.
(8 N
Detnetrij Gtomac, Hotlar
Celje, GrasKa cesta 5teV. 28
se priporoča p. n. naročnikom za' vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in ) vodovode v bakru in železu. 'j*	(238) 50-45
Ravnokar je izšla v zalogi
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATIKA
za navadno leto
; 1906,
ki ima 365 dni.
rt- * V.' * « $
* JBF* ^
1
koles
v pugo za enega ali dva konja se takoj pod U| proda, več se izve pri
Julij Schmidtu trgovcu, na Pil&tanji
Proda se
majhna, dobro id
trgovin
radi rodbinskih razmer v lepem kraju na Sp njem Štajerskem tik cerkve in šole pod pr ugodnimi pogoji. — Blago vse nov« (507) Ponudbe na upravništvo „Domovine'\
_ Blaanikova »Velika Pratlka", ktero je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edlnole prava, starodavna „I»ratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v.č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo ,,Veliko I®ratlko", vsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! !
„Vel. Pratika" stane 24 v.
„V«I. Pratika" stane 24 v.
NE"
l\
Priprave za valjanje perila (valjarje), pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljie konstrukcije daje tvrdka
S. Berger
Dunaj, I. Wipplingerstr. 29.
Ilustrovani ceniki zastonj (511/a) in poštnine prosto. 104—1 •
H
Viktor Bevc
slikarski in pleskarski mojster CELJE, Savinska ulica št. 4
===== (v hiši Celjske posojilnice) =====
prevzamem vsa cerkvena, sobna, dekoracijska, črkoslikarska, pohištvena in druga v mojo stroko spadajoča dela; izvršujem oljnate slike na platno, božje grobove "VI itd. — Ker sem prevzel po g. F. Sikošeku vso njegovo zalogo ter isto popolnil in prenovil ter založil z modernimi predmeti, zagotavljam p. n. občinstvo, da bodem izvrševal vsa dela po konkurenčnih == cenah, točno in solidno po najnovejših vzorcih.
»e
05 •f