.^ja v tak dan rmten a*ot, nedelj m prasoMurv. u«!«! daily eicept §atardaya, 1 Sundajrs and HolUajr.. .teab xxviil PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1'rednifckl in upravniftkl prostori: 2067 S. Uwmtale A v«. Offire of Publication: 2057 South Uwndale Ave. Telaphone, Rockwel| 4904 ~ ■»-.-.rffffff^.jjjj. »a« A* «t Oaaam of Ihia «. Ufi CHKAGO 1LU ČETRTEK, .1. OKTOHHA (OCTOBKK 3j,. l»35. SobaerlpUo. *.oo Yaarly STEV__NUMBKR 19.1 Aecaptanea far »alllng at apaalal rata of poeta r« provided for toMetioa 1108, Act of Oet. 8. 1»1T, authoHiad on Juc* 14, 191«. alijanski konzuli ii niki odhajajo iz ^r Selassie bo odredil splošno mobilizacijo t nekaj dneh. Fašistični tisk obnovil napade na Anglijo zaradi koncentracije bojnega bro-dovja v Sredozemskem morju. Italijanske podmornice zavzele^ strategične pozicije v Rdečem morju. Liga narodov proslavila enajstletnico uveljavljenja mirovnih protokolov Id is Ababa, 2. okt. — Cesar je danes obvestil Ligo dov, da so italijanske čete koračile mejo v južni Eri-in v padle v Abeainijo. Ta I smatra Selassie za prvi čin ,jije in začetek vojne med Jjjo in Abesinijo. To vest so ročili glavnemu stanu v Dži-J francoski vojaški letalci, ki »opazovali gibanje italijanskih ■ ob meji Abesinije. |štfis Ababa, 2. okt. — Luigi ci Gigliucci, italijanski polk v Addis Ababi, je danes „dilr da morajo vsi i talij an-i podaniki in Grki, ki uživajo lijansko protekcijo, zapustiti esinijo do 5. novembra. Ta od-ba je sledila včerajšnji, ko so italijanski konzuli in ti jih izbenci pozvani, naj se umak->ii prov inc Adowa in Harrar. dvajset drugih koimilar-„ uradnikov v notranjosti A-linije je na poti proti Addis ibi, Sudanu in Eritreji na ko-¥jin mulah. Zaradi slabih cest i potovanje otežkočeno in vzelo j več dni, da dosežejo cilj. [Povodnji, ko je reka Nil prepihi bregove v De jenu, so za-itiri italijanske konzularne dnike. ki so na poti proti abe-tki prestoliei. Narasle vode jim onemogočile prehod s Ini. Tujezemci v Abesiniji so premi, da bo cesar Selassie od-»plošno mobilizacijo proti cu tetfa tedna. Po izjavi ita-inskejra iKislanika bo ta akcija i formalnost, ker so bili že vsi ojuko sposobni Abesinci poni v armado. Odredba glede bltizacije je že v rokah pro-lih jrovernerjev in vojaških neljnikov in sedaj čakajo le rjevega razglasa mobiliza- m Atomske ženske so že oblju-Beivojo pomoč v slučaju izbru-* »vražnosti. Nekatere bodo Krile "napadalne čete", druge ■to donašale živež in municijo ■j»kom rui fronti in stregle ra-•enc#"f»> in bolnikom. Abesinske »tke so igrale važno vlogo v Sinjih vojnah svoje dežele in Batne *o kot hrabre bojevnice. Ameriški zdravniki in bolni-Jrt«* bodo tudi jiomagali pri o-^i bolnikov in ranjencev. Dr. W. llockman, čigar dom •^HVatonu, 111., je že odpori proti meji z veliko zalogo ■ttvni.ik«- opreme, ki jo je pre AUinski rdeči križ. J" * širijo nepotrjena poro-J J«- -to japonskih voja-■ Mnikov. dospelo v Britsko Julijo in so H-daj na poti proti *>»■ 'i okt. — Fašistični tisk *de na Anglijo in « namen kon-' britskega brodovja v Mo%»m«kega morja. V "ntraciji vidi le izvaja-'*'i-ti s * k * (lili Mir Hi pr ht;-.. m tl k* k u t* '4 v •. > \m uradni krogi dvojice Lige narodov kovale za milftari-I* Proti Italiji in »greaivnoatt ker )+ bojno brodovje o morje. 'en, O. — Lucija Jovič, članica društva 321 SN/PJ, je bila te dni operirana v tukajšnji bolnišnici in zdaj je na povratku k okrevanju. — Rojak Blaž trebeč je bil težko pobit na roki. Zdravi se doma. Clevelandake novice Cleveland. — Sledeči rojaki in rojakinje so se vrnile z obiska v stari domovini: Mary Kuš-ljan, Jennie Kavčnik, Matilda Kodrič in Josip Ponikvar. — Frank Urankar je prejel žalostno vest, da je v Vodicah pri Moravčah na Gorenjskem umrl njegov oče Jože Urankar v starosti 82 let. Parobrodne družbe kapitulirale New York. — Štiri velike parobrodne družbe — G race Line, Black Diamond Line, New En-gland Steamship Co. in American Hampiton Roads Line ao pristale na zahtevi radioopera-torjev. Priznale so unijo in zvišale mezde do $25 na mesec. International .Mercantile Marine Co. je podpisala dogovor i unijo pred neikaj tedni in ni bila prizadeta v zadnji stavki. Stavka je še v teku proti par drugim parobrodnim družbam, ki operirajo parnike na jezerih. Rumunski velemorilec ubil tudi svojega očeta Bukarešta, 2. okt. — Bazil Tsaciuc, mlad velikan, ki je doslej priznal, da je v zadnjih petih letih ubil 21 oseb, je včeraj priznal tudi to, da je njegov oče tudi med njegovimi žrtvami. Fanta so pripeljali v Bukarešto in izročili ga bodo psihijatrom, ki domnevajo, da je Tsaciuc zelo redek abnormalnež in dober predmet za opazovanje. Italijane v Južni Ameriki rekru-tirajo za vojno Buenos Aires, Arg., 2. okt., — Prvi kontigent italijanakih i izseljencev, 200 mož po števi-J lu, katere ao rekrutirali Italijanski konzuli po Južni Ameriki, je danes od|>otoval v Italijo1 za vojaško služIm v Afriki. Roosevelt apelira na liberalce Vse radikalne grupe naj se mu pridružijo Loa Angelca, Calif.—Predsednik Roosevelt je v torek govoril 70,000 poalušakem v tukajšnjem Kolizeju in velika množica pred njim ga je tako navdušila, da je apeliral na "progresivne liberaloe", katerih je Califomija polna — Sinclairje-vi eplkovci, pristaši dr. Town-sejida in drugi — naj osvoje program "New Deala" in z njim vred prodirajo do avojega cilja. Retkel je med drugim, da največji problem progreaivne demokracije niso napadli reak-cionarjev, temveč kako naj ae pomirijo med seboj in združijo progresivni demokratje sami. "Ogromna večina liberalcev teži za enim ciljem", je rekel Roosevelt, Mali njih pota do tega cilja ao raalična. Potrebno je torej, da si poiščejo skupno | pot, Če hočejo biti usj>ešni in v ta namen mora vsakdo dati koncesije drugemu; edino na ta način bomo vsi dosegli jedro tega, kar želimo". Roosevelt je v ponde^jek govoril. v Boulder Cityju, Nev., kjer vlada gradi veliki jez. V tem govoru je stavil za ztfled to ogromno inženirsko delo, največje za panamekim prekopom, in pobijal očitke! da njegova administracija zapravlja denar na debelo. V tofc-ek zvečer je pa Roosevelt prispel v San I)ie-go. 11- Farmarji zahtevajo vtlje cent ta mleko Chicago, 2. okt. — Piketira-nje, razlivanje mleka in druge nerednosti so spremljale prvi dan stavke mlekarskih farmarjev v severnem Illlnoisu in južnem delu VVisconsina, ki zahtevajo višje cene od Čikaških mlekarn. Avtoritete v okrajih Cook, McHenry in Kane so pod vzele potrebne korake, da preprečijo morebitne nemire. Farmarski piketi, ki so zastražili ceste, so uspeli, da ni bilo dostavljenih :t5,3atal William Aberhart, vodja Lige socialnega kredita, ki Je v volilni kampanji obljuboval mesečno divldondo $25 vsaki odrasli osebi, če bodo volilci poatavili njegovo stranko na krmilo. Liga stalno pridobiva na vplivu v zapadnith provincah in gotovo je, da bo dobila več sedežev v kanadskom parlamentu pri volitvah, ki ae bodo vršile 14. oktobra. Polom stranke združenih farmarjev, ki je neomejeno vladala v provinci Alberti dolgo vrsto let, so v glavnem povzročili škandali v vodstvu stranke. Bivši premier J, E. Brownley je bil obttržen, da je zapeljal ne ko dekle, O. L. McPheraona, mi nistra javnih del, pa je obdol žila njegova žena, da ja iepo-sloval razporoko pod sleparski ml pretvezami. Uspehi, ki jih žanje Liga socialnega kredita, razburjajo voditelje konservativne vlado, kateri načelu je premier R. B. Bennett. Da ustavi napretlek Lige, ki stalno pridobiva pristaše s svojimi obljubami, je naznanil nov program glede u-poalitve mladih ljudi. Program dol<»ča starostno pokojnino za delavce v starosti 80 in več let. Ti naj bi pustili delo v industrijah in tako napravili prostor za mlade ljudi. Ekonomski strokovnjaki dvomijo, da bi mogel Bennett uveljaviti svoj program, ker prudviduje stroške, ki Jih vlada ne bi mogla zmagovati. Ti pravijo, da bi morala federalna vlada |m>-trošiti najmanj 125 milijonov dolarjev letno, če hi vsaka ose-lm v starosti 00 in v«*^ let prn-jemala tedensko pokojnino $10, kakor določa Bennettov program. Obljuba Lige socialnega kredita, da lx> vsaka odraala oseba prejemala mesečno divldendo $25, Je bolj vabljiva nego Bennettov program, zato ao njen vpliv širi v Kanadi ko prerij-nki po/ar. Spor v angleški VROČ BOJ SE OBE- dclaviki stranki JA NA K0NVENC1- Lansbury, vodja v zbornici, bo najbrže izključen I ondon, 2. okt. — Vaa znamenja kažejo, da bo George l. (FP) — Mllitafif nemu farmer - Islnirit-skeniu tedniku "Houth Dakota News" zagrozili z odškodnin-ako fožbo, ker je razkrinkal /a* rolo drŽaviMHfs justičnega de-partmenta, čigar agitnt j« huj-.'tkal um izgrede, kar bi omogočilo aretacije delavskih vodite I Ijev inomreftenjtt. £rtve te za- li IVI angleških rudarje« na |Mi t premog«*nik. kjer »e Je pripetila ekaplo lja in ubila 17 rudarja* _ rote naj bi bil K It Kvana. Zapostavljanje pfad « Tfsnlss tensk v Oklahomi rtJe-»M»vake zv«*a, in drugI militautni delavnki voditelji. <»kluboma nty, Okla Pri /adnjih i/rednlh volitvah ao volilci odločili, da mora biti Okla-i hotna še nadalje «*dina država v Uniji, v kateri ne -morejo ženske imeti važnega politiku«-)/'« ura da. Vollk'1 ao glasovali o šeatih amendmantih k državni ustavi in arnendmerit gl«d»- ženske pta vite do |M»litičriih uradov Je bil (Miražen z veliko veČino, doCirn je bil dislat^k, da <»«ei»r v staro iiti 0O In veC let, ki nimajo *re premalo zanimajo za ka/e, tnin litičiia vprašanja. I ak«* tolls* Ta agent, katerega je razkrinkal delavski I lat, je ltVBNSO* NABOONB PODPOBKB JBONOTB Or»a« al aad kMiJi.1 fcr Um «U'(M NmUmmI Bmm«M Naaaintna; m ZAruUur drla v, 0*»«» CbWa«a) la Kaaado MM m lat«. |> 00 ia pol lat*, UM M t« rt Ut*. m CW«a#a M Cmmv m mi» l*o. IH» m »al tau; m Iw**m MM SuMcrlptlM rataal for t h« UnIUd lut« («r«vt CkUMW) CuM M 00 i»r r*w. ChiM«» mM Gtm I1.M par r«u. filMiCB —Ullft— M.M |MT |»«r. Cmm ««Uacw po 4ti#cr»oru. ita»of,lal Sopfcvv I« MMroMnlk {tankov M m «rt(a)o SokopUl lltararna raafclaa (tr*Um, p» wmti. dipmm, p—mi Itd.) m >rn«ip p«4>ii«Uliu It * »lutaju. M i« prileti i pM 1*1 i Mi A4««rtUini ralaa on «*r«r.iMrnt—Ma»«»e«rlpU M aoMUfti-ratkona a »d una»IMta4 artklaa »IU M b. rHurnM. Othar aMU>itarripw. »uch aa «tortaa. plora, puama. «U.. wtll M r »tur aad M iwM onl» »k«n accMiipantM by aalf Naa lov aa ra«. kar I m« a tih ■ IU lota i 1'KOKVKTA IU74I S*. Av«^ C bi capa. Illlaate MBUBCB OF THfc KBOBBATVD PBKSS Pravi ljudje! Oni, ki je zapisal, da originalni Burbonci ne bodo nikdar pozabili nič- starega in nikdar se ne bodo naučili nič novega, je zapisal globoko resnico, katera velja za burbonske ljudi vseh časov in vseh krajev. Ameriški jeklarski magnatje so zadnje dni organizirali razstavo kovinskih izdelkov v Chicagu. Tam je razstavljen ogromen kup vseh mogočih strojev, ki prinašajo in obetajo prinašati lep dobiček njihovim lastnikom. Kakor je navada ob takih prilikah, ae tamkaj kažejo tudi razni kapitani industrij kot "mogočni Jndivldlji", ki si domišljajo, da brez njih bi bili vsi ti stroji nemogoči in tudi Amerika ne bi eksistirala . . . Navada je tudi, da ti kapitani kaj rečejo, kar se potem tiska kot nekaj sakrosanktnega in "večnoveljavnega". Eden teh industrijskih veljakov, James F. Lincoln iz Clevelanda, je na primer povedal, da stroji se niso enostavno pripetili, pač pa je človeštvo čakala na stroje te od začetka sve-ts, a prišli niso, dokler niso bili rojeni pravi ljudje, ki so jih realizirali . . . Clevelandski Lincoln vsekakor misli, da je že prvi človek, pravljični Adam v raju, slutil njegove stroje, a ni bil pravi človek, da bi jih bil zgradil in se z njimi rešil "kruha v potu svojega obraza" . .. Ne, Adamu ni bilo to usojeno. Stroji no sicer bili predvideni v načrtu sveta še pred "ustvarjenjem", a morali ao čakati šest tisoč let — toliko je svet star po biblijski in srednjeveški "znanosti" — dokler se niso končno rodili pravi ljudje v Angliji in Ameriki, katerim je bila ta naloga namenjena . . . Burbonska pamet ne more pojmiti drugačnega sveta in načrta, po katerem je bilo Ae pred svetom vse v naprej določeno, na primer, kdo bo imel stroje in vlekel od njih vse ugodnosti tega sveta in kdo bo delal pri strojih "v potu svojega obraza". Tako je bilo določeno in drugače ne more biti! Pravi ljudje morajo biti lastniki strojev* in nihče drugi! To je pred nekaj dnevi povedal tudi katoliški in demokratski kapitalist Smith na evharistič-nem kongresu v Clevelandu, ko je v svojem "duhovnem" govoru rekel, da Je pridobivanje privatnega kapitala "od Boga dana pravica". To je tista burbonska pamet, ki ne vidi in ne zna nič drugega. Burbonci imajo vse svoje pravice in privilegije naravnost "od Boga" in tako ostane na vse večne čase! Oni so tisti "pravi ljudje" In vsa ostala človeška smet mora capljati za njimi! Clevelandski Lincoln — kakor vsi ostali burbonci — je tudi mnenja, da brez privatne kontrole strojev in industrij je strojev konec, industrij je konec in sveta je konec. Vse bo hudič vzel, če kapitalistični burbonci izgube kontrolo! "Ce kdaj pride do tega, da IkhIo privatna bogastva Amerike razdeljena, bo 90 odstotkov bogastva uničenih v procesu razdelitve In lakota ter anarhija, ki bosta sledili, uničita ostalo v tridesetih dneh", je rekel clevelandski Lincoln. Oudovlta pamet, ki te v naprej natančmo ve — in vedela je od začetka sveta! — kaj vse pride! Po tej pameti Je vse na svetu usojeno, narejeno in določeno baš tako kakor je in nič drugače; če kdo hoče imeti drugačno življenje. kar pomeni, da bi rad spreminjal "od Boga" dane postave, ga čaka katastrofa. Čudovita pamet ni v stanu pojasniti, kako Jf prišla anarhija z vsemi posledicami brezposelnosti, bede in nepopisnega trpljenja ml-I i Jonov ameriških človeških bitij v "od Boga" dani ekonomski sistem - in te anarhije ni še danes konec. Mi. preprosti delavci, ki stojimo zunaj bur-boiiske pameti m ki nas vse to burbonsko klepetali je jelo zabava, vidimo, da j4. v tej uso-jrnopti, določenosti in "od Boga" dani kontro-n privatnega kapitala (uključivSi stroje) ne-kaj silno narobe. VpH ta kontrola in burbon-*ka modrost, ki jo dan ta dnevom raztreaajo l»o Ameriki in ostalem svetu, se prav nič ne ujema z dejstvi življenja in zgodovine. Vsa njihova stika pro*loati in sedanjosti je v sil-nem nasprotju z resničnostjo. . <)d nekega Boga ni*, dobili nič — sami ao »i ga ustvarili samo zato. da z nJim goljufajo >n strahujejo nevedne ljudi, katere kontrolirajo gospodarsko in miselno*. Njihov red Je anarhija. njihovo gozdarstvo Je sistematičen rop milijonov siromakov, katere ao priklenili na svoje stroje, in njihova oblast je okovana P«*t, ki neAlove&ko terorulra vas bitja. katara IMMkufcsjo misliti po svoje. (Dal* v saSaji koloaM Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Naše jesenske aktivnosti Johnatov n. Ps. — Slovenski pevski zbor 'Jugoslavija' bo priredil veselico s plesno zabavo v soboto, dne 12. oktobra, v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu. Uljudno se vabijo vsi ljubitelji lepega petja, da se u-deležijo v velikem šterHu in s svojo navzodnostjo podkrepijo pogum našim mladim pevkam in pevcem v korist vzdrževanja pevskega zbora, ki je simbol zavedne naselbine. Vstopnina k plesu je ssmo 26c, drugače pa je prosta, namreč k bari. Pričakuje se velika udeležba. Zbor 'Jugoslavija' M pridno vežba v petju, uči se lepe nove pesmi v alov. in angleškem jeziku, ki jih bo podal našemu občinstvu pozneje na svojem koncertu. Uljudno se vabijo vsi bivši pevci, ki so sodelovali pri prejšnjih zborih, da se spet priglasijo za sodelovanje pri sedanjem zboru. Vaje so samo en- , Gotovo, če bi bilo izobraženo, m bi bilo treba nikakih načrtov, de se deli kruh. Townsendov načrt je lahko razumljiv ameriški ma si, zato se ga oprijemlje. V tem načrtu vidi rešitev brezpoaelno sti in gladu. Seje klubov so po protestantovskih cerkvah. In govorniki — verjemite mi — na sejah so dobri poznavatelji ekono mije. Potom teh klubov se šele uči ljudi, katerih socialistični u-čitelji ne dosežejo. In kaj je bolje: čakati, da ljudje spoznajo socializem, a1! odobriti načrt, socialni načrt, kakršnega ljudje brez težave razumejo? Kako daleč smo že prišH z organiziranjem socialistične stranke? Tam smo kot smo bih pred dobrimi dvajsetimi leti. Nekateri socialisti se norčujejo iz vsega, kar ni v stranki druge in-ternacionale. Socialisti, ta stranka je kakor bi rekel: kadar postanete, kadar bodo ljudje socialisti, pa bomo v socializmu. Največ norčevanja je seveda bilo in krat na teden, in sicer vsak pon- je še iz delavske Rusije. Tam je deljek zvečer. Torej ne more biti | vse le diktatura. Kadar se je irae-izgovora, da ni časa za to, zlasti ■ novalo Stalina, tedaj je bil vse-v Jesenskem in zimskem času. lej "diktator Stalin". Komuni-Društvo Triglav' se tudi pri-1 stična stranka je tarča sociali-pravlia, da uprizori zanimivo i- stov v Ameriki. Louis Adamič gro. Oas še ni določen, objavljen je v knjigi "Grandsons" pove- pa bo pozneje. dal, da so v Milwaukeeju "pro- Zensko društvo-'Naša Sloga' minentni" ljudje rajši pristopali se tudi pridnp uri in pripravlja v socialistične klube kakor pa v za uprizoritev lepe velike drame "Rdeče rože", ki je bila v Pro-sveti že mnogokrat opisana. Ta igra zahteva mnogo pažnje in truda od strani igralcev, da jo postavijo na oder in jo dovršeno uprizorijo. Na našem odru bo podana na 16. novembra. Naj gornje vrstice značijo, da še nismo popolnoma zaspali, temveč da •hočemo in žekimo še obilo družabnega življenja v naši naselbini. — A. V. Vprašanje kolektivizacije Pueblo, Golo. — V vsaki dobi človeštva in v vsaki generaciji se je rodilo nekaj ljudi, ki so neumorno delali, učili in organizirali, da bi človeštvo dvignili na višjo stopnjo razumevanja vsega, kar je važno za človeka ter njegov obstanek. Vsi taki ljudje so bili preganjani, zaničevani in največkrat umorjeni. Temne vladajoče sile srednjega veka so enostavno pokončale vsako tako delo tedanjih učitejev. Ampak tske absolutistične sile razvoja niso mogle zaustaviti; Kakšno krvolitje so povzročile križarske vojne na povelje rimskih papežev, na ukaz tedanje katol. vere, ki je bila v rimski dobi monarhija v monarhiji. Vsako napredno misel je z mečem in v krvi zadušila; vse, kar ji ni bilo podložno in udano, je pokonča-a. Ali te trne sile niso mogle zaustaviti razvoja. Take sile so le v sedanji dobi na delu; v naših časih, ko s stroji producira-mo dovolj samo v naših državah, če se bi stroji stalno vrti!I, da bi imeli za potrebe vsega sveta. . Ideja človeštva po federalizi-ranl človeški družbi, po umnem gospodarstvu, ideja socializma e veliko starejša kot je pa Mar-ksov "Kapital" ali Aola socializma. Te ideje v človeštvu se ne more ubiti. Do tega vodi le ena pot: organiziranje in učenje ljudi. Za dosego tega so pa potrebna sredstva. Dokler nI teh. bodo Judje, narod, masa. : pojavili med nami ljudje z rarniml nasveti. kako ozdraviti depresijo, da se ne ovržejo ameriške tradicije? Med takimi Je Tonnsendova organizacija ali zdravnik Town-sendH Anton (tarden niu pravi, da Je "čarovnik". Ta idravnik ni čarovnik, ampak velik op«iovs-lec razmer današnje produkcije, revščine in stradanja ljudi! Tomnaendov načrt je vsekakor ■»prejemljiv za vso Ameriko Zgo. do vinar Wells iiravi. da smeri. *ko ljudstvo je neizobraženo. društva. Na ta način so se hlinili ljudem za njih biznes, za njih profitne namene. Taka stranka ne more imeti discipline. Taki člani, ki pristopijo v stranko iz tega a In onega prijateljstva, tudi glasujejo po prijateljstvu, bodisi pri lokalnih ali splošnih volitvah. Taka stranka ima najmanj kritizirati stranko, ki je vpostavila sredstva, ki vodijo v socializem. Taka stranka je danes v ruskem delovnem ljudstvu. Nedavno tega je bilo v uredniškem članku Prosvete rečeno, da je razvojni socializem bolji kakor pa nasilni. Vsi pametni ljudje smo za mirni in učni razvoj Človeštva. Kaj pa je razvoj ? Vzemimo rusko sliko ali pa upor slov. kmetov, ko so pobijali tlako, pa ne bo veliko razlike. Ce hočem zabiti žebelj v desko, moram prijeti za kladivo in udariti — druge poti ni! Ce se hoče, da človeštvo ne obstane v razvoju, mora nekdo to resno povedati in trdo prijeti za vajeti, in pri vsem e v nevarnosti, da ga umorijo, e komunisti prosijo vse delavstvo za skupno delo, za izobrazbo vseh delovnih ljudi, bo to tudi razvoj. In pred vsemi socialisti bo eno vprašanje: priznati skupno delo in podpirati gotov začetek, ali pa ostati cepljeno. Razumeti moramo razliko socializacije in pa nacionalizacije. Ce za vse to ameriško delavstvo ne mara, ali ne more razumeti, ali se mu more ali zamore to vsiliti? Ne! Sedaj, ako ljudstvo Združenih držav hoče novo socialno pravičnost z uvedbo Tovvnsendove-ga načrta, ali zmoremo to ustaviti? Ta načrt bo upravičen že zato, ker bo enak za vse države. Zahteva se $200 na m?sec, lahko se pa prične z lahkoto s petdeset dolarji na mesec. Vseh so S tudi se dežela izkoplje iz depresije in četudi industrija in trgovina oživi, da bo le vedno ostalo >rez dela dvajset odetot&ov lju-11 In to rsdi tega, ker se vedno izboljšujejo stroji po vseh indu-itrijah. Kje se naj potem začne počitek ali pokojnina pri mladih ah starih ? Se več, v gotovem čaju, ko bo tudi industrija sociaH-tirana, se bo starost Za pokojnine znižala na 55 aH 50 4et. To ni in ne more biti utopija, vsaj m ameriško ljudstvo ne. Toda, kakor rečeno, ako ne bo močne organizacije, take organizacije, ki lahko vpoetavi nov socialni red, se tak načrt lahko od'oži za leta in leta. Na Townsendovih klubovih sejah je tudi včasth kak govornik, ki pove, da po vpeljavi take star rostne pokojnine bo profitni sistem ostal kot je. BodoCnost bo povedsja, koliko časa bo še taka uredba med ljudmi. Vse jc odvisno od tega, ko'iko se ljudje nauče kolektivizacije; to je, da se ne izkorišča eden drugega. A-li se moremo čuditi temu, ali takemu mišljenju ljudi, ko so pa tako upreženi v sedanji sistem ameriškega individualizma? Značilno je, da se vrše seje po prostorih protestantovskih hramov in drugih reformiranih ver. Pastorji vseh teh ver so gonilna sila, ali vsaj za to, da se vendar uresniči ena socialna zaščita in odpravi revščina v izobilju vsega, kar človek rabi za dostojno preživljanje. Namesto, da se od nekaterih socialistov tak načrt ubija, bi bilo bolje, da bi povedali, kakšno pokojnino bi uvedel kongres, a-ko bi seatajal iz večine socialistov. Potem se pa vprašajmo, kdaj bomo izvolili večino socialistov v kongres? Od ruskega preobrata do se daj je nekaj socialistov samo smešilo vse delo v Rusiji, ne "rank and file" člani stranke; od tukaj bo menda tudi spor v stranki. Resnično, kadar bo šola nove dobe, nove civilizacije, u-smerjena in bo tekla kakor teče sedanji promet, tedaj bo človeštvo zapopadlo pomen socializma. Sedanja ruska generacija to Že razumeva: pomen nove ko-lektivistične dobe. In vsi poskusi, ubiti to, bodo odprli nova po ta federaliziranim socialističnim republikam v Evropi. Joe Hočevar, 21. Apel na mladino rroit, Mich. — Na zadnji delničarjev Slovenskega delavskega doma je prišlo do važnih debat radi vprašanja, kako naj se dom vzdržuje. Na razpravo je prišlo tudi vprašanje naše mladine. O tem bom tu spregovoril par besed, ker u-pam, da mi mladina ne bo zamerila, kajti povedal bom le resnico, med mladino pa sem tudi dobro poznan. Ce pride kdo naših rojakov v Detroit in bi slučajno naletel na večjo skupino naše mladine ter bi bil prijetno presenečen nad vtisom, ki bi ga dobil, bi mi seveda bili ponosni na naš naraščaj, na naše fante in dekleta. Toda stvar je drugačna. Imamo mnogo raznih prireditev, zabav, iger itd. Pozivali in vabili smo našo mladino že pismeno in ustmeno, naj se bolj zanima za naše delavske orga-cialistov naloga pri tem je: pod-! nizacije, toda uspeh je bil ved-preti načrt ali pa napraviti bolj-, n<> nezadovoljiv. 2al, da je bila teffa. i naša mladina posebno zadnja Iz gotovih virov se poroča, če-1 '«ta mrzla napram našim aktiv- —Federated Picture« 2ena predsednika Roosevel ta, ki je prišla na pogreb sopro ge notranjegi tajnika Ickesa, ki se je ubila v avtni nesreči. ............ - nostim, naše prireditve je posedala le v malih skupinah. Naši mladini smo posvetili že precej pozornosti in truda, da se bi bolj zainteresirala v našo skupno delo. Zato jo tudi seda odprto pozivamo in prosimo, da se odzove našemu vabilu za skupno sodelovanje ter da upošteva naš klic ki se pridruži skupnemu delu. Slovenski delavski dom bo priredil veselico v soboto, dne 12. oktobra zvečer v svojih prostorih. Za ta večer je nalašč najel najboljšo godbo v mestu ker so se vedno slišale kritike radi godbe. Zato pa prosimo našo mladino, da nam pove kakšno godbo si želi v S. D. D. ki bo igrala na veselicah enkrat ali večkrat v mesecu. Vedite pa tudi to, da vsakemu posamezniku ni mogoče ustreči. Povejte torej svoje mnenje, kak&no godbo hočete, zraven pa tud to, zakaj se ne udeležujete na ših priredb in zakaj ne zahaja te v S. D. D. Domov odbor vam je vedno na razpolago, da ustreže vašim željam. Naša mladina se mora zavedati dejstva, da je podjetje SDD skupno delo njenih star šev. In to delo, ta skupni dom bo ostal vaš, vaša lastnina, kajti vaši očettfe ga ne morejo ne sti v grob. Nikar se ne sramujte imena, ki ga nosi naše skupno središče — S love ne Workers' Home. Morda vam bo prišel kdaj še zelo prav. Sedaj je v teku kampanja prodaje dehiic. Kupite jih po svojih močeh. Prevzemite od-borniška mesta tega podjetja, vsaj nekatera, in gospodarili boste sami sebi, po lastni volji. S skupnimi močmi pa bomo poslopje lažje izplačali. Na delo! Vsi jugoslovanski prebivalci tega mesta ste vabljeni, da se v velikem številu udeležite plesne veselice SND v soboto 12. okt. zvečer. Igrala bo najboljša godba, postrežba bo zadovoljiva v vseh ozirih. Vabi ta vas gospodinjski klub in odbor SOD. J. Obranovich. Coughlina vabijo nazaj kNewDealu Senator Thomaa ga poskusa privezati Washington, D. C. — Demokratki senator Thomas fz O-klahome si je nadel nalogo, da pridobi detroitskegs radložup-nika Coughlina in njegovo "U-nijo socialne pravičnosti" nazaj na Rooseveitovo stran. Thomas je te dni povedal poročevalca . da bo še ta teden kon-feriral s Coughlinom in ga ur-girel. naj se vrne v tabor Ne P rom in kurjavo, vrč, ki spremeni čino v nekoliko minutah v Jed. avtoma zapiralnrk za vodovodne in plmske PU" črtniško hišico, ki jo lahko spravi.« j -čeg, leteča kolesa in "nel»esne ls»uw-. izredno majhna letala, ki veljajo «*ruf. frankov in tehtajo samo 34 kg • * metrov porabijo samo 8 litrov bencin*. pa z brzino 250 km. Jeziki izumirajo Vaško li Angleški jezikoslovec V* I število jezikov stalno |mda. ne Jo povprečno trije jeziki do^jj Ameriki. Afriki, Indiji ali J'""'* svetovnih jezikov . Ker gov« r< 19t0 jezikov tega padanja " Stf, za bodoča stoletjs pa > da bodo Jeziki divjaških r" ' isginili. ___^^^ omisli, da je na 'h raznih mi "naroda izvo-lh" poslancev komaj toliko ^ bi jih lahko na prste Toda na dan shoda je l'ik da je prišlo v Lj-uto-^ti«, okroR 2000 ljudi. In *» t, ljudje — neka-pnšli po 40 km daleč — -,11 'I v '»rani, so zve- J«1 shod -prepovedan. ■JJJi trenutek so ahod prepo-T" j«» ljudi ogorčilo: i ' povedali?! In ' k o Ktno po dežju in *u Mili ure in ure daleč?! *> plačujemo davke, da "hod* prepovedujejo?! *h'>d! Govorniki Živel Maček! Zi-»•a Slovenija! 7A-govora, tiska in ornno kt br b J V m- »Mi se za prepoved ni zmenilo, ker zahteva svobodo govorjenja in združevanja, ker hoče javno povedati, kako trpi in skupno poiskati poti do boljšega življenja. Oblasti, ki so videle, da bo ljudstvo prišlo v Ljutomer vzlic prepovedi, so hotele to s silo preprečiti. Žandarmerijski komandant je prosil za vojaško pomoč, ki je sicer ni dobil, pač pa je dobil 160 žandarjev, ki so razpolagali z dvema atroj-nicama in gasilno brizgalno ljutomerskega gasilnega društva. Tako so se pripravili na sprejem mirnega ljudstva. Žandarmerijaki oddelki so zasedli v nedeljo zjutraj vse ceste, mostove in brodove v o-kolici 10—15 km krog Ljutomera, da bi tako preprečili dotok ljudstva v mesto. Tako svf je ob stražah nabralo vedno več ljudi, ki so končno straže odri-mili in nadaljevali pot. Drugod so kmetje žandarje obšli in jo čez njive in gozdove mahnili proti mestu. V Melincih n. pr. niso mogli Čez zastraženi brod in so šli nižje in do prsi v vodi prebredli Muro. Na ta način se je zbralo v Ljutomeru 4—5 tisoč ljudi. O-gorčeni nad načinom, s katerim so jih "bajoneti" hoteli odpraviti, so začeli demonstrirati. Padali so klici: 2ivio Maček! Kruha nam dajte, ne bajonetov! Od naših žuljev živite, pa greste proti nam! Dol a fašizmom! Živela svoboda! Živela kmečka delavska zveza! Živela svobodna Slovenija! Okoli desete ure je sklicatelj shoda, kandidat na Mačkovi listi, Horvat Pavle, naznanil ljudstvu, da je shod prepovedan, apeliral na disciplino in pozval ljudi, naj se mirno razi-dejo. Ni še končal, ko so začeli žandarji z veliko brizgalno brizgati po ljudeh, ki so začeli bežati. Komaj so obrnili hrbet, sta ustrelila dva žandarja v zrak, ljutomerski žandarme-rijski komandant, narednik vodnik Nikola Raltič pa je nameril v bežeče ljudi in ustrelil 21 starega Mavriča Lojzeta, kočarskega sina iz V i ta na pr! Sv. Bolf«nku nad Središčem. Mavrič je obležal mrtev v mlaki krvi. Kmalu za njim je padel ranjen v nogo 30 letni ože-j njen viničar Medik Ivan iz bližine 8v. Bolfenka, ki je zdaj dela nezmožen. Nad tem zločinom je masa osupnila. Nekdo je ustrelil dvakrat proti viandar Jem. Divjanje žandarjev, ki je nato sledil*. je ostalo brez primere. Vsevprek ao razbijali po hrbtih kopiti, mlatili vsakegar, ko-»d vrši. Kon-, #ar so dohiteli. Mnoge »o are-načelnik toli-j tirali in jih na žandarmeriji pretepali kot živino. Aretiran je bil tudi meatni policaj, ki *o ga tepli tako dolgo, da je podpisal izjavo, da je masa začela najprej streljati, žandarji pa šele v » brambi* (»g »rn nje Ijud- at va Je bilo nepopisno. V torek P" »hodu -•» pokopali Mavriča btj H« Za |aig re-, bom je šlo okrog 500 ljudi. Sprevod je opremljalo X5 žandarjev, mnogo pa jih je bilo skritih v koruzi ob pokopališču. Vsi govori so bili prepovedani, tudi župnikov. Uradno poročilo je o ljutom. dogodkih poročalo sledeče: Nered na ahodu sta organizirala sklicatelj shoda Horvat, ki je znan kriminalen tip . . . in He-renčič Josip, študent filozofije, ki je komunistično orientiran. Najprej je začela streljati masa, nato .šele orožniki. V zmedi, ki je nastala, sta Horvat in* Herenčič pobegnila in je za nji-ma izdana tiralica. Vlada pa pristavlja, da so se vriili opozicionalni shodi po celi državi in da ni nikjer prišlo do izgredov razen v Ljutomeru, kjer so maso nahujskali komunisti in kriminalci. Kaj je resnica, smo videli. Ljudstvo bi bilo popolnoma ftiirno, če bi mu pustili, da pove, kaj ga teži. Toda oblast ga je izzvala in zdaj skuša vreči vso krivdo na Horvata in He-renčiča. Da je Horvat Pavel kriminalen tip, ki je že večkrat imel opravka z oblastmi, sploh ni mogoče. Po jugoslovanskem volilnem zakonu je lahko kandidat samo oni, ki ni bil obsojen sa kriminalna dejanja, Horvat pa je bil in je še vedno kandidat na Ma&kovi listi. O tistem pa, da so komunisti nahujskali ljudstvo, o tistem pravi samo ljudstvo tako: Nas n* nihče nahujskal, mi amo samo zahtevali . svoje pravice. Ce pa so tisti, ki zahtevajo svoje pravice, komunisti — potem smo mi vsi komunisti. Toda stvar s tem ni končana. Ker žandarmerija ni ulovila Horvata in Herenčiča, je začela povsod okoli, zlasti po bližnjem mestu Ptuju stikati za ljudmi, ki so se udeležili shoda. In res ao v noči od 9.—10. septembra aretirali v Ptuju in bližnji okolici 7 oseb, medtem ko jih 8 niso našli doma. Večina teh so bili poznani kot komunisti. Gnali so jih na žan-darmerijo, kjer so jih vprašali, ali so bili v Ljutomeru. Trije so priznali, da so bili, medtem ko so štirje s pričami dokazali, da niso bili. Prič niso zaslišali, temveč so vseh sedem: 1 zdravnika, 1 advokata, 1 akademika, 2 mladu delavca in 2 kmečka fanta uklenili in jih po najzakotnejših ulicah peljali o-koli mesta na kolodvor, čeprav so aretiranci zahtevali, da se jih vodi skoti/nesto. Matere in žene, ki ao prinesle aretiranim kosilo so napodili: Nad takšnim poatopanjem se je zgražala vaa poltena ptujska javooet. Aretirane so vklenjene odpeljali v Ljutomer in jih predali tamošnji orožniški postaji, kjer jih je zaslišal sam morilec Lojzeta Mavriča — narednik vodnik Nikola Baltič. Čeprav je grozil s pretepanjem in glav-njačo, ni izvedel nič več kot so izvedeli žandarji na ptujski žandarmeriji. Štirje aploh niso bili v Ljutomeru, za 3 pa, ki so bili, ni bilo nobenega dokaza, da so naredili kaj protizakono-ga. Vzlic temu jih še vedno niso izpustili, temveč ao jih gnali arezko načelstvo. Šele, ko P108T1T1 Radio y malem žepu na zaslišvanje na srezkem načel-stvu ni prineslo nobenih novih rezultatov, so jih izpustili, ne da bi jim plačati vožnjo domov, čeprav so to oproščenci naj-energičneje zahtevali. Tako se dela, dragi rojaki, z nami v "svobodni" Jugoelavijl. Iz uredništva — Strašno, koliko prispevkov nam Milja ta Plsun. — Veš kaj, priporočimo mu, naj si kupi avoj uradniški koš. Pred dvanajstimi leti ni bilo še nobene radijske industrije, danes ima samo Anglija kakšno milijardo funtov naloženo vanjo. In kaj vae smore U industrija, vidiš najtiolje na veliki razstavi, ki je odprta baš ta Čas v ogromni dvorani Olimpije. središču vseh največjih londonskih športnih dogodkov, razstav in uprizoritev. Kakšnih 200 koj obsega ta raistava in v vaaki je videti kakšen čudež. V tej koji U n. pr. uljudno ponudijo cigareto iz srebrne škatle. V njej je ena aama cigareta, a ko se je dotakneš, opasiš, da je if — lesa. Pogledaš natančneje in opaziš, da je ustnik vrtljiv. Tu se ti zabliane v možganih. Ustnik ni nič drugega nego neznatno majhen uglaševaJni kondenzator neznatno majhnega radijakega aparata. Pritisneš na neviden gumb ln iz "cigaretne" škatlje ti iasveni godba te in te postaje. To je pravi sprejemnik na daljavo, ki ne potrebuje več prostora, nega ga je v treh malih ieplh telovnika. Aparat ima drobno tarnico, ki nI večja od cigaretne t uglaševalnimi pripravami in uatanovitvenimi gumbi vred. To vae gre v levi telovnikov 2ep. V desni žep gredo miniaturne baterije, ki dajejo električni tok tarnici in njeni anodi. Navidezna "verižica za uro" daje zveao. In v levem zgornjem žepu je miniaturni zvočnik. Ce hočeš poslušati ino-stranstvo, v tarnaš srebrn avinč-nik a tankim 8 svilo ovitim kablom in ga vtakneš v zemljo. Potem pritrdiš Žico na dežnik, klavir, posteljno mrežo ali napeljavo sa električno luč ali pa daš enostavno ovlažen prst na mai-hen kovinski vijak s črko "A', in že si sam postal antena "Davidu" med radijskimi aparati. V drugi koji sagledaš spet "Golijata" med radijskimi spre-jomniki. Ogromno, krasno iz-realjaao skrinjo, ki se ti odpre sama od sebe in ti dovoli, da si jo ogledaš od znotraj, če izgovoriš slavne besede: "Sezam, odpri se!'' Pokrov se dvigne. Ce hočeš poslušati oddajo iz i lil veruma ali od koder koli, dvigneš aamo roko. Roka ustvari v etru potrebni kontakt. Uoko spustiš dol in kontakt se prekine. Vse to oskrbi nevidni, infrardeči žarek iz nevidne žarnic«. S tem aparatom pa lahko poslušaš vse, kar se ti zljubi, najbolj oddaljene javne in smatarake postaje na poljubnih valovnih dolžinah. Poalušaš lahko tudi gramofon. Obrneš samo hski gumb in ie ti odigra 30 plošč zaporedoma, ne da bi ti bilo treba še kaj migniti. Tako se ti vrsti čudež za čudežem. Pri tem aparatu ti n. pr. ni treba obračati treh sli štirih gumbov, preden dosežeš pravi zvok v pravi moči, temveč sediš nekoliko metrov od njega v u-dobnem fotelju in pritisneš samo na en gumb na ebonitni plošči. Trideset sekund pozneje se ti oglasi Pariš iti če ti njegov program ne ugaja, pritisneš še enkrat — oglasi s« druga |>o* L a ja itd. za vsako nadaljnjo postajo en sam pritisk in vsakokrat bo zvok idralno Hat takoj. Vidiš tudi ogromnega robota, ; ki ti odgovarja dovtlpno na kakršnokoli vprašanje, ki mu ga zastaviš. Vprašaš n. pr., kateri konj bo zmagal pri iteMl*dii|em d«rbyju? Odgovor: "Prvi konj za ciljnim tratom." Vprašanje: "Kdo sir Odgovor: "Kadloafin-ga. sintetični možgani." ZaniMii Ko ao pristaniščni delavci v nalotili stavkokail. ao uradniki rStritd Flrtur« San Frnnciacu odklonili raaklajlanje tovora a parnlka, ki ao ga druibe (»pravili delo. ta naprava deluje. Vaekakor gre za radijaki čudež. A vendar pravijo strokovnj** ki, da baš ta razstava, navzlic vsem čudežem, ki jih priksauje, ne kaie. da bi se radijska tehnika od lanskega leta sem kaj posebno razvila. Gre večinoma za zunanje atrakcije, sprejemnike v namiini svetilki, v priti-galniku aa cigarete, zvočnike v razsvetljenih globusih in šivalnih strojih, bogato in originalni izdelane skrinje. Vse to pa «p, kakor rečeno zunanjosti. Hudomušni ljudje celo pravijo, da je največji čudež te radijske razstave — nova plakatna tehnika, s katero delajo razne tovarne reklamo ta svoje izdelke. To je pa v resnici moderen čudež, Na tisoče fotografskih posnetkov besedila ao nabavili iz najrazličnejših zornih kotov, potem so negative položili drugega na drugega in v pozitivu ao doaegli takšen globinski učinek, da se ti vidi, kakor da gledaš v njegovo notranjost in o-zadje. Priredili ao glasovanje pod geslom: "Katera je najve-čja senzacija na razstavi?" Večina je dala nepričakovani odgovor: "Največja radijaka sen za-cija? — To je plastična fotografska slika!" Baltimortki mettni »vet obšodil nacije Baltimore, Md. — Tukajšnji mestni svet je v torek z osem. najstimi glasovi proti enemu sprejel resolucijo, katera določa, da baltimorski atletiki bojkotirajo olimpijske igre v Nemčiji v prihodnjem letu. Obenem je bilo pklenjeno, da se prepis resolucije pošlje mestnim svetom petdesetih največjih mest v Združenih državah s pozivom, naj store enak zaključek. Rudarska ttavka poravnana Jackson, Cel. — Stavka ru-; (lnrjav proti Centra) Kurvka Mining Co. je bila poravnava, j ko je druf.be pristala ns priznanj«- unije, toda odklonila j 1 zahtevo glede zaprte delavnice. V veljavi ostane stara mezda in dslovne ure. Unijske mezde pri relifnih projektih Delavstvo pozdravilo Hopkinaovo akcijo Washlington. D. C. — Največja zapreka, ki je ovirala Uvajanje programa relifnih del, jo bila odstranjena, ko je Harry L. Hopkina, načelnik administracije relifnih del, odredil, da bodo delavci pri projektih, ki spadajo direktno v njegovo pod. rpčje,, prejemali "običajno plačo". Mezdna lestvica, ki dok»ča $19 do plače na mesec sicer ni bila spremenjena, toda znižane so bile delovne ure od 120 na HO moaec, da se tako zadosti zahtevam delavstva glede unijske plače. VVilliam Green, predsednik Ameriške delavsko federacije, je v imenu organiziranega delavstva poedravll to Hopkineo-novo akcijo kot "korak v pravi smeri". Delavni vo n« končno dobilo listo, kar je zahtevalo od začetka. Ilopkinsov odlok pomeni odobritev programa, ki ga jo zagovarjalo organizirano delavstvo, ko je bi i načrt gleds federalne apropriacije $4,KMO,ooo,-000 za javna in relifna dela pred kongresom. Ono Je podpiralo MoCarranov amendment glede plačevanja "običajne mezde" delavcem, ki bodo U|M»sleni pri relifnih projektih, ki Ju pa bil radi pritiska Kooseveltove administracije na kongrea poražen. Kellfni administrator Hop-kius Je pristal na revizijo programa |mi konferenci z repre-ztmtanti stavbnih unij v New Yorku, ki so zaprutili s ponovno stavko ieurjenih delavcih pri relifnih projektih v newyor-škem distriktu. Katoliška kritika socialne zaščite Stebri cerkve v Ameriki razdeljeni k lede New Deala Mnenja so različna. Nekateri katoliški voditelji, duhovni in lajiki, Izražajo simpatije za "New Deal", drugi ga pa kritizirajo. Jasno je, da edinosti med njimi ni. Dr. Goets Hrief, nemški zamenjani profesor na katoliški univerzi v Washingtonu, je zadnji torek kritiziral novi zakon socialne zaščite, predvsem zavarovanje proti brezposelnosti. Kekel je, da je javno zavarovanje aš nasprotno ln hvalil je zakon socialne zaSčite, Ogorčenje Prodajalka: Gospod, kupiti to>. le kraano broško gospe, ki Jo I-mate radi, — Kaj pa mislit« o meni! Jaz se trudi«, da bi si razložil, keko sem vendar oženjen. 1'eorla. III. — Tu zborujejo voditelji in zaatopniki katoliških dobrodelnih organizacij v Združenih državah in rasni go vorniki pretresajo poleg svojih načrtov tudi javni' reiiftie pro. bi«*rne in socialno zavarovanje, "inai-elnik je ner-' in tja, (Hizival r«uidejo, todia Ijud-< Ir. da ai delajo iz > norta, ker a j 'inli zadnji hip, se rezili, temveč so, « *' zbrani množi-rgu pov«, da je n i ti naj se jo mirno razide. »telj »»hoda. Pa-toda. ko so rs /.ha jati se je v *etverorede J«' n slovensko u in z vzklika- Stanovanjski program ima ovire Apropriacije znižane na sto milijonov dolarjev ■ N«h York. — Federalni program podiranju slumskih dls-triktov ln gradnje cenenih ata-novanj je v sestoju, kar je izzvalo ostre kritike. Langdon Post, načelnik newyorške etauo-vanjake administracije, Je dejal, da je lu faza rekonstrukcijske-ga progruma na robu poloma, kar Je treba pripisati sebičnim interesom iu pomunjksnju koo-lieradie s »tranl lastnikov zemljišč in bankirjev. Post je na stanovanjski konferenci izjavil, da je predsednik Kooaevelt xaradi raznih ovir nedavno reduciral apropriacije za gradnjo nLariovuiij na $100,000,-ono in I o vzlic aplikacijam Iz raznih krajev dežele glede vladnega finalu irenja stanovanjskih projektov v skupni vsoti $1,000,-000,000 I'os t j« dejal, da bi 200,00 družin dobilo dostojna stanovanju* ako bi fuderaJns sd-minislrucijs odobrila predložene aplikui Ije, Načelnik newyorške stanovanjske udminintrucije je puzvsl ItooKi vfliM, nuj |»odpre zakonodajo, katero je v zadnjem zase-denju kongre«e predlotil sens-tor VVugner Ta zakonodaja določa imlanovitev permanentne federalne nlanovanjMke komisije, katere nsj bi ruz|ioiagaiu z letnimi apropriucijami za financiranje Hleriovanjskih projektov. Tainlk zu notranje zadeve llurol«! L, Irke« je rekel, da *o za za-toj »tuiiovanjMk« i(u pro-rramu odgovorni lastniki »tav-l»IŠ<\ ki <*o ««e vatekli k sodišču. Federalni Hodnik v Louisvlllu, Ky , je i »od pri lastnike b irijunk* cijo, kutini je poin«*j* |*itrdllo tudi federalno apelu!no »odišče, Vea stvar je nedaj pred zveznim vrhovnim -»odidem, ki bo fiodalo kontni odi'.k (MHelek ah**in»fce armade, ki se pripravlja *n erl, da odHIJ« Italijan«*«! IntazDo A»Mwdnlje AH e(e ie na rotil! Iluerete al Mladinakl llal siojema prijete-11 ti ali oorednlku f dniertao? T« |e edlsl dar trajne vrednosti, lil ga va mal denar lahke pošlje le tvojrre v 4o*mj< Im*. I 'Ničesar ne rečeš, a? Zakaj pa ne? Stavim, da zato, ker ima* v sebi ie nekaj prirojenega sramu — ti, ki se potepa* z boksačem. O, naj nem slišala, kaj delata z Billyjem Ro-bertsom. To ti je lep ptiček! A le počakaj, da ga dobi Charley Long v pesti." "Hm, ne vem," se je otfaail Tom. "Po vaem, kar aliiim, je BiH Roberts prav dober dečko." Saxon se je nasmehnila, kakor da bi hotela reči, da ona to najbolje ve, in Sara, ki je zasačila njen nasmeh, je Ae bolj vzrojila. "Zakaj pa ne vzameš Charleya Longa? Vea neumen je vate in tudi pijanec ni." "Mislim, da popije svoj delež in še kaj po vrhu," je odvrnila Saxon. "To je res," je pripomni! brat. "Zanesljivo vem, da ima zmerom sodeč piva doma." "Nemara si mu ga tudi ti že pomagal piti/* je bevsnMa Sara. "Morda," je rekel Tom in si kakor v spominih obrisa! usta s hrbtom dlani. "Nu, on si lahko privošči, da ima sodeč piva doma, če ga miče," se je Sara vrnila k napadu, ki je meril zdaj tudi na modfca. "On plačuje svoja račune in zasluti dosti denarja — več od marsikoga drugega." "In nima lene in otrok, da bi moral skrbeti zanje," je rekel Tom. "Niti ne večnih prispevkov za organizacije, ki nič ne hasnejo." "O pač, seveda jih ima," je dobrodušno zatrdil Tom. "Prekleto malo dela bi našel v svoji delavnici ali v katerikoli drugi v Oaklandu, če bi ne bil dober s kovači. Ti nič ne razumeš o delavskih razmerah, Sara. Organizacije je treba ohraniti, ako hočeš, da bi delavci od lakote ne poginili." "0, seveda," je puhnila Sara. "Jaz ne razumem ničesar. Jaz sploh nimam pameti. Avša sem in ti mi to dopoveduješ vpričo otrok." Srdito se je obrnila k svojemu najstarejšemu, ki je od strahu odskočil. "Willy, tvoja mati je avša. Razumeš? Tvoj oče pravi, da je avša — tako trdi vam in meni v obraz. Avša, pa mir besedi. Drugič bo rekel, da se ji je zmešalo, In jo bo kratkomalo poslal v norišnico. Kako »e ti bo to zdelo, VViHie? Kako se ti bo zdelo, ko boš videl avojo mater v prisilnem jopiču in obloženi celici, kamor solnce nikoli ne posije, in jo bodo tepli kakor črnca pr*ed vojno, VVillie, tepli in z gorjačami nabijali kakor pravega črnega zamorca? Vidiš, Willie, takega očeta imaš. Pomisli, WiHie, v obloženi celici, mater, ki te je rodila, med norci, ki bodo vreščali in vpili okoli nje, »n mrtvimi, ki so jih okrutni stražniki ubili in polili z tivim apnom--" Tako je s črnimi barvami neumorno slikala temno bodočnoat, ki jo zanjo pripravlja njen lastni mož, med tem ko je začel deček, kakor da bi se bal neke nedoločne in nerazumljive katastrofe, s pobešeno, drhtečo spodnjo ustnico tiho jokati. Saxon je za trenutek izgubila oblast nad seboj. "Oh, za Boga, ali res ne moremo biti pet minut skupaj, ne da bi se prepirali?" je vzrojila. Sara je nehala obujati sliko blaznice in se obrnila k svakinji. "Kdo se prepira? Ali ne smem več odpreti ust, ne da bi vidva planila |k> meni?" Saxon je kakor v obupu skomignila z rameni in Sara se je obrnila k motu. "Ce Imaš svojo w»atro toliko rajši kakor mene, zakaj si me |>otem vzel, ki sem ti rodila otroke in delala zate kakor sužnja in se ubijala zate, da nimam več nohtov na rokah, ne da bi mi bil kdo hvaležen? Seveda, žaliti me pred otroki, to znaš in vpričo njih govoriti, da sem blazna. Kaj si pa kdaj storil zame, po- Math Itahor (1'lttsburgh): Doživljaji vojaškega prostovoljca (Nadaljmranje.) Zgodaj zjutraj «mo bili že zbrani zunaj vojašnice in pripravljeni na odhod. Stotnija. h kateri m-m »padal, je morala prva odkorakati |mi glavni centi. Naše nahrbtniki* so vozili konji, mi smo p.i mori li nositi strojne pu*ke. dn smo bili tako pripravljeni za slučaj sovražnega niips-da Predno nmo odkorakali nas ;e nagovoril major Knlfic. U« ke| je, da na*« M*«'!J.eu lahko nu-I uidejo h kakega hriba, tods mi moramo inikiuati, da nmo kranjski Janezi, ki t nr uatrnšijo vsakega. Tako je prišel ča* odhoda. Najprej jr odšlo Aoat konjenikov, na vsakih sto korakov e-1 drn, da bi nam lahko aitoročill I » nazaj. če nam bi pretila kakšna nevarnost. Potem smo ae tudi mi s Kntficom na čelu. ki ga je tako lomil, da bi bili kmalu |x>-j zastražili. Naše strojnice smo postavili kakih sto korakov nad glavno cesto in naša naloga je bila strogo paziti, da ne bi kdo prestopil meje brez dovoljenja. Naše delo hi bilo naporno, kajti le redkokdaj je kdo prestopil mejo. Na drugi strani pa sploh ni bilo nobene straže, le finančna patrola je prišla do meje par-krat na dan, a se je takoj umaknila. Vidno je bilo, da se mi bolj bojimo za mejo nego Madžari. Hrane je bilo tudi dovolj in ni bilo vzrokov za pritožbe. Tu smo ostali le nekaj časa, nakar so nas poslali nedaleč stran, v Markovce ob meji, kjer smo morali večkrat koga aretirati. Nekoč so nas civilisti informirali o nekem židovskem gostilničarju, ki je vsakikrat, ko je bil na drugi strani semenj, pri gnal veliko število prašičev in jih drago prodal. Nekega večera pred semnjem smo se podali v njegovo gostilno, ki je bila ob cesti in kakih sto korakov oddaljena od meje. Nekoliko se je ustrašil, toda ko smo začeli klicati vina na mizo, se je pomiril, Dal nam ga je nekoliko tudi zastonj in poleg tega tudi tobaka, ki ga je doma pridelal. Celo ko je eden izmed nas pričel "plav-šati" njegovo hčer, se ni jezil. Naš vodja je bil narednik Rudolf Jordan, ki je svetoval Židu, naj kar njemu naznani, kadar bo hotel utihotapiti prašiče na drugo stran meje, in on bo gledal, da ga ne bo nihče prijel. Zviti žid pa se ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Zatrjeval je, da se ne peča s tihotapstvom ter nas je kar naprej zalival z vinom. Pri njem smo vesel j a-čili do polnoči, potem smo se pa napotili proti meji, ne domov. Nedaleč sti^an od gostilne smo se ustavili in kmalu smo zaslišali na dvorišču prašičje cvile-nje. Takoj smo vedeli, kaj se godi. Hitro.smo se skrili v grmovju ter Kmalu opazili gostilničarja in njegovega pomočnika, ko sta gnala čez mejo 14 prašičev. Ko smo planili iz grmovja, sta se tako ustrašila, da nista mogla spraviti iz sebe niti besedice. Narednik je ukazal zaple-nltev prašičev, kar smo tudi storili. Gostilničar je hotel vedeti, kaj bomo z njim storili, nakar mu je narednik rekel, da lahko gre, ker mu je znano njegovo irtle. Naznaniti ga nismo hoteli, kajti že to, da smo mu vzeli prašiče, je bila zanj težka kazen. Enega prašiča smo še tisto noč zaklali in spekli pri stotniji. Sličnih slučajev je bilo več, a jih ne bom opisoval. Po dvamesečnem bivanju v tistem kraju smo morali odpotovati v Mursko Soboto, kamor so čez nekaj , dni dospeli srbski novinci. Ril jih je bataljon in za častnike so dobili same Slovence. Tudi naš oddelek je bil dodeljen k srbski stotniji, da smo učili novince ravnanja s strojnicami. Poveljnik te atotnije je bil nadporočnik Lukanc, doma iz Mirne peči na Dolenjskem. C.ez nekaj dni je bila naša stotnija poslana v neko vas ob meji, kjer smo imeli razne hudobnosti, kakršnih nisem imel ne prej ne pozneje v svojem življenju. Kar nas je bilo Slovencev smo samo vežbali Srbe in hrane je bilo več nego smo jo potrebovali.7 Imeli smo samo e-nega srbskega častnika, ki |« ni dal dosti na svoio saržo in nam ni niti pustil, da bi ga vikali. iKenee Jutri/) Učinkovito zdravilo -s- Gospod doktor, kam bi bilo bolje poslati mojega bolnega mota. k morju ali v gorv? — Odločno bi vam svetoval poslati ga v gore. toda samo pod pogojem, ds od pot ujete vi k mor-; ju. e Z Itceja "Kako »e glaai trpna oblika [glagola 'poljubljam'?" "Ne poljubljam!" Presenečenje Napisal Emmerich Halasz Pavlu Fellerju ves čas njegovega zakona še nikoli ni prišlo na misel, da bi bil ljubosumen na svojo srčkano in mlado ženico Hedo. Se za to se ni zmenil, da je presedel njegov prijatelj in tovariš Ervin Borda vae večere pri njima. Celo hvaležen mu je bil, zakaj odkar je bil Ervin vsakdanji gost pri Fel-lerjevih, mu žena ni nikoli več brala kozjih molitvic, če se je zakasnil. In še celo časnike je lahko v miru prebiral, zakaj Ervin je Hedo imenitno zabaval. Toda zdaj, ko je Pavel preči-tal pismo, ki ga v njem neki "neznani prijatelj" opozarja, da Ervin grdo izrablja njegovo zaupanje in da ga družijo nežne vezi s Hedo, mu je postalo čudno pri duši. Ves zmeden se je sprehajal po sobi in zmerom znova prebiral obtožujoče pismo. "Ali je to sploh mogoče? Ali je res?" se je spraševal. "Ne, ne!" si je sam odgovarjal. "Saj ni mogoče! Tega Hedi ne morem prisoditi. Vse to je bržčas nesramno obrekovanje hudobne sosede ali pa kakšne zarjavele device!" Pavel je raztrgal pismo na drobne koščke in sklenil, da |ploh ne bo več na to mislil. V pisarno je prišel točno; tovariša pa ni bilo še nobenega, tudi Borda ne. Pavel je položil kup spisov predse in se je skušal zbrati. Nekaj minut mu je šlo po sreči, tedaj je pa vstopil Borda in ga prisrčno pozdravil: "Zdravo, Pavle!" Feller je samo odkimal in delal dalje. Toda pogosto je dvignil pogled in opazoval svojega soseda. "Prav čeden fant je Ervin, pa tudi oblečen je zmerom lepo. 'Ne kaže drugače: tudi jaz se bom moral malo iz-braneje oblačiti." Feller ni mogel in ni mogel več delati. Strašno počasi so mu tekle ure. Kar oddahnil se je, ko je odbiloi dvanajsto. Ko je doma odklenil vežna vrata, mu je padla Heda, kakor zmerom, okoli vratu in ga prisrčno in tako otroško pozdravila, kakor je znala samo ona: "Dober dan, ljubček! Si kaj utrujen? Seveda si spet garal. Le potolaži se, saj sem ti skuhala dober obed." Na obe lici ga je poljubila in že je odskak-ljala spet v kuhinjo. Pavel se je moral nehote nasihehniti. "Kakor otrok je," si je dejal. "In tole otroče naj bi me goljufalo, ko ji kar iz oči žarita čistost in odkritosrčnost." Kmalu je spodil svoje mračne misli in jedel s tekom. Popoldne je bil malo pri ženki; malo pa v klubu. Ko se je zvečer vrnil, je že sedel Ervin na ležalniku. Nič ga ni vznemirila njegova prisotnost. Toda kasneje, ko je opazil, kako dobro se Borda in njegova žena razumeta in se zanj še zmenita ne, ga je minila dobra volja. Hotel se jima je pridružiti v pogovor, pa se mu ni posrečilo. Tako zelo sta bila navajena medsebojnega pogovora, da ju je tretji motil. Jezno je Pavel pograbil časnik in se delal, kakor da bi vneto bral; v resnici je pa vlekel na uho sleherno njuno besedo. Toda niti onega samegu sumljivega zloga ni slišal, zato se je hitro spet potolažil. Potlej je odšel iz sobe po cigarete. Ko se je vračal, mu je prišlo na misel, da bi ne bilo napak, če bi pri vratih prisluhnil. Menila sta ae o neki novi knjigi, zato je Pavel še trenutek počakal in se potem sklonil do ključavnice. Srce mu je nemirno utripalo, zakaj bal se je da bi ju zalotil pri poljubu Previdno je pokukal skozi ključavnico, toda oba sta sedela vsaksebi kakor prej, ko je bil j odšel iz sobe. "Tako globoko i sem torej že padel." je mislil in | sram ga je postalo. Ko se je I vrnil v obednico. j* nežno po-i gledal svojo ženo. Komaj je j strpel, da bo Borda odšel, zakaj Hedina žametasta mehka liče-| j ca^ njene sinje čiste oči, bohot-1 , ne ustnice in snežno bela rame-j j na bi bil rad kar pri priči ol>-aul a strastnimi poljubi. Prihodnje dni se je Fellerje-v a volja spreminjala kakor vre-me v aprilu. Kadar je sedela y — Kademud Hictur« H F. J. Libby, tajnik Sveta za odvrnitev vojne (levo) m iv senator Rush Holt iz West Virginije. Heda sveža, prisrčna in živahna zraven njega, se mu je videlo nemogoče, da bi ga varala. "Sama ljubezen, nežnost in pozornost veje iz njenega vedenja". Toda takoj so se zbudili sumi: "Kaj pa, če se pretvarja, da bi me speljala na led?" Spomnil se je, da je nekoč po opravkih prišel mimo Bordove-ga stanovanja. Mimogrede ga je hotel pozdraviti, pa mu nihče odprl. Zvonil je in zvonil, tedaj se je pa prikazal Borda v pidžami in samo za ped odprl vrata ter dejal: "Pavle, ne zameri, toda k meni ne moreš; nisem sam." Takrat se je bil Feller obzirno nasmehnil in spet odšel. Kakor strela z jasnega je udarila misel vanj: "Kaj pa, če je bila Heda takrat pri njem?" Dvomi so ga morili. H koncu je izprevidel, da tako dalje ne gre. Negotovost mu bo še možgane zmešala. Moral je priti stvari do dna. Izmislil si je prav vsakdanji načrt, toda preproste stvari so zmerom najboljše. V soboto je pri obedu dejal: "Ljubica, popoldne se bom odpeljal k materi čez nedeljo. V ponedeljek zjutraj se pa vrnem !" "Grdun ti grdi," se je priliz-nila Heda, "ravno v nedeljo me puščaš samo?" "Ne gre drugače," se je o-proščal. "Več ko leto dni že nisem videl matere." Srce mu je kar poskakovalo od veselja. "Glej, saj noče, da bi odpotoval, torej me ne slepa-ri; sicer bi ji bilo gotovo všeč, da izginem." Od tiste minute je bil trdno prepričan, da bo njegova komedija samo prazna pena; žene itak ne bo zalotil, ko mu je pa zvesta. Heda ga je spremila na postajo, Pavel si je kupil vozni listek in sedel v brzi vlak. Toda že na prihodnji postaji je izstopil in počakal tri ure na drugi vlak, ki ga je pripeljal nazaj domov. Ura je bila devet. Ravno prav," je modJ in se odpeljal a tramvajem ravnost domov. "Zdaj se bc ločilo." Srce mu je glasno palo. Po tihem je stopa predsobju. Skozi steklena ta salona se je svetila luž. prstih se je splazil do vri tresoč se od razburjenja p kal skozi sipo. Komaj seje magoval od veselja; najraj bil na glas zavriskal, zakaj da je sedela sama same« hrbtom proti vratom in neko knjigo. Prijetna toj mu je šinila v srce. Sprva je hotel bučno od| vrata in planiti k Hedi, jo< ti in jo vzeti v naročje, u se je pa premislil in smel mu je zletel okrog ust. "I lepo bo — in kako se bo ij razveselila, saj se tako igra ko otrok." Potihem j« pri vrata, ne da bi ga bila slišala — in ko miA na lahli stopil k njej. Z rokami ji j zadaj pokril oči in preš vzkliknil: "Ku, ku!" Počakal je še trenutek, di žena kriknila od veselja. Toda počasi, kakor da bi to pričakovala, je nagnila u kodrasto glavo nazaj in šep je in zaljubljeno dahnila: "Ervin, ljubček! Kako ti sem te že čakala!" Iz otroških ust Lojzek je dobil zavojček korčkov v dar. Komaj pol nato pride obisk; pri tej pr ponudi mama prijateljici bol ne. Prijateljica pa skromno kloni. Mama ji hoče prigovi ti, tedaj se pa zasliši iz sobe plahi Lojzkov glasek: "Mama, nikar je ne sili?** ViE^stan >•1 T»l»phon» BarrtoM «711 I« mer no niike fese ob nnMjtli' » <*» 1 Urv: *:»■> , w a«* obenetr me*» a/sti riraiit«« n PfcOSV RTA, BNPJ, 2fftT 8«. Uon^sle Are- < »"'•»• P H Men« p«ii|)am narotnino aa lis« Pr«**** % o i..........................................* " ;; ......................................"V"V Ustavite tednik in ra »ripišiu k moli narW«»i • 2) ... 2) ... 4) ... I) ... Heoto N«T n 4re*" * n ***** * a * ........... Driera