© Nova univerza, 2018
DIGNIT AS
Revija za človekove pravice
Slovenian journal of human rights
ISSN 1408-9653
Predhodno odločanje pred Sodiščem EU in slovenska sodišča
Nuša Kavšek
Article information:
To cite this document:
Kavšek, N. (2014). Predhodno odločanje pred Sodiščem EU in slovenska sodišča, 
Dignitas, št. 63/64, str. 59-82.
Permanent link to this doument:
https://doi.org/ 10.31601/dgnt/63/64-4
Created on: 16. 06. 2019
To copy this document: publishing@nova-uni.si 
For Authors:
Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on 
publishing@nova-uni.si for more information.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 
International License.

59
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
PovzeTek
1
Razmerje med pravom eU in nacionalnim pravom držav članic 
je temeljno izhodišče za razumevanje vloge nacionalnega sodnika 
v eU ter pomen postopka predhodnega odločanja po 267. členu 
PDeU. v prispevku je s statističnimi podatki najprej predstavljena 
pogostost uporabe instituta postavljanja predhodnih vprašanj v 
vseh državah članicah eU, v nadaljevanju pa prispevek osredoto-
či na stanje v Sloveniji. S pregledom sodnih odločb, v katerih se 
je sodišče ukvarjalo z vprašanjem predhodnega odločanja, a se 
zanj iz različnih razlogov ni odločilo, in zadev, v katerih so se slo-
venska sodišča odločila za sprožitev postopka predhodnega od-
ločanja pred Sodiščem eU, je osvetljena uporaba instituta v praksi 
slovenskih sodišč. z mednarodno primerjalno pravno analizo do-
stopnih podatkov o hipotetično postavljenih dejavnikih, ki lahko 
vplivajo na pogostost postavljanja vprašanj na Sodišče eU, za dr-
žave članice, ki so v eU vstopile v letu 2004, je predstavljen vpliv 
posameznih dejavnikov in posledično možnosti ter predlogi za 
kakovostnejše in pogostejše sprožanje postopkov predhodnega 
odločanja pred sodiščem eU v Sloveniji.
Ključne besede: predhodno vprašanje, odločba o predhodnem 
vprašanju, uporaba prava eU, nacionalni sodnik, evropski sodnik, 
Sodišče eU.
1 
Prispevek je bil pripravljen na podlagi magistrske naloge z naslovom Predhodno odločanje pred 
Sodiščem eU in slovenska sodišča, ki jo je avtorica pod mentorstvom prof. dr. Mateja Avblja uspešno 
zagovarjala 21. januarja 2014 na Fakulteti za državne in evropske študije. Podatki v prispevku so upo-
števani do datuma zagovora. Prispevek predstavlja bistvene ugotovitve, ki so natančneje predstavljene 
v navedeni magistrski nalogi.
Predhodno odločanje pred sodiščem 
eU in slovenska sodišča
1
Nuša Kavšek

60
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
AbSTRAcT
The relationship between eU law and the national law of the 
Member States represents a fundamental basis for understanding 
the role of the national judge in the eU and the importance of the 
preliminary ruling procedure under Article 267 of the TFeU. The 
presentation of the statistical data regarding the use frequency of 
preliminary rulings in all Member States hereinafter focuses on 
the situation in Slovenia. overview of cases, in which the Sloveni-
an courts considered the issue of preliminary ruling, but for vari-
ous reasons decided not to commence proceedings for it, as well 
as cases, in which the Slovenian courts decided to refer to the ec J, 
show the application of the institute in practice of Slovenian co-
urts. comparative international legal analysis of the available data 
of a hypothetical set of factors that may affect the frequency of 
referring to the ec J for the preliminary ruling, regarding Member 
States that joined the eU in 2004, shows the influence of individu-
al factors and, consequently, offers options and suggestions for 
better and more frequent references to the ec J in Slovenia.
Keywords: reference for a preliminary ruling, preliminary ru-
ling, use of eU law, national judge, european judge, european co-
urt of Justice.
Uvod
Slovenija je s polnopravnim članstvom v evropski uniji (v nada-
ljevanju eU) pravo eU
2
 sprejela v svoj pravni red in s tem tudi za-
vezo njegove neposredne uporabe v praksi. od 1. maja 2004 mora 
vsak slovenski pravnik, torej ne samo sodnik
3
, odvetnik, notar ali 
uradnik, dnevno uporabljati pravo eU ali domače harmonizirano 
2 
Poimenovanje v literaturi ni dosledno, saj lahko zasledimo več izrazov – pravo evropske skupnosti, 
skupnostno pravo, pravo eU, pravo eS, evropsko pravo, komunitarno pravo. z vsemi temi izrazi je 
mišljeno pravo, ki so ga države članice sprejele v ustanovitvenih pogodbah in drugo pravo, ki so ga 
ustvarile institucije eU (in predhodnice eU, torej vse mednarodne integracije, na temelju in z združitva-
mi katerih je nastala današnja eU) in ki je zavezujoče za vse države članice. T. i. aquis communitarie pa 
zajema celotno telo pravno zavezujočih ali nezavezujočih pravil, pogodb, deklaracij, resolucij, stališč, 
mnenj, ciljev in ravnanj, ki se nanaša na evropske skupnosti in ki je nastajalo vse od ustanovitve Sku-
pnosti ter so ga institucije Skupnosti (zdaj eU) in države članice priznale kot zavezujočega pri svojih 
dejavnostih. Iz tega sledi, da je koncept acquis communautaire bistveno širši od koncepta prava eU ( P. 
Grilc in T. Ilešič, Pravo Evropske unije, 2001, str. 95).
3 
o soočanju z »novim« položajem slovenskega sodnika po 1. 5. 2004 več J. Šegan, Upravni sodnik in 
upravno sojenje po 1. maju, Dnevi slovenskih pravnikov 2003, PiD, 2003, št. 6/7, str. 1247‑1249. 

61
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
pravo
4
, nenazadnje pa se mora skladno z njim ravnati tudi vsak 
evropski državljan ali drug posameznik, ki ga njegovo področje 
uporabe zadeva.
5
 Nepoznavanje prava škoduje (ignorantio iuris 
nocet), poznavanje komunitarnega prava je nujnost, dobro pozna-
vanje tega pa prednost.
6
 Že iz rimskega časa velja »iura novit curia« 
in slovensko sodišče mora z vstopom v eU poleg slovenskega po-
znati tudi evropsko pravo. Niso namreč redki primeri, v katerih je 
»nacionalni« sodnik zavezan ravnati kot »evropski« sodnik.
7
 Naci-
onalna sodišča so s stališča evropskega prava »redna sodišča«
8
. Pri 
odločanju so zavezana uporabiti evropsko pravo in razlagati ter 
uporabiti nacionalno pravo v skladu s pravnim redom eU.
9
 ven-
dar slovenski sodnik
10
 pri tem ni prepuščen samemu sebi, ampak 
ima na voljo postopek neposrednega sodelovanja
11
 med »rednim« 
nacionalnim sodiščem in »specializiranim« Sodiščem evropske 
unije
12
 (v nadaljevanju Sodišče eU), in sicer gre za možnost po-
stavitve predhodnega vprašanja Sodišču eU. od vstopa Slovenije 
v eU imajo torej slovenski sodniki možnost in v določenih pri-
merih dolžnost predložitve takih vprašanj v presojo Sodišču eU 
v skladu z 267. členom Pogodbe o delovanju evropske unije (v 
nadaljevanju PDeU)
13
 z namenom, da to poda razlago primarnih 
4 
Po V. Trstenjak, Odgovornost države zaradi kršitve prava EU in odgovornost EU, PiD, 2003, št. 6, str. 
1076.
5 
Na spremembo »položaja« slovenskega pravnika oziroma sodnika so opozarjali številni avtorji, glej npr. 
R. Knez, Pogled pravnika na uporabo prava EU v Sloveniji, PP, 2008, št. 12, str. 12‑13, P. Grilc, Pravo 
in pravniki po 1. maju 2004: nekaj dilem, PiD, 2003, št. 6/7, str. 1236‑1244 in V. Bergant‑Rakočević, 
Euforija. PP, 2007, št. 47, str. 35.
6 
Po M. Prek, Koristi poznavanja prava skupnosti za slovenskega pravnika, PiD, 2000, št. 6, str. 884.
7 
Ibidem.
8 
Ang. »ordinary courts«.
9 
Dolžnost lojalne razlage – ta velja zlasti, kadar nacionalno pravo dopušča več razlag. Glej sodbo SEU, 
Felicitas Rickmers ‑ Lirie 15. 7. 1982 ‑ C‑270/81, http://eur‑lex.europa.eu/legal‑content/EN/TXT/?qid 
=139875 9041904& uri=CELEX:61981CJ0270 (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
10 
več o položaju, strokovnosti ter odgovornosti slovenskega sodnika L. Ude, Sodnik kot nosilec sodne 
oblasti, PiD, 2003, št. 6/7, str. 1665.
11 
»Po mnenju teorije gre za postopek od sodnika do sodnika (procédure de juge à juge, direct judicial 
cooperation) oziroma za postopek sodelovanja med prirejenimi si sodišči, med katerimi, kakor stalno 
poudarja Sodišče ES, ni hierarhičnega razmerja.« (J. Sladič, Slovenski sodnik in predložitev pravnih 
vprašanj v odločanje Sodišču ES po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti, PiD, 2003, št. 6/7, str. 
1056).
12 
Ibidem.
z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se je Sodišče eS preimenovalo v Sodišče eU, ki ga sestavljajo 
Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča (J. Hojnik V: M. Acceto, M. Avbelj, J. Hojnik, M. 
Smrkolj in K. Vatovec, Lizbonska pogodba z uvodnimi pojasnili, 2010, str. 101). v nadaljevanju 
bom uporabljala poimenovanje Sodišče eU, in to tudi v primerih, ki se bodo nanašali na čas pred 
uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.
13 
Uradni list evropske unije, c 83, 30. marec 2010.
Prej 234. člen Pogodbe o evropski skupnosti (v nadaljevanju: PeS), še prej 177. člen PeS. Na nacional-
ni ravni je možnost oziroma dolžnost sodišč za postavljanje predlogov za sprožitev postopka predho-
dnega odločanja urejena v 113.a členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 15/94 in nasled.).

62
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
in sekundarnih pravnih virov eU ali odloči o veljavnosti sekun-
darnih. Slovenska sodišča z razliko od drugih novih držav članic v 
skoraj petih letih in pol (od maja 2004 do oktobra 2009) niso po-
stavila niti enega predhodnega vprašanja. od takrat do leta 2011 
so bila s strani slovenskih sodišč na Sodišče eU naslovljena tri,
14
 v 
letu 2013 sta bili postavljeni dve.
15
 Glavni problem in rdeča nit tega 
prispevka je zato vprašanje, kako pojasniti neangažiranost sloven-
skih sodišč
16
 na tem področju.
Število postavljenih predhodnih vprašanj  
v državah članicah
Država z največjim številom postavljenih predhodnih vprašanj 
je Nemčija, sledi ji Italija, na tretje mesto pa se je uvrstila Francija. 
Le nekaj manj predhodnih vprašanj kot Francija je postavila Ni-
zozemska, sledijo pa ji belgija in za njo združeno kraljestvo ter 
druge države članice.
17
 vzroki za različno aktivnost in boljšo stati-
stiko sodišč pri postavljanju zahtev za predhodno odločanje pred 
Sodiščem eU v prvi vrsti temeljijo na različnih izhodiščih. Raz-
likujejo se po velikosti, po številu prebivalcev in posledično po 
številu potencialnih aktivno legitimiranih vlagateljev predhodnih 
vprašanj ter nenazadnje po času članstva v eU. v izogib zadnji 
razliki je smotrno primerjati le tiste, ki so v eU vstopile skupaj s 
Slovenijo. Primerjava Slovenije in starejših držav članic ne prinaša 
odgovorov, kje tiči vzrok za manjše število postavljenih predho-
14 
SEU, Jasna Detiček proti Mauriziu Sgueglii, 23. 12. 2009 ‑ C‑403/09 PPU, http://eur‑lex.europa.eu/
legal‑content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62009CJ040 3_SUM&qid= 1398759153519&from=EN (za‑
dnjič obiskano: 26. 12. 2013); SEU, Marija Omejc proti Republiki Sloveniji, 16. 6. 2011 ‑ C‑536/09, 
http://eur‑lex.europa.eu/legal‑content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:62009CJ053 6&qid=1398759240351 
&from=EN (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013); SEU, Pelati d.o.o. proti Republiki Sloveniji, 18. 10. 
2012 ‑ C‑603/10, http://eur‑lex.europa.eu/legal‑content/SL/TXT /HTML/?uri= CELEX:62010 CJ0603 
&qid=1398759290404&from=EN (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
15 
SEU, Jožef Grilc proti Slovenskemu zavarovalnemu združenju GIZ, 17. 1. 2013 ‑ C‑541/11, http://
eur‑lex.europa.eu/legal‑content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62011CO0541&qid=1398759445779&fr
om=EN (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013); SEU, Zadeva Damijan Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, 
d. d., 1. 6. 2013 ‑ C‑162/13, http://eur‑lex.europa.eu/legal‑content/EN/TXT/?qid=1398759631319&uri= 
CELEX:62013CN0162 (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
16 
Na to opozarjajo številni avtorji, npr. A. Erbežnik, Neupoštevanje pravnega reda EU s strani 
slovenskega sodišča in problem neposredovanja predhodnih vprašanj, PP, 2009, št. 37, str. 10. 
o odsotnosti prava eU v slovenskih sodnih dvoranah pa tudi npr. M. Avbelj, Vpliv prava EU 
na nacionalno načelo pravnomočnosti, PP, 2011, št. 11, str. 7; A. Škrk, Slovenska sodišča in 
Evropsko pravo v praksi, PP, 2008, št. 21, str. 6 in B. Zalar, Prve izkušnje sodišča in sodnikovi 
pogledi na uporabo prava EU, 2005, PP, št. 6, str. 15.
17 
Sodišče EU, Letno poročilo Sodišča EU 2012, Sodna statistika, http://curia.europa.eu/jcms/upload/
docs/application/pdf/2013‑04/192685 _2012_6020_cdj_ra_2012_sl_proof_01.pdf. (objavljeno: 1. 1. 
2013), str. 105–106.

63
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
dnih vprašanj, saj je treba upoštevati dejstvo, da gre za države z 
močno tradicijo, ki so rasle skupaj z eU, z razvojem in njihovim 
soustvarjanjem pravnega in pravosodnega sistema eU pa je rasla 
tudi njihova »evropska« zavest. Posledično se je razvijala zavest o 
pomembnosti in dolžnosti ter hkrati pravici do uporabe predho-
dnega odločanja pred Sodiščem eU, ki se ne more primerjati s 
položajem Slovenije. v nadaljevanju se bom zato osredotočila na 
novejše države članice, saj bo tovrsten primerjalnopravni pogled 
dal veliko bolj relevantne rezultate. Med novejšimi državami čla-
nicami je po statistikah iz leta 2012
18
 v postavljanju predhodnih 
vprašanj na prvem mestu Madžarska s 64 postavljenimi predho-
dnimi vprašanji, sledi ji Poljska z 49, nato Češka s 27 vprašanji, 
Latvija s 25 in Slovaška z 20. Dvomestno število sta dosegli še Litva 
s 13 in estonija z 12, na repu razpredelnice pa se za Slovenijo s 4 
postavljenimi predhodnimi vprašanji uvrščata le še ciper in Malta 
z 2 predhodnima vprašanjema.
19
Izničenje učinka in doseg primerljivosti različno velikih držav 
članic, števila sodnikov in števila zadev, ki se vodijo pred sodišči 
posamezne države članice, zahteva preračunanje podatkov na sku-
pni imenovalec. Relativiziranje absolutnega števila postavljenih 
zahtev za predhodno odločanje v posamezni državi članici lahko 
ovrže prvi potencialni vzrok majhnega števila postavljenih pred-
hodnih vprašanj slovenskih sodišč, in sicer da je vzrok v majhnem 
številu prebivalcev in posledično sodnih postopkov ter sodišč. 
Tudi ob preračunanju absolutnega števila postavljenih vprašanj na 
100 000 prebivalcev
20
 Slovenija zaseda zadnja mesta, in sicer je na 
devetem mestu, za njo se uvrščata le Poljska in Češka.
21
 Absolutno 
število postavljenih predhodnih vprašanj preračuno na posame-
znega sodnika ne daje drugačne slike, saj Slovenija zaseda zadnje 
mesto. Tako preračunani podatki so pokazali veliko učinkovitost 
sodnikov v estoniji, saj so glede števila rešenih zadev na sodni-
ka zasedli prvo mesto. vodilni so bili tudi po številu postavljenih 
predhodnih vprašanj na sodnika. Prav tako so se znašli na prvih 
18 
Ibidem.
19 
Podatki se nanašajo na obdobje do leta 2010, saj so v nadaljevanju primerjani podatki iz tistega ob-
dobja, do zaključka prispevka pa je Slovenija postavila pet predhodnih vprašanj, kar je pojasnjeno že 
v uvodu.
20 
Na relativizacijo absolutnega števila predlogov za predhodno odločanje opozarja tudi M. Accetto, 
(Ustavno)sodna presoja in predhodno odločanje v pravu EU, PP, 2011, št. 11 str. 25‑26.
21 
Preračunano na podatke o številu prebivalcev iz leta 2010 (po Council of Europe, European judicial 
systems, Edition 2012 (data 2010). Efficiency and quality of justice. An overview, http ://www.coe.int/t/
dghl/cooperation/cepej/evaluation/2012/Rapport_en.pdf (objavljeno: 20. 9. 2012), str. 12).

64
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
mestih po številu postavljenih predhodnih vprašanj, relativizira-
nih na 100 000 prebivalcev. Nasprotno se Slovenija (do sedaj) v 
nobeni kategoriji ni mogla pohvaliti z osvojenimi prvimi mesti.
Pregled slovenske sodne prakse
Iz pregleda slovenske sodne prakse je razvidna zadržanost slo-
venskih sodišč, saj so stranke postopka relativno pogosto same 
tiste, ki sodeča sodišča opozarjajo na potrebo po uporabi 267. čle-
na PDeU.
22
 Sodišča takšne pobude največkrat zavračajo iz različ-
nih (bolj ali manj) upravičenih razlogov (doktrina »acte clair« in 
precedens;
23
 nerelevantnost vprašanja;
24
 prepozen predlog strank 
postopka;
25
 ni šlo za akt, ki je predmet presoje predhodnega od-
ločanja
26
).
Pregled sodne prakse vrhovnega sodišča RS pusti vtis, da je re-
lativno malokrat mogoče zaslediti uporabo evropske zakonodaje, 
na katero sodišča opirajo sodne odločbe v primerjavi z deležem 
področij, ki so urejena na ravni eU. običajno so se v pregleda-
nih zadevah pojavili eni in isti pogosteje uporabljeni (splošni) 
evropski pravni akti, kot na primer Uredba bruselj I
27
 na podro-
čju civilnega in gospodarskega prava. Natančnih številk ni, saj bi 
bilo treba za to pregledati vsako zadevo vrhovnega sodišča RS od 
vstopa Slovenije v eU, takih statistik pa za zdaj (še) ni. Nemogoče 
je številčno natančno ponazoriti, kakšen je delež pravne ureditve 
eU v primerjavi z nacionalno zakonodajo. zato lahko zaključim 
le z grobo oceno, da bi primeri pred slovenskimi sodišči večkrat 
22 
Glej npr. odločbe VS RS: 28. 9. 2005 ‑ I Up 951/2005, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/
vrhovno_sodisce_rs/20044/; 16. 7. 2009 ‑ X Ips 789/2004, http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/63852/; 
16. 7. 2009 ‑ X Ips 1239/2004, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno _sodisce_
rs/2010040815242518/, 8. 9. 2010 ‑ I Up 49/2010, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhov‑
no_sodisce_rs/ 2010040815 250253/ (vse zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
23 
Glej npr. odločbe VS RS: 14. 11. 2007 ‑ I Up 365/2007, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/
vrhovno_sodisce_rs/21989; 3. 2. 2009 ‑ III Ips 164/2008, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/
visja_sodisca/30810/; 16. 7. 2009 ‑ X Ips 960/200, http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve /63879/ (vse 
zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
24 
VS RS: 28. 9. 2005 ‑ I Up 951/2005 (op. pod črto št. 22); 16. 7. 2009 ‑ X Ips 789/2004 (op. pod črto 
št. 22); 16. 7. 2009 ‑ X Ips 1239/2004 (op. pod črto št. 22); 8. 9. 2010 ‑ I Up 49/2010 (op. pod črto št. 
22); 20. 12. 2012 ‑ I Ips 46367/2010, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_ praksa/ vrhovno_sodisce_
rs/2012032113052865/ (vse zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
25 
VS RS, 21. 12. 2004 ‑ III R 68/2004, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/30810/ 
(zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
26 
VS RS, 12. 12. 2007 ‑ G 8/2005, http://sodisce.iusinfo.si/Judikati/BesediloSovs.aspx?SOPI=01500%20
%20%20 %20%20%20%20%20%20 %20%20%20%202007121200|11||G|8|2005|0|&Src=FU%2fjz
aO%2bcx8ozGHCnw5mXQ%3d%3d (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
27 
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju 
sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list EU, 12/1).

65
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
zahtevali uporabo veljavnih določb evropskega prava, pa morda 
sodniki nanje zaradi nepoznavanja ali drugih razlogov na njegovo 
uporabo niti ne pomislijo.
Le v petih primerih so slovenska sodišča presodila, da je tre-
ba sprožiti postopek predhodnega odločanja pred sodiščem eU. 
Prvemu zgodovinskemu slovenskemu predlogu
28
 za predhodno 
odločanje v letu 2009 (c-403/09 PPU, zadeva Detiček), sta kma-
lu sledila še dva, in sicer v istem letu (c-536/09, zadeva omejc) 
in konec leta 2010 (c-603/10, zadeva Pelati). v letu 2011 je sledila 
zadeva Grilc (c-541/11), v letu 2013 pa zadeva vnuk (c-162/13). v 
navedenih zadevah, so v večini sodišča sama zaznala potrebo po 
uporabi tega instituta, ne da bi jih na to opozorile stranke. v zade-
vi Detiček iz sklepa III cp 1836/2009
29
 o predlogu predhodnega 
odločanja in prekinitve postopka v išjega sodišča v Mariboru ni 
razvidno, ali se je sodišče samoiniciativno odločilo za postavitev 
predhodnega vprašanja ali je to morda storilo na pobudo strank.
30
 
vsekakor je nasprotni udeleženec vsaj delno opozoril na potre-
bo po pravilni razlagi navedene določbe. Tudi v zadevi omejc iz 
sklepa Upravnega sodišča o predlogu predhodnega odločanja in 
prekinitve postopka U 1170/2007
31
 ni razvidno, ali se je sodišče 
samoiniciativno odločilo za postavitev predhodnega vprašanja ali 
je to morda storilo na pobudo strank. Iz odgovorov v intervjuju 
sodečega sodnika je moč sklepati, da je sodišče predhodno vpra-
šanje postavilo samoiniciativno.
32
 v zadevi Pelati iz samega sklepa 
U 2561/2008
33
 ni mogoče ugotoviti, ali je predložitveno sodišče 
vprašanje o razlagi določbe sporne direktive zastavilo na podlagi 
28 
o pomembnosti začetka uporabe tega instituta na tem področju priča dejstvo, da je sodnik 
branko Reisman za postavitev prvega slovenskega predhodnega vprašanja prejel kristalno zvezdo 
– posebno priznanje »za največje dosežke pri prepoznavnosti in uveljavitvi Slovenije v eU«, pa če-
prav gre za osnovi za izvrševanje delovnih nalog sodnika (Kristalna zvezda v roke mariborskemu 
sodniku Branku Reismanu, sporočilo za javnost s Sedmih dni evropskega prava, www.planetgv.
si/upload/content/files/PR‑evropsko‑pravo‑19.11.09.doc (objavljeno: 19. 11. 2009)).
29 
VSM, 13. 10. 2009 ‑ III Cp 1836/2009, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/64524/ 
(zadnjič obiskano: 26. 12. 2013). 
30 
v sklepu v 11. točki je navedlo le: »Predložitveno sodišče stališča glede odgovora na zastavljeno vpra-
šanje ne podaja zaradi morebitnega očitka prejudiciranja zadeve po nasprotnem udeležencu. Nasprotni 
udeleženec namreč v pritožbi izpostavlja materialnopravno nepravilno uporabo določbe 20. člena 
Uredbe.« Ni pa navedlo, ali je nasprotni udeleženec poleg mnenja o napačni materialnopravni uporabi 
sporne določbe predlagal tudi presojo pred Sodiščem eU.
31 
Upravno sodišče RS, 15. 12. 2009 ‑ U 1170/2007, http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/uprav‑
no_sodisce_rs/2012032113046870/ (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).
32 
Intervjuji s postavitelji slovenskih predhodnih vprašanj, J. Breznik, Priloga magistrske naloge (op. pod 
črto št. 1), str. 133‑136.
33 
Upravno sodišče RS, 8. 12. 2010 ‑ U 2561/2008, http://sodisce.iusinfo.si/Judikati/BesediloUprs.
aspx?SOPI=UPRS101D2012 119TSdO2 00VUN2561L2008&Src=oKHO69uvoik%2bQp%2fisQ67IA%3
d%3d (zadnjič obiskano: 26. 12. 2013).

66
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
pobude strank ali se je dvom o tem sodišču porodil brez nje. Iz 
odgovora sodeče sodnice
34
 izhaja, da se je dvom glede interpre-
tacije določbe prava eU pojavil brez pobude strank postopka. v 
zadevah Grilc
35
 in vnuk
36
 nobena od strank ni predlagala postavi-
tve predhodnega vprašanja,
 
ampak je sodišče samo presodilo, da 
obstaja dvom v razlago določb prava eU.
Jezik
Materni jezik in morebitno neznanje tujih jezikov slovenskih 
sodnikov bi potencialno lahko vplivalo na uporabo instituta pred-
hodnega odločanja pred Sodiščem eU. Slovenščina je v eU for-
malno enakovredna vsem drugim uradnim jezikom, kar se odraža 
tudi pri vložitvi zahtev za predhodno odločanje. Predhodno vpra-
šanje je mogoče vložiti v vseh uradnih jezikih,
37
 tudi v slovenščini. 
Neznanje tujih jezikov zato tudi med »starejšimi« generacijami so-
dnikov ne sme biti izgovor za neuporabo instituta predhodnega 
odločanja. v iri prava eU, praksa Sodišča eU in drugi akti eU so 
večinoma dostopni tudi v slovenščini,
38
 starejše odločbe Sodišča 
eU
39
 pa vsaj v angleščini, pri čemer je mogoče prevode pomemb-
nejših odločb Sodišča eU zaslediti na spletni strani Sodišča eU, 
nekatere na straneh vladne službe za zakonodajo
40
 in v literatu-
ri slovenskih avtorjev. Ne glede na formalno enakovrednost slo-
venščine z drugimi jeziki držav članic se Slovenci v znanju tujih 
jezikov uvrščamo v evropski vrh in smo v primerjavi z drugimi 
državami članicami nadpovprečni.
41
 Ni razloga, da teh podatkov, 
34 
Glej Intervjuji s postavitelji slovenskih predhodnih vprašanj (B. Bradač (op. pod črto št. 32), str. 137‑
138).
35 
To sicer ni razvidno iz sklepa, s katerim je bilo predlagano predhodno odločanje, je pa razvidno iz 
spisa vrhovnega sodišča in iz intervjujev s sodnikom Aljošo Alešem Ruplom in višjo pravosodno sve-
tovalko Marušo Stroligo (A. A. Rupel (op. pod črto št. 32), str. 139 in M. Stroligo (op. pod črto št. 32), str. 
140).
36 
To sicer ni razvidno iz sklepa, s katerim je bilo predlagano predhodno odločanje, je pa razvidno iz 
spisa vrhovnega sodišča pa tudi iz odgovorov višje pravosodne svetovalke Nataše Lesar v njenem inter-
vjuju (N. Lesar (op. pod črto št. 32), str. 141).
37 
»Prevodi niso stvar nacionalnega, temveč Evropskega sodišča.« (A. Kmecl, Predhodno odločanje po 
členu 234 PES, Evro PP, št. 3, 2004, str. 7).
38 
M. Avbelj, Sodno pravo Evropske unije, 2011, str. 95.
39 
Dostopnost starejše sodne prakse Sodišča eU je slaba (A. Kmecl (op. pod črto št. 37), str. 6).
40 
Ibidem.
41 
zbrani podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da v Sloveniji 92 % oseb v starosti 25–64 
let govori vsaj en tuji jezik, od tega jih 20,5 % govori en tuji jezik, 37,2 % dva tuja jezika in 34,1 % tri ali 
več tujih jezikov. Po znanju tujih jezikov se torej po teh podatkih Slovenci uvrščamo v evropski vrh, pred 
nami so Litva, Norveška, Švedska, Latvija in Slovaška. Angleški jezik so v Sloveniji leta 2007 govorile kar 
tri četrtine oseb v starosti 25–34 let, skoraj polovica oseb v starosti 35–49 let in dobra četrtina oseb v 
starosti 50–64 let. Nemški jezik je govorilo približno 30 % odraslih, razlike med starostnimi razredi pri 

67
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
zbranih na vzorcu vseh Slovencev, ne bi mogli prenesti na sloven-
ske sodnike. Nasprotno, glede na stopnjo izobrazbe, ki jo morajo 
za opravljanje sodniške funkcije dosegati sodniki, je mogoče pri-
čakovati, da so odstotki in znanje tujih jezikov med sodniki še toli-
ko višji. Neznanje tujih jezikov zato ne sme in ne more biti razlog 
za slabo aktivnost slovenskih sodišč pri postavljanju predhodnih 
vprašanj.
Dostopnost virov
v povezavi z znanjem tujih jezikov je bila postavljena še hipo-
teza glede vpliva dostopnosti pravnih virov, strokovne literature 
in sodne prakse. za dostopnost pravnih virov in strokovne litera-
ture je med drugim pomembna informacijska tehnologija, ki je 
pri delu lahko sodniku v veliko pomoč. z njo si skrajša čas, ki ga 
posveti tehničnemu delu opravljanja svoje funkcije, zato lahko več 
časa posveti vsebini svojih odločitev. v dobi sodobne tehnologi-
je je slovenskim sodnikom večina virov (pravni viri, literatura in 
sodna praksa) oddaljenih le klik stran. v povezavi s tem se po-
raja vprašanje, kako pogosta je uporaba računalnikov in spletnih 
iskalnikov predvsem pri nekaterih sodnikih starejše generacije, 
ki takega načina dela v preteklosti niso bili vajeni, ampak delajo 
še na »star način«, ki redkeje vključuje uporabo virov v digitalni 
obliki ali vsaj uporabo iskalnikov. vsekakor uporaba klasičnih me-
tod iskanja literature in uporaba knjig ni in ne sme biti izključena, 
vendar je uporaba sodobne tehnologije glede na količino prav-
nih virov, literature in naravo evropskega prava ne le dobrodošla, 
teh osebah pa so bile seveda manjše (delež tistih, ki so govorili nemški jezik, je bil največji v starostni 
skupini 50–64 let). Italijanski jezik je govorilo 10 % odraslih, pri katerih so bili vsi trije starostni razredi 
povsem izenačeni. zelo malo odraslih je leta 2007 v Sloveniji govorilo francosko.
Rezultati so mednarodno primerljivi, saj anketo izvajajo v vseh državah eU in državah eFTe ter 
državah kandidatkah za vstop v eU. zbrani podatki kažejo tudi na porast učenja in znanja tujih je-
zikov med Slovenci, kar velja predvsem za mlajše generacije (Statistični urad RS, Mednarodni dan 
materinščine 2010, http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2957 (objavljeno: 19. 2. 2010)).
Tudi raziskava »Pravosodno usposabljanje v državah članicah evropske unije«, ki jo je opravila 
eRA na podlagi vprašalnikov, na katera so odgovarjali sodniki (vsaj v več kot 95 %), kaže, da je 
znanje tujih jezikov slovenskih sodnikov v primerjavi z znanjem sodnikov v drugih državah čla-
nicah boljše. odstotek sodnikov iz vseh državah članic, ki imajo znanje vsaj enega tujega jezika, 
je 88 %, medtem ko so vsi vprašani slovenski sodniki odgovorili, da govorijo vsaj en tuj jezik. Pri 
tem je pri slovenskih sodnikih prednjačilo znanje angleškega jezika (92 %), sledil je nemški jezik 
(48 %) in nato italijanski z 12 %. Razporeditev vseh vprašanih je nekoliko drugačna, in sicer je 
tudi tu na prvem mestu angleški jezik (81 %), sledi mu francoski (40 %), nato pa nemški (17 %) 
in španski (10 %) ter nazadnje italijanski (7 %)
 
(J. Coughlan, J. Opravil in W. Heusel, Pravosodno 
usposabljanje v državah članicah Evropske unije, povzetek. 2011, http://www.europarl.europa.
eu/committees/en/ studiesdownload. html?language Document=SL&file=66409« (objavljeno: 1. 
11. 2011)).

68
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
ampak nujna za kakovostno delo in celostno obravnavo zadeve. 
Še toliko bolj je to pomembno v primerih, ki zahtevajo uporabo 
evropskega prava. Statističnih podatkov o pogostosti uporabe in-
formacijske tehnologije sicer ni, obstajajo pa podatki o njeni raz-
položljivosti, ki je predpogoj za njeno uporabo.
Uporaba in količina zagotovljenih računalniških kapacitet 
v državah članicah se precej razlikuje. Slovenija glede tega ni v 
občutno slabšem položaju kot druge primerljive države, saj je na 
sedmem mestu, kar jo sicer uvršča v spodnjo polovico, a razlike 
med njimi niso velike.
42
 Na področju informacijske tehnologije je 
Slovenija v zadnjih letih vlagala veliko truda in pomembno napre-
dovala.
43
 Neposredne povezave med podatki o informacijski teh-
nologiji in predhodnim odločanjem ni, saj nič ne kaže na to, da 
bi države z boljšo informacijsko opremljenostjo postavljale večje 
število predhodnih vprašanj in obratno. Iz tega sem zaključila, da 
informacijska opremljenost na sodiščih nima neposrednega vpli-
va na število postavljenih predhodnih vprašanj posamezne drža-
ve članice.
Delovni pogoji sodnikov
Na kvaliteto sodniškega dela vplivajo tudi delovni pogoji, v 
katerih sodnik opravlja svojo funkcijo. Primerjava pogojev dela 
sodnikov v posamezni primerjani državi članici, je bila najprej 
osredotočena na količino sredstev, ki jih države namenijo sod-
stvu. Slovenija je po deležu bDP, ki je namenjen sodstvu, na pr-
vem mestu med vsemi novimi državami članicami. Sledijo ji Polj-
ska, Madžarska in Češka, na zadnjem mestu je Malta.
44
 Primerjava 
podatkov s številom postavljenih predhodnih vprašanj na pre-
42 
Council of Europe. European judical system. Edition 2010 (data 2008). Efficiency and quality of 
justice. An overview, https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBl
obGet&InstranetImage=1694098&SecMode=1&DocId=1653000&Usage=2 (objavljeno: 15. 12. 2010), 
2010, str. 92–95.
43 
Iz novejše študije cePeJ o učinkovitosti in kakovosti pravosodja iz leta 2012, ki vsebuje podatke iz 
leta 2010, izhaja, da se v Sloveniji vsi registri v sodni pristojnosti vodijo elektronsko – poslovni register 
(SRg) in zemljiška knjiga (ezk), postopek izvršbe za denarne zahtevke (covL) pa omogoča elektronsko 
vlaganje za izvršbo na podlagi verodostojne listine. vloge, ki se vlagajo v fizični obliki (so v manjšini), 
se pretvorijo v elektronsko obliko. Tak sistem omogoča samodejno preverjanje in obdelavo predlogov 
izvršbe. Postopek je centraliziran, glede tega pa ima izključno pristojnost okrajno sodišče v Ljubljani. 
zaradi teh posodobitev in vzpostavitve novega sistema se je število sodnikov in drugih zaposlenih 
zmanjšalo iz približno 350 na 4 sodnike in 62 drugega sodnega osebja in iz 44 pristojnih sodišč na 1 
(prevedeno in povzeto po Council of Europe (op. pod črto. št. 21), str. 113).
44 
Id, str. 19.

69
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
bivalca
45
 pripelje do zaključka, da količina sredstev, namenjenih 
delovanju sodišča, nima večjega vpliva na delo sodnikov, vsaj ne 
neposredno na uporabo evropskega prava in postavljanje pred-
hodnih vprašanj na Sodišče eU. vsekakor pa odstotek bDP, ki je 
namenjen sodstvu, skupaj z drugimi dejavniki posredno vpliva na 
njegovo kakovost in posledično na kakovost uporabe prava, tudi 
evropskega.
Primerjava višine količnika plače sodnika glede na povpreč-
no nacionalno plačo
46
 in aktivnost glede sprožanja postopkov 
predhodnega odločanja je pokazala, da ni povsem dosledne 
in premosorazmerne povezave med tema dvema dejavnikoma. 
v večini primerjanih držav (ciper, Češka, estonija, Madžarska, 
Malta in Slovenija) pa se je vendarle pokazalo, da nižja plača 
pomeni tudi manj postavljenih vprašanj na sodnika. estonija na 
primer daje sodnikom najvišje plače glede na povprečno nacio-
nalno plačo in zaseda prvo mesto tudi glede števila postavljenih 
predhodnih vprašanj na sodnika in tudi glede učinkovitosti so-
dnikov. v Sloveniji je situacija ravno obratna, saj imajo slovenski 
sodniki najnižje plače in postavijo najmanj predhodnih vpra-
šanj na sodnika. Dejstvo je, da do določene mere velja, da višja 
kot je sodniška plača, v povprečju privabi boljše pravnike, ki 
se odločajo za sodniški poklic in so poleg tega bolj motivirani 
za pridobivanje novih znanj (v tem primeru evropskega prava). 
Glede na zbrane podatke sem ocenila, da skupaj z drugimi de-
javniki, obstaja vsaj verjetna posredna povezava med plačo so-
dnika in številom postavljenih predhodnih vprašanj. Pri tem ne 
gre za naključje, saj se v večini primerjanih držav trend višine 
obeh postavk ujema.
Število sodnikov v posamezni državi članici samo zase se je iz-
kazalo za manj pomemben dejavnik, saj ni opaziti večjih korelacij, 
tudi ob relativizaciji na 100 000 prebivalcev. Slovenija je sicer daleč 
pred vsemi po številu sodnikov na 100 000 prebivalcev,
47
 vendar 
samo število sodnikov ne pove veliko, saj so sodni sistemi različni, 
različno je število podpornega osebja, različno je številko vlože-
nih in rešenih zadev ter ni premosorazmerno z velikostjo države 
45 
Preračunani podatki uradnih statistik iz Sodišče EU (op. pod črto št. 16), str. 105–106 in European ju‑
dical system, Edition 2012 (data 2010), Efficiency and quality of justice, An overview, http ://www.coe.
int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/2012/Rapport_en.pdf (objavljeno: 20. 9. 2012), str. 12.
46 
Po European judical system. Edition 2012 (data 2010) (op. pod črto 45), str. 261.
47 
Id, str. 144.

70
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
in številom prebivalcev.
48
 bolj pomembno je, koliko je zadev, v ka-
terih sodnik odloča in ki bi potencialno lahko vodile do situacije 
iz 267. člena PDeU. zato sem preverila tudi število zadev, rešenih v 
posamezni državi članici v enem letu,
49
 in v končnem izračunu do-
bila podatek povprečne obremenjenosti sodnika (števila zadev, 
ki jih v povprečju reši sodnik v posamezni državi članici v enem 
letu). Podatke o obremenjenosti sodnikov sem nato primerjala s 
številom postavljenih predhodnih vprašanj in izkazalo se je, da sta 
parametra obremenjenosti sodnika in števila postavljenih pred-
hodnih vprašanj povezana. z izjemo podatkov za estonijo, kjer je 
bilo obratno sorazmerje manj izraženo, se je pri vseh primerjanih 
državah pokazalo, da večja kot je obremenjenost sodnikov, manj-
še je število postavljenih predhodnih vprašanj na sodnika.
zmanjševanje sodnih zaostankov
Tudi hipoteza prevelike zavzetosti pri zmanjševanju sodnih za-
ostankov je bila posredno delno potrjena, saj je v tesni povezavi s 
pogoji dela v sodstvu. Poleg »dodatnega« dela, ki ga sodniki vidijo 
v postavitvi predhodnega vprašanja in načela oportunitete, češ, 
da se pošiljanje predhodnih vprašanj preprosto ne izplača,
50
 saj 
48 
Število sodnikov na 100 000 prebivalcev v Sloveniji se zmanjšuje. v dokumentu „Slovensko sodstvo 
v okviru Strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast evR oPA 2020“ si je vrhovno sodišče 
zastavilo naslednja cilja:
1. delež sodnikov na 100.000 prebivalcev se bo znižal s 53 na 42
2. razmerje med sodnim osebjem in sodnikom se bo zvišalo s 3,6 na 4,3.Po podatkih MFeRAc je bilo 
največje število sodnikov leta 2007 (1.095) in se je do konca leta 2011 znižalo za 7% na 1.018. Trend se 
je nadaljeval v letu 2012, saj je na dan 31.12.2012 po podatkih MFeRAc bilo zaposlenih le še 982 so-
dnikov in se je torej njihovo število zmanjšalo za preko 10% (zgolj v letu 2012, glede na leto 2011, za 
3,54%). Do konca leta 2013 znižalo za 11,6 % na 968. S tem je bilo doseženo razmerje 47 sodnikov na 
100.000 prebivalcev. (Vrhovno sodišče RS, Otvoritev sodnega leta 2013, http://www.sodisce.si/mma_bin2.
php?nid=2013021116031043&static_id=20130211155447 (objavljeno 11. 2. 2013), str. 15) in podatki zbra-
ni za leto 2013 (objavljene kasneje v Vrhovno sodišče RS, Otvoritev sodnega leta 2014, http://www.sodisce.
si/mma_bin2.php ?nid=2014021113 142777&static_id=20140211100532 (objavljeno 11. 2. 2014), str. 30)
49 
Izračunala sem povprečno število postavljenih predhodnih vprašanj na leto in vzela povprečno šte-
vilo zadev na vseh stopnjah, ki so jih v letu 2008 rešila sodišča držav članic na področju civilnega, go-
spodarskega in upravnega prava. Gre za orientacijsko oceno, pri čemer sem predpostavila, da število 
rešenih zadev na leto v posamezni članici bistveno ne niha. Podatki so vzeti iz Svet Evrope (CEPEJ), 
M. Velicogna, Study on Council of Europe Member States on Appeal and Supreme Courts’ Lengths of 
Proceedings. European Commission for the Efficiency of Justice (CEPEJ), 2011, http://www.dgpj.mj. 
pt/ sections /noticias/17‑reuniao‑plenaria‑da/download File/attachedFile _1_f0/ Relatorio _Velicogna.
pdf?nocache=1310735560.38 (objavljeno: 1. 11. 2012), str. 95, 162, 164, 170, 190, 194, 182, 200, 210, 
222, 224. v študijo so zajete civilne, upravne in gospodarske zadeve, ki predstavljajo tudi področja, na 
katera posega tudi velik del eU zakonodaje. Področja, ki jih večinsko ureja pravo eU so razvidna npr. v 
P. Grilc, T. Ilešič, Pravo Evropske unije, 2001. 
50 
M. Avbelj, Slovenska sodišča in postopek za predhodno odločanje, PP, 2009, št. 40–41, str. 12. Na 
ekonomsko racionalnost predvsem nižjih sodišč opozarja tudi G. Tridimas in T. Tridimas, Natio‑
nal courts and the European Court of Justice: a public choice analysis of the preliminary reference 
procedure. International Review of Law and Economics, 2004, št. 2, str. 142‑143. 

71
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
morda zaradi dodatnega dela ne bodo uspeli doseči norme,
51
 so 
sodni zaostanki tesno povezani s samimi pogoji dela sodnikov.
52
 
celo slovenski sodniki, ki so se odločili za postavitev predhodne-
ga vprašanja, so mnenja, da tako dejanje predstavlja dodatno delo. 
vrhovni sodnik Janez breznik
53
 je v intervjuju opozoril na dejstvo, 
da so slovenska sodišča reševala zadeve s precejšnjim zamikom, 
trajanje postopkov pred Sodiščem eU
54
 pa je oziroma bi vse to 
še zavleklo. Sama bi dodala še, da če so slovenska sodišča zadeve 
reševala z zamikom, je bilo morda marsikatero vprašanje pred So-
diščem eU (in morda tudi v sodni praksi drugih držav članic) že 
rešeno, še preden je bila zadeva obravnavana na nacionalni ravni, 
zaradi česar so nastopili pogoji, ki dovoljujejo odstop od obvezno-
sti postavitve predhodnega vprašanja.
Izobraževanje
za pravilno uporabo prava eU se je treba najprej zavedati njego-
vega obstoja, ga dobro poznati in šele nato uporabiti za dejanska 
stanja našega vsakdana. za dosego tega cilja je za vse pravnike, še 
posebej za pravnike, ki svoj poklic opravljajo v sodniški službi, ve-
likega pomena izobrazba, ki jo pridobijo na samem začetku svoje-
ga pravnega študija in ki jo nadgrajujejo pozneje bodisi v progra-
mih podiplomskega študija bodisi s pomočjo drugih usposabljanj 
v času svoje poklicne poti. ob tem ne gre zanemariti izkušenj, ki 
jih pridobivajo pri opravljanju svoje funkcije v praksi, saj so te izje-
mnega pomena. v nadaljevanju bom predstavila bežen vpogled v 
osnovne sisteme izobraževanja pravnikov v času študija in v času, 
ko že opravljajo sodniško službo z vidika pomena, ki ga izobraže-
vanja in usposabljanja dajejo pravu eU.
51 
Sodnik Janez breznik, kot eden izmed slovenskih sodnikov, ki so postavili predhodno vprašanje, je 
bil v intervijuju mnenja, da na angažiranost slovenskih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj 
vpliva postavljena norma in težnja zmanjševanja sodnih zaostankov. Strokovna sodelavka Stroligo pa 
je menila, da ima pomemben vpliv na to obremenjenost sodnikov, kar v svojem bistvu pomeni enak 
razlog, kot ga je navedel sodnik breznik (op. pod črto št. 32).
52 
vrhovni sodnik Ivan Robnik meni: »Povprečni evropski sodnik ni bistveno pametnejši in ne verjamem, 
da dela bistveno več kot slovenski sodnik. Upal bi si trditi, da je s teh vidikov komajda kakšna razlika. 
Statistično gledano pa vendarle reši bistveno več zadev.« (I. Robnik, Uvodnik. PP, 2002, št. 22, str. 3).
53 
J. Breznik (op. pod črto št. 32), str. 149.
54 
Postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem eU je v letu 2012 trajal povprečno 15,7 meseca. 
Povprečno trajanje postopkov predhodnega odločanja je bilo v 2012 najkrajše, odkar ima Sodišče eU 
na voljo zanesljive statistične podatke (Sodišče EU (op. pod črto št. 17), str. 98).

72
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
Dodiplomski in podiplomski pravni študij
Raziskava Usposabljanje v pravosodju v državah članicah,
55
 ki 
jo je izvedla eRA
56
, je v zvezi z izobraževanjem v okviru fakultet 
pokazala, da je bilo v primerjavi z drugimi državami v Sloveni-
ji manjše število vprašanih v okviru svojega študija na pravnih 
fakultetah deležnih izobraževanja s področja prava eU. velika 
večina teh, ki so ga bili deležni, je bila mnenja, da jim je to zna-
nje pri opravljanju njihove funkcije koristilo v manjši meri.
57
 v 
drugih državah članicah so pridobljeno znanje (v primerjavi s 
slovenskimi anketiranci) ocenjevali kot bolj koristno.
58
 Razlike v 
odgovorih je mogoče razložiti s tem, da so bile v raziskavo vklju-
čene vse države članice, tudi starejše, kjer je bilo poučevanje in 
spoznavanje eU del njihovega izobraževanja v najzgodnejših 
letih šolanja, kar pomembno zvišuje povprečne vrednosti. Do 
razlik lahko prihaja zaradi različne kakovosti izobraževanja na 
področju evropskega prava, ki so jih bili takrat še bodoči sodniki 
deležni. Iz tega razloga sem preverila obstoječe programe prav-
nih fakultet v novih državah članicah. Po pregledu njihovih pro-
gramov (v državah članicah, ki so sočasno s Slovenijo vstopile v 
eU) sem ugotovila, da vse fakultete, ki izvajajo programe s po-
dročja prava eU, sicer nimajo samostojne katedre za pravo eU 
ali samostojnih programov dodiplomskih in podiplomskih po-
dročij le za to področje. Iz opisov programov in predstavitev teh 
fakultet
59
 pa je razvidno, da dajejo fakultete evropskemu pravu 
55 
J. Coughlan, J. Opravil in W. Heusel, Judicial Training in the European Union Member States, study, 
2011b, http://www.europarl.europa.eu/committees/en/ studiesdownload.html?languageDocument=EN
&file=60091 (objavljeno: 1. 11. 2011). več kot 95 % sodelujočih je bilo sodnikov, preostanek je zajemal 
tožilce ali pripravnike, zato v nadaljevanju anketirance naslavljam kot sodnike.
56 
Akademija evropskega prava (The Acedamy of european Law). 
57 
v Sloveniji je bilo v sklopu svojega študija na pravni fakulteti 24 % vprašanih deležnih izobraževanja na 
področja prava eU, vendar je bilo 67 % teh mnenja, da jim je to znanje pri opravljanju njihove funkcije 
koristilo v manjši meri. (J. Coughlan, J. Opravil in W. Heusel., Judicial Training in the European Union 
Member States, Annex II, 2011a, http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html? 
languageDocument =EN&file=60093, (objavljeno: 1. 11. 2011), str. 352) 
58 
v povprečju je bilo 37 % vseh vprašanih sodnikov držav članic na pravni fakulteti deležnih izobraže-
vanja na področju prava eU, pri čemer jih je kar 22 % menilo, da je bilo tako izobraževanje zelo upo-
rabno v njihovi nadaljnji karieri, 42 % jih je bilo mnenja, da je bilo izobraževanje koristno do določene 
mere, 31 % je tovrstno izobraževanje označilo za uporabno v manjši meri, nekoristno pa se je zdelo 5 
% vprašanih (Id., str. 117).
59 
Pravna fakulteta, Univerza v Tartu; Pravna fakulteta, Univerza Masaryk; Pravna fakulteta v olomoucu, 
Univerza Palacky; Pravna fakulteta v Pragi, Univerza charles; Pravna fakulteta v Talinu; Pravna fakulteta, 
ciprska mednarodna univerza; Pravna fakulteta v Rigi; Pravna fakulteta, Univerza Latvija; Pravna fakulte-
ta, Univerza v ytautas Magnus; Pravna fakulteta, Univerza v ilna; Pravna fakulteta v budimpešti, Univerza 
eötvös Loránd; Pravna Fakulteta, Univerza v Miskolcu; Pravna fakulteta, Univerza v Szegedu; Pravna 
fakulteta, Univerza na Malti; Fakulteta za pravo in upravo, Univerza v Lodzu; Fakulteta za pravo in uprav-
no-politične in kulturne odnose (evropske študije), Univerza Adama Mickiewicza; Fakulteta za pravo in 

73
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
veliko težo, česar iz opisov slovenskih pravnih fakultet ni mogo-
če razbrati.
60
 Na spletnih straneh vseh fakultet, ki so bile zajete v 
raziskavo, z izjemo ljubljanske in mariborske pravne fakultete, 
je bilo evropsko pravo omenjeno vsaj kot poudarek pri usmeri-
tvah fakultete. večina fakultet področju prava eU namenja po-
sebno enoto, inštitut, smer ali program na dodiplomskem ali 
podiplomskem študiju. vsaka od novejših držav članic ima vsaj 
eno fakulteto s svojo katedro za evropsko pravo, v veliki večini 
je takih fakultet več. Sicer je res, da inštituti za evropsko pravo, ki 
se pojavljajo na nekaterih fakultetah, nimajo nujno neposredne 
povezave s študenti in njihovimi programi, vsekakor pa njihov 
obstoj kaže na pomen evropskega prava, ki ga temu področju 
pripisuje posamezna fakulteta. k akovosti posameznih študijskih 
programov zgolj z njihovim pregledom sicer ni možno preveriti, 
predvidevala pa sem, da se teža, ki jo posamezna fakulteta daje 
evropskemu pravu s samo organizacijo fakultete in študijskimi 
programi, namenjenimi temu področju, odslikava tudi pri poda-
janju znanja študentom in sporočilu pomembnosti tega podro-
čja. Iz teh razlogov sem ocenila, da razlog, ki je prispeval k da-
janju manjšega pomena pravu eU in posledično k skromni beri 
postavljenih prehodnih vprašanj s strani slovenskih sodišč, tiči 
(tudi) v samem začetku srečevanja s študijem prava, to je na prav-
nih fakultetah. Iz organizacije in študijskih programov največjih 
slovenskih pravnih fakultet sem sklepala, da je slovenska pravna 
stroka (z izjemo posameznikov) grobo rečeno neprilagodljiva in 
okostenela ali mileje rečeno nenaklonjena pravu eU ter meni, da 
je to področje bolj kot ne postranskega pomena. Takšnoo sporo-
čilo prenaša na mladi rod bodočih slovenskih sodnikov.
upravo, Univerza Maria curie-Sklodowska; Fakulteta za pravo in upravo, Univerza Warmije in Mazurije; 
Fakulteta za pravo, kanonsko pravo in upravo, k atoliška univerza v Lubinu; Fakulteta za pravo in upra-
vo, Univerza Rzeszow; Fakulteta za pravo in upravo, Univerza Nikolaja k opernika; Fakulteta za pravo in 
upravo, Univerza Szczecin; Fakulteta za pravo in upravo, Univerza v varšavi; Fakulteta za pravo, upravo 
in ekonomijo, Univerza v Wroclawu; Pravna fakulteta, Univerza bialystok; Fakulteta za pravo in upravo v 
k atowicah, Univerza Silesia; Pravna fakulteta, Univerza Jagiellonian; Pravna fakulteta v k ošicah, Univerza 
Pavol Jozef Šafárik; Pravna fakulteta v bratislavi, Pan-e vropska Univerza; Pravna fakulteta v zilini, Pan-
evropska Univerza; Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani; Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru.
60 
Iz pregleda programov in predmetnikov slovenskih pravnih fakultet je mogoče ugotoviti, da ne Pravna 
fakulteta v Ljubljani kot tudi ne Pravna fakulteta v Mariboru, na katerih je svojo diplomo pridobila velika 
večina slovenskih sodnikov, še zdaj (v letu 2012) nimata niti svoje katedre za evropsko pravo oziroma ka-
tedre za pravo eU. k atedro za mednarodno in evropsko pravo ima evropska pravna fakulteta, ki je bila 
ustanovljena leta 2005. Glede na formalne pogoje (8. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 
19/1994 in nasl.)) za opravljanje sodniške funkcije diplomanti te fakultete predpisanih pogojev objek-
tivno še niso mogli izpolniti, zato programa te fakultete in njegovih rezultatov ne morem upoštevati. 

74
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
Usposabljanje sodnikov
Iz podatkov že omenjene raziskave o Usposabljanju v pravo-
sodju v državah članicah je moč ugotoviti, da je izobraževanje ozi-
roma strokovno usposabljanje v času, ko sodnik že opravlja sodni-
ško funkcijo, v posameznih državah članicah različno.
61
 Slovenija 
je glede tovrstnega izobraževanja ponovno podpovprečna. Struk-
tura subjektov, ki organizirajo usposabljanja in izobraževanja, se 
medsebojno občutno razlikuje.
62
 zanimivo je, da so si odgovori 
po državah o področjih evropskega prava, na katerih bi si vpraša-
ni želeli več usposabljanja, zelo različni.
63
 vzroki za razlike so lah-
ko subjektivne narave, saj ni verjetno, da bi se razmerja področij 
evropskega prava, ki se pojavljajo pred nacionalnimi sodišči posa-
meznih držav, tako razlikovala. Poizvedbe na centru za izobraže-
vanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje so potrdile hipo-
tezo, da so izobraževanja sodnikov, ki zajemajo pravo eU, v veliki 
večini slabše obiskana. Ne beležijo točnih številk, koliko udeležen-
cev je na posameznem predavanju ali na posamezni sekciji zno-
traj izobraževanj, kjer je področje usposabljanja širše zasnovano. 
Tudi udeležba na izobraževanjih, ki so posvečena izključno evrop-
skemu pravu, eno od takih je na primer Šola evropskega prava,
64
 
je občutno manjša (proporcionalno glede na obseg področja) kot 
61 
Iz odgovorov, ki jih je posredovala Slovenija, izhaja, da pred začetkom opravljanja sodniške funkcije 
nihče od vprašanih ni bil deležen usposabljanja na področju prava eU, 7 % vprašanih pa je moralo 
uspešno opraviti test s tega področja. (J. Coughlan et al. (op. pod črto št. 55), str. 352‑353). Povprečje 
vseh držav članic je precej drugačno, saj je bilo takega usposabljanja deležnih kar 37 % vprašanih, nihče 
od njih pa ni bil dolžan opravljati testa glede tega (Id., str. 117).
62 
v Sloveniji je 36 % usposabljanj oziroma izobraževanj, ki so se jih udeležili vprašani sodniki, organizi-
ralo Ministrstvo za pravosodje, 32 % Nacionalni inštitut za usposabljanje na področju pravosodja, 20 % 
evropski inštitut za usposabljanje in 16 % sodišča. Nekaj izobraževanj so organizirale Univerze (12 %) 
in zasebne institucije (8 %) ter v manjši meri Sodni svet in inštituti za usposabljanje v pravosodju druge 
države članice (vsak po 4 %) (Id., str. 354).
Povprečje vseh držav članic je precej drugačno. Ministrstvo za pravosodje je organiziralo 8 % usposa-
bljanj oziroma izobraževanj, 21 % Nacionalni inštitut za usposabljanje na področju pravosodja, 10 % 
evropski inštitut za usposabljanje in 7 % sodišča. Nekaj izobraževanj so organizirale Univerze (6 %), 
zasebne institucije (1 %) in Sodni svet (11 %) ter inštituti za usposabljanje v pravosodju druge države 
članice (5 %) (Id., str. 118).
63 
Na področju upravnega prava je 33 % vprašanih slovenskih sodnikov menilo, da bi želeli več uspo-
sabljanja glede postopka predhodnega odločanja, 36 % bi jih želelo izvedeti več o področju civilnega, 
gospodarskega in družinskega prava, nihče pa se ne bi usposabljal na področju delovnega prava (Id., 
str. 356).
Na področju upravnega prava je 54 % vprašanih evropskih sodnikov menilo, da bi želeli več uspo-
sabljanja glede postopka predhodnega odločanja, 34 % bi jih želelo izvedeti več o področju civil-
nega, gospodarskega in družinskega prava ter 48 % o področju delovnega prava (Id., str. 356).
64 
zadnja tovrstna šola je potekala od 26. do 27. 5. 2011 (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, CIP, 
http://www. mpju.gov.si/si/cip_in_upravna_akademija/center_za_izobrazevanje_v_pravosodju_cip/
izobrazevanja_v_pravosodju/izobrazevanja_za_sodnike_tozilce_pravobranilce_sodno_osebje/« (za‑
dnjič obiskano: 1. 11. 2012)).

75
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
na primer tista na civilnopravni sodniški šoli. za manjšo udelež-
bo je sicer možnih več vzrokov, vendar lahko podatek predstavlja 
dodaten dokaz (indic) za (ne)zanimanje slovenskih sodnikov za 
evropsko pravo. Temu primerne so razlike v ocenah o znanju gle-
de tega, kdaj in kako je treba postaviti predhodno vprašanje pred 
Sodiščem eU. Slovenski sodniki so svoje znanje o tem, kdaj posta-
viti predhodno vprašanje, v primerjavi s povprečjem sodnikov v 
vseh državah članicah slabše ocenili.
65
 Iz dobljenih podatkov sem 
zaključila, da so bili sodniki drugih držav članic v povprečju dele-
žni več usposabljanj na področju prava eU in svoje znanje glede 
tega (kdaj in kako postaviti predhodno vprašanje) ocenjujejo v 
povprečju boljše kot slovenski sodniki. kljub temu je v povprečju 
manj slovenskih sodnikov izrazilo željo po dodatnem usposablja-
nju s tega področja.
66
 Sklepam, da je razlog pomanjkljivega znanja 
prava eU bolj v nezanimanju zanj kot v ponudbi izobraževanj in 
usposabljanj, katerih vsebina sega na področje evropskega prava.
Nacionalna miselnost in značaj ter pravna tradicja
eden od razlogov za (ne)odločitev postavitve predhodnega 
vprašanja v primerih, ko se pojavi dvom v interpretacijo ali veljav-
nost prava eU, je tudi nacionalni značaj tistih, ki so institut pristoj-
ni uporabiti. Sodnik sprejme odločitev kot celostna osebnost in 
tega ne gre zanemariti. vpliva nacionalnega značaja in miselnosti 
na odločanje ni možno preveriti v številkah. v raznih publikaci-
jah, naj bodo poljudne ali znanstvene narave, lahko zasledimo po-
splošene značilnosti predstavnikov (slovenskega) naroda, kamor 
65 
J. Coughlan et al., (op. pod črto št. 55), str. 114 in 349.
osebna ocena sodnikov o trditvi »Imam dobro znanje o tem, kdaj postaviti predhodno vprašanje.«
Slovenski sodniki Sodniki vseh držav članic
Tega znanja nimajo 17 % 9 %
v manjši meri 48 % 31 %
Do določene mere 21 % 41 %
Dobro vedo, kdaj... 16 % 19 %
osebna ocena sodnikov o trditvi »Imam dobro znanje o tem, kako postaviti predhodno vprašanje.«
Slovenski sodniki Sodniki vseh držav članic
Tega znanja nimajo 21 % 22 %
v manjši meri 54 % 38 %
Do določene mere 21 % 29 %
Dobro vedo, kako... 4 % 11 %
66 
Ibidem.

76
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
sodijo tudi (slovenski) sodniki. k er ni statistik, ki bi potrdile mojo 
tezo, ocenjujem, da se Slovenci na splošno neradi izpostavljamo. 
Perfekcionizem, nenaklonjenost tveganju in strah pred neuspe-
hom sta omenila tudi dva od intervjuvancev,
67
 ki sta postavila ali 
sodelovala pri postavitvi predhodnih vprašanj. Na pomen tega de-
javnika sta opozarjala tudi slovenski sodnik Sodišča eU dr. Marko 
Ilešič
68
 in (do nedavnega) slovenska generalna pravobranilka dr. 
verica Trstenjak
69
.
Dr. Miha Mazzini je v eni od svojih kolumn predstavil splošno 
slovensko miselnost. Menim, da tudi pri sodnikih ni veliko odsto-
panj in velja enako: »Izstopajoči posameznik jih mora dobiti po be-
tici od svojih sonarodnjakov; čim prej, tem bolje.«
70
 Antropologi ta-
kemu družbenemu pojavu pravijo »reverse control dominance«
71
, 
v kateri močni ne kontrolirajo šibkih, ampka je ravno obratno. 
»Nobena družba ne more imeti povsem sploščene strukture in 
zato imajo tudi družbe z negativno selekcijo svoj varnostni ventil. 
Če bi nekdo rad izstopal in navzgor ne more, mu preostane le pot 
navzdol.«
72
 Razlogi so lahko v vzgoji slovenskih staršev oziroma, 
bolje rečeno, slovenskih mater,
73
 ki se je skozi zgodovino zakore-
ninila v slovensko kri. Morda je vzrok v tem, da Slovencem več po-
meni pridnost kot učinkovitost
74
 ali pa že skoraj pregovorna nevo-
ščljivost. vsem trem so verjetno skupne zgodovinske okoliščine, v 
katerih se je izoblikoval slovenski narod. Natančnega odgovora ne 
poznam. Sama imam pogosto občutek, da velja podoben princip 
tudi v sodstvu. Posameznike, ki se kolesju (pravo)sodnega sistema 
ne podredijo povsem in želijo delovati in razmišljati izven začr-
67 
J. Breznik (op. pod črto št. 32), str. 133‑136 in M. Stroligo (op. pod črto št. 32), str. 140. 
68 
v svojih komentarjih je na različnih forumih in izobraževanjih, ki se jih je udeležil, odkar je v funkciji 
sodnika Sodišča eU, opozoril tudi na ta vidik. Na dnevih evropskega prava v letu 2004 je dr. Marko Ilešič 
»pozval k spremembi mentalitete in zavedanju, da je Sodišče za Slovenijo izjemno pomembno, da je 
zato treba z njim aktivno sodelovati in se vključevati v njegovo delo« (I. Vovk, Kaj pomeni sodna praksa 
Sodišča ES za domače pravo?, PP, 2004, št. 41, str. 34).
69 
bivša generalna pravobranilka na Sodišču eU dr. verica Trstenjak je na enem od svojih predavanj na 
civilnopravni sodniški šoli (Portorož, 2011), namenjeni sodnikom, slovenske sodnike želela spodbuditi 
k delovanju in jih opogumiti z besedami, da tudi če se predhodno vprašanje ne konča z materialno od-
ločitvijo, to še ne pomeni, da je bilo slabo in da je treba v prvi vrsti začeti zaznavati kolizije nacionalnega 
in prava eU. Na problem (ne)uporabe prava eU je opozarjala tudi v svojih prispevkih npr. V. Trstenjak, 
Evropskega prava še ne poznamo dovolj, PP, 2011, št. 11, str. 3.
70 
M. Mazzini, Slovenska mama, http://www.siol.net/priloge/kolumne /miha_mazzini/2011/09/sloven‑
ska_ mama. aspx (objavljeno: 15. 6. 2011). 
71 
»obratna kontrola«.
72 
Ibidem.
73 
M. Mazzini, Slovenstvo za začetnike, http://www.siol.net /priloge /kolumne/miha_mazzini/2011/09/
slovenstvo_za_zacetnike.aspx# (objavljeno: 8. 6. 2011). 
74 
M. Mazzini, Slovenska pridnost, http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha _mazzini /2011/09/slo‑
venska_ pridnost.aspx (objavljeno: 29. 9. 2010). 

77
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
tanih okvirov, je treba zatreti v kali, zato jim ne preostane druge-
ga, kot da se podredijo sistemu in delajo skladno z njim ali pa ga 
zapustijo. Če omenjeno prenesem še na glavno temo prispevka, 
postavitve predhodnega vprašanja enega sodnika drugi ne doje-
majo kot spodbudo, da bi tudi sami storili ta korak, ampak raje 
potlačijo svetlega posameznika kot nekoga, ki izstopa iz množice 
in se želi pred drugimi le postavljati.
Problem vidim tudi v strahu pred izpostavljanjem v smislu na-
pačnega dojemanja samega instituta predhodnega odločanja pred 
Sodiščem eU. v Sodišču eU se prepogosto vidi nadzornika, name-
sto da bi se ga dojemalo kot pomočnika pri interpretaciji oziroma 
uporabi prava eU.
Hipoteze v povezavi s slovensko mentaliteto glede strahu pred 
izpostavljanjem in neuspehom ter s tem povezano potrebo po 
miselnosti, ki sega tudi zunaj okvirov nacionalnega, so do neke 
mere potrdila nekatera Mazzinijeva razmišljanja, izkušnje pri mo-
jem delu ter opravljeni intervjuji s sodniki in strokovnima sode-
lavkama. Gre za težko preverljiv in dokazljiv dejavnik, katerega 
pomena ne morem spregledati, saj skupaj z drugimi pripomore 
h končnemu številu slovenskih predhodnih vprašanj. Ta dejavnik 
je po moji oceni pomemben tudi zato, ker je najtežje izkoreniniti 
njegov negativen vpliv na želeno večjo aktivnost slovenskih so-
dišč na področju prava eU.
Posredno k temu sodi tudi »kontinentalna« narava slovenskega 
prava in pravni pozitivizem
75
 ter potreba po spremembi oziroma 
premiku razmišljanja od abstraktnega h konkretnemu (od gole 
podreditve pravni normi) do pravno logičnega razlogovanja od 
primera do primera. Principi v sistemih common law so manj togi 
in se hitreje prilagajajo spremembam v dejanskem življenju, poleg 
tega sprejemajo sodno prakso kot pravni vir, na kar so se morali 
kontinentalni pravniki (naknadno) privaditi. Glede na vzorec pri-
merjanih držav sem lahko zaključila, da skoraj vse novejše države 
članice izhajajo iz prostora »kontinentalnega« prava in zato med 
njimi s tega vidika pri postavljanju predhodnih vprašanj ne bi 
smelo biti večjih razlik. brez posebnega poglabljanja zaključujem, 
da neposredne merljive povezave med naravo pravnega sistema 
primerjanih držav in številom postavljenih vprašanj ni. Dodatni 
argument k trditvi, da je zakoreninjen pravni pozitivizem ob pra-
75 
Na to opozarjata npr. A. Škrk (op. pod črto št. 16), str. 8 in M. Avbelj (op. pod črto št. 50), str. 11.

78
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
vočasnem in primernem ukrepanju mogoče preseči, pa je zgled 
Avstrije, ki ji je to oviro uspelo premagati več kot odlično.
76
»Trda« zgradba ustavnega sistema
Že ob pogledu na osnovne podatke o številu postavljenih pred-
hodnih vprašanj je moč ugotoviti, da ta ne more biti (glavni) vzrok. 
Češka je na primer znana po večji fleksibilnosti ustavnega sistema, 
a se v relativnem številu postavljenih predhodnih vprašanj uvršča 
med zadnje. Nekateri avtorji so v svojih prispevkih,
77
 v katerih so v 
širšem kontekstu primerjali države srednje evrope, še posebej pa 
Češko in Slovaško kot državi, ki sta v eU vstopili z zelo podobnim 
izhodiščem,
78
 sicer na splošno predstavljali Češko kot prodornejšo 
in posledično tudi pri postavljanju predhodnih vprašanj. z ugotovi-
tvijo se glede na statistike Sodišča eU ne morem strinjati, saj je razli-
ko v absolutnem številu postavljenih predhodnih vprašanj mogoče 
pripisati velikosti obeh držav (števila prebivalcev), predvsem pa šte-
vilu zadev, ki jih rešuje posamezni sodnik. Primerjava podatkov o 
številu prebivalcev in številu rešenih zadev ter v številu vprašanj na 
sodnika pokaže, da se Slovaška uvršča pred Češko in ne obratno.
79
 
Češka se je na začetku sicer hitreje in pogosteje posluževala institu-
ta predhodnega odločanja kot Slovaška, kar je razvidno iz kronolo-
škega pregleda postavljanja predhodnih vprašanj,
80
 vendar je razlog 
za to v veliki meri iskati v zgradbi ustavnega sistema in podlagi za 
pristop države eU ter posledično v dejstvu, da češki ustavni sistem 
predvideva aktivnejša sodišča kot slovaški.
81
kje so vzroki in kje možne rešitve in spodbude?
Če povzamem svoje ugotovitve, lahko zaključim, da na slabo 
aktivnost slovenskih sodišč pri uporabi evropskega prava in po-
sledično na pogostost sprožanja postopkov za odločanje o pred-
hodnem vprašanju pred Sodiščem eU odločilno vplivajo trije 
76 
Glej B. Bapuly V: B. Bapuly , R. Knez in A. Kmecl, Pravo EU pred slovenskimi sodišči, 2005, str. 19.
77 
M. Bobek in Z. Kühn, »What About That “Incoming Tide”? The Application of EU Law in the Czech 
Republic«, V: A. Lazowski (ur.), The Application of EU Law in the New Member States ‑ Brave New World,, 
2010, str. 18.–25. Na to opozarja tudi M. Avbelj, (op. pod črto št. 50), str. 11–12.
78 
Glej M. Bobek, Learning to talk: Preliminary rulings, the courts of the new Member States and the 
Court of Justice, CLR, 2008, št. 6, str. 1611‑1643. Izkušnje v teh državah so podobne in primere uspehov 
in neuspehov avtor prestavi iz izkušenj Češke, Slovaške in Poljske v prvih treh letih po vstopu v eU.
79 
Letno poročilo Sodišča EU 2012 (op. pod črto št. 17), str. 105–106.
80 
Ibidem.
81 
M. Bobek in Z. Kühn V: M. Avbelj (op. pod črto št. 50), str. 11–12.

79
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
dejavniki. Poglavitni vzroki zanjo so pogoji dela v sodstvu, ki se 
nanašajo predvsem na (pre)obremenjenost slovenskih sodnikov 
in delno na višino njihovih plač, pomen prava eU, ki mu ga pripi-
sujejo slovenske pravne fakultete na dodiplomskih in podiplom-
skih programih, ter ponudba in še bolj zanimanje za usposabljanje 
sodnikov na tem področju. Nenazadnje na samo aktivnost sodni-
kov vpliva nacionalna mentaliteta, ki aktivnost in izpostavljanje 
raje kaznuje kot nagrajuje.
ob vstopu v eU so se morale tako starejše kot novejše države 
članice spopadati s podobnimi težavami. Avstrija kot ena (starejših) 
uspešnejših držav članic se je ob pristopu k eU srečevala s podob-
nimi težavami na obravnavanem področju kot Slovenija v začetnem 
obdobju. Nova vloga nacionalnih sodišč zahteva dodaten napor za 
prilagoditev pravnemu okolju, ki je postalo bolj zapleteno zaradi 
težav, ki jih je povzročilo razmerje med nacionalnim in nadnacio-
nalnim pravom,
82
 vendar je Avstrija pravočasno ukrepala. Število 
postavljenih predhodnih avstrijskih vprašanj je že v tretjem letu po 
pristopu iz 3 in 6 (v prvih dveh letih) narastlo na 36, v poznejših le-
tih (po letu 2000) pa se je po številu postavljenih predhodnih vpra-
šanj uvrščala med vodilne države članice. v Avstriji na državni ravni 
poteka stalen projekt, ki je namenjen vprašanju uporabe prava eU 
in sodelovanju s Sodiščem eU za sodnike Ustavnega, vrhovnega in 
vrhovnega upravnega sodišča. v projektu so bile odkrite in katego-
rizirane napake, ki služijo kot vodilo za njihovo odpravo.
83
 Po zgledu 
severne sosede bi tudi v Sloveniji potrebovali temeljito analizo, ki bi 
odkrila najpogostejše napake in vzroke za (ne)uporabo prava eU 
pred slovenskimi sodišči. Glede na rezultate bi bilo treba sprejeti 
primerne in učinkovite ukrepe. Tako analizo bi sicer potrebovali že 
pred leti, po desetletju članstva v eU pa obstoječe stanje na tem po-
dročju več kot kriči po takojšnjem ukrepanju. Glede na dobre sosed-
ske odnose s severno sosedo bi pri oblikovanju strategije za boljšo, 
pogostejšo, predvsem pa učinkovitejšo uporabo evropskega prava 
v praksi in posledično tudi aktivnejšo vlogo pri postopkih preho-
dnega odločanja pred Sodiščem eU predlagala bilateralno sodelo-
vanje v okviru pravosodnega sodelovanja med državama predvsem 
v smislu izmenjave dobrih praks. Avstrija očitno ima dobre prakse, 
ki bi Sloveniji lahko odločilno pripomogle k izboljšanju stanja na 
tem področju. S tem se obračam predvsem na izvršilno oblast in Mi-
82 
B. Bapuly (op. pod črto št. 76), str. 16.
83 
Id, str. 19.

80
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
nistrstvo za pravosodje, ki bi tako sodelovanje ob strateški usmeritvi 
vlade lahko izpeljalo na tehnični ravni skupaj s plodnim sodelova-
njem vrhovnega sodišča RS in nižjih sodnih instanc.
84
kot je bilo ugotovljeno, je preobremenjenost sodnikov eden 
glavnih razlogov za redkejšo uporabo predhodnega odločanja. 
Gre za sistemsko težavo, ki zahteva temeljito analizo, in primerno 
ukrepanje. z razbremenitvijo sodnikov bi ustvarili prostor, ki bi 
cenil kvaliteto sodnih odločb in ne le kvantiteto rešenih zadev.
85
 
Poleg odpravljanja preobremenjenosti je treba poskrbeti, da se 
bodo za sodniške službe odločali najboljši pravniki, za kar je tre-
ba najboljše kadre motivirati. Dejavnika, ki bi lahko vplivala na to, 
sta gotovo finančna motivacija in dvig ugleda sodstva, s čimer bi 
funkcija sodnika postala bolj spoštovana, tako s strani državljanov 
kot sodnikov samih. Sodstvo naj bi skrbelo za zagotavljanje zako-
nitosti in pravilne uporabe pravnih določb, ki veljajo na območju 
Republike Slovenije, zato bi morala biti ta funkcija zaupana naj-
boljšim. Poskrbeti bi bilo treba, da bi število zadev, ki se rešujejo 
pred slovenskimi sodišči, upadalo, pa naj bo to z iskanjem rešitev 
v izvensodnem reševanju sporov ali s kakšnim drugim učinkovi-
tim mehanizmom. Razmislili bi lahko o drugih poenostavitvah, 
kot na primer o spremembah zakona o sodiščih
86
 v delu, kjer bi za 
uporabo določenih bolj posebnih instrumentov iz zakonodajnih 
aktov eU določili izključno pristojnost posameznih sodišč, saj se 
v nasprotnem primeru sodišča, ki morda le enkrat letno prejmejo 
zadevo, v kateri se zahteva uporaba nekega evropskega pravnega 
akta, soočajo z večjimi težavami, kot če bi eno sodišče odločalo v 
vseh tovrstnih primerih.
87
 Lahko bi se poslužili povsem enostav-
nih in majhnih korakov, kot na primer oblikovanje obrazca ali 
vzorca za vložitev predloga za predhodno odločanje, vendar ne z 
84 
Takšna strategija je glede na zmanjševanje kadrovskih kapacitet na Ministrstvu za pravosodje in nato 
celo ukinjanje enot (najprej na ravni direktorata, nato še na vseh drugih ravneh), katerih področje je 
bilo pravo eU malo verjetna oziroma težko izvedljiva (Glej Uredba o spremembi Uredbe o notranji 
organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih orga‑
nih, z dne 5. 3. 2012 (Uradni list RS, št. 17/2012) in z dne 22. 2. 2013 (Uradni list RS, št. 16/2013)).
85 
zviševanje sodnega osebja, ki bi sodnike razbremenilo ukavarjanja z »nesodniškim« delom in bi se so-
dniki lažje osredotočali na sojenje samo, je prav gotovo korak v pravo smer. Glej krovne cilje Slovensko 
sodstvo v okviru strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast evR oPA 2020 (Vrhovno sodišče 
RS, Otvoritev sodnega leta 2013 (op. pod črto št. 48), str. 3). Primer razbremenitve sodnikov je npr. tudi 
ti. projekt Triaža 2012, več o tem http://www.sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2013021116031043&static_
id=20130211154611 (zadnjič obiskano 26. 12. 2013).
86 
Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 in nasl.).
87 
Tak instrument je npr. na področju družinskega prava Uredba Sveta (eS) št. 2201/2003 z dne 27. no-
vembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih 
v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (eS) št. 1347/2000 (bruselj II) v kombina-
ciji z uporabo Haaške konvencije iz leta 1980 (glej tudi »zadevo Detiček« (op. pod črto št. 14)).

81
DIGNITAS n Predhodno odločanje pred sodiščem eu in slovenska sodišča
namenom poenotenja oblike predloga, ki kot taka ni predpisana, 
ampak kot pomoč sodniku, ki bi se odločil za vložitev predloga.
88
Tretje področje, kjer vidim prostor za izboljšave, je izobraževa-
nje bodočih generacij pravnikov. Moj poziv gre v prvi vrsti sloven-
skim (pravnim) fakultetam, ki bi morale področju prava eU tako 
na ravni predmetnika kot tudi na ravni organiziranosti fakultet da-
jati večji pomen, saj glede na ugotovitve po vstopu Slovenije v eU 
niso pokazale primerne in pravočasne fleksibilnosti. vedno več je 
sicer pravnikov, ki svojo izobrazbo s področja prava eU pridobi-
vajo v tujini bodisi s študentskimi izmenjavami bodisi z vključeva-
njem v dodiplomske ali podiplomske programe. Take izkušnje in 
znanje, ki so ga nanje prenesli profesorji iz držav, kjer je to znanje 
veliko bolj razvito predvsem zaradi daljše tradicije ali zaradi dru-
gih razlogov, bi bilo treba bolj ceniti.
89
 Mlade pravnike, ki običajno 
nimajo zavor pri uporabi prava eU,
90
 je zato treba vključevati v so-
dni sistem. Treba je združevati izkušnje »starejših« sodnikov in sve-
žino pogleda, ki ga prinašajo mladi, ki so vsaj do določene mere 
ponotranjili obstoj in zavezo po uporabi prava eU.
91
 ena dobrih 
praks takšnega pristopa je tudi delovanje vrhovnega sodišča RS, 
ki poleg vrhovnih sodnikov v proces odločanja vključuje relativno 
veliko število strokovnih sodelavcev (višjih pravosodnih svetoval-
cev), da se izkušnje in mladost med seboj dopolnjujejo. Rezultat 
takega dela sta tudi zadnji dve predhodni vprašanji postavljeni s 
strani Slovenije.
92
 Morda je ob tem na mestu predlog, da bi se po 
zgledu Poljske in Litve ustanovila posebna skupina strokovnih 
sodelavcev ali raziskovalni center, kjer bi se zaposlovalo mlajše 
pravnike z odličnim poznavanjem prava eU.
93
 Še intenzivneje je 
treba delati na sodnikom prilagojenih izobraževanjih in poznava-
nju evropskega prava, da bodo evropsko miselnost ponotranjili 
do mere, da se bodo zavedali, da ne gre za nekaj zunanjega, kar se 
jih ne tiče, ampak bodo evropsko pravo dojemali kot del (našega) 
88 
Priročnik sicer obstaja npr. B. Bapuly (op. pod črto št. 76).
89 
Na to opozarja tudi R. Knez (op. pod črto št. 5), str. 14.
90 
Ibidem.
91 
Na to opozarja tudi sodnik dr. boštjan zalar, ki meni, da je »...ključnega pomena, da bomo znali sveže 
znanje mlajše generacije pravnikov‑seznanjenih s pravom EU, mednarodnim pravom, ki znajo upo‑
rabljati več tujih jezikov, ki so vešči v uporabi informacijske tehnologije in so zelo komunikativni in 
fleksibilni ‑povezati z izkušnjami (tudi distanco), procesno rutino, premišljenostjo in modrostjo starejše 
generacije sodnikov.« (B. Zalar, Prve izkušnje sodišča in sodnikovi pogledi na uporabo prava EU, PP, 
2005, št. 6, str. III).
92 
Gre za zadevi zadevi c-541/11 Jožef Grilc proti Slovenskemu zavarovalnemu združenju GIz (op. pod 
črto št.15) in zadevi c-162/13, Damijan Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, d. d. (op. pod črto št. 15), pri 
katerih sta sodelovali strokovni sodelavki.
93 
M. Avbelj, Izbrane sodbe Sodišča Evropskih skupnosti s komentarjem, 2009, str. 12.

82
DIGNITAS n vladavina prava, državnost in evropsko pravo v Srednji evropi
pravnega reda, ki velja enako kot nacionalno pravo oziroma (zara-
di načela primarnosti) še toliko bolj.
Aktivnejše oziroma pogostejše sodelovanje Slovenije pri po-
stopkih predhodnega odločanja, ki jih sprožajo druge države 
članice, bi pripomoglo k ozaveščanju slovenskih pravnikov o po-
membnosti znanja evropskega prava. več intervencij Državnega 
pravobranilstva RS v sodelovanju z resornimi ministrstvi bi pozi-
tivno vplivalo na »udomačitev« sprožanja postopkov predhodnega 
odločanja. Če je razlog za manjšo aktivnost, tako kot pri sodnikih, 
v preobremenjenosti ali kadrovski podhranjenosti, bi to zahtevalo 
racionalizacijo obstoječih kadrov ali njihovo številčno okrepitev.
Poleg poznavanja tako materialnega kot procesnega prava eU 
je, kar zadeva institut predhodnega odločanja pred Sodiščem eU, 
treba spremeniti pristop do samega instituta. Dojemati ga je treba 
kot postopek pomoči oziroma sodelovanja med nacionalnimi so-
dišči in Sodiščem eU ter razumeti, da Sodišče eU v svojem bistvu 
ni nadzorstveni organ, ampak gre za prirejen odnos. Nenazadnje 
je treba sprejeti aktivnejšo vlogo in narediti potreben premik v 
slovenski miselnosti, na katero opozarjajo številni strokovnjaki, 
pa naj bo to v kolumnah, znanstvenih in strokovnih analizah ali v 
sklopu različnih izobraževanj.
Sklep
Slovenci smo se odločili, da vstopimo v eU, in sprejeti moramo 
posledice te odločitve. Postali smo del evropske skupnosti, s čimer 
smo pridobili nekatere pravice, a s tem sprejeli tudi obveznosti, ki 
za nas ne časovno ne kako drugače ne veljajo nič bolj ali manj kot 
za druge države članice. ob deseti obletnici slovenskega pristopa 
k eU je skrajni čas, da se v vseh pogledih (ne le izjemoma) začne-
mo obnašati kot polnopravna država članica in ne kot članica, ki 
je dogajanje v eU ne zadeva in ga le bežno spremlja. zdi se, da se 
zadnje čase le nekaj premika, na kar kažejo predvsem nekatere 
odločbe
94
 in zadnji slovenski predlogi za predhodno odločanje 
pred Sodiščem eU. Treba je stopiti na plin in nadoknaditi zaosta-
nek iz preteklih let ter dokazati svojo »polnopravno članstvo« tudi 
na področju sprožanja postopkov predhodnega odločanja pred 
Sodiščem eU in pokazat da je status »opazovalke« preteklost.
94 
US RS, 21. 11. 2013 ‑ UP‑1056/11, http://odlocitve.us‑rs.si/sl/odlocitev/US30283 (zadnjič obiskano: 26. 
12. 2013).