K ŠTEVILKA 12 Popreinlna v gotovini plaćana. LETNIK XXXI NARODNI GOSPODAR K GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. DECEMBRA 1930 If |1>J jk m Dr. J. B.: Delo naših posojilnic s posebnim ozirom na gospodarsko krizo. — VtJEaElSl^iM • Dr. Josip Dermastia: Vinkulacija življenskega zavarovanja. — Fr. Jaklič: Prispevki k zgodovini našega zadružništva. — O organizaciji belgijskih kmetov. — Zadružništvo Nemcev v Vojvodini. — Male ali velike konzumne zadruge? — Gospodarski pregled. — Iz našega zadružništva. — Zadružništvo v inozemstvu. — Iz gospodarstva. ............................................................... Priloga „Narodnega Gospodarja'* št. 12. I. 1930. Za vsa obfavlfena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na Istem mestu In prt istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Živinorejske zveze za kamniški politični okraj v Kamniku, r. z. z o. z., se bo vršil dne 21. decembra 1930 ob 9. uri dopoldne v Društvenem domu v Domžalah. Dnevni red: 1. poročilo načelnika. 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1929. 3, volitev novega načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil oziroma sprejetje novih pravil. 5. volitev selekcijske komisije in drugih pomožnih pododborov. 6. slučajnosti. Zadrugam! Prvovrstni pečatni vosek za denarna pisma po ceni Din 27'— za zavitetek ima v založbi Zadružna zveza. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 110'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 kg a Din 96’— in po 100 kg š Din 94'—; kalijeva sol po 100 kg Din 176:—, kostni superfosfat Din 126'—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 260'—; kostna moka Din 105'—; mavec (gips) Din 40'—; nitrofo-skal v vrečah Din 172-—; cement dalmatinski Din 56 —; cement Dovje v papirnatih vrečah Din 60 —; klajno apno Din 275 — ; lanene tropine Din 2 50; modra galica Din —•—; žveplo Din —■—. Pri vagonskera odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100’—; slamoreznice Din 1700 do 2 000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2 000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike ,Rapp“ Din 70’ —. M5RODMI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12,50 Din. = Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. t. Dr. J. B. Delo naših posojilnic s posebnim ozirom na gospodarsko krizo. Gospodarska kriza je tu. To čutimo vsak na svoji koži in vsak po svoje se pritožujemo nad nje neugodnim učinkom. Posebno neugodni so učinki za trgovino, obrt in industrijo, ker je kupna moč kmetskih in delavskih slojev silno padla. Ni pa sedaj važno raziskovati, kaj so vzroki krize. Našteli bi jih lahko nebroj, a odstraniti jih ne bi mogli. Odpravili kriz menda ne bomo nikoli, ker narodno-gospodarski znanstveniki učijo, da so vedno nastopale v gotovih presledkih in da tako še tudi bodo v bodoče. Celo nek zakon nujnosti gospodarskih kriz so ugotovili. Kriza med malimi ljudmi. Za nas je važnejše vprašanje, kako naj se v tej gospodarski krizi ravnamo, da njene udarce vsaj čimbolj ublažimo, če se jim že ne moremo popolnoma izogniti. Kriza tepe vse ljudi in vsi trpimo vsak po svoje. A gotovo najhujše tepe kriza male ljudi: delavce z brezposelnostjo, obrtnike s pomanjkanjem naročil, kmete s pomanjkanjem denarja, kar ne morejo svojih pridelkov niti za najnižje cene vnovčiti. Zato tožijo, da se ne izplača več obdelovati zemljo. L pridelka ne dobijo niti pokritja za stroške pridelovanja, dočim delo ostane popolnoma neplačano. Kriza in posojilnice. Zadružništvo je gotovo v tej krizi dolžno pomagati. A tudi zadružništvo mora pomisliti, da je izpostavljeno udarcem krize. Ti udarci ga lahko zrušijo, ako ne bo delalo s pametjo in previdnostjo. Posebno važne naloge imajo v tej krizi naše posojilnice, v katerih so zbrani prihranki malih ljudi iz dobrih časov za hude čase. Ravno radi tega pa je položaj naših posojilnic v krizi izredno težaven. Toda če so posojilnice našega kmeta rešile oderuštva, bodo mogle tudi v težavah obstoječe gospodarske krize nuditi svojo pomoč s pametjo in previdnostjo, tako da same sebe ne upropastijo. V sledečem le nekaj najvažnejših misli za ravnanje našim posojilnicam v času krize. 1. Varčevanje. Širite varčnost ravno v časih krize bolj kot sicer 1 Le nikar misliti, da delo za širjenje varčevanja odpade, ako je nastopila kriza. Nasprotno, ravno čas krize je najbolj nazorna šola, da je treba v dobrih časih misliti na hude čase. Imeli smo dobra leta, lep pridelek in lepe cene, a žal teh let nismo porabili kot bi bilo treba. Ko je nastopilo sedem suhih let, so se našle naše žitnice le komaj do polovice polne. Zlasti dvoje pa se učimo od gospodarske krize glede varčevanja: Pomen malenkosti. Bistvo varčevanja je v malenkosti. „Kdor je v malem zvest, mu pride veliko v pest". Dinarčke, ki smo jih v dobrih časih lahko-mišljeno razmetavali in smatrali za malenkost, bi kruto potrebovali v času krize. V krizi se ravno naučimo prav ceniti tudi malenkost, ki smo jo v dobrih časih omalovaževali in prezirali. Mladinsko varčevanje. Temelj varčevanja je mladinsko varčevanje. Kako bomo v dobrih časih med ljudstvom širili in organizirali varčevanje, če pa pretežni del nima ne smisla, ne veselja za varčevanje. Smisel in veselje za varčevanje je treba vzgajati v mladih letih. Zato porabimo čas krize, ki je gotovo najhvaležnejši čas za učenje. Najtrša šola, najboljša šola. Zlasti mladino vzgajajmo na vse načine z domačimi hranilniki, z nagradami, s Čebelico, s šolskim varčevanjem, z darili v obliki hranilne knjižnice itd. itd. k varčnosti. 2. Posojila. Posebno važnost dobivajo v času krize posojila. S posojili vršijo posojilnice napram članom in napram gospodarstvu svojo temeljno nalogo. Pri dovoljevanju in upravi posojil mora zato načelstvo pa tudi nadzorstvo postopati s posebno previdnostjo. Le za produktivne svrhe. Posojila naj se dosledno dovoljujejo le za produktivne svrhe. Je posebna nevarnost v času krize, ko se oglašajo za posojila prošnjiki, ki denar potrebujejo za konzumne svrhe: obleko, obutev, hrano, pijačo, pohištvo, poplačilo dolgov pri trgovcih, na davkariji itd. Posojila za konzumne svrhe se najtežje vračajo iz dveh razlogov. Prvič ne povečajo dohodka gospodarstva. Drugič se tak dolžnik v svoji potrošnji ne ravna več po meri svojih dohodkov. Prezira torej stara načela: „Vsak po svojih razmerah! Vsak po svojem stanu 1 Vsak po svojih dohodkih!" Kontrola uporabe posojil. Pri dovoljevanju posojil je torej treba paziti, če se posojilo res potrebuje za produktivne svrhe. Ne le to. Tudi glede že dovoljenega posojila mora posojilnica nadzirati, če se je posojilo porabilo za svrho, za katero je bilo naprošeno. Rajfajzenske posojilnice morajo v tem oziru vršiti neke vrste varuštvo nad svojimi člani dolžniki. To varuštvo ni nič ponižujočega, nič nasprotnega z načeli svobode in demokratizma, ker ga posojilnica vrši z namenom, da svoje člane nravno in gospodarsko vzgaja. Vedno in vedno je treba namreč povdar-jati, da ima zadružništvo ne le gospodarske in socialne, ampak tudi nravne naloge. Ugovor. Prišli bodo z ugovorom: Saj so posojilnice vendar občekoristne ustanove in zato morajo ravno v časih krize pomagati onim, ki so prišli v težave. -- To stališče je hudo zgrešeno. Ravno radi tega, ker je premalo razumevanja o bistvu in namenu posojilnic. Posojilnica ni karitativna ustanova, temveč gospodarska in socialna ustanova. Denar v posojilnici ni lastni denar posojilnice, temveč je posojilnici zaupan od vlagateljev. Posojilnica ga ima samo upravljati po določbah svojih pravil. Vsi člani posojilnice pa za ves denar vlagateljev in za natekajoče obresti jamčijo s celim svojim premoženjem, premičnim in nepremičnim. Člani načelstva ali nadzorstva lahko razpolagajo s svojim lastnim denarjem in ga dajejo za dobrodelne namene, za lajšanje obče bede. Z denarjem vlagateljev oziroma posojilnice ne smejo razpolagati. Varnost. Pri dovoljevanju posojil v času krize je treba posebne previdnosti glede presoje proš-njika in porokov. Prošenj je veliko in navadno za visoke zneske, zato treba tembolj paziti. Varnost je prva zahteva pri dovoljevanju posojil. Pri tem je treba nepristransko presoditi ne le gospodarske in moralne lastnosti dolžnika ter njegove gospodarske nuje in potrebe, temveč tudi gospodarske in moralne lastnosti porokov. Pri presoji varnosti posojila je treba zlasti tudi vpoštevati obče znano dejstvo, da je vrednost nepremičnin ravno vsled krize silno padla. Cenitve nepremičnin so zato danes čisto drugačne kot so bile pred tremi ali petimi leti. Donosnost (rentabilnost) je za cenitev nepremičnin važen faktor. Če je donosnost padla, je gotovo padla tudi vrednost, čeprav mogoče ne v istem razmerju. Likvidnost. Likvidnost posojilnice pada na odgovornost članov uprave. Razume se, da se je ravno radi krize pritok novih vlog v posojilnice zelo zmanjšal, marsikje celo popolnoma ustavil. Stari vlagatelji v večji ali manjši meri svoje vloge dvigajo in jih bodo še dvigali. Prošnje za posojila pa so vedno številnejše in za vedno večje vsote. Zato mora uprava gledati, da si obdrži zadostna sredstva za izplačevanje hranilnih vlog. Od tega v prvi vrsti zavisi zaupanje v posojilnico, če je v stanu vlagatelju vsak čas na zahtevo poljubni znesek od vloge izplačati. Marsikje računajo in se zanašajo, da bo že Zveza prišla na pomoč s kreditom, če jim bo lastnih sredstev zmanjkalo. Ne pomislijo pa, da Zveza rastočim prošnjam po kreditih ne bo mogla ustrezati. Ona sama prihaja ravno v tak položaj kot posojilnice, da namreč novih naložb skoraj ni, stare naložbe posojilnice dvigajo in prošnje za kredite so vedno številnejše. Zato bo morala Zveza paziti, da drži likvidni denar predvsem na razpolago za one posojilnice, ki imajo svoj denar naložen pri Zvezi. 3. Obrestna mera. Vprašanje obrestne mere za posojila postaja v času krize posebno pereče. Če že v dobrih časih kmetsko gospodarstvo visoko-obrestnega dolga ne prenese in mu tak dolg more biti v pogubo, je to še bolj razumljivo za slabe čase. Nasprotni interesi vlagateljev in dolžnikov. Posojilnica je v precepu med dvema skupinama, ki pritiskata na njo. Na eni strani so vlagatelji, ki hočejo čim višje obresti za vloge in katerih apetit raste. Vlagelji celo grozijo: „Če nam ne daste zahtevanih obresti, bomo pa denar dvignili in ga nesli v mesto v hranilnico ali banko. Tam dajo več!“ Na drugi strani so dolžniki, ki se zatekajo k posojilnici v stiski in katerim je že vra-čevanje kapitala dovolj težko, kaj še le odplačevanje vsakoletnih visokih obresti vnaprej. Glavno vodilo — cenen kredit. Po kakšnih načelih naj se v tem precepu ravna posojilnica? Ni treba nič drugega, kakor pomisliti, zakaj je posojilnica ustanovljena. Poglavitni namen posojilnice je zbolj-ševati gospodarske in pridobitne razmere svojih članov s cenenimi krediti. Člani so, radi katerih se je ustanovila posojilnica. Čalni 12* so, ki neomejeno jamčijo s celim svojim premoženjem za vse vloge. Člani so, ki imajo zato pravico, da jim posojilnica v izpolnjevanju svojega temeljnega namena dovoljuje posojila po čim nižji obrestni meri. Na krivih potih. Žal pa marsikatera posojilnica v konkurenci z drugimi denarnimi zavodi za hranilne vloge včasih le preveč pozabi na svoj bistveni namen. Marsikaterikrat postane ona zaščitnica koristi vlagateljev in nasprotnica koristi svojih članov dolžnikov. Posojilnica pozablja, da je posojilništvo samoobramba članov - dolžnikov proti oderušlvu. Posojilnica se spozablja tako daleč, da včasih postane organiziran oderuh, ki stopa na mesto prejšnjega zasebnega oderuha in ki uveljavlja zahteve visoke obrestne mere tako daleč, da se posojilniška obrestna mera včasih prav nič ne razlikuje od zahtev nekdanjih oderuhov. Nazaj k pravilom. Glede obrestne mere moramo zato zaklicati: „Nazaj k pravilom!" Posojilnice so dolžne v krizi svojim članom - dolžnikom pomagati. Najlažje jim pomagajo s tem, da jim tako, kot velevajo pravila, preskrbljujejo resnično cenen kredit. Seveda zato pa je potrebno, da se sorazmerno zniža obrestna mera za hranilne vloge. Tu pa več ne pomaga izgovor, češ saj drugod obrestujejo vloge dražje, bodo pa vlagatelji šli drugam. 4. Revizija posojil. Še ena naloga postaja v času krize za načelstvo in nadzorstvo posebno važna. To je revizija posojil, vsaj enkrat ob zaključku poslovnega leta, če že nikakor ni mogoče dvakrat v letu. Razmere, gospodarske in osebne, se hitro spreminjajo. Posojilo, ki je bilo ob dovolitvi popolnoma varno, vsled spremenjenih razmer postane dvomljivo. Treba je hitrih in energičnih ukrepov, ako hočemo denar posojilnice reševati. Zato pa mora načelstvo in nadzorstvo vsaj ob zaključku leta pregledati res vsa obstoječa posojila in pri tem pri vsakem odgovoriti na vprašanja, kaj se je spremenilo pri dolžniku, v njegovem premoženju in njegovi družini, kaj s poroki in njihovim premoženjem, ali se obresti pokrivajo redno ob zapadlosti, ali se obroki na račun glavnice polagajo kot dogovorjeno. Vedno boste kaj našli, da je pri enem ali drugem posojilu radi nastalih sprememb treba zahtevati eno ali drugo dopolnitev. Če bodo redne in natančne revizije posojil, se ne bodo dogajale izgube, ki prav težko zadenejo eno ali drugo posojilnico. Vinkulacija življenskega zavarovanja. Dr. Josip Dcrmastia, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Življensko zavarovanje se sklene s posebno pogodbo, s katero se zaveže zavarovalnica, da bo onemu, ki ž njo sklene zavarovanje, ali pa od njega določeni osebi proti plačilu enkratne dogovorjene premije ali proti plačilu določenih in redno se po-vračajočih — navadno letnih, polletnih, četrtletnih ali mesečnih — premij ob nastopu zavarovanega dogodka izplačala dogovorjeni kapital, ki se imenuje zavarovana vsota, ali pa da mu bo od nastopa zavarovanega dogodka dalje plačevala gotovo rento. Prvo omenjeni način življenskega zavarovanja se inenuje kapitalno zavarovanje, drugi način rentno zavarovanje. Zavarovani dogodek je lahko smrt (za- varovanje za slučaj smrti), ali doživetje gotove starosti (zavarovanje za doživetje), ali je pa zavarovanje združeno za slučaj smrti in doživetja, ki se kratko imenuje mešano zavarovanje. To so najobičajnejše oblike življenskega zavarovanja za gotov kapital. Pri reninem zavarovanju je pa najpogosteje zavarovani dogodek doseg gotove starosti, zamore pa biti tudi onemoglost, nezgoda, invaliditeta i. t. d. Oseba, ki z zavarovalnico sklene živ-Ijensko zavarovanje in se zaveže plačevati premije, se imenuje z a va ro v a 1 ec. Osebo, ki jo določi zavarovalec, da ji zavarovalnica ob nastopu zavarovanega dogodka izplača zavarovano svoto odnosno rento se imenuje upravičenec. Zakon o zavarovalni pogodbi z dne 23. decembra 1917 drž. z. štev. 501, ki se kratko imenuje tudi zavarovalni zakon in ima pred vsem namen, da ščiti zavarovance, določuje obojestranske pravice in dolžnosti zavarovalnice in zavarovanca. Zavarovalni zakon predvsem določa, da mora zavarovalnica o sklenjeni zavarovalni pogodbi izdati listino, ki sc imenuje zavarovalna polica in mora biti od nje redno podpisana. V zavarovalni polici, ki je dokazna listina o sklepu in vsebini zavarovalne pogodbe, mora biti točno označen zavarovalec, čas pričetka zavarovanja, zavarovani dogodek, upravičenec, kateremu se po nastopu zavarovanega dogodka izplača zavarovana vsota odnosno se izplačuje renta ter čas dospevanja premij in njih višina. Kot upravičenca, ki je ob nastopu zavarovanega dogodka upravičen sprejeti zavarovano svoto, odnosno mu jo je dolžna zavarovalnica izplačati, more zavarovalec označiti sam sebe ali določeno imenovano tretjo osebo ali pa zamore tudi tako urediti( da je zavarovano vsoto izplačati prinositelju police. V tem poslednjem slučaju je do spre- jema zavarovane vsote upravičena ona oseba, ki po nastopu zavarovanega dogodka zavarovalnici prinese in v izplačilo predloži zavarovalno polico. V polici na prinosca se pri mešanem zavarovanju odstavek glede zapadlosti zavarovane vsote običajno glasi n. pr. takole: „Zavarovana vsota se izplača takoj po smrti zgoraj imenovanega zavarovanca, pri doživetju pa dne 1. februarja 1924 prinositelju zavarovalne listine." Zavarovalni zakon nadalje določa, da je zavarovalec dolžan vzdržati zavarovanje vsaj eno leto, po preteku prvega zavarovalnega leta pa zamore odpovedati zavarovanje vsak čas. V slučaju odpovedi zgubi zavarovalec vse vplačane premije, ako še niso bile vsaj za tri leta vplačane. Ako je pa premija vsaj za dobo treh let plačana, zamore zavarovalec: a) spremeniti zavarovanje v plačevanja prosto zavarovanje z zmanjšano zavarovano svoto; b) zahtevati odkup zavarovanja. Samoobsebi je umevno, da čim več let je trajalo zavarovanje, tem večja je zmanjšana zavarovana vsota plačevanja prostega zavarovanja, tem večja je odkupna vrednost zavarovanja ali kakor običajno rečeno odkupna vrednost police. Koliko znaša zmanjšana zavarovana vsota plačevanja prostega zavarovanja ali odkupna vrednost police, če je bila vsaj triletna premija plačana, je označeno na polici tako, da se zamore za gotovo število let, za katero je bila premija plačana, preračunati. Zavarovalec razpolaga po svoji prosti volji s svojim zavarovanjem odnosno s pravicami, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe in so iz zavarovalne listine razvidne. On sme v polici imenovanega upravičenca spremeniti tako, da kot upravičenca označi samega sebe ali povsem določeno drugo osebo ali prinositelja. Ker je zavarovalec upravičen s pravicami iz zavarovalne pogodbe prosto razpolagati po svoji volji, je upravičen iste tudi odstopiti tretji osebi in jih zastaviti. Istotako jih pa zamore tudi njegov upnik v izterjavo svoje terjatve na podlagi izvršilnega naslova zarubiti. Z ozirom na to, ker predstavljajo označene pravice premoženjsko vrednost, s katero zavarovalec prosto razpolaga in jih more prepustiti tudi tretji osebi in zastaviti ter se more to premoženjsko vrednost tudi zarubiti, tvori življensko zavarovanje podlago za osebni kredit, s katerim se naše posojilnice v pretežni večini pečajo. Z zastavo odnosno odstopom pravic iz življen-skega zavarovanja odpade potreba po porokih za dano posojilo v onih slučajih, v katerih je odkupna vrednost zavarovanja večja nego dano posojilo. V slučajih, v katerih odkupna vrednost police ne dosega visokosti danega posojila, pa služi poleg porokov zavarovanje posojilnici kot delna odnosno višja varnost. Iz zneska za odkup zavarovanja se more delno odnosno po nastopu zavarovanega dogodka iz zavarovane vsote popolnoma poplačati za svojo posojilno terjatev, in so na ta način pred škodo odnosno večjo škodo obvarovani poroki, če za poplačilo dolga ni drugega premoženja. Kako naj se pa izvrši vinkulacija pravic iz življenskega zavarovanja? Ako se glasi polica na prinositelja, more se izvršiti zastava na ta način, da zavarovalec polico izroči posojilnici, ki mu hoče dati posojilo. S tem je posojilnica, ki ima v rokah polico, upravičena sicer kot prinositeljica police zahtevati, da se po nastopu zavarovanega dogodka izplača njej zavarovana vsota odnosno, da se ji na zahtevo odkupi zavarovanje, vendar pa zastave police samo z izročitvijo nikakor ne moremo priporočati. Možno je, da nekdo ukrade ali pride na drug nepošten način v posest police ter jo vnovči. Ako se glasi zavarovalna polica na prinositelja, more zavarovalnica prinositelju sicer izplačilo odreči, ako ne dokaže svoje upravičenosti, zavarovalnice pa nikakor ne veže dolžnost, da mora pri-nositeljevo upravičenost preiskovati in ugotoviti. Zavarovalnica prinositelju police pra-voveljavno izplača zavarovano vsoto in s tem posojilnica pride ob varnost za svojo posojilno terjatev. Da se vsem mogočim zlim in kvarnim posledicam izbegne, je pač najbolje, da se zavarovanje v korist posojilnice vinkulira, kar se napravi na nastopni način: Dolžnik, ki je zavarovan za življenje in kateremu se hoče dati posojilo, naj izroči posojilnici svojo življensko polico zajedno s posebno izjavo, ki se naj n. pr. glasi takole: „Podpisani Janez Gregorc, uradnik v Ribnici hštev. 35, odstopam vse pravice iz svoje življenske police štev. 9121 Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Hranilnici in posojilnici v Ribnici, ki mi je dovolila posojilo, ter izrečno dovoljujem, da imenovana posojilnica z vsemi pravicami iz označene police popolnoma prosto razpolaga, da sme v pokritje svoje posojilne terjatve s pripadki zlasti zavarovano vsoto ob zapadlosti sprejeti odnosno zavarovanje brez mojega nadalnjega posebnega privoljenja vsak čas odkupiti." To izjavo zajedno s polico posojilnica predloži Vzajemni zavarovalnici s približno takim-le dopisom: „Glasom priložene izjave zavarovalca in plačnika premij g. Janeza Gregorc, uradnika v Ribnici hštev. 35, so nam odstopljene vse pravice iz police štev. 9121 Vašega spoštovanega zavoda. Vljudno Vas prosimo, da označeno zavarovanje vinkulirate v našo korist ter nam priloženo polico s posebno vinkulacijsko izjavo vrnete." Na to Vzajemna^zavarovalnica vinku-lacijo vpiše v svoje spise, jo zabeleži na predloženi polici in izda še posebno vinku-lacijsko izjavo. S tem je vinkulacija izvršena. Posojilnica je povsem gotova, da so njene pravice tako zaščitene, da se za njenim hrbtom in brez njene vednosti s pravicami iz zavarovanja odnosno s polico tudi z morebitno vednostjo in s sodelovanjem zavarovalca na njeno škodo ničesar ne more zgoditi. Dokler obstoja vinkulacija morebitni v polici imenovani upravičenec nima nobene pravice in je smatrati, da je zavarovalec upravičenca preklical. Za trajanja vinkulacije zavarovalec ne more ničesar ukreniti, kar bi zamoglo oškodovati pravice posojilnice, v katere korist se je zavarovanje vinkuliralo. Zavarovani dolžnik kot zavarovalec vinkulacije brez pristanka in brez tozadevne izjave posojilnice ne more preklicati in more pri njenem nasprotovanju le tedaj zahtevati od zavarovalnice brisanje vinkulacije, ako ji predloži listine, na podlagi katerih je nedvomno dokazano, da je terjatev, v katere korist se je vinkulacija izvršila, popolnoma z vsemi pripadki plačana. Prvotno pred vin-kulacijo določeni upravičenec pride le še v toliko vpoštev, v kolikor se v vlogi za vin-kulacijo na zavarovalnico izrečno pravi, da naj se vinkulacija zavarovanja izvrši v korist posojilnice in sicer do gotovega zneska zavarovane vsote n. pr. do Din 10.000, glede ostanka zavarovane vsote ostanejo dosedanje določbe police v veljavi. Če pa dolžnik pred nastopom zavarovanega dogodka svoj dolg pravočasno poravna, potem mu posojilnica vrne polico zaprosivši popreje zavarovalnico za brisanje vinkulacije, ki je radi plačila postala brezpredmetna. Tudi pravice iz rentnega zavarovanja je mogoče zastaviti odnosno odstopiti. Oni, ki na podlagi rentnega zavarovanja dobiva rento more to rento zastaviti odnosno jo odstopiti drugi osebi tako, da jo ta na mesto njega prejema. Dolžnik, ki je upravičenec rente, s posebno izjavo dovoli, da posojilnica rente prejema toliko časa dokler renta traja, odnosno dokler dolg ne bo popolnoma poravnan. Posojilnica polico s to izjavo predloži zavarovalnici zajedno z dopisom, da se izvrši vinkulacija v njeno korist. Od tedaj naprej izplačuje zavarovalnica posojilnici zapadle rentne zneske. Tukaj opozarjamo, da se rente iz nezgodnega zavarovanja, katere upravlja Okrožni urad za zavarovanje delavcev, in rente pokojninskega zavarovanja, katero vodi Pokojninski zavod za privatne nameščence, glasom tozadevnih zakonitih določb ne morejo zastaviti, prenesti odnosno odstopiti in zarubiti. Ker predstavljajo pravice iz življenskega zavarovanja premoženjsko vrednost se jih more tudi eksekvirati. V tem pogledu določa zavarovalni zakon, da upniki zavarovalca morejo z izvršbo zaseči pravice iz življenskega zavarovanja v kolikor in dokler zavarovalec more ž njimi razpolagati. Izvršilni predlog se glasi običajno na rubež in preodkaz v poteg pravic iz gotove police. Rubež pravic je izvršena z dostavitvijo izvršilnega dovolila zavarovalnici. Preodkaz v poteg pa upravičuje zahtevajočega upnika zlasti za to, da sme na mesto zavezanega zavarovalca zahtevati odkup police in da se odkupna svota njemu izplača. Zavarovalnica, ki prejme tako izvršilno dovolilo glede police, katera je bila že popreje v korist druge osebe odnosno denarnega zavoda vinkulirana, prijavi to okolnost takoj sodišču. V takem slučaju je vse izvršilno postopanje brezuspešno, ker vsled izvršene vinkulacije'zavarovalec s pravicami iz življenskega zavarovanja sploh ne razpolaga. Življensko zavarovanje je zelo Lvažna podlaga za varnost od posojilnic danega osebnega kredita, treba pa je poskrbeti za pravočasno in pravilno vinkulacijo. našega zadružništva. Fr. Jaklič: Prispevki k zgodovini Janez Hladnik. Takrat je bil v Črnem vrhu nad Idrijo za župnika* Janez Hladnik, mož neizrečeno dobrega srca, vztrajen in previden, poleg tega pa še vedoželjen. Vsaki stvari je hotel priti do dna ter spoznati njene solnčne in senčne strani. Bil je nesebičen prijatelj Krekov že iz dijaških let in njegov posnemovalec v dobrem. L. 1894. se je bil udeležil socialnega tečaja, ki ga je bila priredila Leonova družba na Dunaju. Pobudo za posojilnico je bil dobil na nekem posvetovanju, ko se je pripravljala ustanovitev šulcedeli-čevke v Idriji. Iz razprav na socialnem tečaju je pa spoznal, da so za kmetske kraje naj-prikladnejše rajfajznovke. Potem je šel takoj na delo, da ustanovi Črnovršcem nekaj, kar bi bilo predvsem v veliko gospodarsko korist. Najprvo je kajpada pripravil samega sebe. Najbrž je bil on takrat edini mož v Sloveniji, ki je temeljito premislil vprašanje zadružništva, posebno rajtajznovih ustanov Že ob tečaju je dobil precej literature o tem, a to mu še ni zadostovalo, nabavil je razprav o tem, kolikor jih je mogel doseči. Tako podkovan se je lotil stvari čisto samostojno in brez dejanske pomoči ljubljanskega Krek-Šušteršičevega kroga, ki je propagiral rajfajznovke, je pripravil pravila za posojilnico in hranilnico v Črnem vrhu natančno po Rajfajznovih načelih. Tako se po teh pravilih izmenja vsako leto le ena tretjina načelstva, kar jamči stalnost v upravi zadruge. Poleg načelstva je še nadzorstvo, ne samo računski pregledovalec. Obresti od posojil so se jemale za pol leta nazaj. Hranilne vloge je obrestovala po 4%, kar je •Janez Hladnik je prišel na Črni vrh kot vikar, župnija je postal Črni vrh šele za časa Hladnikovega bivanja. bila v tedanjih časih najnižja obrestna mera, od posojil je pa jemala 5°/one obresti. Ravno po istih pravilih so bile kasneje ustanovljene posojilnice v Poljanah, Polhovem gradcu in Rovtah. Črnovršci, katerim je Hladnik ob vsaki priliki razlagal potrebo in korist posojilnice, so bili kmalu zavzeti za posojilnico; zlasti cerkveni ključar, posestnik Gašper Rudolf, je ves gorel za župnikove načrte ter priganjal: „Naredimo še mil Začnimo!" V odbor in nadzorstvo so bili poleg župnika izvoljeni najvplivnejši možje v občini, tako župan Lampe, trgovec Vidmar, prej omenjeni Rudolf i. dr. Posojilnica je poslovala takoj od začetka z lastnimi sredstvi, skromnimi seveda. Toda zavest, da so neodvisni, jim je dajala moč, da so vstrajali in imeli naposled lepe uspehe. Pred seboj imam letno poročilo črnovrške posojilnice za peto upravno leto. Že tedaj je imela 48% denarja naloženega. Čistega dobička je imela 382 K 24 v, a rezervni zaklad je znašal 1403 K 60 v. Požrtvovalnost voditeljev posojilnice spoznamo, ako preči-tamo „Račun zgube in dobička" Tam stoji, da so znašali upravni stroški 25 K 68 v, najemščina 40, K nagrada blagajniku 40 K, za dobre namene so pa dali 40 K. Hladnik pa ni ostal s svojimi načrti samo v Črnem vrhu, tudi svojim rojakom v Rovtah je ustanovil posojilnico, in ko je prišel na Trebelno, je tudi tam vzklila posojilnica. Njegova snovanja in napori kajpada niso ostali neopaženi. Ko sta dr. Krek in dr. Šušteršič snovala Zvezo kranjskih posojilnic in Gospodarsko zvezo, je moral dati Hladnik svoje mnenje o tem in nasvete. Da so bili pravilni, izpričuje pismo z dne 21. dec. 1896, v katerem stoji: „Vaše misli so pravi biseri za bodočo Gospodarsko zvezo.* Tako je prišel Janez Hladnik v najtesnejši stik s zadružništvom. In ko je bilo treba dati mladim zadrugam nadzorstvo, a Zveza kranjskih posojilnic še ni imela izvež-banih moči, tedaj je bilo Hladniku, teoretičnemu in praktičnemu zadrugarju poverjeno nadzorovanje notranjskih posojilnic. O organizaciji belgijskih kmetov. Nakupni in prodajni odsek. Kot smo videli so kmetovalci predno je bil osnovan „Boerenbond* bili mnogokrat žrtve trgovcev. Zato si je ta stavil kot cilj, da mora prenehati izkoriščanje kmetovalčeve nevednosti. Nakupni in prodajni odsek predstavlja sedaj enega izmed najvažnejših gospodarskih odsekov „Boerenbonda". Odsek je na razpolago krajevnim nabavnim in prodajnim odsekom in izvršuje njihova naročila. Pa tudi člani si morejo preskrbeti po posredovanju krajevnih odsekov ter centrale umetna gnojila, semena, sadike, stroje in razne druge kmetijske potrebščine. Na tem polju vrši nabavna organizacija veliko delo, tako so n. pr. v 1. 1929 prejeli člani potom nje 202 910 ton umetnih gnojil in 201.643 ton raznih krmil. Uporaba selekcijoniranih semen in zdra vih sadik, ki dajejo boljši donos, se vedno bolj širi. Tako je 1. 1929 nabavni odsek dobavil več kot 13 000 ton semenskega krompirja in več kot 670 000 kg semen. Semena in sadike pridejo v vedno večji meri iz selekcijske postaje v Heverle, iz raznih posestev „Boerenbonda* in tudi iz Poljske, kjer ima nakupni in prodajni odsek svoje posestvo, na katerem se vrši predvsem selekcija krompirja namenjenega za industrijske svrhe. Nabavni odsek ima tudi mlin ter moderno tovarno za pripravo krmil, štiri velika skladišča ter 178 krajevnih skladišč. (Konec.) Prebitek, ki ga pri svojem poslovanju nakupni odsek doseže, se razdeli društvom ter krajevnim nabavnim odsekom v razmerju kupljenega blaga V I. 1928 je znašal razdeljeni prebitek več kot 2,100.000 fr. Ti dohodki omogočajo krajevnim organizacijam povečanje njihovega socialnega delovanja. „Boerenhond“ je že pred dalj časa obrnil svojo pozornost tudi prodaji kmetijskih pridelkov, ki je druga stran trgovskega vpra sanja, ki ga mora kmet rešiti. Toda z ozirom na posebne težkoče, ki jih predstavlja skupna prodaja in, ker je vnovčevanje kmetijskih pridelkov v izredno gosto naseljeni Belgiji razmeroma lahko, je bilo mogoče organizirati samo skupno prodajo surovega masla s pomočjo mlekarskih zadrug ter skupno prodajo zgodnjega krompirja v okolici Malines. Gospodarske razmere so se izpremenile v veliki men pod pritiskom „Boerenbonda", kmetijstvo je postalo intenzivnejše in se je specijaliziralo, tako da je postalo potrebno del produkcije izvoziti. Zato je nakupni in prodajni odsek tekom zadnjih let organiziral skupno prodajo nekaterih kmetijskih produktov. Pri tem pa ne vodi odseka samo želja, da bi preskrbel članom ugodnejše vnovčevanje, ampak hoče poiskati in ustvariti nove trge ter pokazati kmetovalcem kakšne so potrebe in zahteve konsumentov, da jim morejo ugoditi. Čeprav je bil ustanovljen šele nedavno in se omejuje le na prodajo nekaterih produktov: krompir, jajca, surovo maslo, žele- njavo in sadje, je ta pododsek zavzel precejšen obseg. Naj navedemo nekaj številk iz poslovnega leta 1929: krompirja je bilo vnovčenega 58 500 ton, jajc 124,391.000 komadov, surovega masla 1,429 000 kg, zelenjave za 4,400 000 fr. sadja za 4,334 000 fr. Centralna kreditna blagajna. Potreba po kreditu je bila za kmetovalce, ki so trpeli posledice krize iz I. 1890, tako nujna kakor potreba po solidni trgovini kmetijskih potrebščin. Treba je bilo kmetovalcem preskrbeti zadosten kredit po zmernih obrestih in, ki je primeren za posebne razmere kmebjstva. Krajevne kreditne zadruge, čijih število je hitro narastlo, so združene v Centralni kreditni blagajni, ki je njihova zveza. Centralna kreditna blagajna je zadruga z omejeno zavezo. Sprejema razpoložljivo glavnico kreditnih zadrug, zbira hranilne vloge, skrbi za njih naložbo ter dovoljuje včlanjenim kreditnim zadrugam potrebne kredite. Ustanovila je tudi poseben odsek za hipotekarni kredit. Skupno je bilo koncem 1. 1929 naloženih pri Centralni kreditni blagajni 1.274,533.000 fr. od katerih tvorijo hranilne vloge nekako polovico. Včlanjene kreditne zadruge so imele pri Centralni blagajni za 95,415 000 fr. kreditov. Odsek za hipotekarne kredite je tekom leta 1929 dovolil za 10,899.000 fr. hipotekarnih kreditov, dočim so kreditne zadruge dovolile 9.290 posojil v znesku 166,530 000 fr., kar je 13 do 14 miljo-nov mesečno. Koncem 1. 1929 so znašala posojila dana od kreditnih zadrug 372 miljonov in hipotekarna posojila Centralne blagajne pa 39 miljonov, skupno so torej vsa posojila znašala okrog 411 miljonov. Zavarovalna družba. „Boerenbond“ je ustanovil cel sistem zavarovanj, da obvaruje svoje člane pred glavnimi nesrečami, ki morejo zadeti kmetovalca. Pred 1. 1917 se je „Boerenbond" zadovoljil s tem, da je posredoval med svojimi člani ter veliko požarno zavarovalnico ter jim tako zagotovil razne ugodnosti Hotel pa je storiti več in zato je ustanovil lastno zavarovalnico. Prejšnji način se je ohranil samo za pokritje rizikov, povzročenih vsled škode po toči, ki zadene navadno kmetijstvo v več okrajih naenkrat. L 1905 je bilo uvedeno zavarovanje zoper nezgode pri delu. Povod za to pa je dal zakon o nezgodah pri delu, ki je bil izdan 1. 1903. Ž vljenjsko zavarovanje datira iz I. 1923. Zavarovalna družba obsega torej tri glavne panoge: požarno, življenjsko in nezgodno zavarovanje. Uspehe zavarovalnice naj pokažejo nekateri podatki iz poslovnega leta 1929. Vsota prejetih premij v vseh zavarovalnih panogah je znašala 38 milijonov frankov, od tega odpade 14,372 000 fr. na požarno zavarovanje, 16,770 000 fr. na nezgodno zavarovanje in 6,909 000 fr. na življenjsko zavarovanje. 31. decembra 1929 je imela zavarovalna družba sklenjenih 170.174 zavarovalnih pogodb. Proti prejšnjemu letu so se premije zvišale za 6 milijonov frankov letno, število polic pa za 17.000. Tako imajo kmetovalci pri „Boerenbon-du“ zavarovalne panoge, ki so jim najbolj potrebne, pri tem pa uživajo razne ugodnosti: znižane tarife, povrnitev na premije itd. Končno pripomnimo, da se „Boeren-bond“ zanima tudi za krajevne vzajemne zavarovalnice zoper nezgode pri raznih domačih živalih. V smislu belgijskih zakonov so pa te krajevne zavarovalnice organizirane po provincah v neodvisnih pozavarovalnih zvezah. Te zveze pa običajno nadzira revizorski odsek „Boerenbonda". Kot osrednje odseke je treba omeniti še sledeče: Kmetijsko - tehnični odsek. Kmetijsko - tehnični odsek obsega električne naprave, kmetijske zgradbe in vodne zgradbe. Bistvo tega odseka je s tem dovolj pojasnjeno, zato se nam ne zdi potrebno navajati njegovih gospodarskih in socialnih koristi. L. 1913 pa je bila ustanovljena druga institucija, ki ima namen kot vse kmetijske vodne naprave, izboljšati zemljo, to je „Belgijska melijoracijska družba". Naj omenimo samo važno vlogo, ki jo je ta igrala po sklepu miru pri upostavitvi kultur na opustošenih poljanah zahodne Flandrije. Revizorski odsek. Okoli 1. 1911 je bilo izročeno temu odseku propagandno in revizijsko delo pri vseh krajevnih organizacijah, ki pripadajo „Boe renbondu". Revizorska služba igra v celi organizaciji zelo važno vlogo. Revizorji, ki jih je okoli petdeset, vzdržujejo zvezo med centralno in med krajevnimi organizacijami. Revizorji ustanavljajo krajevne organizacije, jim dajejo smernice centrale ter jih redno vsako leto revidirajo. v Revizorskemu odseku so prideljeni tehniki, kmetijski, vrtnarski, mlekarski in živinorejski strokovnjaki. Sklep. Že v začetku smo rekli, da „Boeren-bond" razširja svoje delovanje v kolikor to zahtevajo razmere in dovoljujejo sredstva; „Boerenbond" ustanavlja nove odseke, veča število krajevnih organizaci, pri vsem tem pa čuva nedotaknjeno svojo enotnost. „Boerenbond" si upa korakati v prvi vrsti in prevzemati nove naloge, ker ve, da sme računati na popolno zaupanje svojih članov in na njihovo discipliniranost. Če je dosegel gotovo moč, se je moglo zgoditi to le vsled discipline in zvestobe njegovih članov. To moč je treba uporabiti za dobro stvar. Zadružništvo Nemcev v Vojvodini. Vojvodinski Nemci, ki so gospodarsko precej jaki, so si ustvarili že lepo zadružno organizacijo. Predstavljata jo dve centrali: „Agraria" kot blagovna centrala in „Kmetijska centralna posojilnica" (Landwirtschaftliche Zentraldarlehenskasse) kot denarna centrala, obe v Novem Sadu. Revizijski oddelek se nahaja pri posojilnici. Vsaka zadruga plačuje kot revizijski prispevek najmanj Din 500— letno; ako pa je večjega obsega, tedaj pol promile bilančne vsote letno. Delež pri tej centrali je 100 Din, jamstvo pa kar stokratno. Precej trd je tudi pogoj, da mora vsaka zadruga imeti najmanj eno četrtino deležnega kapi- tala vloženega pri centralah brezobrestno in vezano na pet let. Dve tretjini te vsote morata biti naloženi pri Kmetijski centralni posojilnici, ena tretjina pri „Agrariji". Poleg tega pa so morale zadruge preteklo leto še drugo četrtino vse deležne glavnice naložiti pri „Agrariji" za tri leta vezano in brezobrestno. Jasno je, da centrale na ta način lahko poslujejo, ker imajo sorazmerno precej brezobrestnega razpoložljivega kapitala in tudi za kritje režijskih stroškov niso v zadregi. Pri Kmetski centralni posojilnici so včlanjene vse zadruge, pri „Agrariji" pa le one, ki imajo blagovno poslovanje. Zadruge z blagovnim poslovanjem so torej istočasno včlanjene v dve zvezi in pri obeh je poleg deleža stokratno jamstvo. Vseh zadrug je bilo koncem lanskega poslovnega leta 261. „Agraria" ima za člane poleg blagovnih zadrug tudi fizične osebe. Za te je predpisano na vsakih 10 oralov zemlje en delež po 100 Din s 25-kratnim jamstvom. Iz tega se razvidi, da so tudi fizične osebe pritegnjene z velikim deležnim kapitalom in obsežnim jamstvom, če vpoštevamo dejstvo, da so v Vojvodini kmetije velikega obsega. Pri posameznih zadrugah so obveznosti članov tudi zelo velike. Tako znaša delež vsakega člana 100 Din; toda vsak član mora vzeti toliko deležev, kolikokrat po 5 jutrov zemlje ima. Jamstvo je potem 25-kratno. Najobičajnejši tip zadruge je mešani tip „kmečke pomoči", ki je kreditna in blagovna zadruga obenem; je pa tudi precej čistih rajfajzenovih kreditnih zadrug z ime- nom „Samopomoč". Tretje vrste zadruge so delavske zadruge (Landarbeitergenossen-schaft) ki so tudi le kreditne ustanove. V zadnjem času se je močno razvila svinjereja in so se v to svrho osnovale svi-njerejske zadruge. Teh je 50 in imajo tudi svojo strokovno centralo. Zdravstvenih zadrug se je osnovalo že 18 in imajo tudi svojo centralo. So pa to naslednice poprejšnjih pogrebnih društev in so običajno tudi prevzele njih aktiva in pasiva. Razen tega je nekaj elektrarnskih, mle karskih, strojnih, živinorejskih in pašniških zadrug. Dasi je vse to zadružništvo še razmeroma zelo mlado, vendar ga odlikujeta dve lastnosti: velika solidnost in velika strum-nost organizacije, tako da zadruge s svojimi centralami tvorijo res enoten, zdrav, močen organizem. Male ali velike konzumne zadruge? To vprašanje se v zadružnem svetu v zadnjih letih mnogo razpravlja in ima svoje zagovornike, pa tudi protivnike. Zlasti se bavijo s tem vprašanjem v državah, kjer je konsumno zadružništvo že močno razvito, v prvi vrsti na Angleškem in v Nemčiji. Zadnje čase stoji v ospredju problem spojitve vseh štirih londonskih konsumnih zadrug v eno samo zadrugo. Jos. Reeves, tajnik za prosveto v kon-sumni zadrugi v kraljevskem arzenalu v Londonu se izraža o tem predmetu tako-le: Dognano je, da so bili ročdalski pijo-nirji pravi individualisti in današnji zadru-garji zastopajo dozdevno isto zadružno gospodarsko teorijo, ker se zdi, da jo potrjuje vedno večji razmah zadružnega gibanja. „V večjih zadrugah se izgubi osebni stik med upravo in člani", pravijo pristaši malih za- drug. V'prvih početkih so bili pijonirji individualisti v svoji kapitalistični okolici, ki je bila istotako individualistična; toda danes stoji nasproti zadružnemu pokretu zelo razvita oblika zadružnega kapitala. Mala zadruga s svojimi omejenimi sredstvi se ne more meriti s svojimi dobro organiziranimi nasprotniki. Nekaj časa jo drži po konci zvestoba njenih članov, toda prej ali slej bo njena negospodarska uredba povod, da jo bodo začeli člani polagoma zapuščati. Potem bo zadruga prenehala. Če se pa manjša zadruga združi z večjo v njeni bližini, ali če se več malih zadrug spoji v eno samo močno zadrugo, potem bo nova velika zadruga mogla uspešno nastopiti zoper svoje nasprotnike. Zadružno gibanje ne sme pozabiti svojih najvažnejših načel in ciljev. Prodajalna ročdalskih pijonirjev je imela biti sredstvo za socialno in gospodarsko povzdigo. Ako bi ne bila služila tej povzdigi, bi ne bila imela nobene zadružne vrednosti. Ideja o odpravi prekomernega dobička se je dosegla s strogo in hitro metodo nakupovanja na veliko in z oddajanjem v malem. Te „trgovine" torej niso izvajali iz ljubezni do trgovanja. Tako je irgovina sredstvo zadruge, ne pa zadruga ustanova trgovine. Kako morejo spojitve koristiti zadrugam? Spojitev bo pospeševala njihove cilje, ker more večji in krepkejši pokret povzročiti, da se blagostanje ljudstva poveča in da se zmanjša zloraba gospodarske moči. Absolutna nevezanost naših zadrug se žal od mnogih strani predstavlja kot demokratična prednost in zaradi tega ni mogoče konsumnih zadrug prisiliti, da bi se s svojimi člani pridružile močnejši tvorbi. Tako se izgublja moč. Mi vsi delamo, kar hočemo in nihče od nas ne čuti, da ima dolžnosti nasproti drugim ali nasproti organizaciji, ki smo jo ustvarili v lastno obrambo. Zaradi tega je dobiti na stotine zadrug, kf se ne rentirajo in veliko drugih zadrug, ki si v istem okolišu delajo konkurenco. Zgodovina londonskih zadrug v zadnjih letih je zgodovina spojitev. Doseženi uspeh dokazuje pravilnost te politike. L. 1917 je obstojalo v Londonu 11 konsumnih zadrug, sedaj jih je le še četvero, dobiti pa je za-drugarje, ki bi hoteli še te štiri zadruge združiti v eno. Število članov pri teh 11 zadrugah je 1. 1917 znašalo 172 196; sedaj jih je nad 700 000. V isti dobi se je promet povečal skoro za petkrat, tako da znaša nad 5 milijard dinarjev. Petkrat so se povečali tudi deleži, ki znašajo sedaj 2150 milijonov dinarjev. Vsled teh spojitev so se zadruge finančno tako ukrepile, da so mogle za svoje nameščence uvesti take delovne pogoje in pokojnine, kakor jih v Londonu nima nobeno drugo zasebno podjetje. Nadaljne ko risti so se dosegle v upravi, kjer je sedaj na razpolago mnogo več sposobnih strokovnjakov in pripravnih delovnih moči. Lastna produktivna podjetja zadrug so se zelo okrepila, oddajališča so mnogo boljše urejena in vzdrže lahko vsako primero s konkurenco. Te štiri konzumne zadruge v Londonu izdado letno za izobrazbo in propagando nad 7 in pol milijonov dinarjev. Prirejajo skupaj shode, koncerte, gledališke večere, zlasti pa poučne tečaje. Na podlagi teh rezultatov prihaja Jos. Reeves do zaključka, da je bila spojitev londonskih zadrug najboljše, kar so mogle napraviti in da zato ni čudno, če se sedaj razpravlja o samo eni veliki zadrugi za ves London. Gospodarski pregled. Ljubljana, 10. decembra 1930. Ne samo v naši državi, po celem svetu se opaža gospodarska kriza velikega obsega. Berlinski zavod za proučevanje konjukture je objavil svoje poročilo o položaju gospodarstva v Nemčiji in drugod po svetu. Iz tega poročila posnemamo, da je sedanja gospodarska kriza izredno težka in take do- slej kapitalistično svetovno gospodarstvo še ni doživelo. Kriza se še vedno poostruje in nikjer ni videti znakov, ki bi kazali na skorajšnje izboljšanje. Brezposelnost po celem svetu je ogromna in je dosegla doslej nepoznano višino. Danes cenijo, da je na celem svetu 15—18, pa tudi 20 milijonov brezposelnih industrijskih delavcev, to' je skoro petina vsega industrijskega delavstva ne svetu. Naravno je, da so najbolj prizadete velike industrijske države: Anglija nad dva milijona brezposelnih, Nemčija tri, severnoameriške Združene države štiri milijone itd. Industrijska produkcija Velikih industrijskih držav je v večini panog padla od srede leta 1929 sem za 15--20(,/o, v severnoameriških Združenih državah je padla produkcija avtomobilov v primeri z lanskim letom letos za celih 40%. Tečaji delnic so v nekaterih državah padli celo za 40—50%.. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je gospodarstvo doživljalo krizo, ki je bila v marsičem skoro popolnoma slična sedanji krizi. Kakor takrat tako je tudi sedaj najvažnejši vzrok krize prevelika agrarna produkcija in v zvezi z njo splošno nazadovanje cen kmetijskih pridelkov in tako tudi kupne moči kmetijskega prebivalstva. Nadaljni vzroki so v prevelikih investicijah v nekaterih industrijskih panogah in deloma tudi v pomanjkanju zlata, kar je razlagati z nesorazmerno razdelitvijo zlata po posameznih državah (ogromni zlati zaklad v Franciji). Olajševalno pa je v sedemdesetih letih preteklega stoletja vplivalo dejstvo, da je bilo tedaj še mnogo držav kapitalistično nerazvitih in se je lahko tedaj trg s pritegnitvijo teh držav razširil. Tega pa sedaj ni več, ker nasprotno tudi v agrarnih državah vedno bolj prevladuje nagibnost k industrializaciji. Sedanjo krizo pa poostruje dejstvo, da karteli in organizacije industrije drže čvrsto cene in imajo popolnoma organiziran trg. Ta gospodarska vezanja v kartele, dogovore glede cen, truste itd. so sicer izšla iz tendence, da omilijo konjukturna gibanja ali pa jih sploh preprečijo, toda ta namen ni bil dosežen, pač pa so ravno te vezave še bolj poostrile krizo, kateri so se hotele izogniti. Že prej, ko je bila konkurenca veliko bolj občutna in ni bilo mogočnih organizacij, ki bi vplivale na trg, so bila gibanja na dnevnem redu in v dobah štirih do sedmih let smo doživljali velike pretresljaje v trgovini in produkciji. Stabiliziranje cen po kartelih in deloma tudi ustaljenost plač niso mogli preprečiti sedanje gospodarske krize, pač pa so nasprotno povzročili, da je valovanje v onih panogah gospodarstva, kjer ni vezav, kakor n. pr. v kmetijstvu, veliko bolj občutno. Zaloge sirovin po vsem svetu naraščajo in so dosegle ogromne višine. Nazadovanje cen na svetovnih trgih še vedno traja, toda postalo je nekoliko počasneje. Prav posebno občutna je gospodarska kriza v prekmorskih državah, ki proizvajajo agrarne proizvode in pa sirovine za industrijo. Manj občutna pa je v industrijskih državah, kjer pa tvorita izjemo Anglija in Nemčija. V teh državah pa so spremembe v strukturi gospodarstva in naraščajoča racionalizacija obratovanja v industriji izzvale veliko brezposelnost, ki zadaja državnikom v teh državah velike brige in stanejo državo podpore brezposelnih letno ogromne vsote. Gospodarska kriza v prekmorskih državah je povzročila padce valut in izzvala politične nemire. V teh državah je pričakovati zboljšanja šele tedaj, ko se bodo cene zopet začele dvigati. Tiste države pa, ki doslej niso toliko trpele radi krize, bodo pa vedno bolj prizadete, ker se kupna moč prekmorskih in ostalih agrarnih držav stalno manjša in te države vedno manj kupujejo na svetovnem trgu. Splošna slika svetovnega gospodarstva je neugodna in ni nikakih znakov skorajšnjega zboljšanja. Naš gospodarski položaj se je v novembru le še poslabšal. Cene kmetijskih pridelkov so se nadalje znižale in je indeks cen Narodne banke za kmetijske rastlinske pridelke dosegel 7F4 točke (cene v letu 1926 so vzete za 100) v primeri s 77 3 v oktobru, napredoval je le indeks cen živinskih proizvodov. Skupni indeks je nazadoval od 80-9 na 79'2 točk, kar pomeni, da je nivo cen dosegel najnižje stanje v dolgi vrsti let. Naša zunanja trgovina se po pravkar objavljenih podatkih ne razvija ugodno. Lani smo izvažali velike količine žita, letos so pa cene neugodne. Nadalje je letos zelo nazadoval naš izvoz lesa. Lani smo n. pr. izvozili v prvih 10 mesecih stavbnega lesa za 1.200 milijonov Din, letos v prvih 10 mesecih pa smo za 1.030 milijonov Din, nadalje je izvoz drv nazadoval od lanskih 120 milijonov na 64 milijonov Din, Skupno smo v prvih 10 mesecih t. 1 izvozili blaga za 5 miljard 667 milijonov Din, lani pa za 6 milijard 329 milijonov. Uvoz pa je znašal 5 milijard 897 milijonov Din, lani pa 6 milijard 373 mil. Zanimivo je gledati, kako se v raznih državah bore proti krizi. Ker so cene kmetijskih pridelkov v nepravem razmerju do cen ostalih proizvodov, skušajo na eni strani obdržati cene kmetijskih proizvodov na ko- likor toliko znosni višini, na drugi strani pa skušajo vplivati na industrijo, da zniža svoje cene. Tako so naredili v Italiji, kjer so se morale vse cene znižati za 10%. V Nemčiji stopajo na prste nadrobni trgovini in tako skušajo znižati stroške na dolgi poti blaga od producenta do konzumenta. V Ameriki so sedaj stabilizirali z vladno pomočjo cene pšenice na višini 75 centov za bušel, ki ima približno 27 kg. Drugod skušajo s carinami dvigniti lastno kmetijstvo, nadalje uvajajo zakonsko obveznost mlinov, da meljejo gotov odstotek domačega žita. V naši državi smo dobili višje uvozne carine, kar je že poročal prejšnji Narodni gospodar. S 1. decembrom so bile nadalje znižane prevozne tarife za izvoz žita. Vidi se pa, da gredo stremljenja naše politike za tem, da obdrži naše žito svoj položaj na svetovnem trgu. Iz našega zadružništva. I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani objavlja svoj računski zaključek za poslovno leto 1929/1930. Število članov je znašalo koncem poslovnega leta 10 358. Društvo je odprlo preteklo leto dve novi poslovalnic1, katerih je sedaj skupaj 31. Celokupni promet je znašal v milijonih (v oklepajih podatki za 1 1928/29) Din 195'6 (193 9), od tega v blagu 35 (33’3), 3%-ni popust pri blagu znaša Din 606 971'39 (576.000). Bilanca kon-sumnega društva izkazuje Din 0184 (0 185) deležev, Din L7 (16) rezerv in 0 594 Din milij. hranilnih vlog. Dolg pri Zvezi znaša Din L53 (1'78) milij., pri dobaviteljih L88 (L67) milij. Zaloga se je zvišala od 5 4 na 59 milij. Dolžniki so izkazani v bilanci v znesku Din 0 71, nepremičnine z 0-36 (0 5) milij. Din. Dohodki so znašali Din 3’2 (3-2) milij., [dobiček pri blagu pa se je zvišal od 2’28 na 2-53 milij. Čisti dobiček je znašal Din 67.168-35 (54 950). Na splošno je treba ugotoviti, da je Konsumno društvo tudi v letošnjem letu napravilo lep napredek ter se je notranjo učvrstilo. Zadružništvo v inozemstvu. Iz statistike nemškega kmetijskega kreditnega zadružništva. Zadnji statistični letopis nemške državne zveze kmetijskih zadrug prinaša statistiko o poslovanju včlanjenih zadrug v letu 1928. Za statistiko je poročalo 17 870 posojilnic, kar je 82 % vseh posojilnic. Število članov posojilnic je znašalo 1,984.538, na eno pride torej povprečno 111 članov. Obratna sredstva posojilnic so znašala 2.056 milijonov mark, povprečno pride na posojilnico do 115.053, na člana pa 1.036 mark. Od obratnih sredstev so znašale hranilne vloge 1.093 milij., vloge v tek. računu pa 325.5 milij., ostalo pa odpade na kredite zadružnih denarnih central. Izražena v odstotkih so bila obratna sredstva razde- Ijena sledeče: lastna sredstva (deleži in rezerve) 6'4, hranilne vloge in vloge v tek. rač. 67 8, krediti central 19'5 druga sredstva 6 3, dočim je bilo I. 1913 razmerje sledeče: lastna sredstva 4’4, vloge 82 6, krediti central 7 9 in ostalo 5'1. Vendar je v zadnjih letih opažati, da vloge zavzemajo večji del obratnih sredstev ter se posojilnice dvigajo zopet k predvojnem stanju, ko so iz lastnih moči vršile svoje naloge in niso bile navezane na kredite central. Zadružništvo v službi avtomobilizma. Avtomobilisti so le redkokdaj v položaju, da bi mogli kontrolirati gibanje cen za kurivo, olje in popravila. Da bi se odtegnili samovolji dobaviteljev, so začeli tudi avtomobilisti snovati lastne zadruge. Prva taka zadruga za nabavljanje kuriva in olja je bila ustanovljena 1. 1921 v Zedinjenih državah ameriških. Danes deluje ondi že okoli 400 takih zadrug. Ena izmed njih „consumer’s cooperative oil companjr" v Creely (Colo-rado) je imela 1. 1921 300 članov in 4 000 dolarjev kapitala, 1. 1928 pa že 1400 članov članov in 14.000 dolarjev kapitala. Dosegla je čistega dobička 100.817 dolarjev in članom povrnila 285.968 dolarjev od izkupička. V 1. 1928 je znašala vrnjena dividenda 26 °/„ od izkupička. Večje število teh zadrug si je ustanovilo posebno nakupovalno centralo „union oil company“ v Norh Kansas City. Ta osrednja nakupovalnica nabavlja svojim včlanjenim zadrugam potrebne aparate, kakor tanke, črpalke itd. in namerava napraviti tudi zadružno rafinerijo. V Italiji se namerava zadružništvo, ki se bavi s transportom, združiti v svrho, da bi se skupno nabavljale vse potrebščine, ki so potrebne za vzdrževanje vozil. Na Švicarskem obstoje v Lausanne, Bernu in Curihu avtomobilske zadruge, ki oddajajo svojim članom potrebno blago na 20 oddajališčih in izplačujejo znatno dividendo. Enako gibanje se opaža tudi na Bolgarskem. Švicarske zadruge upajo, da bodo mrežo svojih oddajališč kmalu zvezale z italijanskimi postajami in da bodo v kratkem prodrle tja do Rima. Če se bo ta sistem posplošil, bo avtomobilistu mogoče kot članu zadruge potovati iz Genfa v Pariz ali iz Berlina v Rim in bo na vseh glavnih cestah dobil oddajališča združenih zadrug, ki mu bodo nudile svoje usluge. Iz gospodarstva. Koliko dobi kmet za svoje pridelke od prodajnih cen. Danska je, kakor znano, dežela, v kateri kmetijsko zadružništvo najbolj razvito, zlasti zadružništvo za prodajo kmetijskih pridelkov. V Zedinjenih državah ameriških pa je zadružništvo med kmetovalci še prav malo razširjeno. Iz tega razloga je zelo zanimivo primerjati, koliko dobi kmetovalec od detaljnih prodajnih cen na Danskem in koliko v Zedinjenih državah, oziroma koliko se prime posredovalcev med producenti in konsumenti. V Zedinjenih državah dobi kmetovalec od prodajnih cen, ki jih plača konsument: 30o/o nadrobne prodajne cene za zelenjavo, krmila, sadeže in blago, ki se rado skvari, 40% za mleko, 45 °/0 za perutnino, 55 Vo za živino, 69°/0 za jajca, 75% za maslo. Na Danskem dobe kmetovalci: 90% nadrobne prodajne cene za maslo, ki se prodaja doma na Danskem, 85% za maslo, ki se prodaja na Angleškem, 70 % za svinjsko meso, ki se prodaja doma, 73% za svinjsko meso, ki se prodaja na Angleškem, 78 % za jajca, ki se prodajajo na Danskem, 68 % za jajca, ki se prodajajo na Angleškem. Kakor se vidi, je razlika zelo velika. Da prodajajo danski kmetje tako ugodno, je pripisovati okolnosti, da je njihova samopomoč tako razvita in da so znali prodajanje kmetijskih pridelkov obdržati v svoji roki. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo Izdajatelj: .Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovor Tisk Zadružne tiskarn (nega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. rirtrJoijb\Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. v^*n>sM«olič) v Ljubljani. ir1 POSLOVNE KNDIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v^zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih jvrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajianje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje ceiie. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (III.) > i. Komad Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice . , za blagovne zadruge . . . Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil).................... Vloga na okrajno glavarstvo (predložitev računskega zaključka)................... Izpiski iz knjige hranilnih vlog . . . . Izpiski iz knjige posojil................. Tiskovine za izvl. tek. rač............... Zadolžnice na poroštvo.................... Zadolžnice na vknjižbo.................... Zadolžnice na amortizacijo................ Prošnje za posojilo....................... Pogodba za kredit v tek. rač.............. Obrestne tabele (na kartonu 3'/a*/# do 6°/, . . 6*/*% do 7% (na papirju) , 7V2°/o do 8V2°/0 . . . 9°/o do lOO/o Listek za izplačilo vloge................. Listek za izplačilo posojila.............. Opomin dolžniku........................... Opomin porokom............................ Zemljeknjlžni predlog (list).............. Pole za inventuro......................... Potrdila.................................. Izpiski (nova tisk.) tek. rač............. Računski zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki) ............................... Denarne kuverte........................... Kuverte za dopisovanje z Z. Z............. Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. ... —.50 1 — 1 — —•30 -•75 -■75 —•75 —•50 —•75 2-— 3 — 3 — 3— -10 —iO -•10 —•10 -•40 —75 -•10 —75 22-- —•65 —•10 -•05 II. Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . . » n • 10® » ... . . . 150 , celo platno Knjiga posojil 50 listov............... . 100........................ „ . .150 ................... Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov. 100 . . _ . . . . 150 , tila pL Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . * . > . 50 , . n. » » . . 100 . Blagajniški dnevnik 100 listov . . . i Komad Din 60 . 105 . 160 . 65 . 110 . 155 „ 50 . 85 135 40 60 100 45 Blagajniški dnevnik 200 listov .... Din 751— Knjiga tekočih računov 50 listov ... . 40'— Knjiga tekočih računov 100 listov ... , 56'— . , . 200 . celo plat. , 120*— Amerikanski journal za blagovne zadruge . „ 180'— Knjiga denarnih listkov 100 strani . . . , 15 — Knjiga pristopnic 50 listov...................12-— 100 , .................., 16-- . . 200 ...................... 34-— .Štraca* 100 listov............................. 65*— .Štraca1* 50 listov..............................40 — Blagovni skontro 100 listov................... 75'— Blagovni skontro 60 listov....................45'— Nakupna prodajna knjiga 100 listov . . . 75'— Nakupna prodajna knjiga 50 listov . . . 45-— Blago oddajni bloki..............................22 — Deležna knjiga 100 listov.........................45‘— Deležna knjiga 200 listov.........................75‘— Vložni zapisnik................................ 30 — Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) . 4 — . , (vezane).........................3 — . „ (broširane)......................I'— Zadružno-posojilne knjižice....................3-— Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. „ 4-75 Knjižice za elekjriini tok........................l-50 Imenik zadružnikov 20 listov.............. Imenik zadružnikov 30.................... Imenik zadružnikov 40 . ........... Knjiga porokov........................... Knjiga odstopnic (broširano)............. Sejni zapisniki.......................... Trgovske knjige z 2 kolonama . . . . Indeksi ................................. Mlekarske knjižice....................... Salrio-Konti na trdem papirju 50 listov . . . . „ 100 . . . » » » n » 20 — 25-30 — 20-6 — 26’— 26'— 16'— 375 30--50-— lil. Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Din 2 — Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . . , 2 — Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge , 2'— Pravila za živinorejske zadruge .... , 2.— Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) , 2'— Pravila za mlekarske zadruge...............„ 2’— Pravila za zadružne elektrarne.................2-— Pravila za zavarovanje goveje živine . . , 2'— Pravila za strojne zadruge.....................2’— ■ ' CVy :■ : - - :■• '* ■ >7 ■.. .,!?■ 4 ■ ■ ■ v- v- ' /‘V^r 'i;; M*}; 7 .V;- •'. i ' ; .;.n ;'HCS^:4 7;d,.C; >■ : 1 C- •• , • - ; ; ' J ;» . A', - ‘ v .;-v' ' HH p-ta ; ’ • : ■> ■-r •• **■ mk •" ''..'M mm ■ V; ■ ..-li v-lfc-v' ■■-■.‘V v.-s , v,' ■ 'v-■■ M Statistični pregled, poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za L 1928, Število vseh članic je znašalo 551. V tem številu je zapopadenih 15* zadrug, ki računskega zaključka niso poslale. Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug znaša 133.697. Najmanjša posojilnica je imela 14 članov, naj večja 4068, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 21, največja 10.371, med mlekarskimi zadrugami 26 oziroma 580, med živinorejskimi zadrugami 6 oz. 351, med zadružnimi elektrarnami 9 oz. 357, med stavbinskimi zadrugami 5 oz. 271, med obrtnimi zadrugami 5 oz. 447, med kmetijsko-strojnimi zadrugami 17 oz. 346 in med raznimi zadrugami 8 oz. 4.400. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 5.464,307.438,36. Vsota vplačanih deležev je znašala Din 8,979.897-88. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino Din 23,757,854'89. Skupni čisti dobiček Din 6,350.532'76 in skupna zguba Din 528.586'22. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov naraslo za 6.673. Posojilnice imajo 222 članov več kot leta 1927. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu dvignili za Din 146,050.268,07, kar pomeni 21% prirastek, leta 1927 je prirastek znašal 23%. Posojila in aktivni tekoči računi so se zvišali za 95,637.707 82 ali za 21% napram 31% v letu 1927. Na vsakega člana odpade povprečno Din 6 381'70 posojil. Najmanjša posojilnica je imela Din 37.48975 hranilnih vlog, največja pa Din 159,922.214 47. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 4%, najvišja pa 10%, povprečna obrestna mera pa je znašala 5’6%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 6%, najvišja pa 12%, dočim je bila povprečna obrestna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 1 71%o, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 16,12%o, pri mlekarskih zadrugah 32 42 %o, pri obrtnih zadrugah 2471 %o od prometa. I. Kreditne zadruge Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov PROMET AKTIVA PASIVA ZGUBA DOBIČEK Denarni promet Hranilne vloge Posojila Tekoči račun članov Tekoči račun z Zvezo in naložen denar Gotovina Posojila Aktivni tek. račun Naložbe Zaostale obresti Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek. račun Izposojila in ostala pasiva Rezerva Dobiček Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale, predplalane prejlnepa lela Obresti tek. računa Oatalo vloženo dvignjene vrnjena dana prejeto izdano prejeto izdano Kranjsko Štajersko Hrvatsko 142 155 12 140 152 12 37.943 45.555 2 160 1.361,414.015 2.045,992.548 502,292.539 58 13 01 182,581.834 156,812.308 13,930.074 33 16 76 106,789.123 109,640.798 9,456.237 26 12 28 36,704.898 53,402.817 17,415.708 56 62 51 70,629.106 69,436.648 18,949.401 82 64 ,7' 64,716.891 238,721.583 20,871.449 54 24 08 66,610.603 254,336.718 16,847.333 27 51 53 172,884.863 222,968.650 31,399.515 43 90 74 270,595.327 92 228,832.186 41 32,682.770)76 5,386.336 4,617.589 903.904 88 36 63 135,029 391 171,116.532 6,411.316 31 44 55 125,812.573 92,984.735 15,290.653 24 72 33 158,229.930 108,991.812 4.576.132 53 74 67 2,453.981 3,062.645 141.756 17 41 83 28,818.952 11,502.050 6,616.465 49 21 61 37.364 05 383.549 571.952 2,568.552 68 16 50 416,028.112 339,606.423 23,331.339 22 35 44 23.994.092 27,706.620 4,827.824 01 82 46 4,481.602 13,974.309 2,609.315 14 49 99 9,153.286 7,883.737 380.197 05 26 79 1,727.887 2,532.322 222.999 57 >0 14 20 622.021 20,014.523 1,510.675 18 34 60 2,490.006 1,357.134 447.783 72 22 54 3,592.120 2,867.428 227.178 93 29 82 7,755.605 9,100.197 929.100 '< 04 13,192.239 21,082.951 2.557.784 30 75 01 20,037.254 9,596.194 167.503 46 98 20 1,230.260 2,660.137 389.450 16, 02 79 Skupaj . 309 304 85.658 3.909,699.102 72 353,324.217)25 225,886.158 66 107 523.424 69 159,015.156 98 324,309.923)86 337,794.655 31 427,253,030 07 532,110.285 09 10,907.830 87 312,557 240)30 234,087.962)29 271,797.875 94 5,658.383 41 46,937.468 31 37.364 05 3,524.054 64 778,965.875 01 56,528.537 29 21,065.227 62 17,417.221 10 4,483.209)51 42,147.220 12 4,294.924 48 6,686.728 04 17,784.903 03 36,832.975 06 29,800.952 64 4,279.847 97 II. Nabavne in prodajne zadruge O b4 rr n £ T3 >(75 3 o n! - ^ > £ - £ >(/) o- O-N > >22 u T3 ~ w sc PROMET AKTIVA PASIVA ZGUBA DOBIČEK Denarni promet Za blago Izposojila Gotovina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček Upravni stroški Odpisi Obresti Ostalo Kosmati dobiček Obresti Ostalo prejeto izdano prejeto izdano zadružni nezadružni premični nepremični Kranjsko Štajersko Hrvatsko 37 17 10 37 15 8 21.778 5.145 2.171 366,014.599 30,280.925 32,970,960 82 06 05 60,809.192 8,929.678 5,012.132 03 80 09 55,081 640 56 8,411.481 71 4,652.874)94 9.808.958 751.767 429 781 71 76 54 6,643.481 357.022 78.595 10 65 259.925 61.627 68.971 01 89 40 11,918.482 2,072.292 810.404 89 06 77 5,903.720 1,257.230 173.387 79 70 28 1,399.819 48.382 19.195 71 49 82 845.337 100.726 137.322 99 39 05 2,956.841 651.136 84.894 21 61 730.122 8.066 26.441 85 92 68 139.362 3.781 11.024 59 63 15 404.795 102.031 170.286 75 26 75 6,765.431 1,268.324 387.718 13 73 80 11,940.862 1,819.289 597.561 50 48 04 1,849.957 62.800 18.016 70 97 46 2,902.459 830.499 93.777 05 08 15 290.106 120.298 64.281 94 56 56 3,708.883 430.627 355.866 47 34 92 252.821 28.577 146.776 87 26 93 1,178.740 122.564 27.439 17 85 71 2,741.190 316.690 198.215 99 72 82 5,571.235 764.855 531.023 27 33 400.254 10.972 23 87 20 53 1,910.146 122.632 197.252 36 97 55 Skupaj . 64 60 29.094 429,266.484 93 74,751.002 92 68,145.997)21 10,990.508 01 7,079.098 75 390.524 30 14,801.179 72 7,334.338 77 1,467.398 02 1,083.386 43 3,692.871 85 764,631 45 154.168 37 677.113 76 8,421.474 66 14,357.713 02 1,930.775 13 3,826.735 28 474.687 06 4.495.377 73 428.176 06 1,328.744 76 3,256.097 53 6,867.113 60 411.250 60 2,230.031 88 III. Mlekarske zadruge Kranjsko Štajersko 32 4 32 4 4.395 196 25,956.368 357.286 61 63 8,482.915 121.780 4!) 68 6,610.868 90.706 98 73 1,066.495 4.948 96 1,489.413 17.954 30 17 66.346 3891 30 89 308.873 2 263 58 78 575.507 9.097 49 71 497.914 3.219 74 60 595.360 52.581 28|| 567.809 50|| 50.000 61 83.516 25.855 51 21 43.794)661 177.398 1.082|6l| 10.627 58 50 643.074 4 78 89 635.991 107.893 21 78 141.103 253 08 793.203 15.068 44 51 348.352 14.144 16 65 844.297 9.012 01 51 120.552 5.466 34 78 62.699 3.790 59 509.644 35.598 08 74 1,235.041 83 24.891 999 68 98 277.259 52.868 51 05 Skupaj . 36 36 4.591 26.313.655 24 8,604.696 17 6,701.575 71 1,071.443 96|| 1,507.367 47 70.238 19 311.137 36 584.605 2^ 501.134 34 647.941 78|| 617.809 64 109.371 72 44.877|27| 188.026 08 643.079 67 743.884 99 141.356 08 808.271 95 362.496 81 853.309 52 126.019 12 66.489 59 545.242 82 1,235.041 83 25.891)66 330.127 56 IV. Živinorejske zadruge Kranjsko Štajersko .... 18 8 18 7 1.068 292 586.977 121 060 07 81 139.075 28.358 05) 50| 99.812 13.620 15 50 94 931 96|| 37.861) 12 -|| 1.61l|— 17.475 1.034 47 46 10.269)25 17.190)37 9.216 50 27.010 29.592 60 39 46.894 6.342 44 80 70.438 5.510 - 4.643 3.291 50 35 2.98390] 18.800 628)97j 10.492 25 50 6.930 — 72.741 4.161 4.175 3.348 35 55 57.427 38.455 19 87 28.857 7.132 87 42 29.837 9.842 95 40 2.225 1.144 96 75 3.724 417 12 42 61.425 21.084 78| 38.634 12 15.394 65 45 1.126 1.547 45 72 57.452 15.546 71 52 Skupaj . 26 25 1.360 708.037 88 167.433 55 113.432)65 94.931)96) 39,472 12 18.509 93 27.459)62 9.216 50 56.602 99 53.237 24 75.948 - 7.934 85 3.612|87| 29.292 75 6.930 — 76:902 — 7.523 90 95.883 06 35.990 29 39.680 35 3.370 71 4.141)54 82.509 90| 54,029 10 2.674 17 72.999 23 V. Zadružne elektrarne Kranisko Štajersko 10 11 10 9 1.058 394 10,404.211 1,641.360 96 55 1,075.000)95 208.097)60 836.321 102.836 38 70 1,312.848)38 141.786)79 890.379 161.689 65 97 20 679 9.297 16 30 154.451 9.601 11 05 288.020 303.537 14 22 2.738 136.651 88 06 911.306 674.463 49 1,768.622 125.013 51 319.536 23.393 89 85 208.875 35 508 19] 836.305 67l 312.215 44 195.919 110.775 21 2.438.202 838.749 63 63 89.733 8.184 22 85 78.431 16.671 11 64 35.638 30.869 74 08 332.851 44.580 06 42 194.372 156.879 48 41 141.291 66.387 90 03 201 988 145.084 82 25 424.973 118.665 12 07 4.243 34.429 50 76 441.287 259.836 64 28 Skupaj . 21 19 1.452 12,045.572 51 1,283.098)55 939.158 08 1,454.635)17 1,052.069 62 29.976 46 164.052 16 591.557 36 139.389 94 1,585.769 49|| 1,893.635 51 342.930 74 244.383 86| 1,148.520 44 306.694 21 3,276.952 26 97.918 07 95.102)75 66.507)82 377.431 48 351.251 89 207.678 93 347.073 07 543.638 19 38.673 26 701.123 92 Kranjsko Štajersko 18 5 18 5 1.079 195 8,588.600 2,029.907 94 25 10.729 114.384 18 20.319 90.598 45 35 1,436.393 262.157 94 83) 709.667 146.869 92 40 6.005 10.465 23 64 27.840 45 348.559)75 86.014)64 825.522 8.543 60 17 148.517 132.662 72 20 1,458.362 873.310 31 77 204.638 2.344 06 05 10.754 1.342 56 26 430.679 72.750 66 62.318 82 1,877.933 1,138.315 68 15 202.610 41.296 20 21 106.849 30.606 44 66 179,300 2.222 Sl 78 98.792 13.875 81 87 15.208 21.235 40 18 19.346 48.469 94 96 221.170 86.296 13 10 1.200 5.465 13 31.872 30.818 76 58 321.445 133.593 82 70 Skupaj . 23 23 1.274 10,618.508 19 125.113 18 110.917 80 1,698.551 77 856.537 32 16.470 87 27.840 45 434.574 39 834.065 77 281.179 92 2,331.673)11 206.982 11 12.096 82 503.429)66 62.318 82 3,016.248 83 243.906 41 137.456 10 181.523 62 112.668 68 36.443 58 67.816 90 307.466 83 6.665 13 62.691 34 455.039 52 VI. Stavbinske zadruge VII. Obrtne zadruge Kranjsko 17 17 1.282 408,594.838 55 49,776.359 55 46,786.304 29 18 327.289 23 16,918.928 43 146.900 43 10;865.834|l7 9,041.728 08 703.112 24 4,694.640 80) 7,051.516 67 566.008 09 10.606 15 886.912 53 6,855.810 70 23,860.677 23 466.092 27 697.236 88 313.617 02) 9,009.908 76 853.341 20 794.776 81 533.207 09 8,200.463 76 3.758 97 2,987.011 13 Štajersko 8 8 255 53,482.387 63 2,880.306 98 2,366.593 27 1,949.259 20| 1,677.945 94 35.541 89 4,019.889)25 1,038.810 37 24.776 31 1,144.495 44 2,830 183 78 724.349 69 — — 1,267.200 — 867.988 31 6.932.368 60 336.603 25 247.241 17 166.645 2,410.685 89 212.341 51 122.463 12 460.644 30 1,624.372 10 39 57 1,581.723 15 Skupaj . 25 25 1.537 462,077.226 18 52,656.666 53 49,152.897 56 20,276.548 43) 18,596.874)37 182.442 32 14,885.723)42 10,080.538 45 727.888)55 5,839.136 24 9,881.700 45 1,290.357 78 10.606 15 2,154.112 53 7.723.799)01 30,793.045 83 802.695 52 944.478 05 480.262 42| 11,420.594 65 1,065.682 71 917.239)93 993.851 39 9,824.835 86 3.798 54 4,568.734 28 VIII. Razne zadruge Kranjsko 7 5 306 27,978.596 12 5,065.108 69 4,083.799 70 3,508.960 12 3,718.466 58 19.576 75 1,548.613 29 1,269.789 77 4.391 11 9.039 J 108.524 90 53.348 70 145.780 1,179.447 50 1,370.766 94 95.460 67 100.094 62 121.733 79 543.994 94 ^ 147.554 40 112.323 71 318.124 04 885.640 81 52.965 45 183.390 83 Štajersko 13 12 4 938 23,372.347 88 2,976.604 02 2,433.732 04 1,346.995 3(1 921.782 71 37.358 31 683.884 40 646.142 32 289.553 61 245.668 57 149.634 50 138.915 79 19.614 88 421.529 52 490.359 34 1,050.295 33 64.170 70 128.563 31 55.854 18 386.871 65 103.058 09 105.858 09 199.634 82 489.647 55 38.304 93 267.470 17 Hrvatsko 1 1 — — — — — — — —| — - 3.953 04 90.840 19 55.384 45j 3.677 69 — — — — 4.214 70 — — 45.730 — 104.040 62 — — 6.968 11 — — 1.331 34 — — — — — — — — — - — — — — Skupaj . 21 18 5.244 51,350.944 - 8,041.712 71 6,517.531 74 4,855.955 48) 4,640.249 29 60.888 10 2,323.337 88 1,971.316 54| 297.622 41 254.707 57) 258.159 40 196.479 19 19.614 88 613.039 52 1,773.847 46 2,421.062 27 166.599 48 228.657 93 178.919 31 930.866 59 250.612 49 218.181 80 517.758 86 1,375.288 36 91.270 38 450.861 — IX. Osrednje zadruge Kranjsko 2 | 2 | 2.032 | 559,725.358|76l 56.849.884156|| 50,488.137j56| 59,712.192|3l|| 40,708.017|8l| 72.092|24| 2,941.154|68| ll,768.449|7l|| 6,284.628|69| 368.939|-|| 2,651;950|62| 76.238|-| l-l 105.879|-| 2,566.432|75| 21,439.449|87| 36.540)431 14.529|20| 62l|69| 1,737.330|39| 380.303|43| 1,447.058|96| 357.196)55| 3,690.372)09| — f-J 231.517|24| X. Kmetijske strojne zadruge ^ m >2 t/> N !! '(/) o. .2 >N > >23 (7) N O Ti — % o >(/) iio >55 S c PROMET Denarni promet Za blago prejeto izdano Izposojila prejeto izdano AKTIVA Gotovina Zaloga blaga Dolžniki zadružni nezadružni Inventar premični nepremični PASIVA IZGUBA Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Ostalo 764.631 45 154.168 37 677.113 76 8,421.474 66 14,357.713 02 1.930.775 13 3,826.735 28 474.687 06 _ 4,495.377 73 428.176 06 _ 1,328.744 76 3,256.097 53 109.371 72 44.877 27 188.026 08 643.079 67 743.884 99 141.356 08 808.271 95 362.496 81 — - 853.309 52 126019 12 — — 66.489 59 545.242 82 7.934 85 3.612 87 29.292 75 6.930 — 76.902 7.523 90 95.883 06 35.990 29 — — 39.680 35 3.370 71 — — 4.141 54 82.509 90 342 930 74 244.383 86 1,148.520 44 306.694 21 3,276.952 26 97.918 07 95.102 75 66 507 82 — — 377.431 18 351.251 89 — — 207.678 93 347.073 07 206.982 11 12.096 82 503.429 66 62 318 82 3,016.248 83 243.906 41 137.456 10 181.523 62 — — 112.668 68 36.443 58 — — 67.816 90 •307.466 83 1,290.357 78 10.606 15 2,154.112 53 7,723.799 01 30,793.045 83 802.695 52 944.478 05 480.262 42 — — 11,420.594 65 1,065.682 71 — — 917.239 93 993.851 39 196.479 19 19.614 88 613.039 52 1,773.847 46 2,421.062 27 166.599 48 228.657 93 178.919 31 — — 930.866 59 250.612 49 — — 218.181 80 517.758 86 76.238 — — — 105.879 — 2,566.432 75 21,439.449 87 36.540 43 14.529 20 621 60 — — 1,737.330 39 380.303 43 — — 1,447.058 96 357.196 55 3.807 25 1.861 95 36.429 50 119.686 69 346.783 85 4.426 — 189.519 47 86.314 23 148.627 08 53.087 11 39.680 19 19.706 75 24.038 02 111.846 68 2,998.733 09 491.222 17 5,455.843 24 21,624.263 27 76,472.042 92 3,431.741 02 6,340 633 79 1,867.323 25 148.627)08 20,020.346 50 2,681.540 18 19.706 75 4,281.390)43 6,519.043 63 DOBIČEK Kosmati dobiček Zaslužek strojev Obresti Ostalo II. Nabav, in prodaj. III. Mlekarske . . . IV. Živinorejske . . V. Zadruž. elektrarne VI. Stavbinske. . . VII. Obrtne .... Vlil. Razne .... IX. Osrednje . . . X. Kmetijsko-strojm- 64 36 26 21 23 25 21 2 24 60 36 25 19 23 25 18 2 24 29.094 4.591 1.360 1.452 1.274 1 537 5.244 2.032 1.455 429,266.484 26,313.655 708.037 12,045.572 10,618.508 1 462,077.226 51,350.944 559,725.358 2,502 547 74,751.002 3,604.696 167.433 1,283.098 125.113 52,656.666 8,041.712 56,849.884 741.195 68,145.997 6,701 575 113.432 939.158 110.917 49,152.897 6,517.531 56,488.187 678.361 10,990.508 1,071.443 94.931 1,454.635 1,698 551 20,276.548 4,855.955 59,712.192 98.531 7,079.098 1,507.367 39.472 1,052.069 856.537 18,596 874 4,640.249 40.708 017 111.238 390.524 70.238 18.509 29.976 16.470 182.442 60.888 72.092 37.339 14.801.179 311.137 27.459 164.052 27.840 14,885.723 2,323.337 2,941.154 271 366 7,334.338 584.605 9.216 591.557 434.574 10,080.538 1,971.316 11,768.449 77.596 1,467.398 501.134 56.602 139.389 834.065 727.888 297.622 6,284.628 37.738 1,083.386 647.941 53.237 1,585.769 281.179 5,839 136 254.707 368 939 312.070 3,692871 617.809 75.948 1,893.635 2,331.673 1 9.881.700 258.159 2,651.950 41.379 6,867.113 1,235.041 54.029 543.638 6.665 9.824.835 1,375.288 3,690.372 268.101 411.250 25.891 2.674 38.673 62.691 3.798 91.270 2.914 2,230.031 330.127 72.999 701.123 455.039 4,568.734 450.861 231.517 125.969 Skupaj 242 232 48.039 1.554,608.335)64 203,220.803 188,848.059)64 100,253.298 74,590.925 878.481 35.753 252 32,852.193 10,346.469)19 10,426.367 21,445.127 98 23,596.984 164 268.101 639.164 9,166.404 5! * 8 zadrug ni poslovalo, 6 jih še ni začelo poslovati, 1 pa je v likvidaciji. ' ■ . • I t ■ fl i m ' '7r."'' ' ’ < • ' ■ 'i'' 1 '■ • V *» • f ■ ' ;. i ; '' ' • r J • • • ■ • • ’ i vt ; >C * , ' ' * ..i . -. ; . . ' . . . . i . . ■ .. .. . __________________i__________________________________________________ .. mm ■ . v . •• W P: ■ ‘ ' : ■ *. ' ... • ' ’ *f — ■ - ■ ;. ■ ’ v-i- .... ' ... . t ■ f . ■> - ' \ '-•i : . ?.■ - ' ■ ’«'v" ’ . “ • ...........r- ' ' ■ . ■ - m • ■■ ' ■ t ... . ' : ‘.r i -.'■r- v.. /. : "..' 1 ' ■ • . ............................ * * /• •. .. 1 ! . . . .' 'S \ ............... •r“- ..1% • •. - *; ’ ------<«-»• "T - .............. i v:/. : . . , , ‘ ; - " •’ ' ' . "li' , ' ’ ' \ ‘ ' f . ! . ■ ' '' ■ 'r ' V -1 '