e(S|§|;e PAPIRNICA VEVČE Vevče./ LJUBLJANA, JANUAR-FEBRUAR 1982 ST. 1-2, LETO XXII Tako kot vsa pretekla leta bomo tudi letošnje leto delavke Papirnice Vevče praznovale 8. marec delovno Ves socialistični svet že dolgo vrsto let praznuje mednarodni praznik dan žena kot simbol boja delavskega razreda za politično, družbeno in ekonomsko enakopravnost žensk. Tudi pri nas povezujemo praznovanje s prizadevanji za nadaljnji razvoj našel družbe, ob tem pa vztrajno rešujemo vse tisto, kar še ovira našo delavko tako na delu kot veliko. K dvigu tako družbenega kot osebnega življenjskega standarda zaposlenih žena v prvi vrsti prispevajo: urejeno varstvo otrok, kar je eden od pogojev boljšega dela, uvedba celodnevne šole, nenehna skrb za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, urejeno preventivno zdravstveno varstvo, varstvo pri delu in drugo. Ob, tem pa bi bi- Mi otroci pa želimo svojim mamam iz srca, da bi srečno praznovale 8. marec, DAN ŽENA! doma v družini. Za ženo današnjega dne je še posebej značilna velika obremenitev z deloms v proizvodnji in družini. Podatek, da skoraj polovica vseh zaposlenih v SRS predstavljajo žene, je vsekakor dovolj velik, da se vprašamo, ali v zadostni meri rešujemo vprašanja, ki zahtevajo položaj žene delavke in matere? Lahko rečemo, da smo kot družba na tem področju storili lo potrebno nameniti več skrbi strokovnemu in družbenemu usposabljanju žena. Saj bomo le na ta način zagotovili, da bodo delavke v večji meri kot do sedaj odločale o pogojih, sredstvih in uspehih svojega dela. Vsem našim delavkam in bralkam glasila želimo, da bi srečne praznovale 8. marec in ostale zadovoljne vse dni leta! R. J. L Reci mi reci, kaj je to sreča? Sreča je, kadar sonce vzhaja, kadar je nebo plavo, kadar veter •ziblje njake in travo, največja sreča pa je, ko objamem svojo mamo! Z gospodarskim načrtom za letošnje leto smo vevški papirničarji povečali delež visokooplemenitenih papirjev, namenjenih predvsem za izvoz Z novim poslovnim letom smo delavci naše delovne organizacije prevzeli nove obveze, ki v teh izredno težkih pogojih gospodarjenja gotovo niso lahko dosegljive. Za podarjeni odpadni papir ob priliki razstave NARAVA, DIVJAD, LOVSTVO se nam je organizacijski odbor Lovske zveze Slovenije oddolžil s priznanjem papirja, za letošnje leto pa predvidevamo porast naših prodajnih cen za 7,5 %>. Tako naj bi celotna DO ustvarila 892 milijonov dinarjev dohodka ter 314 milijonov ostanka za sklade, vendar skoro izključno od osnovne dejavnosti — proizvodnje papirja, dočim bo v nasprotju s preteklim letom zaradi zelo visokih proizvodnih stroškov proizvodnja tapet komaj še rentabilna. Predvideni planirani dohodek za celotno DO naj bi bil v primerjavi z lanskoletnim večji za ca. 36 %>, osebnii dohodki pa bi se predvn doma povečali za 17 °/», s čimer niso prekršena določila družbenega dogovora o razporejanju dohodka, ki dopušča celo višje osebne dohodke. Obveze, ki so jih sprejele posamezne temeljne organizacije za leto 1982 pa so naslednje: TOZD TEHNIČNI PAPIR Plan proizvodnje: Papir 32.684 ton Lesovina 4.000 ton El. energija 42.000 MWh Para 318.121 MWh Kot je že uvodoma omenjeno, so planirane količine nižje od doseženih lanskoletnih. Pri proizvodnji papirja pomeni to vedno večjo usmerjenost v zahtevnejše kvalitete papirjev nizkih gramskih tež za izvoz, saj plan predvideva 14.000 ton izvoza. Pričakujemo pa, da bo pri normalni oskrbi z brusnim lesom proizvodnja lesovine lahko presežena, prav tako tudi proizvodnja električne energije, saj v energetiki (Nadaljevanje na 2. str.) S proizvodnimi plani, ki smo jih sprejeli na samoupravnih organih, smo si zadali po količini sicer nekoliko nižje cilje od lanskoletnih, ki pa so naravnani na izvoz, saj naj bi od skupne planirane količine 67.249 ton papirja izvozili 28.000 ton ter od 2.800.000 rolic tapet prodali v Sovjetsko zvezo 1,800.000 rolic. Nižja proizvodnja papirja ne pomeni padca produktivnosti, temveč le večji delež visokoplemenitih vrst papirjev nizkih gramskih tež za izvoz. Realizacija izvoza v predvideni višini je predpogoj za količkaj nemoteno oskrbo s surovinami iz uvoza, v letošnjem letu pa tudi iz domačega trga. Zaradi visokih obvez za združevanje deviz za skupne potrebe (35lo/o) nam kljub visokemu izvozu ustvarjene devizne pravice iz lastnega izvoza ne bodo zadoščale. Zato se bomo morali posluževati tudi skupnega izvoza z grafičar-ji ter združevanja deviz z našimi kupci, posebno še, ker so zahteve po združevanju deviz s strani naših dobaviteljev vedno večje, izpolnitev teh zahtev pa je tudi pogoj za nemoteno oskrbo s surovinami iz domačega trga. Kolikor bo oskrba s surovinami potekala normalno in se bodo cene repromateriala gibale v re-soluoijskih okvirih, pričakujemo lahko precej boljši finančni uspeh od lanskoletnega. V začetku lanskega decembra nam je uspelo doseči izravnavo cen z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci 11. in 12. marca bomo uveljavili na voliščih svojo pravico in opravili svojo dolžnost Priprave na volitve, ki potekajo že leto dni, so prešle v zaključno fazo. 11. marca bomo delavci v delovnih organizacijah volili svoje delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, 14. marca pa bomo v krajevnih skupnostih volili delegate iz krajevnih skupnosti. Evidentiranje možnih kandidatov za posamezne funkcije je najvažnejša faza volilnega postopka in jo vodi sindikat v delovni organizaciji oziroma SZDL v krajevni skupnosti. S tem postopkom, ki smo ga seveda že pred časom izvedli, smo za opravljanje delegatskih dolžnosti predvideli ljudi, ki so Sposobni in voljni opravljati svojo delegatsko dolžnost. Na temeljni kandidacijski konferenci, ki smo jo imeli v Papirnici Vevče 10. februarja, smo še enkrat pretresli sezname evidentiranih kandidatov za posamezne in združene delegacije SIS ter za delegacije za zbor združenega dela za posamezne temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Obravnavali smo tudi predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini in republiki. Na konferenci smo tudi evidentirali možne kandidate za člane občiskega sindikalnega sveta ter njegovih komisij, člana v republiški odbor sindikata dejavnosti, člana v odbor dejavnosti mestnega sveta ZSL ter delegate v samoupravne organe matične in sosednje krajevne skupnosti. Na zborih delavcev, ki smo jih v tovarni izvedli v času od 11. do 17. februarja, smo evidentirane delegate še enkrat potrdili in tako oblikovali končno listo kandidatov, ki jih bomo volili. Upamo, da smo izbrali dobre, če že ne najboljše, saj je bilo vse delo opravljeno široko demokratično. 11. marca jih bomo izvolili ter jim s tem poverili delegatsko delo za novo štiriletno mandatno obdobje. Ne pozabimo, da je voliti naša ustavna pravica, p niti na volišče pa naša dolžnost! Vida B. Z gospodarskim načrtom za letošnje leto smo vevški papirničarji povečali delež visokooplemenitenih papirjev, namenjenih predvsem za izvoz (Nadaljevanje s 1. str.) poraba pare je višja od lansko- niso predvidena večja remontna letne in lahko ob gospodarni podela. Planirana proizvodnja oz. rabi pričakujemo manjšo porabo. Plan poslovnega uspeha: v 000 din str. %> Celotni dohodek 2,122.676 100 Porabljena sredstva 1,681.508 79,2 Dohodek 441.168 20,8 Čisti dohodek 350.033 16,5 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 190.010 9,0 Celojni prihodek bo TOZD TP ustvaril z eksterno realizacijo proizvodov ter realizacijo proizvodov in storitev med ostalimi TOZD znotraj DO. Zaradi odo- brenih višjih cen izdelkov na trgu in višjih cen za proizvode znotraj DO, ki se oblikujejo na podlagi stroškov, bo celotni prihodek v primerjavi s preteklim Gibanje proizvodnje v mesecu januarju 1982 TOZD TEHNIČNI PAPIR Doseženo Indeks I Is eS -H- Plan 1982 -J m ,, ©- 0 mes. ■& o, Proizvodnja: Papir skupaj ton: 2.847 2.770 2.724 102,8 104,5 — od tega klasični papirji 1.563 1.555 1.470 100,5 106,3 — od tega premazani papirji 1.284 1.215 1.254 105,7 102,4 Lesovina ton 356 365 333 97,5 106,9 El. energija MWh 4.203 3.591 3.500 117,0 120,0 Izvoz ton 862 1.131 1.169 76,2 73,7 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev Januar 1932 0 1. 1981 Plan 1982 II. PS 90,2 93,0 92,2 III. PS 87,5 91,7 91,6 IV. PS 90,1 91,1 91,1 Skupaj: 89,3 91,9 91,6 Izmet v °/o: klasični pap. 14,4 12,1 11,8 premazani pap. 25,7 22,6 Planirana proizvodnja je bila kljub praznikom na vseh področjih presežena in razen pri lesovini večja tudi glede na doseženo poprečno lanskoletno proizvodnjo. Večja proizvodnja papirja je bila predvsem posledica znižanih zalog nedovršene proizvodnje ter proizvodnega programa. Le-ta je bil sestavljen predvsem iz običajnih brezlesnih papirjev, tapetnih papirjev in kulerjev. Izmet je bil v primerjavi z lanskim poprečjem nekoliko v porastu, posebno pri premazanih vrstah papirjev. Proizvodnja lesovine je bila spričo potreb v osnovni proizvodnji ter dobri oskrbi z brusnim lesom dokaj visoka. TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo Indeks -e- 0 mes. e" ^ II a Proizvodnja pap. ton: 3.203 3.182 3.092 100,6 103,6 Izvoz ton: 2.285 1.168 1.167 195,6 195,8 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: Stopnja v °/o: 86,3 83,9 83,9 Izmet v °/o: 12,5 14,7 15,8 Tudi na V. PS je bila proizvodnja papirja presežena, povečala pa se je še celo nedovršena proizvodnja. Vzrok temu je predvsem proizvodni asortiman, ki je bil sestavljen v glavnem iz papirjev višjih gramskih tež, nizek odstotek izmeta ter minimalni zastoji na PS. V mesecu januarju je bil, sicer delno iz zalog preteklih mesecev, dosežen rekordni izvoz papirja. TOZD VETA Doseženo Indeks g S §1_| S ~ Plan 1982 ~ „ M .. ■S-0 mes. ■©■ q Proizvodnja: Tapete rolic 175.049 269.909 233.300 64,9 75,0 Lepilo zavitkov 18.300 20.196 29.166 90,6 62,7 Zaradi remontov tapetnih strojev ter praznikov proizvodnja tapet ni dosegla planirane višine. letom višji za ca. 30 %>. Delež porabljenih sredstev glede na celotni prihodek bo predvidoma nekoliko nižji, zato pa bo znatno višji ustvarjeni dohodek ter relativno visok ostanek za sklade, kar pa spričo dotrajanosti proizvodnih naprav za solidno osnovo za posodobitev ni veliko. TOZD GRAFIČNI PAPIR Proizvodni plan predvideva za leto 1982 37.100 ton papirjev, kar je za ca. 1000 ton manj od dosežene proizvodnje v letu 1981. Predvideni izvoz 14.000 ton zahtevnejših vrst papirjev nizkih gramskih tež, kar predstavlja 38 %> celotne proizvodnje, je glavni razlog za manjšo planirano količino. Uresničitev tega plana je kot v TOZD TP odvisna od redne preskrbe s surovinami tako po količini kakor tudi po kvaliteti, saj bomo v nasprotnem primeru, kot je bil slučaj lani, imeli velike težave pri doseganju kvalitete in s tem v zvezi pogoste reklamacije in ponovne izdelave. Nujno bomo morali uvoziti nekatere rezervne dele, ker bomo sicer tudi zaradi tega težko dosegali kvaliteto izdelkov, ali pa bomo morali celo ustaviti proizvodnjo. Z realizacijo omenjene proizvodnje naj bi v letu 1982 dosegli naslednje rezultate: v 000 din str. °/o Celotni prihodek 1,902.012 100 Porabljena sredstva 1,622.442 85,3 Dohodek 279.570 14,7 Čisti dohodek 151.269 8,0 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 108.422 5,7 Pogled v papirno dvorano Z ozirom na izravnane cene papirja z ostalimi jugoslovanskimi proizvajalci tudi TOZD GP prikazuje relativno visok celotni prihodek, dohodek in ostanek za sklade, posebno v primerjavi z doseženimi rezultati preteklih let. Se vedno pa bodo rezultati v primerjavi s TOZD TP znatno nižji, saj je TOZD GP še obremenjena z izredno visokimi obrestmi od kreditov za osnovna sredstva (preko 70 mili j. din). TOZD VETA Predvidena proizvodnja 2,800.000 rolic tapet je nižja od dosežene v letu 1981 za ca. 400.000 rolic. Pred nami je drugo leto kolekcije, ko povpraševanje normalno upade; pripraviti se bomo morali na novo kolekcijo, kar zahteva proste kapacitete, pričakujemo pa tudi težave pri izvozu tapet. Za izvoz smo namenili 1,000.000 rolic tapet. Predvidena proizvodnja lepila 350.000 zavitkov bo možna, v kolikor bodo dosegljivi potrebni sestavni materiali iz uvoza. Ker predvidevamo le izvoz na klirinško področje, uvažamo pa le iz držav s konvertibilno valuto, bodo potrebna devizna sredstva za TOZD VETA odstopale TOZD — proizvajalke papirja. Z realizacijo tapetnih proizvodov naj bi v letu 1982 dosegli naslednje rezultate: v 000 din str. %> Celotni prihodek 273.442 100 Porabljena sredstva 215.066 78,7 Dohodek 58.376 21,3 Čisti dohodek 39.484 14,4 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 26.070 9,5 Ker se po dosedanji praksi cene za tapete oblikujejo s predstavitvijo nove kolekcije, je drugo leto kolekcije finančno vedno manj ugodno. V letošnjem letu pa je to še bolj očitno, saj so se cene osnovnemu tapetnemu papirju izredno dvignile. Tako na domačem trgu, če ne bodo dosežene višje prodajne cene, ne bodo pokriti vsa proizvodni stroški in le izvoz tapet ter prodaja lepila bi omogočila doseči planirani rezultat. TOZD BLAGOVNI PROMET Osnovna zadolžitev TOZD BP po samoupravnih aktih je na eni strani oskrba naše DO s potrebnimi surovinami in repromateria-lom za nemoten proizvodni proces, na drugi strani pa prodaja proizvodnega blaga. Z letošnjim planom je temeljna organizacija Blagovni promet prevzela obvezo, da od skupnih 67.279 proizvedenih ton papirja realizira na tujem trgu 28.000 ton ter od planirane proizvodnje 2,800.000 rolic tapet 1.000,000 rolic za izvoz. Ti dve osnovni obvezi bosta v sedanjih pogojih poslovanja uresničljivi le z največjimi napori. Z realizacijo proizvodov naj bi ustvarili za DO ca. 379 milijard din celotnega prihodka s predpostavko, da bo možno doseči povečanje prodajnih cen na domačem trgu za 7,5 %> in ob nespremenjenih izvoznih cenah. To zadnje pa bo težko dosegljivo, saj vlada na tujih tržiščih recesija in s tem v zvezi pritiski za znižanje cen. Izvršitev planiranega izvoza pa je predpogoj za pridobivanje deviznih pravic za uvoz potrebnega materiala. Razen tega še v letošnjem letu tudi domači dobavitelji pojavljajo z zahtevami za sodelovanje pri združevanju deviznih pravic in uvoznih možnosti. Tako bo tudi letos potrebno doseči združevanje deviz iz skupnega izvoza z grafičarji ter združevanje deviz z našimi kupci. Predvidevamo, da bomo morali od potrebnih 60.594 ton vlaknin uvoziti 37.000 ton, od tega 27.000 ton iz držav s konvertibilno valuto. Premazni in polnilni kaolin bomo uvozili skoro izključno iz klirinškega področja, premazne kemikalije, tiskarski material za tapete, strojno vprego ter rezervne dele pa bomo plačevali le s konvertibilno valuto. Celotna vrednost uvoza naj bi znašala 26,900.000 $ (od tega 73 % konvert. uvoza), izvozili pa naj bi v vrednosti 29,300.000 $, od tega 88 % v države s konvertibilno valuto. Prihodek bo TOZD BP ustvarila z udeležbo v skupnem prihodku od prodaje papirja in tapet, s prodajo fototapet ter prodajo nabavljenega materiala temeljnim organizacijam. Po kritju vseh stroškov in obveznosti do družbe bo TOZD BP ostalo za sklade in amortizacijo nad predpisano stopnjo ca. 15 milijonov din. TOZD DRUŽBENI STANDARD Dejavnost TOZD DS je namenjena izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih delavcev. Sredstva vzdrževanja objektov družbenega standarda naj bi prispevale TOZD materialne proizvodnje, vse ostale stroške pa krije TOZD DS s svojo dejavnostjo in so zato le-ti predmet gospodarskega načrta. Celotni prihodek vse dejavnosti bi v letu 1982 znašal 38,575.580 din, za sklade pa bi ostalo 1,872.584 din. O delu delegacij in delegatov je podal na kandidacijski konferenci poročilo predsednik konference delegacij SIS tov. Vilfan Vid. Obenem je nakazal tudi učinkovitejše rešitve za delo v bodoče in tistim redkim predsednikom delegacij, ki so bili res delovni, izrekel javne pohvale DSSS Delavca delovne skupnosti skupnih služb bodo v skladu s samou-> pravnimi akti ustvarjali svoj prihodek s svobodno menjavo dela ter z nadomestilom za nastale materialne stroške. V ta namen je bil izdelan program del, ki vsebuje vsa dela, ki jih bodo delavci DSSS opravili v letu 1982 za temeljne organizacije. DSSS je izdelala tudi plan stroškov za izvedbo programiranih del ter stroškov izobraževanja, obratne ambulante in računalniških storitev. Celotni prihodek iz omenjenih dveh naslovov naj bi v letu 1982 znašal 61,971.000 din, za sklad skupne porabe pa bi ostalo 2,513.547 din, ostalih skladov pa DSSS ne ustvarja. Milena Avbelj Oživljena mladinska organizacija Dolgoletna želja, da bi OOZSMS v naši delovni organizaciji le postavili zopet na noge, se je končno izpolnila. 29. januarja so mladinci imeli ustanovni sestanek iniciativnega odbora. Upamo, da bodo mladinci, ki jih zadnji čas v tovarni ni tako malo, aktivni, da se bodo tako kot vsi drugi družbeni dejavniki vključili v gospodarski, samoupravni in splošni družbeni proces kot enakovreden subjekt ustvarjanja in odločanja. Želimo jim veliko uspeha! Občni zbori OOZS V mesecu februarju so vse organizacije sindikata izvedle občne zbore, na katerih so pregledale delo v preteklem obdobju, začrtale smernice za vnaprej in izvolile nove čla,-ne izvršnih odborov. Pred nami je le šel občni zbor konference OOZS. Predsedniki posameznih os- novnih organizacij v novem mandatnem obdobju so: I. OOZS Zupančič Ciril II. OOZS Lampič Jože III. OOZS Lešnjak Vlado IV. OOZS Pezdirc Janez V. OOZS Trtnik Mari VI. OOZS Vračko Lado VII. OOZS Čuden Franc V. B. Delovno predsedstvo občnega zbora I. OOZS: Alič Marija, Za-pušek Andrej, Brdar Djuro 11. marca se bomo z referendumom odločali za spremembe samoupravnih splošnih aktov Spremembe samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije so nujne zaradi tega, ker smo po široki obravnavi na samoupravnih organih sprejeli in potrdili predlog reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb. Spremembe organizacije DSSS so predvsem v naslednjem: — otvorijo se dela in naloge vodje DSSS, ki bo namesto direktorja DO vodil delo delovne skupnosti in bo poleg tega neposredno odgovoren za vodenje del na področju organizacije dela, vrednotenja dela, izobraževanja ter informiranje v DO; — ukinejo se dela in naloge vodje splošno-kadrovske službe in se prenesejo na vodjo DSSS in vodje nekaterih strokovnih služb in oddelkov v DSSS; — uvede se razvoj no-dnvesti-cijska služba, ki bo zajemala področje dejavnosti tehnološkega la- IMovoizvoljeni sekretarji OOZK TOZD Tehnični papir — Brane Avsec TOZD Grafični papir — Jože Žibert TOZD Blagovni promet — Leon Kurent TOZD VETA — Miloš Porenta TOZD Družbeni standard dn DSSS — Magda Sešek boratorija, tehnične razvojne službe ter investicijske službe in bo delovno neposredno vezana na direktorja DO. Zaradi izvedbe navedenih organizacijskih sprememb je treba z referendumom spremeniti in dopolniti naslednje samoupravne splošne akte: 1. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Papirnico Vevče (referendum v vseh TOZD), 2. Statut delovne organizacije (referendum, v vseh TOZD), 3. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS, (referendum v DSSS), 4. Statut DSSS (referendum v DSSS). Spremembe teh aktov bomo torej potem, ko smo jih na zborih obravnavali, potrjevali 11. marca na referendumu. Ker smo te spremembe in dopolnitve obrazložili v gradivu za zbore delavcev, jih v glasilu ne bomo ponovno opisovali. Na zborih delavcev v februarju pa smo tako v temeljnih organizacijah kot v delovni skupnosti skupnih služb sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev DSSS in TOZD. Na zboru delavcev DSSS smo potrdili tudi spremembe pravilnika o delovnih razmerjih. V. B. Posnetek s temeljne kandidacijske konference 10. februarja 1982 v kulturnem domu Volilna konferenca OOZK TOZD Tehnični papir Široka obravnava gospodarjenja v letu 1981 Letos smo se še bolj zavzeto kot prejšnja leta lotili razprave o gospodarjenju v lanskem letu. V ta namen smo v prvi polovici februarja organizirali posebne zbore delavcev in sindikalnih skupin, na katerih smo se ob pisanih in ustnih informacijah temeljito pomenili o tem, kako smo v preteklem letu gospodarili, kakšni so bili proizvodni rezultati, s katerimi težavami smo se pri delu morali spopadati, sploh kako smo delali in kako naj bi proizvodno in ostalo delo potekalo v letošnjem letu. Seveda je bil velik poudarek na problematiki okoli surovin, katerih pomanjkanje smo krepko občutili lani in nas letos še vedno pesti, predlogom, kako naj bi to stanje izboljšali in ustvarili večji dohodek za potrebno razširjeno reprodukcijo. Na razpravah je bil viden kvaliteten premik v smeri, da se delavci vedno bolj zavedamo, da smo gospodarji tako svojega dela kot rezultatov tega dela. V drugi polovici februarja pa smo ponovno organizirali zbore delavcev, na katerih smo obravnavali in potrjevali zaključne račune za leto 1981 ter se odločali za delitev dohodka. Zaradi obravnave zaključnih računov smo morali izpeljati tudi vse seje delavskih svetov. Kljub temu, da je bila celotna materija o lanskem gospodarjenju razdeljena na dvojno obravnavo, ki je zahtevala v kratkem časovnem razmiku organizacijo dvojnih zborov delovnih ljudi — torej 18 delnih zborov v enem mesecu, kar je za tovarno s štiriiz-menskim delovnim časom izredno velika obremenitev, se je to pokazalo kot pozitivno glede na možnost samoupravnega odločanja. Gradivo za posamezen zbor ni bilo preobširno, pa vendar popolno in pravočasno in zato so bile tudi odločitve delavcev kvalitetnejše. V. B. 18. decembra 1981 smo imeli v OOZK TOZD Tehnični papir volilno konferenco, na kateri je bil prisoten tudi sekretar OK ZK občine Moste-Polje tov. Kodarin. Sekretar OOZK je najprej podal poročilo o delu OOZK v preteklem obdobju. Med drugim je ugotovil, da je bilo premalo storjenega na področju kadrovanja, idej no-političnega dela pa tudi aktivnost članstva na zborih delavcev, DS in drugih samoupravnih organih je bila pomanjkljiva. Povezanosti med posameznimi OOZK v DO ni bilo in vse to meče slabo luč na delo vodstev in OOZK v celoti. V razpravi, ki se je zatem razvila, je spregovoril tudi' tov. Ko-darin. Menil je, da je poročilo sekretarja dobro, saj so zgoščeno prikazani vsi problemi. Ni pa v redu odnos komunistov do dolžnosti, ki jih imajo in z ozirom na to, da so bili delavci Papirni-ve Vevče vedno med najrevolu-cionarnejšimi v občini, ga čudi to mrtvilo, ki se omenja. Menil je, da je te zadeve potrebno razčistiti. Tudi o mladih premalo govorimo, premalo z njimi delamo. Na koncu je tov. Kodarin z informacijo osvetlil dogodke na Poljskem ter podal nekaj informacij o politični situaciji v občini, republiki in Jugoslaviji. Nadaljnja razprava je potrdila kritične ugotovitve, ki jih vsebuje poročilo sekretarja OOZK. Člani OOZK so zatem dali raz-rešnico staremu in izvolili novo vodstvo OOZK v sestavi: 1. Avsec Brane — sekretar (vzdrževanje), 2. Zapušek Andrej — namestnik sekretarja (premaz), 3. Lovrič Drago — član sekretariata (premaz), 4. Marolt Jože — član sekretariata (vzdrževanje), 5. Magister Anica — član sekretariata (ročna dodelava), 6. Lešnjak Vlado — član sekretariata (energetika), 7. Zupančič Ciril — član sekretariata (strojna dodelava), Da bi vzpodbudili delo članstva, smo izvolili še naslednje komisije: Komisija za kadrovska vprašanja v sestavi: Marolt Jože — predsednik Stančulovič Vojo — član Zupančič Franc — član Muranovič Rihard — član Zabukovec Ljubo — član Komisija za idejno-politično delo: Zupančič Ciril — predstednik Izgoršek Milan —• član Lovrič Drago — član Magister Anica — član Komisija za spremljanje gospodarske problematike: Ulčakar Edo — predsednik Lešnjak Vlado — član Hribar Franci — član Trije člani OOZK so zadolženi za obuditev in stike z mladinsko organizacijo: Vrščaj Boris Trtnik Boris Burič Jovan Težka gospodarska situacij a, omajano zaupanje v OOZK, kadrovska problematika, idejno-politično delo — z vsem tem se bo moralo spopadati novo vodstvo in seveda cela OOZK. 'Upam,, da nam bo stvari uspelo premakniti z mrtve točke. 'Vnvn vodstvo OOZK se je takoj po novem letu sestalo na 1. seji. Na njej smo analizirali volilno konferenco pregledali in dopolnili osnutek programske usmeritve za naslednje obdobje ter nakazali smernice za delo novoustanovljenih komisij v okviru OOZK. Vse komisije so že pričele z delom. , Brane Avsec Del udeležencev občnega zbora I. OOZS, ki je bil 9. februarja 1982 v kulturnem domu Vevče Do boljših delovnih in življenjskih pogojev samo z dobrim delom 5. in 6. februarja je v Ljubljani potekala 3. konferenca ZSS, ki je bila v celoti namenjena socialni politiki, torej skrbi za človeka in za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, s poudarkom nalog sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev zagotavljanja lastne socialne varnosti. Na konferenci je bilo navzočih 250 delegatov iz vse Slovenije, gostje republik in pokrajin, konference pa se je udeležil tudi predsednik sveta ZSJ Rade Galeb. Ko je republiški svet ZSS v juniju 1981 sprejel odločitev, da organizira 3. konfrenco ZS Slovenije, je istočasno sprejel tudi akcijski program poteka priprav, v katerem so bile opredeljene naloge organov in organizacij ZSS. Razpravo so zagotovili tako občinski sveti ZSS kot republiški odbori sindikatov dejavnosti; posveti pa so bili v pretežni meri zaključeni do konca leta 1981. Poročilo s 3. konference ZSS je pripravila tovarišica JOŽICA RAZDEVŠEK, ki je bila kot predsednik komisije za življenjske in delovne razmere delavcev tako pri občinskem svetu ZS kot v našli delovni organizaciji delegat na konferenci. V aktivnostih za pripravo na 3. konferenco ZSS smo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Moste-Polje v naši DO ocenili raven socialne politike, ob tem pa že delno oblikovali program uresničevanja nalog za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih delavcev. Medtem, ko smo v delovnih organizacijah ocenjevali lastno delo, pa se je občinski sindikalni svet Moste-Polje odločil za štiri tematska posvetovanja s tistih področij socialne politike, ki so za delovne organizacije naše občine najbolj pereča. Tako so odbori posameznih dejavnosti pripravili posvetovanja iz naslednjih področij: življenjske razmere delavcev iz drugih republik in pokrajin, stanovanjska problematika, invalidnost in varstvo pri delu ter alkoholizem. Izredno bogata razprava, ki je bila vodena v času pred konferenco na vseh področjih, je s svojimi vsebinskimi prispevki močno obogatila gradivo 3. konference. Če k temu dodamo še podatek, da se je v času poteka 3. konference priglasilo k razpravi več kot 60 delegatov in gostov, potem lahko ugotovimo, da je bila konferenca v sedanji gospodarski situaciji, ko so v ospredju napori za stabilnejše gospodarstvo, še kako potrebna. Gradivo javne razprave pred konferenco ter ugotovitve razpravi j alcev na sami konferenci je bilo osredotočeno na področja: Zaposlovanje V razpravi o problematiki zaposlovanja so bila izpostavljena vprašanja, ki so se nanašala na slabosti pri planiranju kadrov, neustrezno organiziranost in premajhno strokovno usposobljenost kadrovskih služb, nesorazmerje med potrebami po kadrih in poklicno usmerjenostjo mladine. Še posebej je bilo poudarjeno nedopustno naraščanje nadurnega in pogodbenega dela ob hkratnem povečanju števila nezaposlenih in istočasno strokovno usposobljenih kadrov. Večjo skrb bo potrebno posvetiti pripravnikom ter jim zagotoviti pripravniški staž; OZD pa bi morale svoje štipendiste tudi zaposliti. Prav tako je bilo izpostavljeno vprašanje zaposlitve delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Eno pomembnejših vprašanj je bilo tudi, kako zmanjšati administracijo tako v OZD kot družbenopolitičnih skupnostih in samoupravno interesnih skupnostih. Izobraževanje Razprave s področja izobraževanja so bile vsebinsko bogate; ob tem pa bi veljalo omeniti ne- katere ugotovitve: kadrovsko- izobraževalni plani organizacij združenega dela bi morali biti dobra osnova za izvajanje študijske politike. Sindikati naj bi delovali tako, da bi se kar največ mladih delavcev vključilo v izobraževanje in to v svojem osnovnem poklicu. Ob tem pa bi bilo potrebno zavreči preusmerjanje iz proizvodne v neproizvodne poklice. Poudarjena je bila zahteva za povečanje možnosti poklicnega usposabljanja in zaposlovanja invalidov. Sindikati bi morali dosledno podpirati izvajanje zakona o svobodni menjavi dela s področja vzgoje in izobraževanja. V pro- gramih usmerjenega izobraževanja pa je potrebno predvsem za tehnične usmeritve dati večji poudarek varstvu pri delu. Sindikati naj bi se zavzemali za to, da bi bil povečan vpis mladine v vzgojno-izobraževalne programe, še posebej pa v proizvodne in izrazito deficitarne poklice. Politika štipendiranja učencev naj bi bila načrtna; pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev pa naj bi se poleg socialnih kriterijev dosledno upoštevale tudi kadrovske potrebe. Zdravstveno varstvo Problematika zdravstvenega varstva je bila obravnavana izredno široko, ob tem pa je bilo izpostavljeno predvsem naslednje: izostanki z dela zaradi bolezni (do enega meseca) so preveliki, zaradi česar bi bilo potreb- no zaostriti odgovornost zdravnikov ob občasno vzpostavljeni kontroli bolnikov. Sindikati naj bd bili pobudniki izdelave zdravstvenih ocen za zdravje škodljivih in težkih del. Še posebej je bilo poudarjeno delo preventivnega zdravstva in medicine dela. Po oceni sindikatov je participacija uporabnikov z vidika uporabe zdravstvenih storitev smotrna, ob tem pa mora biti tako višina kot obseg udeležbe prilagojena socialnemu in zdravstvenemu stanju posameznih kategorij prebivalcev. Razprave so posebej opozorile na pereč problem alkoholizma in njegove socialne in ekonomske posledice. Varstvo pri delu Razprave v zvezi z varnim delom so opozorile na naslednje: odbori za varstvo pri delu se uveljavljajo prepočasi. Škodljivi vplivi tehnologije, novih reprodukcijskih materialov niso dovolj proučeni, pojavljajo pa se kot potencialni vzroki invalidnosti. Več pozornosti naj bi delavci namenili zaščiti delovnega okolja in varstvu okolja. Zaostriti bi bilo potrebno odgovornost delavcev za varno in zdravo delo oz. ukrepati v primerih, ko delavci s svojim ravnanjem ogrožajo zdravje in življenje ter družbena sredstva. Varstvo pri delu naj bi se obravnavalo bolj povezano z zdravstvenim varstvom; vsakemu delavcu pa naj bi bilo zagotovljeno tudi permanentno izobraževanje. Varstvo invalidov Delovna invalidnost je problem, kateremu je namenjeno premalo preventivne dejavnosti. Nastalo problematiko invalidno- sti so dolžne reševati predvsem DO same, tako da rezervirajo delovna opravila za invalide II. in III. kategorije. Sindikati pa se bodo ob tem zavzemali za to, da bo celotni sistem pokojninskega in še posebej invalidskega zavarovanja dograjen tako, da bo za preprečevanje invalidnosti povečana odgovornost in zainteresiranost organizacij združenega dela. Prehrana med delom Sindikat podpira organizirano prehrano med delom za vse delavce. Le-ta pa mora biti prilagojena vrsti in načinu dela. Pri pripravi obrokov morajo biti upoštevani strokovni normativi, kalorične in biološke vrednosti; v obratih družbene prehrane pa se morajo dosledno izvajati sa-nitarno-tehnični predpisi. Kolikor DO ne morejo zagotoviti tople malice, naj organizirajo hladno malico. Glede na pomembnost zagotovitve toplega obroka oz. malice med delom v bodoče ne bo mogoče izplačevati vrednostnih bonov za prehrano. Pokojninsko zavarovanje Problematika pokojninskega zavarovanja je bila obravnavana v okviru razprav celovite socialne varnosti skupaj s spremembo statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. V razpravi pa so se oblikovali pomembnejši predlogi. Največ pripomb je bilo izrečenih na neenake pogoje izvrševanja pokojninskih pravic, ki so uvedene v SFRJ. Da bi bilo upokojevanje urejeno enotno, pa bi bilo potrebno v republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter družbenem dogovoru to področje opredeliti. Tudi v zvezi s položajem upokojenca so bile dane pripombe, da naj bi bil položaj upokojencev kar najbolj enak položaju, kakršnega so imela kot aktivni delavci v združenem delu. Stanovanjsko gospodarstvo Stanovanjsko gospodarstvo se kot dejavnost posebnega družbenega pomena in sestavni del politike življenjskega standarda uvršča v področje socialne politike. Glede na to, da predstavlja stanovanjsko vprašanje enega najpomembnejših socialnih vprašanj, so bila v razpravah izpostavljena naslednja stališča in usmeritve: Stanovanjsko vprašanje zaposlenih delavcev je po- trebno reševati načrtno, tako da bodo delavci vključeni v načrtovano gradnjo stanovanj; družbeno usmerjeni gradnji naj bi se namenilo ca. 60 odstotkov planiranih sredstev; vzporedno bi se pokrivale tudi potrebe po posojilih za nakup etažne lastnine in individualno gradnjo. Ob vsem tem pa bi bilo potrebno spodbujati tudi zadružno gradnjo, ki je do sedaj pokazala zelo ugodne rezultate. Krajevne skupnosti naj bi se v večji meri kot do sedaj vključevale v načrtovanje gradnje stanovanjskih naselij. Poudarek je tail dan samoupravnemu organiziranju stanovalcev; delavce pa je potrebno temeljiteje seznaniti s pravicami in obveznostmi novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenem dogovoru. Stanovanjsko varčevanje in lastna udeležba sta pomemben element stanovanjskega gospodarstva. Sindikati se bodo zavzemali, da bodo pri vseh odločitvah dosledno upoštevane določbe samoupravnih aktov, ob tem pa zagotovljena tudi javnost dela. Otroško varstvo Ob problematiki otroškega varstva je bilo podano nekaj pobud. Tako naj bi bilo varstvo in vzgoja zagotovljena čim večjemu številu otrok. Otroke, ki niso organizirani v vzgojno-varstvenih organizacijah, bi bilo potrebno vključiti v krajše vzgojno-varstvene programe. Poiskati bi bilo treba vse možnosti za omejitev izostankov z dela zaradi nege bolnih otrok, predvsem dojenčkov. Ob tem pa je bilo izpostavljeno tudi vprašanje vpliva delegatov v zborih uporabnikov skupnosti otroškega varstva. Oddih in rekreacija Zaradi zniževanja življenjskega standarda delavcev so se razpravljale! zavzemali za akcijo za zniževanje oskrbnega dne na letnem oddihu, saj bi bile na ta način tudi boljše izkoriščene počitniške kapacitete. Dodeljevanje regresov za letni oddih naj bd bilo takšno, da bi omogočilo povečevanje in posodabljanje kapacitet ter doseglo večjo namembnost in izkoriščenost. Poseben problem v okviru rekreacije predstavljajo kadri za področje športne dejavnosti. Organizatorji športne rekreacije v svojih okoljih često ne izvajajo dejavnosti, za katero so se usposobili. Zato bo v bodoče potrebno nameniti več skrbi kadrovanju organizatorjev športne rekreacije dn doseči tudi odgovornost usposobljenih kadrov, da bodo svoje delo v OZD opravljali po programih in tako prispevali k povečanju števila aktivnih delavcev v športni rekreaciji. Življenjske razmere delavcev in občanov Razprave so podprle zahtevo po vzpostavitvi sistematičnega ugotavljanja socialne varnosti delavcev z enotno socialno evidenco v občinah ob sodelovanju delovne organizacije in krajevne skupnosti. Tako naj bi se za vse oblike pomoči zbirali zahtevki na enem mestu, strokovno pa naj bi jih obdelali izvajalci socialne evidence. V ta namen bi bilo potrebno poenostaviti postopke in združevati strokovne službe raznih SIS. V razpravi pa so bila poudarjena še naslednja mnenja: — Pri zagotavljanju zajamčenih OD je potrebno uveljaviti solidarnostno združevanje sredstev za delavce, ki iz objektivnih razlogov ne ustvarjajo dohodka, ki bi jim zagotovil socialno varnost. (Nadaljevanje na 5. strani) DELEGATI POROČAJO Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delegatski razpravi Delavec si mora sam s svojim delom in dohodkom, ki izvira iz dela, ustvariti pogoje svoje lastne socialne varnosti. Takšen je bil eden izmed zaključkov 3. sindikalne konference in takšno je bilo tudi osnovno stališče delegatov na sejah občinske in republiške Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanj a dne 21. in 25. januarja 1982. Skupščini sta obravnavali osnutek zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim določamo, komu, kdaj in koliko bomo namenili za pokojnine in invalidnine. Zaradi izrednega ipomena, ki ga ima ta zakon, ki je tudi v naši delovni organizaciji sprožil vrsto debat, povzemam nekaj misli iz razprav, predlogov in stališč delegatov na obeh sejah. Osnutek zakona je zvezni in prinaša le temeljne določbe pravic zavarovancev in upokojencev. Republiški zakon se bo sprejemal po sprejemu tega temeljnega zakona in bo seveda te pravice sprejel, kot jih določa zvezni zakon, ali pa tudi ne. Vsekakor bo predmet razprave v slovenskem osnutku marsikatera do-ločitev, ki jo temeljni zvezni zakon prinaša, slovenski pa je ne povzema in jo prilagaja našim pogojem in stališčem. Čeprav je v bistvu tekla razprava o osnutku zveznega zakona, so delegati opozarjali na neusklajenost in neenakopravni položaj slovenskih zavarovancev, kar se tiče predčasnega odhoda v pokoj. V zvezi s tem so bile izrečene naslednje misli: Predčasen odhod ni obvezen. Odločitev za predčasno upokojitev vsakega zavarovanca bo močno pretehtana, saj se takšna pokojnina občutno zmanjša. Za predčasno upokojitev bi se verjetno odločili zavarovanci, ki težko ppravljajo svoje delo, so veliko v bolniškem staležu itd. Nenazadnje je to generacija delavcev, ki je preživljala mladost med vojno in v težkih letih po vojni, ko je bilo potrebno ogromno fizičnega dela in naporov in to ne le 42 ur tedensko. Tudi, v naši delovni organizaciji je veliko okvar hrbtenice in ožilja, ki izvirajo iz tistih let. Spomnimo se tekmovanj delavk v papirni dvorani za višjo normo, premeta-nih ton papirja, dela ob nedeljah, udarniškega dela in tako dalje, Marsikomu bi bila predčasna upokojitev dobrodošla. Vendar, kljub vsestranskemu pretresanju ta ga vprašanja, četudi ni spadal direktno v obravnavo po dnevnih redih obeh sej, je treba zaključiti, da je vseeno bolje poiskati možnosti lažjega dela, delo avtomatizirati, z eno besedo — humanizirati, kot |pa dovoliti odhod v pokoj s tako znižanimi pokojninami, kar bi verjetno povzročilo nova socialne probleme. Če se povrnem k razpravi o osnutku zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je nekaj bistvenih novosti, ki pa so žal prišle v osnutek bolj ali manj samo deklera-tivno. V osnutku je določeno, da si delavec zagotavlja svtojo materialno in socialno varnost z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter minulega dela. Torej ima delavec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravico do odmere pokojnine v skladu s povprečjem njegovih valoriziranih osebnih dohodkov, ki jih je dosegel v določenem časovnem obdobju in pravico, da se mu določi pokojnina na podlagi njegovega minulega dela. Gre torej za pravice izi prispevka, ki ga je dal delavec v združenem delu s svojim živim : in minulim delom pri pridobivanju dohodka temeljne organizacije združenega dela in celotnega družbenega dohodka. Starostno pokojnino sestavlja po novem osnutku zakona torej del iz osebnega dohodka in del iz minulega dela. Lepo in prav! Ugotovitve delegatov v razpirava so bile enotne: Osnutek zakona se je pripravljal več let. Več let govorimo tudi o pravicah delavcev iz minulega dela. Vendar še do danes nimamo temeljnega zakona o minulem delu. Nihče minulega dela še ni ovrednotil. Ni znan delež Albert Krašovec je zaključil svoj mandat predsednika izvršnega odbora I. OOZS s poročilom o delu na občnem zboru Novi predsednik I. OOZS je tov. Ciril Zupančič, ki je z delovnimi usmeritvami že kar takoj resno prijel za delo Največji prispevek k izvoznim prizadevanjem V januarju letos je bil izvoz papirja naj večji, kar smo ga po mesecih dosegli do sedaj. Poleg 3227 ton papirja pa smo izvozili tudi nekaj vagonov tapetnih ro-lic. K temu rezultatu je TOZD Grafični papir prispevala 2255 ton, nekaj še iz decembrskih zalog, TOZD Tehnični papir pa 972 ton papirja. Izredno veliko je težav, objektivnih in subjektivnih, ki nam križajo izvozno pot, pa vendar smo po zaslugi velikih prizadevanj v proizvodnji in v izvoznem oddelku dosegli rekord v najtežjih razmerah. Zadnje mesece opažamo, da se struktura papirjev za izvoz slabša, saj je v programu vse več ofsetnih in ciklostilnih papirjev, vse manj pa kvalitetnih papirjev, kot so bankposti, fotokopirni, premazani. Pri zahtevnejših papirjih žal ne dosegamo več kvalitete, ki bi zadovoljila naše zunanje kupce, pa tudi dobavnih rokov se nismo sposobni držati. Če bi bilo možno kvaliteto boljših papirjev dvigniti, bi lahko z izvozom teh papirjev veliko hitreje dosegli planirani vrednostni izvoz, kot pa s prodajo masovnih papirjev, ki imajo v svetu najnižjo ceno in največjo konkurenčnost. Toda kako bo možno doseči boljšo kvaliteto papirjev s takšnimi surovinami, kot jih imamo in kadar jih sploh imamo? Roman S. delavca, ki mu gre iz ustvarjene vrednosti minulega dela. .Osnutek zakona se torej sklicuje na razširjeno reprodukcijo, ki pa ni uzakonjena. Druga, za delavca v združenem delu prav tako važna novost, ki naj bi jd prinesel novi zakon, je položaj delovnih invalidov. Poseben pomen ima predlagana določba o pojmu invalidnosti. Osnutek govori o pojmu zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti in o pojmu preostale delovne nezmožnosti za ooravljanje katerihkoli del in nalog, ki jih je delavec v organizaciji združenega dela že opravljal. Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do ustrezne zaposlitve, prekvalifikacije in dokvalifikacije in do denarnega nadomestila. Novo v tem določilu je, da vse te pravice — tudi denarno nadomestilo — uveljavlja zavarovanec v organizaciji združenega dela, v kateri je invalidnost nastala. S tem, da je organizacijam združenega dela naložena polna skrb za svoje invalide, je razbremenjen sklad, v katerega delavci plačujemo svoje obveznosti še naprej v nezmanj- šanem odstotku od svojega dohodka. Organizacije združenega dela bodo mogoče res bolj poskrbele za varnost dela in humanizacijo dela, da bi tako zmanjšale število delovnih invalidov. Vseeno pa ostaja vprašanje, ali je to res edini način? Lahko se zgodi, da bodo organizacije združenega dela odklanjale zaposlitve invalidov, ki še niso bili v delovnem razmerju. Naslednja novost, ki jo prinaša zvezni zakon, je odprava go- stote let pred upokojitvijo, predvsem upokojitve ob doseženi starosti brez dovolj ne zaposlitve. Delegati so menili, da je bila dosedanja 'potrebna gostota let tudi neustavna. Delavec je ves čas zaposlitve vplačeval v sklad za pokojninsko in invalidsko zavaro- (Nadaljevanje s 4. strani) — OZD so dolžne svojim ogroženim delavcem občasno nuditi socialno pomoč iz sklada skupne porabe sredstev sindikalne članarine. — Sindikati opozarjajo tudi na nekatere socialne korekture, ki že delujejo v nasprotju s prizadevanji za učinkovitejše delo. 3. konferenca je obravnavala tudi področje socialnega varstva starejših občanov, produktivnost in smotrno izrabo delovnega časa kot tudi socialno varnost kmetov. Delegati 3. konference smo na osnovi podanih stališč ugotovili, da številna področja socialne politike zagotavljajo lahko visoko raven socialne varnosti zaposlenih delavcev in občanov. Namen 3. konference ZSS ni bil šiniti materialnih pravic, temveč mobilizirati delavski razred za ustvarjanje dohodka, ki bi zagotavljal načrtovano socialno varnost. vanje. Torej mu mora iti za ves čas, koi je vplačeval, tudi pokojnina, ne glede, v kakšnih časovnih zaporedjih je vplačeval. Predlog slovenske Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je tudi, da bi se čas služenja v JLA nad 15 mesecev priznal za pokojninsko dobo. Razprave so tekle tudi o finančnih sredstvih. Treba je računati, da vsako leto naraste število upokojencev v SRS za 14 do 15 tisoč novih upokojencev. Zaradi povečanja nezaposlenih mladih je treba povsod tam, kjer delo po pogodbi z upokojenci še obstaja, misliti na zaposlitve mladih. Mladi delavci naj se uvajajo na dela in naloge skupaj z delavci, ki so pred upokojitvijo. Razprava je bila sklenjena z naslednjimi ugotovitvami: Osnutek zakona ni usklajen z ustavo. Ni rešil vprašanja minulega dela. Delavec vplačuje zavarovanje od svojega osebnega dohodka, zato od tega tudi nekaj pričakuje. Pogoji za pridobitev pravic iz zakona morajo biti za vse zaposlene Jugoslovane enaki. Ta pravica izhaja iz ustave. Čas, v katerem se hoče izpeljati razprava in sistem novega zakona, je neprimeren. Ekonomski pogoji so izredno slabi. Zakon zato ne more širiti novih pravic. Torej ga lahko izpeljemo le deklarativno. Tako je tisto, o čemer smo govorili, neuresničljivo. Nekaj dni potem je o osnutku zakona razpravljala tudi slovenska Skupščina in ga prav tako v razpravi ocenila za nesprejemljivega s pripombo, da je enomesečni rok za sprejem tako pomembnega zakona absolutno prekratek. T. S. Življenjski in delovni pogoji delavcev bodo v celoti urejeni le ob zagotovilu, da se bodo delavci uveljavili kot dobri gospodarji svojega dela ter kot nosilci socialne politike in socialne varnosti. Sindikati pa naj bi si še bolj kot do sedaj prizadevali, da bodo delavci uveljavili svoje samoupravne pravice in obveznosti. Na osnovi usmeritev bo republiški svet zveze sindikatov v enem mesecu po konferenci sprejel akcijski program uresničevanja stališč in usmeritev konference; v treh mesecih pa bodo akcijske programe dolžne sprejeti vse organizacije in organi zveze sindikatov ter sindikati dejavnosti. Akcijski programi bodo temeljili na oceni stanja v delovnih organizacijah z določitvijo nalog in podanih aktivnosti uresničevanja dokumentov 3. konference. R. J. Mamica, mirno in brezskrbno lahko opravljaš svoje delo, saj preživim ta čas lepo! Negovalke v jaslih VVZ Vevče na Rjavi cesti se trudijo, da bi malčkom za nekaj ur na dan nadomestile domače vzdušje Do boljših delovnih in življenjskih pogojev samo z dobrim delom Volilno-programska konferenca KO ZRVS Vevče-Zg. Kašelj Enoletni obračun dela in aktivnosti KO ZRVS Vevče-Zg. Kašelj je bil podan na volilno-programskii konferenci 11. decembra 1981 v dvorani družbenih organizacij v Zg. Kašlju. Konferenco je otvoril predsednik KO ZRVS tov. Cerk Franc, ki je pozdravil vse prisotne člane in goste, med njimi predstavnika OK ZRVS Moste-Polje, predstavnike vodstev OOZZB, OOZK, OOZSM Vevče-Zg. Kašelj. Konference se je udeležilo 55 članov. Sejo je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: — Stane DAJČMAN — predsednik — Ivan ČUDA — Polde TOMŠIČ Po sprejetju dnevnega reda, poslovnika o delu konference in izvolitvi organov konference sta poročila o preteklem obdobju podala predsednik tov. Cerk Franc in blagajnik KO ZRVS tov. Iz-goršek Milan. Iz poročila predsednika je bilo jasno, da je v preteklem obdobju imelo predsedstvo pet sej, ki so bile sklepčne. Sekretariat in komisije predsedstva so se sestajale po potrebi. Dejavnost kadrovske komisije je bila naravnana na spremljanje PRVI POSKUS: Zakrpano plastično sito Plastično sito na V. papirnem stroju, ki je dolgo 35 m in široko 4,20 m, bi moralo v stroju zdržati najmanj 60 dni. Kakšno vzdrži celo štiri mesece, sito pa, Iki ga na naši fotografiji vztrajno krpata Miloš Švare in Janez Jerebič je bilo v stroju komaj štirideset dni. Pesek, ki pride od vrag si ga vedi kje, je bil vzrok, da se je na situ pojavila luknjica velikosti ca. pol cm2 in zaradi nje sito pač ni bilo več uporabno. Da bi pa sito, za katerega je letošnja planska cena kar 83 starih milijonov, lahko še uporabljali, sta se Miloš in Janez lotila preciznega »štopanja«. Iz starega sita sta potegnila plastične nitke, ki so seveda morale biti iste de- aktivnosti članstva na področju dela v naši organizaciji in aktivnosti v drugih družbeno-politič-nih organizacijah in društvih. V preteklem letu je komisija obnovila tiste predloge za napredovanje, ki niso bili realizirani v letu 1980. Komisija je skupno s komisijo pri KS sodelovala pri izbiri oz. kadrovanju mladincev za ŠRVS in za specialne enote. Opravila je tudi evidentiranje RVS kot možnih kandidatov za razne delegacije, pripravila predlog za ulične poverjenike in predlog za novo vodstvo KO ZRVS. Delovanje komisije za strokovno in vojaško izpopolnjevanje je potekalo v skladu s programom dela komisije pri predsedstvu OK ZRVS Moste-Polje in sprejetim programom dela same komisije. Na vsako od štirih predavanj iz programa smo vsakokrat povabili 104 člane. Teh predavanj se je udeležilo 83 %> vabljenih. Nekoliko slabša je bila udeležba na predavanju iz programa idejno-političnega izobraževanja kot tudi na razstavi VOS in DS v Kulturnem domu Ivan Cankar. Številna prisotnost naših članov pa je bila na tehničnem zboru v kasarni Bratstvo in enotnost, kjer smo si ogledali sodobna bojna Sredstva. beline, kot so nitke v poškodovanem situ in kar je pri jugoslovanskih standardih kar malo težko (sito je namreč firme Penezič). To delo je naporno in zahteva izredno natančnost in potrpežljivost. S pomočjo povečevalnega stekla jima je luknjico uspelo zakrpati z devetimi vzdolžnimi in petnajstimi prečnimi nitkami v štirih dneh. Tovariš Švare je bil lani aprila teden dni v Angliji na praksi prav za 'krpanje plastičnih sit in v naši tovarni ije bil v začetku januarja letos to prvi tak poskus. Praksa pa bo 'pokazala, kako se bo takšno zakrpano sito obneslo v proizvodnji. Upajmo, da uspešno, saj bi bil to velik prihranek. V nadaljevanju poročila je bila omenjena novost pri izobraževanju od 1982. leta dalje. (RVS) Mlajši oficirji in oficirji do 55. leta starosti so obvezni, da se udeležijo splošnih strokovnih in političnih predavanj, teoretičnih predavanj, seminarjev. Tisti člani ZRVS, ki so razporejeni v enote TE in VE in ONZ, ali pa so starejši od 55 I let, niso obvezno udeleženi pri praktičnih vajah na terenu in na preverjanju znanja. Komisija za družbeno dejavnost in samozaščito je skupaj s predsedstvom organizirala udeležbo naših članov, kot npr. na proslavi 28. marca na Pugledu, na orientacijsko-taktičnem tekmovanju ekip ZRVS in ZMS z dvema ekipama. Ekipo so sestavljali trije člani ZRVS in trije člani ZSMS. Ekipi sta zasedli 5. in 7. mesto. Ob tem je treba pohvaliti vse sodelujoče in mladince za njihovo točnost in zavzetost tako pri pripravah na tekmovanje kot na sam dan tekmovanja. Omeniti še velja odziv članov ZRVS na aktivno sodelovanje pri obrambni vzgoji prebivalstva, ki ga je organiziral komite SLO Vevče-Zg. Kašelj v mesecu aprilu. Razumljiva pa je številčna udeležba naših članov na pohodu »Po poteh tovarištva in spominov« in na proslavi bojev II. grupe na Jančah. Poslali smo tudi dve ekipi članov na odprto prvenstvo v streljanju ljubljanskega armadnega območja. Kljub dosedanjemu dobremu sodelovanju z OŠ Edvarda Kardelja pri organiziranju obrambnih dnevov šole, v tem letu kljub dogovarjanju s predstavnikom šole ni prišlo do organiziranja obrambnega dneva. Pozabiti' ne smemo tudi aktiva ZRVS v Papirnici Vevče, ki ga bo moralo predsedstvo z občasnimi akcijami oživiti. Za povezavo med predsedstvom KO ZRVS in člani ter obratno so zadolženi: — Jani DIMNIK, Andrej, JANČAR, Franc LAMPELJ, Janez TRTNIK, Rado ZAJC, Niko OBLAK, Alojz KERIN, Rado ALIČ, Ivan ČUDA, Franc CERK, Jože MAROLT. Tov. Milan IZGORŠEK je podal blagajniško poročilo o dohodkih in odhodkih KO (članarina, dotacije, občni zbor, nabava knjig in drugo). KO ZRVS ima skupno na žiro računu in v ročni blagajni 4.350,50 din. Tov. Ciril POTOČNIK, predsednik odbora za kontrolo finančno materialnega poslovanja', je omenil, da je bilo delo v preteklem obdobju vzorno in v skladu s knjigovodskimi pravili. Stanje sredstev na žiro računu in v blagajni se ujema z blagajniškimi in ostalimi finančnimi dokumenti. V razpravi na poročila je sodelovalo več članov in gostov. Razpravljale! so se v svojih razpravah dotaknili predvsem sledečih področij oz. problemov in a njih menili: — delo organizacije je bilo dobro tako v vsebinskem kot tudi organizacijskem smislu; — posvetiti še večjo skrb za predloge mladincev iz naše KS, za sile ZRVS in specialne enote. Sodelovati še naprej s kadrovsko komisijo pri svetu, KS, — o financiranju KO ZRVS; — posvetiti večjo pozornost delu v OOZMS na področju obrambne vzgoje. — s predstavniki šole E. Kardelja organizirati obrambne dneve šole; — vključevanje KO ZRVS — članov v organizacijo predavanj za nerazporejeni del občanov v KS; — dosedanje zgledno sodelovanje z ob. k. ZRVS nadaljevati; — organizirati predavanja o družbeno-političnih aktualnih dogodkih skupno z družbeno-po-litičnimi organizacijami v KS oz. Papirnici Vevče, itd. V. B. Predsednika osnovne organizacije sindikata vzdrževanja in energetike III v novem mandatnem obdobju Ladota Lešnjaka smo ujeli v objektiv (prvi levo) na seji kandidacijske konference Predsednik KO ZRVS tov. Cerk Franc podaja poročilo o delu v preteklem obdobju (foto Ciril Zupančič) V razpravi je na volilno — programski konferenci KO ZRVS Vevče-Zg. Kašelj sodeloval tudi tajnik OK ZRVS Moste-Polje tov. VILKO SLUGA (foto Ciril Zupančič) Tov. Milan Izgoršek je prebral blagajniško poročilo KO ZRVS (foto Ciril Zupančič) Po razpravi je bila dana razre-šnica dosedanjemu vodstvu KO in na predlog K. K. je bil podan predlog za novo vodstvo KO ZRVS, komisije in delegate: 1. tov. Franc MOHAR — predsednik 2. tov. Miljenfco RIGLER — podpredsednik 3. tov. Franc HRIBAR — tajnik 4. tov, Bojan JERINA — blagajnik 5. tov. Jože MAROLT — predsednik komisija za kadrovska vprašanja 6. tov. Franc CERK — predsednik komisije za vojaško in politično izpopolnjevanje 7. tov. Ciril ŠKODA — predsednik komisije za informativno dejavnost 8. tov. Silvo RAZDEVŠEK — predsednik komisije za SLO in družbeno samozaščito 9. tov. Vlado ŠMIGOC — predsednik komisije za kontrolo finančno materialnega poslovanja. Za delegate v OK ZRVS Moste-Polje pa so bili predlagani: tov. Franc Mohar, Miljenko Rigler, Jože Marolt. Predlagani tovariši so bili izvoljeni za dobo dveh let. Nato so bile podane krajše informacije o programu dela KO ZRVS v letu 1982 in spremembe PRAVIL KO ZRVS. Tov. Franc Cerk je nato predal novim članom naše organizacije, — tov. Franc Sotlar — iz Vevč —• tov. Ivan Čiber — iz Vevč — tov. Slavka Hribar iz Vevč — tov. Zmago Pačnik —• iz Zg. Kašlja, spominske značke in članske knjižice ZRVSJ in jim zaželel čim boljše delovno počutje v naši sredini. Tov. Franc MOHAR — predsednik KO ZRVS — se je v imenu novo-izvoljenega predsedstva KO zahvalil vsem prisotnim za izkazano zaupanje. Tov. Franci SOTLAR, generalmajor JLA, pa, je v nadaljevanju konference prisotnim spregovoril nekaj besed o dveh pomembnih jubilejih — 29. novembru — prazniku dneva republike in 22. decembru — prazniku JLA, ki je v letu 1981 praznoval 40. obletnico ustanovitve. Med drugim je poudaril, da sta oba pomembna zgodovinska datuma povezana s tvorcem, vodjem, revolucionarnim vojaškim strategom in graditeljem nove Jugoslavije tov- TITOM, ki je dal nedvomno velik organizacijski prispevek k realizaciji obeh zgodovinskih dogodkov. Po končani konferenci smo se zadržali na krajšem tovariškem srečanju. — JOM — Obnašanje in osebna higiena na izredno nizkem nivoju To, da je osebna higiena zelo slaba, ne ugotavljamo samo v naši ambulanti, pač pa je to že splošna ugotovitev, ki se pričenja kar s periodičnimi pregledi otrok v vrtcih in šolah. Zato pa je toliko nalezljivih bolezni in banalnih infekcij — tudi v vevški papirnici. Glede izredno nekulturnega in neprimernega obnašanja pacientov v zdravstvenih organizacijah pa ne bi mogli trditi, da se to v tolikšni meri ali sploh pojavlja kje drugje, kot v splošni ambulanti Papirnice Vevče. Seveda ne gre tu za posplošeno ugotovitev te problematike pač pa za določen krog delavcev, več ali manj stalen, ki pa seveda meče slabo luč na celotni kolektiv. Zato je nujno, da se agresivnost in nesramno obnašanje teh pacientov z disciplinsko odgovornostjo zajezi, pa če ne gre drugače, kar s pomočjo organov javne varnosti. Vsak delavec naj bi se zavedal, da zdravstvena ambulanta nikakor ni ustanova za uveljavljanje lastnih interesov, pridobivanje dodatnega dopusta in podobno. Ambulanto imamo v tovarni zato, da se pod kar se da ugodnimi pogoji lahko poslužujemo njenih uslug, kadar so nam potrebne in seveda zato, da njeno osebje skrbi, da bi čim manj delavcev bilo potrebnih zdravniških uslug, torej da bi bilo čim manj bolnih. Tako je delo v ambulanta razdeljeno v dva dela: preventivo, ki jo vodi naš dolgoletni zdravnik dr. Boris Moškon in kurativo, ki jo že dve leti uspešno opravlja zdravnica dr. Vlasta Zimic. Res je, da je v našem sistemu uveljavljena prosta izbira zdravnika oz. zdravstvene ustanove. Res pa je tudi, da glede na lasti no obratno ambulanto hranimo kartoteke vseh pacientov iz vev- ške papirnice v tej naši ambulanti. Vsak pacient pa ima lahko le eno kartoteko in je sam ne more prenašati sem in tja, kadar bi se mu to zahotelo. Prenos kartoteke v drugo zdravstveno usta-* novo je dokaj zakompliciran, saj je predhodno potreben dogovor z obema zdravnikoma dn še to je možno le ob prehodu koledarskega leta. Za delavce Papirnice Vevče je lečečd zdravnik dr. Vlasta Zimic v obratni ambulanti Vevče velikokrat pa dobrovoljno tudi dr. Moškom. Če kdo izostane z dela zaradi bolezni, se mora najpozneje v treh dneh javiti v ambulanti. Če tega ne stori, mu zapadejo pravice do bolniškega staleža. In to prav tako velja seveda tudi za delavce iz drugih republik. Če pacienti prinesejo iz druge republike le bolniške liste, se jim stalež ne prizna. Bolniški stalež se dodeljuje le na osnovi zdravniškega potrdila na zdravniškem konziliju, ki ga sestavljajo lečeči ambulantni zdravnik in še dva zdravnika iz drugih zdravstvenih ustanov. V ambulanti vodijo tudi poseben seznam tistih, ki ta potrdila iz drugih republik prinašajo in dz konkretnega bo razvidno, kdo se tega večkrat poslužuje. Nekateri pacienti se sploh ne menijo za strokovne nasvete zdravnika, tudi ne jemljejo predpisanih zdravil, ali jih odklanjajo. Takšnim pač nd potrebno hoditi v ambulanto saj samo podaljšujejo vrsto čakajočih in njihov namen očitno ni izboljšati zdravstveno stanje (če je to sploh potrebno!!?), pač pa nezakonito pridobiti dodatni dopust. Dopust je vsem delavcem dodeljen po enakih kriterijih, ki veljajo za vse enako in so zapisani v naših samoupravnih aktih. Tole omaro v mali ordinaciji splošne ambulante smo posneli zato, ker je muzejska vrednost, že davno in kdo ve kje odpisana, vržena pač iz neke pisarne, kjer so dobili novo. Ali se bo morda le našel kdo, ki bo tudi ambulanti priskrbel malo boljšo, če že ne novo omaro in to preden se ta razleti? Zdravnica dr. Vlasta Zimic že dve leti uspešno opravlja kurativo v naši obratni ambulanti Bolniški stalež do 30 dni gre v breme tovarne in prav je, da se za neupravičene bolniške izostanke zavzamemo vsi. Ne samo, da gre delavcu, ki je v bolniškem staležu, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, potrebno je tudi pridobiti drugega delavca za nadomeščanje in ga primerno nagraditi. Torej je bolniški stalež dvojno breme delovne organizacije in če gre le za zlorabo pravic zdravstvenega varstva, je to nujno potrebno strožje disciplinsko obravnavati in primerno ukrepati. Ob teh mnenjih pa seveda ne smejo biti prizadeti tisti delavci, ki so resnično bolni in upravičeno potrebni zdravljenja, bolniške nege in bolniškega dopusta. Biti bolan prav gotovo ni želja nikogar. Velika populacija delavcev mnogo raje zdrava opravlja svoja dela in naloge, kot pa ostaja doma — na bolniški. Nekatere, ki jim je bolniški stalež nujno potreben, mora zdravnik celo malo manj kot prisiliti v to, da to pravico zdravstvenega varstva izkoristijo. Zdravnik zelo dobro ve, kdaj je pacient potreben bolniškega staleža in tudi, kakšno zdravljenje mu je potrebno. Če tega ne more v celoti določiti sam, si ustvari jasno sliko s tem, da pošlje pacienta na specialistične preglede. Zdravnik v ambulanti nikakor ni zato, da bi se pacienti z njim prerekali in dokazovali svoje poglede, da bi kar naprej moral proučevati v glavnem psihozo posameznikov; zdravnikova naloga je v tem, da skuša preprečevati obolevnost, če pa se ta pojavi, pa jo poskuša čim preje ozdraviti. Zdravnik pri svojem delu upošteva vso zdravniško etiko, prav tako pa Smo tudi pacienti dolžni spoštovati ambulantni red in se obnašati dostojno. Ekipa zdravstvenega doma Moste, ki dela v naši obratni ambulanti, opravlja svoje naloge dobro. Za svoje delo niso nič posebej stimulirani, pa če ga še tako dobro opravljajo. Morda bi veljalo o tem razmisliti, saj je v našem interesu, da so zdravniške usluge opravljene kvalitetno, da bolniški stalež ni previsok, pa ne zato, ker bi delavcem omejevali zares potrebno zdravljenje, ampak zato, ker je poskrbljeno za uspešno delovanje preventivne zdravstvene dejavnosti ter tako za naše splošno dobro počutje. Seveda pa so tako sindikati kot vsi družbeni in samoupravni dejavniki dolžni krepiti tudi neposredni interes in odgovornost delavcev za ohranitev njihovega zdravja dn delovne sposobnosti. Odsotnost delavcev z dela zaradi bolezni je pomemben kazalec ne le zdravstvenega stanja delavcev, delovnih pogojev in uspešnosti zdravstvene dejavnosti, temveč tudi odnosa do dela in delovne discipline ter razvitosti samoupravnih odnosov in odnosov med ljudmi v posameznem delovnem okolju. Znižanje bolniškega staleža oziroma njegovo zadrževanje na primerni ravni je pomemben prispevek h gospodarnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti ‘in k smotrni izrabi delovnega časa. Zato dajejo taiko sindikati kot drugi družbeni dejavniki vso podporo odločnejšemu ukrepanju v primerih zlorabe pravice do zdravstvenega varstva in odsotnosti z dela. Vida B. PPP — poišči, prepreči, pozdravi Varstvo pri delu je potrebno slehernemu delavcu. Komisija za varstvo pri delu SOZD Slovenija papir je v okviru slovenskih razmer po mnenju inšpektorja inženirja Černeeca in direktorja SOZD tov. Var-ška opravila ogromno delo. Tako sta izjavila v razpravi za »okroglo mizo«, ki je bila 11. februarja organizirana na SOZD Slovenija papir na temo: VARSTVO PRI DELU. Okrogla miza je bila dobro organizirana, saj so bili referati pripravljeni in tudi razprava je bila plodna. Udeležila so se je delavci iz vseh članic SOZD, ki so odgovorni, da se varstvo pri delu izvaja tako, kot je treba, vodil pa jo je Janko Vidic, naš varnostni inženir, ki je tudi predsednik te komisije pri SOZD Slovenija papir. Kot specialist medicine dela je sodeloval tudi doktor Boris Moškon. Ugotovitev, da nam je v papirni industriji uspelo izobraziti kadre za opravljanje del s področ- IZPOSOJENE MISLI... Privošči si dovolj počitka; spočita njiva bogato obrodi. (Ovid) Neznanje je morje, znanje je splav, ki plove po njem. (Islandski rek) Vsi ne moremo biti junaki. Nekdo mora tudi stati ob robu ceste in jih pozdravljati. (Will Rogers) Ognja se ni mogoče dotakniti, ne da bi se ožgali; opekline potem imenujemo izkušnje. (Erich Kastner) ja varstva pri delu, je razveseljiva. Rezultat dolgoletnih prizadevanj je jasen: izboljšanje razmer na področju zdravstvenega stanja ljudi in povečanje varstva pri delu. Tako smo družbi prihranili ne samo materialne, pač pa tudi sooialno-varstvene probleme. Od leta 1976 dalje se v slovenski papirni industriji smrtne nesreče niso več pojavljale, število ostalih nesreč pri delu pa upada. Če primerjamo naše podatke s podatki v papirni industriji Nemčije, Švice in Avstrije, ki veljajo za visoko razvite in kjer se nesreče pri delu gibljejo med 10 in 11 odstotki, vidimo, da smo v teh okvirih tudi slovenski papirničar-ji. Medicina dela pa se je zahvaljujoč prav dr. Moškonu izredno dvignila. Če bomo tako nadaljevali, bomo lahko čez čas rekli, da smo tudi bolezni pred, med in po delu začeli obvladovati. Doktor Moškon je v svojem prispevku navedel nekaj težav, s katerimi se služba medicine dela srečuje. Težak problem je premeščanje starih delavcev na lažja dela, saj je to povezano s težkimi psihološkimi in depresivnimi stanji. Problematična je osebna higiena pri moškem spolu in s tem v zvezi razne nalezljive bolezni. Ugotovitev: pri tekočih trakovih bodo zaradi monotonije dela nastajala poklicna obolenja, dokler del ne bomo avtomatizirali. Poklicna obolenja nastajajo tudi pri argonskem varjenju zaradi ozona, ki deluje kot strup. V papirni industriji so delavci izpostavljeni raznim strupom, npr. v tiskarni svincu, pri raznih izgorevanjih ogljikovemu monoksidu, pri čiščenju mazutnih kotlov va-nadijevim plinom, amilinskim barvam itd. Stara rak rana v papirni industriji je tudi gluhost oziroma močnejša naglušnost. Pri delu z vibracijskimi orodji (motorne žage, brušenje lesa, svedri) se pojavlja vibracijska bolezen. Posebno področje predstavlja tudi alkoholizem in njegovo preprečevanje. Zdravje ni samo skrb zdravstvene službe; za svoje zdravje mora skrbeti tudi sam delavec, socialna in varnostna služba ter vsi družbeni dejavniki. Tako kot za zdravje pa mora delavec in vsi drugi skrbeti za varno delo. Vsak vodja kakršnekoli naprave ali sltroja mora poznati osnove varstva pri delu. Človek je usposobljen za opravljanje določenih del takrat, kadar je zdravstveno, socialno in tehnično za to sposoben. Udeleženci so razpravljala še o periodičnih zdravniških pregledih, ki so obvezni za vse delavce, ki so izpostavljeni poklicnim boleznim, o normativnih aktih in zakonu o varstvu pri delu, o problematiki periodičnih pregledov delovnih naprav in priprav v panogi, o javnih listinah, ki so delovni organizaciji potrebne za pridobitev možnosti obratovanja, o zdravniških pregledih učencev, ki prihajajo na prakso ter o varnosti teh učencev in še o vrsti drugih problemov, ki se pri preventivno zdravstvenem delu in varstvu pri delu pojavljajo. Vida B. ... in gnale bodo nov cvet bolj veselo Tudi naša krajevna skupnost je ob organizacijski pomoči kulturne komisije Papirnice Vevče prispevala svoj delež v počastitev osrednjega slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja in se tako vključila v niz kulturnih manifestacij širom nlaše domovine, kakor tudi izven njenih meja. Proslava je bila v našem kulturnem domu, vsa v znamenju zborovskega petja; trije zbori so nas za kratek čas popeljali v svet pesmi, glasbe, lepote petja, v svet, v katerem smo si vsi ljudje enaki bolj kot kjerkoli drugje. Bratstvo nas Slovencev, narodna pripadnost in povezanost, sloga in integriteta odsevajo iz Prešernovega viška umetniške in idejne ustvarjalnosti, iz njegove ZDRAVICE, iki smo ji prisluhnili v izvedbi treh zborov: gostujočih iz Gabrovke .pri Litiji in našega vevškega. Vsakomur je bolj ali manj znana Prešernova pesem, zdaj blaga in milodoneča, zdaj zanosna, veličastna, vzvišena, patriotska, zdaj spet ostra, puščičasta, zbadljiva, pesem, ki je dvignila naš narod, našo besedo in naš jezik v same vrhove evropskih literarnih stvaritev, pesem, ki se je enakovredno zlila v tok evropske književne romantike nemškega vihamištva in vveimarske klasike, angleškega sentimentalizma, sevajočega iz del Byrona, Shelleya, Keatsa, italijanske romantične senzibilnosti Menzo-nija, Leopardi j a ter iz del dvigajoče se vzhodno-evropske literature Puškina, Lermontova, Mache, Mickievvitza in drugih. »Četudi pesništvo ni delo moje, vendar si pojem, ker me puščica je zadela, ki za njo ni več zdravila.« V teh nekaj stihih je podano bistvo Prešernovega pesnikovan-ja. Prešerna — umetnika je ob-senčila čudežna moč umetnosti, ki lahko s škrlatno nitjo potegne mesec z neba, umetnosti, ki je hkrati realnost in simbol, ki je bolezen in strast obenem; kogar očara njena skrita privlačnost, postane njen suženj. S svojimi, zdaj otožnimi, zdaj prešernimi pesmimi se je p,oet z Vrbe zapisal med jezikovne genije in si postavil spomenik, trdnejši od brona in višji od kraljevih piramid. Njegovo ime in njegovo življenjsko delo smo počastili s pes- mijo, pretežno ljudsko, pojočo o lepoti naše domovine, ljubezni do lastne grude, s pesmijo, ki je tematsko blizu Prešernovi. Rož — Podjuna — Žila, Zagorski zvonovi, Oj Triglav moj dom, Bolen mi leži, Vsi so prihajali... nadaljujejo Prešernovo misel, idejo, čeprav v bistveno drugačnih družbenoekonomskih in predvsem kulturnih okoliščinah. Da tiste mile rož’ce Sonetnega venca nikdar ne bodo ovenele, naj bo naša narodna) skrb in zavest, ohranjati in razširjati tudi ta del slovenske kulturne dediščine. Manca Ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke je nastopil na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu Vevče 5. februarja Tudi Moški pevski zbor KUD Fran Levstik Gabrovka je prispeval k oblikovanju proslave Zanosno so združeni vsi trije zbori zapeli pesem o bratstvu, povezanosti in narodni slogi, Prešernovo ZDRAVICO Po sledovih črne roke Pni Založbi Borec bo letos konec marca že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem, ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 dinarjev. Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska organizacija, ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci So ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe. O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi otroci, mlada dekleta, otroke in starčke, včasih kar cele družine. Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njena okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Turjaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Mirni peči, v Novem mestu, v Grosuplju, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne, Šentrupertu, Škocjanu, Kostanjevici .pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Žirov, v okolici Litije in drugod. Knjigo je možno odplačati v treh obrokih, naročite pa jo lahko pri Založbi BOREC z objavljeno naročilnico: NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28/1 Naročam knjigo PO SLEDOVIH ČRNE ROKE ......... izvodov Ime in priimek ...................................... Zaposlen pri ........................................ Naslov stanovanja ................................... Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1, 2, ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ali podčrtaj). Cena knjige je 650 dinarjev. Semenj v Bistrici V svoji novi knjigi razgalja Jože Vidic mnoge vojne zločine in opisuje tragične usode žrtev okupatorjevega nasilja. Sredi letošnjega poletja je pri založbi Borec izšla knjiga Jožeta Vidica Semenj v Bistrici. Zanjo pisec pravi, da bi bil lahko naslov tudi Semenj smrti ali Cena svobode, končni naslov pa ima po prvi zgodba iz Bistrice pri Naklem na Gorenjskem. Tam so se vaščani 1. 1942 pripravljali na vaški semenj, tj. na cerkveni vaški praznik, ki ga praznujejo 25. julija na sv. Jakoba dan. Zvečer tega dne je partizanska zaseda v bližini napadla nemški osebni avtomobil. Ubila je komandanta posebne policijske enote in nekega narednika na čelu motorizirane enote, ki je bila na poti v Selško dolino, kjer se je začela ofenziva proti I. in II. grupi odredov. Tri ure po tem napadu so podivjani policisti brez zaslišanja pobili devet Bistričanov, požgali več hiš in gospodarskih poslopij, nato pa pripeljali še iz Begunj 50 talcev in jih postrelili v Bistriškem klancu ... Poleg prve zgodbe, po kateri je povzet naslov, je še enajst poglavij s podrobnim opisom vojnih grozot. Pretresljiva so poglavja: Vrenje nasilja, Rdeče Belo polje, Grobarjeva skrivnost, Pisma iz gozdov družini v taborišče, Vasi in vaščani v plamenih, Posebna vrsta kazni: vislice, Prvi in zadnji begunjski zaporniki, itn. Cena knjige je 540 din. Naročite jo lahko z naročilnico: NAROČILNICA: ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28/1 Naročam knjigo SEMENJ V BISTRICI ........ izvodov Ime in priimek ..................................... Zaposlen pri ....................................... Naslov stanovanja .................................. Cena knjige, vezane v platno, je 540 din. IZ JUGOLINIJINEGA GLASILA V treh letih 7,5 ton starega papirja Aktivistka mestnega odbora Rdečega križa pri mestni skupnosti Krimeja Katica Juričič in Mirjana Srdoč sta 24. oktobra obiskali Jugolinijo. Ob tej priliki sta se zahvalili delavcem Jugolinije, posebno mladinski organizaciji in snažilkam za uspešno triletno sodelovanje in pomoč pri zbiranju starega papirja. V tem času je mestna organizacija Rdečega križa Krimeja v Jugo-liniji zbrala skupno 7470 kilogramov starega papirja, od tega je bilo samo v zadnji akciji 20. ok- tobra iz Jugolinije prinešeno 2250 kilogramov. Sredstva, dobljena s temi akcijami, se uporabijo za skrb starih in bolnih oseb s področja Krimeje, za obiske v bolnicah, na domovih in v ustanovah. Važno je poudariti, da je sodelovanje delavcev Jugolinije z Reke in krimejskih aktivistov preraslo iz občasnega v trajno, o čemer pričajo vedno večje količine zbranega papirja. V. Rončevič Poslovili so se MARJAN UREK, strojni inženir, je kot šef investicijske grupe marca 1956 združil delti v vevški papirnici. Zaradi strokovne usposobljenosti in znanja tujega jezika je uspešno sodeloval pri vseh investicijah zadnjih let in v tem času je bilo teh kar veliko, od premaza, toplarne, tapetnega obrata do petega papirnega stroja. Ko je bil postavljen premaz leta 1968, jje bil Inženir Urek dve leti vodja tega obrata, dokler proizvodnja ni organizacijsko in tehnološko v redu stekla. Kot vodja investicijsko razvojne službe je bil ves čas v delovnem kolesju za postavitev petega papirnega, stroja in septembra 1978 bil tudi imenovan zia vodjo TOZD Grafični papir. Na vprašanje, zakaj se je tovarna tako razširila in obnovila šele zadnja leta, je inženir Urek odgovoril, da prej v glavnem denar ni šel za obnovo in razširitev, ampak v glavnem le za opremo in za stroj; za obnovo je bilo nekako »škoda« denarja. To, da je bila v Vevčah šola papimičarskega kadra za vso Jugoslavijo, je tudi poudaril in da »tista klapa« po drugih tovarnah še vedno krepko drži proizvodnjo pokonci. Vevčani pa smo se ob tem le malo preveč uspavali. Inženir Urek je rad delal na investicijskem razvoju, čeprav pravi, da je v zadnjih letih razvoj tehnike tako silen, da je nov stroj, za katerega podpišeš pogodbo, že zastarel, ko ga dobiš. S 1. februarjem je bil inženir Urek invalidsko upokojen, kajti zdravstveno stanje mu že nekaj časa ni dopuščalo normalno opravljati odgovornih del in nalog v tovarni. Za 26 let minulega dela smo mu Vevčani iskreno hvaležni in mu želimo predvsem zdravja. MARIJA KODRIČ je pričela pred 22 leti z delom v Papirnici Vevče in sicer pri delilnem stroju v satinaži. Potem, kx> je pričela zbirati papir, se spominja, da so morale delavke iz papirne dvorane velikokrat nakladati tudi rise na kamione; danes se kaj takšnega ne zgodi več. Tudi pomivanje oken v tovarni je bila tedaj za delavke iz papirne dvorane ena izmed delovnih nalog. »Tekom nekaj let so se pogoji dela in zaščita pri delu zelo spremenili. Delovna opravila so postala lažja vsled tehničnega napredka. Vendar pa so sem in tja še težka dela. Tudi v DTK, kjer sem delala 18 let, je na primer prenašanje vzorcev papirja občasno dosti težko delo,« pravi tovarišica Marija, kateri se vevški papirničarji ob odhodu v pokoj zahvaljujemo za njeno delo, ki ga je prispevala tovarni. MARTINA KURE je leta 1954 prišla v papirno dvorano. Po bolezni in priznani invalidnosti del v ročni dodelavi ni mogla več opravljati. Ker je bila ravno tisti čas ustanovljena pralnica za potrebe delovne organizacije, je tovarišica Martina nadaljevala svojo delovno pot tam in jo v naši pralnici z letošnjim novim letom tudi zaključila. Pogoji dela v pralnici sicer niso najbolj krasni, saj je ogromno vlage in zrak v njej zelo slab. Vendar pa delo ni pretežko, čeprav ga ni malo; naj- Tovarišica Tončka Slabe več pranja je za samski dom, za restavracijo, za počitniški dom, nikoli pa ne zmanjka tudi delovnih oblek. Tovarišica Martina ugotavlja, da so delavci, odkar je pralnica, zelo čisto oblečeni, kar daje seveda lepšo sliko celi delovni organizaciji. In za to se med drugim lahko zahvalimo tudi tovarišici Martini. ANGELCA RAPUŠ je ves čas delovne dobe v tovarni — 18 let •— opravljala dela v papirniški restavraciji. Na delo je bilo vedno treba priti zelo zgodaj, a' Angelce to ni motilo. Motila je niti ni izredno dolga pot s Pečarja na Vevče, ki jo je nič kolikokrat prekolesarila oziroma »v hrib« prepešačila v| lepem in v slabem vremenu. Sele zadnja leta se je ta pot skrajšala do »pod hriba«. Morda je prav zahvaljujoč tej dolgoletni vsakodnevni rekreaciji Angelca ostala) tako vitka in gibčna, kar se je odražalo predvsem v izredno hitri postrežbi za pultom suhe malice. Tudi slabe volje je nikoli nismo videvali; sicer pa sama pravi, da je rada postregla ljudem in konfliktov sploh ni poznala. Tovarišica Angelca, hvala za vso postrežbo in prijaznost! ANTONIJA SLABE, ki je 1. februarja odšla v pokoj, je prišla v Papirnico Vevče pred petintridesetimi leti. »Silno sem bila takrat radovedna; čimprej bi Ob stalnem razvoju in tehničnem napredku je papir že zdavnaj postal nosilec kulture prve- bila rada čim več novega spoznala. Moram reči, da sem prav tista prva leta v službi v planskem oddelku pod vodstvom tovariša Markoška res veliko pridobila. In kalkulacije so mi pomagale, da sem spoznala vse sestavine papirja in dele za papirne stroje, kar mi je seveda potem, ko sem začela delati v nabavi kot referent za surovine in pomožni material, zelo koristilo,« nam je povedala tov. Tončka. »Sprejela sem pač vse, dobro in slabo; vedno sem imela predi seboj vevški kolektiv in skušala sem narediti vse najboljše, kolikor je pač bilo v moji moči. In svfoje delo sem opravljala vsa leta z velikim veseljem.« Ob tem je tov. Tončki pomagalo tudi zdravje, ki je zlepa ni pustilo na cedilu. Včasih, ga reda. Brez njega si ni moč več zamisliti današnjega kulturnega življenja. Vendar si je človeštvo tisočletja moralo pomagati brez papirja, če se je hotelo v sliki in pisavi med seboj sporazumevati. Toda to sporazumevanje je bilo takrat težavno, drago in je jemalo dosti časa. Razširjanje sporočil še zdaleč ni bilo tako obsežno, kot je danes, pri čemer gre zasluga prav papirju in tisku. Ljudje v predzgodovinskem času in primitivni narodi so s(e posluževali za svoje risbarije in izročila v slikah enostavnih snovi, ki jih je dajala narava direktno. Na tako nizki kulturni stopnji jim je zadostovalo kamenje, skale, les in roženina, pesek in zemlja. Za zaznambe računskega značaja so uporabljali Spokojna zadnja ura (Anekdota) Maršal Narvaez, vojvoda Va-lencijski, je bil krut vojščak. Ko je ležal na smrtni postelji, ga je spovednik vprašal: »Gospod maršal, ali zdaj odpustite vsem sovražnikom?« Maršal je tiho odgovoril: »Nimam sovražnikov.« Ko ga je duhovnik dvomeče pogledal, je še tiše pristavil: »Nimam sovražnikov, ker sem dal vse postreliti.« predvsem v zadnjem času ob razširitvi tovarne in ob gotovih prelomnicah, je bilo dela ogromno in nujno jq bilo, da sei je to delo v nabavi sedaj malo porazdelilo. Tovarišica Tončka je delovni ritem sedaj prenesla iz tovarniškega v domače okolje, kjer se delti res nikoli ne zmanjka. Vrt bo bolj urejen, vnučki bodo lahko večkrat pni babici, tudi Tončkin oče bo bolj vesel, ker bo hčerko večkrat videl doma in ostali domači seveda tudi. Zato tov. Tončki želimo, dal, bi v njihovem krogu drugo življenjsko obdobje še dolgo uživala, da bi ji zdravje še naprej tako zvesto služilo, za njen, dolgoletni delovni prispevek pa se ji vevški papirničarji lepo zahvaljujemo. V. B. palice z zarezami ali pa iz slame in ločja spletene vrvice, na katerih sto posamezni vozli pomenili računske zneske. Da pa je pred tisočletji brez papirja obstajala visoka kultura, nas uči zgodovina starih Sumerij-cev kakor tudi Asircev in Babiloncev. Že v tretjem tisočletju pred našim štetjem so se posluževati klinopisa. V oblikovane tablice iz mehke ilovine so vtisnili s kamenčki v obliki pisala znamenja, ki so ostala v obliki klinopisa, vtisnjena v ilovnato podlago. Tisoče takih glinastih tablic s teksti klinopisa so našli v Ninivah. Razvozlanje klinopisa je uspelo šele leta 1802 nemškemu filologu Grotefendu, ki ima zasluge pri prispevkih za razjas-njenje persepolitanskega klinopisa. Tudi stari Egipčani so za svoj podobopis (hieroglife) najprej uporabljali tablice iz gline. Razvozlanje hieroglifov je uspelo ustanovitelju egiptologije, francoskemu znanstveniku z imenom Jean Francois Champollion leta 1822. Našel je 1799 trojezičnih dokumentov iz kamna, ki vsebujejo v hieroglifih pisani isti tekst v dematični in grški pisavi. Znano nam je tudi, da so Kitajci pisali na tablice iz bambusa, Indijci na liste palm, Grki in Rimljani pa na lesene tablice. Tisočletja so morala miniti, da je človeštvo prišlo do materialov, na katere so ljudje lahko pisali in slikali in končno do papirja, nosilca slike, pisave, tiska in kulture. S. R. Papirnica Vevče — delovna skupnost skupnih služb je nosilka 26. konference delegacij Posebne raziskovalne skupnosti Slovenije PORS 5. Predsednik konference je inž. Andrej Grad, ki je tudi predsednik zbora uporabnikov. Zaradi obravnave gradiva za 3. sejo skupščine je sklical delegate; priti bi morali iz enaindvajsetih DO in TOZD, ki so povezane v 26. konferenco delegacij, pa so prišli le delegati iz naših TOZD: Kopecky Vilibald, Sotlar Ivan, Uršič Mohor in Jozelj Franc ter delegat iz Lesne industrije Litija in tov. Brdovnik iz Šolskega centra tiska in papirja Komentar o delegatski odgovornosti najbrž ni potreben Naši novi upokojenci: Kure Martina, inž. Urek Marjan, Rapuš Angelca in Kodrič Meri so sc uradno poslovili z obiskom pri direktorju mr. Stanetu Ermencu Papir kot nosilec kulture in časi brez njega Telefoni, telefoni... Karel Pintar Bil je papirniear Umrl je prejšnji mesec; tiho in mimo, brez hrupa je bil pokopan na pokopališču v Polju, poznan kot cerkovnik — mežnar v poljski cerkvi. Le redki se ga na Vevčah in v bližnji okolici še spominjajo. Zakaj pa tudi ne, saj je bil nekdaj, takoj po prvi svetovni vojni pa vse do leta 1932 delavec v naši papirnici, napreden funkcionar Jugoslovanske strokovne zveze, dolgoletni starešina obratnih zaupnikov papirnice, revolucionar, o katerem je takratna banska uprava v Ljubljani ob zavrnitvi pritožbe vevških delavcev zaradi nezakonite odpustitve iz tovarne zapisala naslednje besede kot obrazložitev: » ... Pintar Karel se je ponašal napram svojim predpostavljenim tako samooblastno in nedostojno, da je bilo to ponašanje v stanu uničiti dolžno spoštovanje delavcev napram predpostavljenim in povzročiti nediscipliniranost delavstva, s čemer je daleko prekoračil meje dopustnega pravilnega vršenja dolžnosti (delavskega zaupnika...« Z drugimi besedami povedano: »Bil si neumoren in neizprosen borec za delavske pravice od vsega začetka države SHS in stare Jugoslavije do prisilne odpustitve iz tovarne. Odpustili smo te zato, ker si nenehno in uporno zahteval delavske pravice, kot delavski zastopnik in obratni zaupnik vodil delavce v protestna zborovanja, protestne stavke, vodil boj proti neupravičenemu odpuščanju delavcev iz tovarne v letih gospodarske krize v svetu in v Jugoslaviji, v letih diktature in obznane kralja Aleksandra. Odpuščen si, ker si se pojavljal na sklepanju vseh kolektivnih in posameznih pogodb delavcev z upravo podjetja ter uporno in upravičeno zahteval vse, kar je uprava tovarne dolžna dati delavcem, da bi bili 'kos delu in dosegli uspehe pri delu. Ker si pretil upravi, in ne nazadnje si odpuščen tudi zato, ker tvojemu upornemu in enakemu delovanju drugih tvojih sodelavcev (Rešek Edvard, Pan-geršič Ivan, Sotlar Henrik, Ocvirk Alojz in drugi) ni bil več kos tajnik delniške družbe dr. Pavlin, s katerim si se srečeval vedno, kadar so se zamajale delavske pravice. Odpuščen si tudi zato, ker te vedno gledamo v ospredju, v prvih vrstah delavcev, na vagonskih platformah, ko govoriš delavcem na tovarniškem dvorišču, na odru društev v Polju, v Ljubljani in drugod, pa tudi zato, ker si nevaren za vodstvo tovarne in kot tak nezaželen v tovarni.« Niso pa vedeli, da je bil Pintar le zastopnik delavcev in da se za njim ne bo ustavilo revolucionarno gibanje. Niso se zavedali, da bo to postalo še bolj bojevito, neutrudljivo, neizprosno in da bo delavski razred samo po tej poti prišel do svojih pravic, svobode in samouprave. Niso se zavedalL da bo zapis, ki ga ja zapisal pisec vevške papirniške zgodovine — »Afera Pintar« ali odpust delavskega zaupnika, predvsem pa ustvarjalno delo Pintarja, vgrajeno v temelje naše družbene ureditve, del revolucionarnosti našega delavstva, ki se j e NOB tako množično udeležilo. »Z odpustom in prisiljenim odhodom embalažnega mizarja Karla Pintarja iz tovarne odhaja eden od zaupnikov, ki je bil pogumen in odkrit borec za delavske pravice in zato večkrat (1924—1932) izvoljen za zaupnika. Odločno se. j e boril zoper posamezne nepravilnosti in krivice, ki jih je kapitalistično podjetje prizadejalo delavcem ...« pripovedu- j je zgodovina papirničarjev iz Vevč. Ostal je sam s štirimi nepreskrbljenimi otročiči, ki so bili odvisni samo od dela njegovih rok. Toda bil je zaznamovan. Nihče ga ni sprejel na delo, boječ se tistega, kar je s svojim revolucionarnim delom ustvaril med delavci — jpaipir-ničarji. Le nekdanji poljski župnik Mtiler ga je sprejel za cerkovnika in mu dal streho nad glavo. Toda Pintar se zato ni pokvaril; odklonil je sodelovanje z župnikom Kettejem in z belo gardo; ostal je zvest svojim idealom in pravicam delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Odšel je tiho, vendar ne čisto pozabljen in naj mu bo lahka naša ljubljena zemlja. O revolucionarnem doprinosu Bntarja lahko čitate v knjigi »Vevški papirničarji v boju za svoje pravice« na straneh od 222—261. Tovarno je moral zapustiti 13. januarja 1932, točno pred 50 leti. V spomin zapisal Franc Sotlar Vlečnica Trebeljevo Odkar je končana prva faza izgradnje telefonskega kabelskega omrežja v krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj in skupina poštnih uslužbencev pridno priključuje na omrežje prvih 200 telefonov, se krajani v velikem številu oglašajo v pisarni KS z raznimi vprašanji, zato se mi zdi potrebno pojasniti nekatere stvari. Zaradi izredno majhnega šte-viila telefonskih priključkov v KS Vevče-Zg. Kašelj je bila že pred leti podana pobuda za izgradnjo omrežja, ki je pogoj za priključitev na centralo. Tako je svet KS v prejšnjem mandatnem obdobju skupaj s KS Polje pričel z akcijo za pridobitev kontejnerske centrale v Polju, ki je tudi uspela. Skupina aktivnih krajanov se je dogovarjala s PTT, vendar je po številnih sestankih oziroma dogovorih prišlo do sporazuma šele v mesecu marcu lanskega leta. V času dogovorov je Območna SIS za PTT promet Ljubljana pričela izvajati akcijo za pridobitev interesentov — vplačnikov Sredstev za razširjeno reprodukcijo — na območju celotne občine Moste-Polje. V oktobrski številki glasila »Naša skupnost« iz leta 1980 je bila prvič objavljena prijavnica za predplačilo prispevka sredstev razširjene reprodukcije; prijavnice, ki so jih zbirale KS, so bile ponovno objavljene v 21. št. »NS« dne 5. 11. 1980. Izpolnili naj bi jih vsi krajani, ne glede na to, da imajo že vlogo za telefonski priključek na PTT. OSIS za PTT promet je na ta način želela zagotoviti manjkajoča sredstva za izgradnjo omrežij na terenu, kjer do tedaj še niso bila izgrajena, novi centrali v Mostah in v Polju pa naj bi dajali možnosti priključitve. Po končani akciji zbiranja interesentov — v KS Vevče-Zg. Kašelj se je nanjo odzvalo 500 krajanov — je bilo ugotovljeno, da se je prijavilo premajhno število občanov občine Moste-Polje, skratka, akcija ni uspela, ker bi bilo glede na število prijavljenih sredstev premalo. Kljub temu je bil v KS Vevče-Zg. Kašelj 6. 2. 1981 sklican sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki podjetja za PTT promet Ljubljana, predstavnik OK SZDL ter zastopniki krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj. Po daljšem dogovarjanju je bilo sklenjeno, da je potrebno v čim krajšem času zbrati manjkajoča sredstva po že izdelanem predračunu za izgradnjo omrežja v naši KS in skleniti vse potrebne pogodbe. KS Vevče-Zg. Kašelj naj bi zagotovila kredite — kar je tudi storila — kolikor bi krajani plačali razširjeno reprodukcijo po ceni 7.500,00 din. Po zagotovitvi kreditov bi se sklenil sporazum med Podjetjem za PTT promet Ljubljana in KS Vevče-Zg. Kašelj v imenu krajanov — udeležencev sporazuma — ki so podpisali izjave o plačilu sredstev za razširjeno reprodukcijo v znesku 7.500,00 din. PTT je pripravilo sporazum o financiranju izgradnje telefonskega kabelskega omrežja, ki ga je obravnaval najprej svet KS ter predlagal nekatere spremembe in dopolnitve, ki pa jih Podjetje za PTT promet ni sprejelo v celoti. Tako je bilo na primer rečeno, naj bi se sporazum sklenil za večje število krajanov in ne le za 500, saj so se interesenti še pojavljali. PTT na to ni pristalo. Skupščina KS je na svoji redni seji dne 7. aprila 1981 sprejela sklep o sklenitvi sporazuma med Območno SIS za PTT promet Ljubljana, Podjetjem za PTT promet Ljubljana in KS Vevče-Zg. Kašelj ter imenovala podpisnika (Kocjančič Lado — pred-siednik sveta KS) in predstavnika KS (Ognjanovič Drago — član komisije za razdelitev telefonskih številk pri svetu KS). Predračunska vrednost projekta je znašala 12.844.000,00 din, pri čemer so se podpisniki sporazumeli za naslednjo finančno konstrukcijo investicije: 3,750.000,00 din bodo zbrali (Nadaljevanje na 11. strani) Pred leti je Papirnica Vevče na Velikem Trebeljevem postavila nekaj izvrstnega. Postavila je vlečnico, še prej pa lepo uredila progo. In tako sedaj tudi pozimi iz leta v leto prihaja na Trebeljevo vedno več ljudi. Tam je tudi kmetija Mlakarjevih, kjer gojijo kmečki turizem. Urejeno imajo gostilno, kjer se lahko gostje dodobra naužijejo domače hrane. Vevška vlečnica ni predolga in je ravno pravšnja za vse vr- ste smučarjev, stare in mlade, izurjene in za začetnike). Ob smučišču je tudi brunarica delavcev papirnice. Včasih je v njej organizirana okrepčevalnica, ki navdušenim smučarjem pride zelo prav. Tudi dnevne karte v primerjavi z drugimi smučišči niso drage. Malo je tovarn v Ljubljani, ki bi imele tako lepo poskrbljeno za svoje delavce, kot ima to Papirnica Vevče. Poleti bazen, ki je v neposredni bližini tovarne, pozimi pa vlečnica na Trebeljevem, ki tudi ni daleč. Skoda je le, da je snežna sezona vedno tako kratka in da se tudi med letošnjimi počitnicami nismo mogli smučati na Trebeljevem. Osmošolec Marko Jungič V dneh od 18. do 26. februarja je v Kulturnem domu Španski borci razstavljala fotografije naša krajanka Alenka Vidrgar. K uspešni razstavi ji čestitamo in se ji zahvaljujemo za prijetno popestritev naše kulturne dejavnosti Telefoni, telefoni... (Nadaljevanje z 10. strani) krajani (500 pravočasno prijavljenih bodočih naročnikov), 4,200.000,00 din najame investitor finančni kredit pri Papirnici Vevče, 5,000.000,00 din pa investitor najame komercialni kredit pri Tegradu kot izvajalcu del. V sporazumu so bili določeni tudi termini in sicer: rok pričetka del je 16. 6. 1981, zaključek pa 30. 10. 1981 (kabliranje). PTT se obvezuje, da bo KS Vev-če-Zg. Kašelj zagotovila 500 telefonskih priključkov, od tega 200 najkasneje 3 mesece po končani izgradnji omrežja (iz kontejnerja), 300 telefonskih naročnikov pa bo dobilo številko naj- Po ceveh iz cisterne v zbiralnik teče za papir tako dragocena lepljiva tekočina — vezivo, kot je za človeško telo kri Kupi zbitega in umazanega snega pred papirniško restavracijo sami niso hoteli izginiti. Zanje sta poskrbela Nadž Džerdž in Podgorelec Miro, prav pa bi bilo, da bi jih drugič drugi posnemali Tile stari žlebovi že lep čas »krasijo« okolico vevških blokov. Kaj res ni nikogar, ki bi se jih usmilil? Preizkušnja ogrevanja samskega doma z odpadnim kondenzatom iz toplarne je uspela. Potrebno je samo še dela dokončati kasneje 5 mesecev po vključitvi RATC Polje. Komisija za razdelitev telefonskih številk pri svetu KS Vevče-Zg. Kašelj je že v letu 1979 sprejela kriterije, po katerih naj bi dodelili prvih 200 številk iz kontejnerja ter prioritetni seznam tudi sestavila. Seznam se je zaradi vplačil oz. odziva na vplačila spremenil, kriteriji pa so ostali nespremenjeni (objavljeni so bili v Naši skupnosti in sicer v 2. št. dne 22. 1. 1980). Ker kot kaže še vedno niso vsem znani (!), naj jih v kratkem ponovim: prednost imajo tisti krajani, ki so na svojih individualnih stanovanjskih stavbah dovolili vgraditev omaric (v prvi fazi izgradnje je 41 omaric), nadalje zainteresirane delovne organizacije oz. zavodi, ki imajo sedež v KS Vevče-Zg. Kašelj (15 linij), aktivisti v družbenopolitičnem življenju naše KS, invalidi, ostareli oz. nepokretni občani, obrtniki, samostojni kmetovalci, upoštevajo pa se tudi tehtna priporočila delovnih organizacij. Ravno ob tem zadnjem kriteriju naj povem, da je bilo priporočil izredno veliko — skoraj toliko, kot vplačnikov, zato je povsem ra^ zumljivo, da nanje nismo dajali pismenih odgovorov, prav tako pa so bila zato upoštevana zares najbolj upravičena. Spisek dvestotih in tristotih krajanov je bil oddan Podjetju za PTT promet Ljubljana 18. 5. 1981, takoj po izvršenih vplačilih in po potrditvi prioritetne liste (listo je potrdil svet KS in predsedstvo KK SZDL Vevče-Zg. Kašelj). Dogovorjeno je bilo, naj se »seznam 200« še ne objavi javno, to pa zaradi tega, ker so bile pri gradnji oz. vgraditvi omaric pričakovane nekatere spremembe. To se je tudi uresničilo, tako da je bilo ob koncu gradnje spremenjenih 5 imen: lastniki hiš, ki so prvotno dovolili vgraditev omaric in so tudi vplačali znesek za razširjeno reprodukcijo, so soglasje preklicali (!), kar pa seveda pomeni črtanje iz prioritetnega seznama, saj je bilo potrebno iskati nove možnosti za vgraditev omaric ali pa enostavno črtati določen okoliš iz telefonskega omrežja, ker zaradi izpada omarice ne bi bila možna razdelitev oz. napeljava do posameznih stanovanjskih objektov. S spremembo petih imen je svet KS na svoji 30. redni seji 10. 11. 1981 dokončno potrdil listo 200 upravičencev, ki smo jo nato posredovali Podjetju za PTT promet Ljubljana (12. 11. 1981). Znan je tudi mnogokrat skorajda nevljuden odnos krajanov do izvajalcev komunalnih storitev; to se je pokazalo tako pri izgradnji cest, kakor pri izgradnji telefonskega omrežja, toda zadeva še ni končana; dogaja se namreč, da lastnik zemljišča ali stanovanjskega objekta ne dovoli včasih tudi zelo majhnega posega v njegovo »kraljestvo«, s tem pa seveda močno ovira delo, ga podaljšuje ali pa celo onemogoča. S tem svojim dejanjem si vsekakor ne zasluži nikakršne pohvale, marveč le mržnjo v okolici svojega bivanja, ob tem pa nikoli ne pomisli, da škoduje tudi sam stebi, kar bo vsekakor pokazala prihodnost. Upam, da je bilo povedanega dovolj; o izgradnji telefonskega omrežja v naši KS šmo lahko v lanskem letu prisluhnili na prvem in drugem programu radia Ljubljana, prebrali smo v Ljubljanskem dnevniku in tudi v glasilu Naša skupnost, zapisniki sej so bili izobešeni v oglasnih omaricah (Mercator Zg. Kašelj, Mercator Vevče in Papirniška restavracija) in kdor je vsemu temu sledil, ne more trditi, da je bilo tokrat obveščanje slabo. Kot smo izvedeli, centralo v Polju že montirajo in po planih naj bi bil zadnji rok za tehnični prevzem konec avgusta letošnjega leta, tako vsaj zatrjujejo na PTT. Prosimo krajane — vplačnike prispevka za razširjeno reprodukcijo — naj obvezno izpolnijo prijavo za telefonski priključek s spremembo naslova oz. na ime, ki je vpisano na blagajniškem prejemku ob vplačilu v KS, ter le-to oddajo naročniški telefonski službi, Cigaletova 15; prijavo lahko kupijo na vseh poštah. Nada Klešnik Za učinkovitejše delo sta reorganizacija DSSS in organiziranje razvojno investicijske službe nujno potrebni Iz bližnje preteklosti in sedanjih razmer lahko povzamemo, da je direktor delovne organizacije predvsem usmerjen v koordinacijo dela in poslovanja znotraj DO, zlasti pa v razreševanje ekonomskih in drugih odnosov z gospodarskimi organizacijama v okviru panoge in nadaljnji vertikalni povezavi, predvsem na področju ustvarjanja ekonomskih povezovanj, združevanja sredstev in dela ter dejavnostjo na področju formiranja splošne ekonomske politike do papirniške panoge in naše DO. Zaradi tega je nemogoče, da bi neposredno operativno vodil posle v okviru DSSS, ki obsega združene skupne službe vseh TOZD ter končno predstavlja kolektiv s 128 zaposlenimi. Poleg tega naj bi se direktor DO bolj vključeval tudi v probleme nadaljnjega razvoja, s čimer bi se morala, kot je bilo že dogovorjeno, pojačati in organizirati razvojno investicijsko 'šlužbo, kd naj bi bila delovno vezana neposredno na direktorja, samoupravno in stroškovno pa vključena v okvir DSSS. Iz navedenih razlogov je nujno opredeliti dela in naloge vodje delovne skupnosti skupnih služb, ki naj bi v prvi vrsti urejale vprašanja planiranja in programiranja usklajenega dela vseh strokovnih služb, v okviru tega pa opredeljevanje nalog v posameznem obdobju in kontrola nad izvrševanjem dela. Vodja skupnih služb bi zaradi tega osnovnega smotra delovanja moral neposredno voditi dela na področju organizacije dela, vrednotenja dela, izobraževanja in informiranja, kar je doslej spadalo v okvir splošne kadrovske službe. Vodja DSSS bi bil na ta način razbremenjen z delom na področju splošnih služb, kar naj bi bilo razporejeno v kadrovski oddelek, deloma v službi varstva pri delu in v center za program an analizo. Obstoječe službe v okviru DSSS so prav tako v določeni meri podvržene reorganizaciji, in sicer: FINANČNA SLUŽBA — V okviru te službe smo že formirali posebno finančno službo, kii je odgovorna za izvajanje financiranja, kar je bilo že prej dogovorjeno in tudi v glavnem izvedeno, dokončno pa so se uredile delovne obveznosti delavcev v tej službi s sklepom delavskega sveta DSSS in DO. PRAVNA SLUŽBA — Ta čas Sle ne predvideva sprememb glede na, to, da je že pred časom bila tej službi dodeljena administrativna moč. CENTER ZA PROGRAM IN ANALIZO — V centru za program in analizo se predvideva »referent za študij dela in časa«, s čimer naj bi ta služba utrdila objekti vnejšo dokumentacijo za izvajanje obratovalnih časov in merjenje delovnih učinkov. Ta dela in naloge so bila sedaj predvidena v sklopu oddelka za nagrajevanje. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU — naj bi prevzela skrb za požarno varnost v celoti, tj. ekipo obratnih gasilcev in pa razvijanje gasilskega društva in požarne preventive. Ta oddelek naj bi opravljal tudi tajniške posle za štab civilne zaščite in SLO. DRUŽBENI STANDARD — V tem okviru se izvajajo dela, ki ne sodijo v področje gospodarjenja TOZD Družbeni standard, pač pa opravila splošnega značaja, tj. rekreativna dejavnost, izvrševanje sklepov in operativna dela na področju stanovanjske politike, izvajanje recepcijskih poslov za objekte družbenega standarda. KADROVANJE — Kadrovskemu oddelku naj bi se priključil tudi oddelek za varnost DO (vratarji), ekspedit in telefonija. INFORMIRANJE — V oddelku za informiranje se opravljajo dela in naloge informiranja. Poleg tega pa se v oddelku arhivira gradivo samoupravnih organov, njihovih komisij, strokovnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Ker se predvideva organiziranje centralnega arhiva za celotno DO, bo ta oddelek prevzel tudi skrb za vodenje centralnega arhiva. RAZVOJNA INVESTICIJSKA SLUŽBA — Na osnovi pobud in gospodarske situacije je nujna uvedba razvojno investicijske službe. Nekatere dejavnosti, tako razvoj kot investicijsko službo, že imamo, vendar so med seboj preslabo povezane. Povečati pa je potrebno tudi aktivnost tehničnega razvoja. Ta služba naj bi delovno bila vezana neposredno na direktorja DO ter naj bi zajemala dejavnosti tehnološkega laboratorija brez vhodne kontrole, tehnično-razvojne službe, ki hi se v sedanjih razmerah posluževale delovnih kapacitet obstoječe konstrukcije, oddelka za uvajanje in vzdrževanje avtomatizacije ter vzdrževalnih delavnic. Kolikor pa se bodo dela in naloge tehniično-razvojne službe povečale in obstoječe zmogljivosti ne bodo zadostovale, pa bo potrebno razmisliti o ustreznem povečanju števila delavcev v konstrukciji in morda tudi o uvedbi eksperimentalne delavnice. Za normalno delo razvojno-in-vesticijske službe pa bo predlagana otvoritev del in nalog vodje razvojno-investicijske službe. V INVESTICIJSKO SLUŽBO bi poleg ekonomista spadal tudi gradbenik. Ker je vodja investicijske službe ekonomist in bo opravljal dela in naloge s področja ekonomskih del, bo gradbeni referent izvrševal dela in naloge s področja gradbenih del. Na osnovi sprememb so izdelane tudi natančnejše razdelitve del in nalog ter statutarne spremembe. Poudariti velja, da pri predlagani reorganizaciji DSSS ne predvidevamo povečanja števila delavcev, ker gre za prerazdelitev delovnih obveznosti in odgovornosti znotraj DSSS. Obenem z otvoritvijo del in nalog »vodje DSSS«, bo predlagana ukinitev del in nalog vodje kadrovske službe. I. A. Naša zemlja Culi ste za zemlju našu, čuli ste, znam; culi, da to zemlja je heroja, nepokolebljiva i nepokorena. A znate li kakav je Triglav u zoru? Kakav je Derdap oko podne? Kakve su zime u Strumici? Kakvo je prolječe na Sutjesci...? Culi ste za zemlju našu; znate i naše heroje? Culi ste za LOhU, SAVU i TITA, reči čemo svima, ko’ nas pita. Zemlja je naša iz krvi nikla, iz naše krvi; čujte, naši su narodi u boju prvi, prvi i samo prvi. Maškare, vesele maškare; torej se že bliža pomlad Ko če dio zemlje nam uzet’ nam uzet’ najviše što mogu? Hoče nam uzet’ krv naših otaca i uništit sv e godine truda? »Nedamo ni pedljal« rekli su drugovi četrdeset prve. za ovu zemlju su pali! I nisu dali; mnogi su pali. I danas je mišljenje tako; i ista borba če biti i isto tako drug če drugu i dalje brat biti. vojak Fehim Suljanovič Posetnica TONI PERO REKA Pri delu Tonija ne vidimo; kaj je po poklicu? Pust, pust, krivih ust je domiselno razveselil tudi vevške papirni-čarje ob delu. Prijetna popestritev! Male misli... Od besed k dejanjem se najlažje pride na ljubezenskih sestankih. Posamezniki grešijo, napake pa popravljamo kolektivno. Vedno manj je pobeglih psov; lastniki so jih vse privezali. Ko so namreč psi dojeli pojem lopova, so pričeli lajati tudi na lastnike. Ko sta se poročila ekonomika in politika, se je rodila stabilizacija. Luka Kršič Rešitev nagradne novoletne križanke MASTODONT, ALTRUIZEM, TARN, SIK, ARA, AKRON, DOTIK, RA, SODELAVCEM, STRIGA, DEKAN, DS, SOKOTRA, RT, OKRET, PRETRES, NAGRADA, LASKAC, ODOAKER, AT, AKNA, SAM, IKE, VAS, TOP, TREN, MT, IRETON, TIPA, TVORI, ROČNA DODELAVA, KAN, VORKAPIC, NIŠ, IZA, OKA, SLA, KTL, LOV, AMELIA, ELIS, RITEM, VETA, WINNETOU, SPREVODNICA, NM, ARARA, AON, ATO, OPS, VITAN, GAVRAN, RATRAC, ADA, SEM, SAALE, PRAVO, GLADILNIK, RIO, EP, SATINAŽA, MIRJANA, KARATE, KLEN, NIT, AKER, REPETICIJA, RAKA, ClCl, ISAR Na uredništvo je prispelo 45 rešitev, žal precej napačnih. Vzroki napak so bali predvsem »prepisovalskega« značaja. Ker se nam je pri tisku vrinila neljuba napaka —■ v zadnji vodoravni vrsti pri rešitvi »grobnice« — RAKA, bi moralo peto prazno polje biti črtkano — smo upoštevali za pravilno rešene tudi tiste, ki so za rešitev grobnice napisali rakev ali rakav. Seveda so »tapravi« reševalci napisali kar čisto prav in pustili peto polje prazno. Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali : Pirc Danica — 200 din nagrade, Ilovar Sonja in Poženel Ivan po 120 din nagrade, Babnik Iva, Šešek Magda in Miklavec Vida po 80 din nagrade. Čestitamo! Rešitve rebusa in posetnice pošljite do 12. marca v oddelek za informiranje. Izžrebali bomo pet reševalcev in jih nagradili s po 60,00 din. Iz V je prav hitro nastal M; važno je, da opozorilo pred izhodom iz prehoda med zgradbo V. PS in kovinsko delavnico »vžge«, saj se vsakdo lepo ustavi in pregleda, kakšna je situacija Cvijet Najsporije što raste cvijet, zaliven suzom i krvlju, cvijet, ko ji udiše bol, a raste sv e čvršči i jači; ta najljepši cvet zove se sloboda, Niko je u kuči beskučnika, gajila ga ruka proletera, iz srca u srce leprš’o lagano tako opojan i tako mirisav; obuzo je sv e te duše jadne i uz krike jauke i smrt nikao najljepši cvijet što srce ga rodi; ta najljepša ruža zove se sloboda. Sa tim cvijetom dode još i želja, neminovna, sasvim opravdana; to je bila želja svih tih ljudi, bio je to vapaj svih umrlih duša: sloboda, sloboda, mir, neodvisnost nek nam je ta ruža. vojak Fehim Suljanovič 'KADROVSKA SLUŽBA POROČA . ZA MESEC DECEMBER Prišli: Jelenc Boštjan — strugar I Trifunovič Mihajlo — razkladalec surovin Mumlek Borislav — obratni laborant Šusnjar Muho — čistilec lesa Botonjič Sabiha — obratna snažilka Penca Marjan — pripravnik Lovrič Zorica — pripravnik Hadžič Muhamed — manipulant Halilčevič Hašim — vnašalec vlaknin Novinc Stanislav — paznik pap. stroja Odšli: Bučar Marjan — etiketar Belič Branislav — pomožni delavec Krasniqi Šalih — pospravljalec izmeta Potočnik Albinca — vzorčarka I — upokojena Subelj Marija — prebiralka-števka — upokojena Bratun Rozalija — snemalec lesovine — upokojena Lukec Elizabeta — prebiralka — vodja skupine — upokojena Strgar Zora — pregledovalka — upokojena Likar Terezija — obračunovalec norm — upokojena Skubic Stanislav — preddelavec v strojni dodelavi — upokojen Rodili so se: Ljubijankič Enesu sin Nermin Torič Arifu sin Almir Abdič Edhemu in Senadi hči Aida ČESTITAMO! Poročili so se: B ah tič Asim s Šmarčan Ines Selan Jože z Bučar Antonijo ČESTITAMO! ZA MESEC JANUAR Prišli: Oven Ivan — pripravnik — iz JLA Nedimovič Mihret — pom. zavijača papirja Marinovič Petar — pom. zavijača papirja Haskovič Refik — pom. zavijača papirja Sijamhodžič Hilmija — čistilec lesa Odšli: Ur ek Marjan — vodja TOZD GP — upokojen Rapuš Angelca — kuhar II — upokojena Kodrič Marija — vzorčarka I — upokojena Kure Martina — perica — upokojena Vtič Darko — ključavničar III — v JLA Kamnikar France — pom. vodje zav. stroja formatov — v JLA iFtetrovič Dragomir — manipulant — v JLA Adamič Matjaž — strugar UD — v JLA Marn Janez — pom. delavec v kov. delavnici — v JLA Zidan Marjan — elektrikar III — v JLA Rink Tomaž — elektrikar III — v JLA Njegovec Branko — pom. delavec v kov. del. — v JLA Sušnjar Muho — čistilec lesa Andrič Aleksander — paznik pap. stroja Hrnjica Sejfo — pom. zavijača papirja Duranovič Mustafa — voznik lesa Selan Lojze — pom. zavijača papirja Mehič Enver — čistilec lesa Poročili so se: Maletič Mili j a z Radič Nado Baltič Besim z Velič Sabiho Omanovič Sajid s Sljivar Vasvijo ČESTITAMO! Rodili so se: Krasniqi Xhaferju hči Feride Smerajec Stanislavu hči Alenka ČESTITAMO! -DUŠE DELO- Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Glavni ln odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Razdevšek Jožica, Zajec Ignac, Marolt Jože, Fras Franc, Razdevšek Silvo, Bogovič Ivo, Grad Andrej — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo, TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tisk tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana — Naslov uredništva: Papirnica Vevče, Vevška cesta 52, 61260 LJubljana-Polje. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.