NAŠI OBRTNIKI NA CELJSKEM SEJMU OBRTI
Sejem izkoristili širše
Tradicionalni, letos že 20. inednarodni sejem obrti v Celju jc doživel rekordno udeležbo. Odlikoval pa se je tudi po živahni poslovni dejavnosti in štcvilnih visokih obiskih, med katerimi je bil tudi Marjan Rožič, predsednik skupščine SFRJ. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je občutno povečalo število poslovnili obiskov iz združenega dela in iz drugih republik. Sejem je tako tudi letos prispeval k razvoju obrtništva pri nas, saj vemo, da ta danes še nitna pogojev kljub pogosto ponavljajučcmu zagotavljanju najširšt družbenc podporc. Ker <»dnos do drobnega gospodarstva po republikah in pokrajinah ni izenačeno razvit, je tak odnos tudi do spreminjanja zveznih zakonov, na podlagi katerih bi lahko spremenili republiške in za razvoj obrti v prihodnje kaj več storili.
Na letošnjem sejmu obrti v Ce-lju so bili dobro udeleženi tudi naši zasebni obrtniki, ki pa so v okviru obrtnega združenja to vsakoletno sejemsko prireditev izkoristili tudi širše. Poleg srečanj in številnih razgovorov so tudi letos povabili učence 7. in 8. ra-
zredov naših OŠ. saj se bodo mnogi med njimi tako Iažje odlo-čili za življenjsko delovno usme-ritev. Iz občine so jih popeljali nekaj avtobusov.
Povabili pa so na ogled in raz-govor tudi predstavnike naše ob-čine in člane upravnih organov.
s katerimi obrtniki pogosteje so-deiujejo. Delovni pogovor je te-kel pod naslovom: »Kaj občina lahko stori za razvoj drobnega gospodarstva?« Na posvetu so ugotovili. da sodi naša občina med močnejše »obrtne« občine v Sloveniji. da se družbenopoli-tična skupnost nenehno zavzema za nadaljnji razvoj kakovostnega drobnega gospodarstva kot ko-operantske dejavnosti industriji ali pa kot vsakodnevna servisna dejavnost občanom. Seveda je. tudi razvoj na tem področju vkleščen v spone danih možnosti. Obrtniki. organizirani v obrtnem združenju, se zavzemajo za pove-čanje števila obrtnikov. za pove-čanje števila zaposlenih in pove-čanje obsega poslovanja že ob-
stoječih obratovalnic. Vendar sc za to številne ovire. med katerimi je. na primer, nerealna amortiza-cija. davčni sistem in sistem pla-čevanja prispevkov, v odnosu dc gospodarstva, ker obrtnik ni pravna oseba. ni stimulacije za zaposlitev večjega števila delav-cev, idejni odpori... itn. Vendar občina pri vseh teh vprašanjih ne more storiti kaj več, kot kazati dobro voljo in si po delegatskih poteh prizadevati za spremembo obstoječe zakonodaje. Seveda so obrtniki tudi spomnili Mira Sot-larja, predscdnika IS. da jim je lani na podobnem posvetu zatr-dil. da mora načrtovana obrtna cona v naši občini v letoSnjem letu zaživeti. To se pa ni zgodilo. čeprav dela na komunalni uredi-tvi zemljišča potekajo in poteka tudi natečaj za pridobitev zem-Ijišč. Seveda so okoliščine za za-kasnitev pri gradnji obrtne cone obrtniki razumeli in si zaželeli Še nadaljnjih skupnih prizadevanj za razvoj tega dela našega gospo-_ darstva.                            S.G.