Aktualno Podravje, Slovenija • Kam so šle cene goriva po sprostitvi trga O Stran 3 V Štajerski V središču Markovci • Kolesarke v Prvencih še ne bo; zatika se pri odkupu zemlje O Stran 7 Ptuj, petek, 5. februarja 2021 Letnik LXXIV• št. 10 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR James Dean Nežni fant, ki se je požvižgal na pravila aT "" ' ' TtDNA Podravje • Perutnina Ptuj prodaja del svojega imetja Naprodaj Perutninine nepremičnine Dobro leto je tega, kar je Perutnina Ptuj zaprla lokal na Novem trgu v središču mesta. Kar nekaj časa je bilo v zraku vprašanje, kaj bodo s praznim objektom storili. Zdaj je jasno; tako to stavbo kot tisto na Vinarskem trgu, v kateri je nekoč delovala gostilna Beli križ (in znan nočni klub Ana), prodajajo. To pa še zdaleč niso vse nepremičnine, kijih ponujajo novim. Jastnikdm.Večna strani ] Aktualno Podravje • Milijonski projekt skupnih kolesark gre naprej O Stran 4 V središču Ptuj^ Arheologija: od obljub končno k prvemu dejanju O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje • Sadjarje ogrožata zaprtje zavodov in konkurenca iz Poljske O Stran 8 Podjetništvo Podravje • Jagros pri moki in kruhu prisega na lokalni produkt O Stran 9 Politika Ptuj^ Čuš o »Janševem« satelitu in drugačnosti O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Avtošole v težavah • Zaradi vsakodnevnih testov vsi kandidati odpovedali O Stran 2 Hajdina, komasacija »Nočem 1* V 1* 4 zemlje, želim da mi odvzeti; are plačajo! ^///////////////////^^^^ | Gradnja naselja v Novi vasi pri Ptuju 1 Petek Brenčičeva: ^////////////^^^^ 2 Štajerski Aktualno torek • 2. februarja 2021 Podravje • Avtošole z zeleno lučjo za odprtje, vendar večina ostala zaprtih Zaradi zahtev po vsakodnevnih testih vsi kandidati odpovedali Avtošole že slabe tri mesece ne morejo izvajati svoje dejavnosti, zato so nekatere že v rdečih številkah. Nenadno zaprtje, 16. novembra lani, jih je pahnilo v izjemno težko situacijo, saj morajo poskrbeti za stroške (plače, najemnine, vzdrževanje avtomobilov), ki niso zanemarljivi. V tem tednu so lahko glede na odlok vlade začele obratovati, vendar se jih je večina odločila, da ostanejo zaprte. Vozniška usposabljanja so namreč mogoča le ob predložitvi negativnega testa tako na strani izvajalcev kot uporabnikov. Učitelji vožnje in izpitni ocenjevalci morajo imeti opravljen test na covid, ki ne sme biti starejši od 72 ur, kandidati pa morajo predložiti negativni izvid hitrega testa ali testa PCR, ki ni starejši od 24 ur. »To je za nas nemogoče,« je povedala Cvetka Meško, direktorica in strokovna vodja avtošole Prednost. »Zdaj smo si res želeli delati, imeli smo dva razpisana tečaja na dveh lokacijah, vendar so vsi kandidati odpovedali. Pri nas na Ptuju in v Ormožu nikakor ni mogoče časovno in logistično izvesti predpisanih testiranj, zato smo se odločili, da v tem tednu še ne bomo začeli delati.« Vse večje težave pa imajo tudi z zagotavljanjem sredstev za plače in stroške: »Mi smo na robu zmogljivosti.« Kdaj bi kandidati sploh lahko opravili teste?! S podobnimi težavami se soočajo v avtošoli Center Ptuj s štirimi zaposlenimi. Kot je povedala vodja Sanja Pintar, so to nemogoči in nerealni ukrepi, zato ostajajo zaprti, v nasprotnem primeru bi si nakopali še večji minus. »Vprašanje je, kdaj bi kandidati sploh lahko opravili testiranje. Gre namreč večinoma za srednješolce, ki imajo v dopoldanskem času šolske obveznosti. Mi bi jih nato ves dan čakali, verjetno v nekaterih primerih zaman, saj se že v normalnih razmerah soočamo Število izpitov za območje Ptuja, Maribora in Murske Sobote Leto Teoretični izpiti Praktični izpiti 2019 10.716 8.348 2020 8.586 6.125 z odpovedmi voženj. Organizacija predavanj v šolskih učilnicah pa bi se iz enega podaljšala na tri tedne zaradi testiranj učiteljev na vsake tri dni.« Za marsikoga bodo potrebne dodatne ure vožnje Pintarjeva izpostavlja tudi druge slabosti zaprtja njihove dejavnosti. Zaradi zaprtja avtošol je veliko kandidatov ostalo nekje na sredini učnega procesa, to znanje bodo morali nadoknaditi z dodatnimi urami vožnje, kar jih bo stalo nekaj več:»Hkrati se bo povečalo povpraševanje po naših storitvah in glede na to, da smo s kadrom omejeni, pričakujemo čakalne vrste.« Pin-tarjeva se ob tem sprašuje, zakaj so lahko v prvem valu epidemije veliko hitreje zagnali svojo dejavnost. »Takrat smo upoštevali vsa navodila NIJZ, število kandidatov v učilnicah smo zmanjšali, v avtomo- Spoštovani občankein občani, cenjeni kulturni ustvarjalci, OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU vam iskreno čestitamin želim ponosno praznovanje. Naj nas kultura še naprej bogatiin povezuje na vsakem našem koraku. Vsem kulturnim ustvarjalcem, ki ustvarjate kulturno dogajanje v našem mestu, paiskrena zahvala. Nuška Gajšelk, županja Mestne občine Ptuj Večina avtošol je danes, kljub uradnemu dovoljenju vlade, da lahko poslujejo, zaprtih. UE: Kandidatom težko kaj svetujemo Iz Upravne enote Ptuj so sporočili, da v tem tednu niso zaznali večjega števila prijav za opravljanje teoretičnega in praktičnega dela vozniških izpitov. Kandidati se morajo predhodno najaviti na termin, pri referentih se čaka en oziroma največ dva dni, čakalnih vrst zaenkrat ni. Trenutno so razpisani naslednji termini, in sicer teoretični del izpita: 10. in 12. februar, praktični del izpita: 9., 10., 11. in 12. februar. Ker odlok velja samo do 12. februarja, je težko uskladiti vse termine (prihod na upravno enoto, testiranje na prisotnost covida, dogovor z inštruktorjem v primeru praktičnega dela vozniškega izpita). »Kandidatom težko kaj svetujemo, saj je Agencija za varnost prometa, ki razpiše termine vozniških izpitov, vezana na veljavnost Odloka Vlade RS. Po prvem valu so avtošole podražile uro vožnje. Cena ure vožnje je danes od 29 do 32 evrov, kandidat mora obvezno opraviti najmanj 21 ur. Povprečno število opravljenih ur za pristop k izpitu je med 28 in 32. Pred epidemijo je bila ura vožnje od 25 do 26 evrov. Tečaj, ki obsega 24 ur, stane 100 evrov. bilih smo nosili maske FFP2, redno smo prezračevali, razkuževali notranjost avtomobila in uporabljali plastično zaščito za sedeže.« V tem času so bili zaprti tudi vsi izpitni centri po Sloveniji, njihovi zaposleni so čakali na delo doma. Po besedah Janeza Meznariča, vodje območja 5 (Maribor, Ptuj, Murska Sobota), je zaustavitev izvajanja opravljanja vozniških izpitov in usposabljanja močno vplivala na obvladovanje, kondi-cijo usposabljanja v avtošolah in pa tudi kandidatov. Kontinuirano usposabljanje je namreč temelj znanja za opravljanje vozniških izpitov in dobrih rezultatov. Koliko kandidatov čaka na opravljanje vozniških izpitov, je težko oceniti, saj se nekateri v tej fazi, ko je zahtevano vsakodnevno testiranje, še ne želijo vključiti. »Na Ptuju imata dva ocenjevalca na teden okoli 50 vozniških izpitov, kar je več kot 200 na mesec. Za opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita je učilnica zelo majhna, v normalnih razmerah je v njej prostora za osem kandidatov, kar pomeni med 40 in 50 bodočih voznikov na teden.« Število so zato zmanjšali na štiri, da še lahko zagotavljajo ustrezno razdaljo med udeleženci, ki opravljajo teste. Dovolj bi bilo testiranje enkrat tedensko Večjih pritiskov sicer od kandidatov v tem trenutku sicer ni, predvsem zaradi obveznih vsakodnevnih testiranj. »Prepričan sem, da so ta navodila nekoliko prestroga, verjetno bi bilo dovolj, če bi testiranje opravljali enkrat na teden tako kot šolniki. Prav tako vidimo, da se termini za opravljanje vozniških izpitov v prvih dneh tega tedna sploh niso polnili.« Ob tem Meznarič dodaja še, da je opravljanja praktičnih vozniških izpitov v vozilu zelo nevarno za okužbo z virusom, saj je ocenjevalec v neposredni bližini s kandidati in učitelji vožnje. V zelo majhnem, zaprtem prostoru so namreč tri osebe (učitelj vožnje, kandidat in ocenjevalec), zato zelo težko zagotavljajo varno okolje za vse deležnike. Kako bodo delo organizirali v prihodnjem tednu, še ne vedo, ker je vlada odprtje avtošol omejila na teden dni. Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik Na Ptujskem lani okoli 800 manj opravljenih vozniških izpitov Na območju Maribora, Ptuja in Murske Sobote je bilo v letu 2020 opravljenih 6.125 praktičnih izpitov, od tega okoli 1.100 v Murski Soboti, 1.100 na Ptuju in 4.000 v Mariboru. V normalnih razmerah je na Ptujskem opravljenih okoli 2.000 praktičnih izpitov na leto, kar je torej med 800 in 900 izpiti manj. Teoretičnih izpitov je bilo 8.586; razmerje je okoli 15 % Ptuj in 15 % Murska Sobota ter Maribor 70 % izpitov. Pričakovanihje bilo okoli 10.000 praktičnih in 8.800 teoretičnih izpitov. Popravek V nov sistem zbiranja odpadnega stekla Javnih služb Ptuj »od vrat do vrat« so zraven individualnih gospodinjstev vključena tudi gospodinjstva starega mestnega jedra in poslovni objekti z več uporabniki. Na Ptuju se je nov režim zbiranja odpadnega stekla uvedel v naseljih individualnih stanovanjskih hiš in tudi v starem mestnem jedru ter v poslovnih objektih z več uporabniki. V starem mestnem jedru in v poslovnih objektih z več uporabniki je podjetje Javne službe Ptuj postavilo zabojnike za ločeno zbiranje na vhod posamezne stavbe in umaknilo zbiralnice oz. ekološke otoke. Sistem zbiranja odpadnega stekla ostaja nespremenjen samo v blokovskih naseljih, kjer so že do sedaj bili nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadnega stekla. Alen Hodnik, direktor, Javne službe Ptuj Foto: CG Foto: Amzs petek • 5. februarja 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Perutnina Ptuj prodaja del svojih nepremičnin Naprodaj nepremičnine na Ptuju, Hajdini in v Račah Dobro leto je tega, kar je Perutnina Ptuj zaprla lokal na Novem trgu v središču mesta. Kar nekaj časaje bilo v zraku vprašanje, kaj bodo s praznim objektom storili. Zdaj je jasno; tako to stavbo kot tisto na Vinarskem trgu, v kateri je nekoč delovala gostilna Beli križ (in znan nočni klub Ana), prodajajo. To pa še zdaleč niso vse nepremičnine, kijih ponujajo novim lastnikom. Sočasno s tem, ko je Perutnina Ptuj oktobra 2019 zaprla svoj zadnji gostinski lokal v centru mesta, so se praktično umaknili iz gostinske dejavnosti. V najboljših časih so upravljali s kar tremi pomembnimi gostilnami v mestu: Ribičem, Don caffejem in gostilno PP. Neslavna usoda je najprej, pred več kot petimi leti, doletela priljubljeno zbirališče mladih, Don caffe. Nato je bila tudi gastronomska ponudba ene najelitnejših restavracij na Ptuju, gostilne Ribič, predana v roke najemniku. Čeprav je vse kazalo na to, da se iz te dejavnosti umikajo, pa je marsikoga presenetila nenadna odločitev za zaprtje Gostilne PP v centru mesta. Kar nekaj časa so potrebovali za odločitev o tem, kaj storiti s stavbami, v katerih so bili gostinski lokali v njihovi lasti. 430.000 evrov za lokal na Novem trgu Od oktobra 2019 do zdaj je objekt na Novem trgu sameval. Lokal v centru Ptuja se prodaja popolnoma opremljen. Cena 430.000 evrov. Zdaj ga ponujajo novemu lastniku, in sicer za 430.000 evrov. Meri 460 kvadratnih metrov in se prodaja popolnoma opremljen. Letnik izgradnje stavbe je 1969, prizidek je bil zgrajen leta 1998. Čeprav je bilo večkrat slišati, da je prizidek postavljen kot zača- Kaj vse je naprodaj Trenutno poteka oglaševanje za prodajo naslednjih nepremičnin v lasti PP: - gostilna Novi trg, - zgradba Beli križ na Vinarskem trgu, - stavbno zemljišče v občini Hajdina, Marof, - nepremičnina na Žnidaričevem nabrežju (zemljišče in prostori Gradbenega remonta), - del nepremičnine v Račah (poslovi prostori in objekt sušilnice). sni objekt, na PP zatrjujejo, da so zadeve urejene in da novi lastnik objekt prevzema kot celoto. V lokalu je tudi dvigalo, namenjeno predvsem prevozu blaga do skladiščnih prostorov, ki so v kleti. Poslovni prostor je razdeljen na restavracijski in kavarniški del. Naprodaj tudi stavba, ki je prazna propadala vsaj 20 let ... Naprodaj je še en nekdaj pomemben objekt v centru mesta v lasti PP, in sicer na Vinarskem trgu, v katerem je nekoč delovala gostilna Beli križ ter znan nočni klub Ana, tik pred popolnim zaprtjem pa tudi diskoteka. Ta objekt je zapuščen že vsaj 20 let. Cena, ki so jo postavili zanj, znaša 130.000 evrov. O Ptujski vinski kleti v PP še molčijo Že nekaj časa se v javnosti veliko špekulira tudi o prodaji Ptujske vinske kleti; pravzaprav že vse od takrat, ko je novo vodstvo (in lastniki) PP javno obelodanilo, da se bodo fokusirali zgolj na primarno dejavnost vzreje in predelave perutninskega mesa. Tudi danes v PP ostajajo glede prihodnjega lastništva kleti skrivnostni. V kratkem odgovoru so le povedali, da so tako glede Ptujske kleti kot nepremičnin, kijih več ne uporabljajo, v teku projekti, s katerimi bodo zanje poiskali najustreznejšo rešitev. Neuradno naj bi bila tudi za vinsko klet prodaja zelo verjetna opcija. Največji proizvajalec perutninskega mesa se tako po napovedih umika iz gostinske dejavnosti, očitno tudi iz gradbene, zelo možno pa je, da tudi iz vinarstva. Gre sicer za stavbo velike površine, meri namreč skoraj 1.000 kvadratnih metrov. Poslovni objekt je sicer registriran kot kulturni spomenik, letnik izgradnje pa je 1920. Stavba trenutno ni v funkciji in je potrebna temeljite obnove, vsekakor pa predstavlja velik potencial. Tudi ali predvsem zaradi lokacije. To pa še zdaleč ni vse, kar Perutnina Ptuj prodaja. Kot so potrdili v podjetju, so se odločili za odprodajo tistih nepremičnin, ki jih ne potrebujejo za opravljanje osnovne dejavnosti: „Posredovanje pri oddaji smo oddali dvema nepremičninskima agencijama, ki sta že začeli oglaševati ponujene nepremičnine, tako na Ptuju kot v občini Hajdina in dela nepremičnin v Račah. V kratkem bodo sledili tudi oglasi za ostale nepremičnine." Za zdaj so med nepremičninami, ki jih ponujajo, zraven gostilne na Novem trgu na Ptuju in poslovnega objekta na Vinarskem trgu, naprodaj še: stavbno zemljišče v občini Hajdina (Marof), nepremičnina na Žnidaričevem nabrežju (zemljišče in prostori Gradbene- ga remonta) in del nepremičnin v Račah (poslovi prostori in objekt sušilnice). Interes potencialnih kupcev naj bi bil že izkazan. Nekateri so si objekte že ogledali, a doslej nobeden ni prodan. Dženana Kmetec ■ it.; ' 1 Foto: CG Naprodaj je stavba na Vinarskem trgu, ki propada že vsaj 20 let. Foto: CG Slovenija, Podravje • Vrednost goriva se dviga, med trgovci cene skoraj enake Kam so šle cene goriva po sprostitvi trga Vlada je 1. oktobra lani dokončno sprostila cene goriv v Sloveniji. Kot so na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Poči-valšek, povedali takrat, so na podlagi analiz ugotovili, da ukrep reguliranja cen ni več potreben. Nasprotnikov vladne poteze ni bilo malo. Slovenski trg je majhen, bolj ali manj ga obvladujeta dva ponudnika, Petrol in OMV, in verjetnost, da bi močna konkurenca silila trgovce z gorivi v nizke cene, je sila majhna. Vlada je imela srečo, da so v začetku oktobra cene goriv zaradi epidemije na svetovnih trgih zanihale navzdol in se je cena goriva znižala pod en evro. A ekonomija kljub epidemiji deluje naprej, cene nafte se spreminjajo dnevno in se odzivajo na vsako bodisi dobro bodisi slabo novico. Obet cepiva in začetka vrnitve v normalnost je začel zviševati tudi cene nafte in posledično goriv; 30. decembra so tako cene goriv tudi zunaj avtocest in hitrih cest presegle mejo enega evra za liter, v zadnjem mesecu pa bolj ali manj le še rastejo. V začetku tega tedna so se cene gibale okoli 1,074 evra za liter neosvinčenega bencina in 1,123 evra za liter dizelskega goriva. Nepregledna ponudba Gibanja cen goriv so skladna z gibanjem cen surovin na svetovnih trgih, pojavlja pa se kar nekaj težav s preglednostjo trga. Cene se namreč spreminjajo dnevno in nekateri ponudniki so jih umaknili z velikih tabel pred bencinskimi servisi, zaradi česar potrošniki v trenutku, ko zavijejo na bencinski servis, ne vedo, kakšna bo cena goriva. Na spletu se je sicer pojavila množica aplikacij, ki spremljajo cene goriv, zelo pregledno so zbrane tudi na vladni spletni strani Goriva.si, a neposredna vizualna informacija je po ugotovitvah institucij za varovanje potrošnikov bistvenega pomena, zaradi česar so se na umik cen z obcestnih tabel odzvali tako v Agenciji za varstvo konkurence kot pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Kljub zagotovilom vlade, da bo sprostitev cen prinesla večjo kon- kurenčnost in bolj raznoliko ponudbo, tega ob trenutnih cenah ni opaziti. V mestih se cene goriv glede na ponudnika ne razlikujejo, z izjemo bencinskih servisov, ki so ob prodajalnah ene od tujih trgovskih verig, kjer pa so cenejše gorivo točili že pred liberalizacijo trga. Avstrijci s cenejšim dizlom V primerjavi s sosednjimi državami lahko ugotovimo, da lahko v Avstriji ceneje točimo dizelsko gorivo (približno 1,03 evra za liter, 95-oktanski bencin pa je dražji, li- m ter stane 1,1 evra). V Italiji je gorivo že tradicionalno dražje, za liter dizla je treba odšteti 1,35 evra in za liter neosvinčenega bencina 1,46 evra. Na Hrvaškem je 95-oktan-ski bencin po 1,25 evra in dizel po 1,2 evra za liter. Madžari pa svoje jeklene konjičke polnijo po približ- Lep dobiček za Vizjaka Liberalizacijo cen goriva je sicer pospremila tudi zgodba o »poslovnem instinktu« ministra za okolje Andreja Vizjaka. Ta je pred sprostitvijo cen kupil 415 delnic Petrola, ki so bile ob nakupu vredne 120.000 evrov. Kot je dejal, se mu je zdel nakup delnic dobra poslovna priložnost. Njegove delnice so danes vredne že 140.000 evrov. Od sprostitve trga dalje pa je Petrol kupil verigo bencinskih servisov na Hrvaškem; v svoji strategiji tudi po zaslugi liberalizacije cen predvideva letos 104 milijone evrov dobička, katerega polovica naj bi šla v dividende, torej tudi v žep našega okoljskega ministra. no enakih cenah kot mi. Glede na podatke s spletne strani AMZS, kjer lahko primerjamo povprečne cene goriv vseh evropskih držav, spada Slovenija med države s cenejšim gorivom; upajmo, da tako tudi ostane. Z. Kariž Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 5. februarja 2021 Spodnje Podravje • Občine oddale vlogo za evropska sredstva za kolesarske steze 16-milijonski regijski projekt gre naprej Ptujski mestni svetniki so najanuarski seji potrjevali projektno dokumentacijo za kolesarske steze, ki bodo mesto Ptuj povezale s sosednjimi občinami. Gre za projekt, za katerega bodo občine iz Dogovora za razvoj regij črpale evropska sredstva. Z izvedbo projekta se sicer že malo mudi, saj seje finančno obdobje s koncem leta 2020 izteklo, sedaj občine lovijo dvoletni podaljšek, ko se smejo projekti pripeljati do konca. Brv čez Pesnico trenutno na stranskem tiru Ena od perečih točk na projektu je prečkanje Pesnice v Pacinju. Rešitev za ta most v investicijski dokumentaciji, ki stajo občinska sveta na Ptuju in v Juršincih potrjevala tik pred oddajo vloge na ministrstvo, ni opredeljena. Juršinski župan Alojz Kaučič je pojasnil, da možnosti za ureditev tega vprašanja še iščejo. »Potekajo dogovori z DRSI, da bi šli v rekonstrukcijo mostu. Druga možnost je zmanjšanje hitrosti vožnje, kolesarji bi obstoječi most prečkali peš. Tretja, za nas najdražja opcija je gradnja brvi, kar bi pomenilo 600.000 evrov. Bi pa bila brv upravičeni strošek na projektu, kar pomeni, da bi občina dobila pretežni del vložka kljub temu povrnjen. Brvi za zdaj ne projektiramo, medtem ko ostali del projekta teče nemoteno: projektiramo, pridobivamo zemljišča, denar v proračunu smo zagotovili, vlogo za sofinanciranje smo skupaj z MO Ptuj oddali.« li Pesnica ■.V;.: Foto: MZ Odsek proti Juršincem Vrednost celotnega projekta gradnje regionalnih kolesarskih povezav je ocenjena na 16 milijonov evrov, razdeljen je na tri odseke. Prvi bo mestno občino (MO) Ptuj povezal s Hajdino, Kidričevim in Majšperkom, ta del je finančno najzahtevnejši, ocenjujejo ga na okoli devet milijonov evrov, dolžina trase je 26,5 kilometra. Drugi odsek bo iz MO Ptuj peljal čez Rogoznico, Podvince in Pacinje do Juršincev ter se nadaljeval po Pesniški dolini (melioracijska pot). Vrednost tega odseka je 3,4 milijona evrov, dolžina 9,3 kilometra. Tretji, 12-kilometrski odsek kolesarke je ocenjen na 3,5 milijona evrov. Mesto bo povezal z občinama Markovci in Gorišnica, in sicer ob Dornavski cesti mimo Cero Gajke do Villa Monde, od tam pa v eno smer proti Borovcem in drugo proti Spuhlji. »Vlogo za vse tri odseke za sofinancerski delež smo oddali 29. januarja,« so povedali na MO Ptuj, kjer projekt tudi vodijo. Projektiranje, odkupi zemljišč, razlastitve ... Trase bodočih kolesark so v projektiranju, na občinah zapletov pri izvedbi projekta ne pričakujejo, čeprav vseh zemljišč za gradnjo še niso pridobili. »Pridobivanje zemljišč poteka. Podpisanih je približno 80 % vseh pogodb o odkupu. Za nekaj zemljišč bodo potrebni postopki razlastitve, ki so v teku, saj so zahteve lastnikov zemljišč previsoke. V glavnem gre za nestri- Vključitev občine Dornava v projekt ni predvidena oziroma možna, so povedali v vodstvu MO Ptuj: »Možnosti za spremembo tras v tem trenutku več ni. Vloge za sofinanciranje za odsek 1, 2 in 3 so bile na Ministrstvo za infrastrukturo oddane v petek, 29. januarja.« njanje s ceno, zahteve po postavitvi ograj, ki niso skladne z OPN, in podobno.« Po pojasnilu MO Ptuj gradbenega dovoljenja za projekt ne potrebujejo, razen za gradnjo brvi čez Studenčnico pri Pomaranči na Ptuju, kar je že tudi v postopku oziroma pridobivanju. »Za ostale odseke in posege gradbeno dovoljenje ni predvideno, saj gre za ureditev infrastrukture v varovalnem pasu občinskih in državnih cest. Tovrstna dela se izvajajo v skladu s Pravilnikom za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah.« Glede izvajalca nič dorečenega Vodstvo MO Ptuj pričakuje, da se bodo s partnerskimi občinami kmalu dogovorili o postopku izbire izvajalcev gradbenih del. »Odločitev o tem, kdaj bomo začeli pripravo javnega naročila za izbiro izvajalca, bo sprejeta skupaj s partnerskimi občinami.« Administrativni in drugi postopki so na vseh treh sklopih projekta približno v enaki fazi, nobeden ne odstopa, da bi bil za kašen bistveni korak pred ali za drugim. Termina, kdaj bi na terenu zagnali delovne stroje, v MO Ptuj za zdaj niso opredelili. Mojca Zemljarič Foto: MZ Starše • Promet izmenično enosmeren Milijon evrov za most Na več kot 50 let starem in popolnoma dotrajanem mostu v Zlatoličju so sredi januarja stekla prva dela. V prihodnje naj bi en vozni pas zaprli, promet pa bo potekal izmenično. Popolnega zaprta na Direkciji za promet ne načrtujejo. Za rekonstrukcijo mostu je pristojna Direkcija za infrastrukturo, ki je prenovo sprva načrtovala v letu 2025, ker pa je most danes že preveč dotrajan, ga obravnavajo prioritetno. Izbran izvajalec IPI iz Rogaške Slatine naj bi vse aktivnosti zaključil do konca novembra letos. V slabih desetih mesecih bodo obnovili prekladno konstrukcijo z zamenjavo betona, sanirali bodo krov mostu, uredili odvodnjavanje ter poskrbeli za nove površine za pešce in kolesarje.»Po zaključeni obnovi bo most širok 11,5 metra. Vozna pasova bosta široka po tri metre, na obeh straneh vozišča pa bodo potekale površine za pešce in kolesarje. Slednje bodo široke 2,5 metra in nivojsko ločene od vozišča,« so napovedali na Direkciji. Vrednost vseh gradbenih del znaša skoraj 920.000 evrov, kar bo v celoti krila Direkcija, ki ima sicer v načrtu še sanacijo regionalke in ureditev krožišč skozi Starše ter dela ceste skozi Brunšvik. Za obe napovedani investiciji naj bi del denarja zagotovila tudi občina v skupni vrednosti dobrih 1,5 milijona evrov. Karmen Grnjak Slovenske gorice • Projekt občine oddale v dogovorjenem roku V prvi fazi 85 kilometrov kolesarskih povezav Župani enajstih občin, ki sodelujejo v projektu Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice, so v petek podpisali vloge za pridobitev evropskih sofinancerskih sredstev in jih posredovali ministrstvu za infrastrukturo. V projekt so vključene občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Andraž, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv Jurij, Trnovska vas in Šentilj. Nosilka projekta in koordinato-rica aktivnosti je Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG), pomembno vlogo pa ima tudi Direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki se je dodatno zavezala, da bo izvedla tisti del, ki se nanaša na državno kolesarsko mrežo. Štirje projekti, štiri vloge Po besedah koordinatorja Srečka Aleksandra Padovnika je projekt vključen v Dogovor za razvoj podravske regije (DRR), kar pomeni, da bo sofinanciranje odobreno po postopku neposredne potrditve. »V lanskem letu smo koordinirali aktivnosti v zvezi s projektno in investicijsko dokumentacijo, na RASG smo se usklajevali z infra-strukturnim ministrstvom in nje- govo direkcijo ter sodelovali pri zagotavljanju sofinanciranja v okviru DRR. Hkrati z izdelavo projektne dokumentacije so občine pridobivale pravice za posege v zemljišča. Nato smo pripravili vloge za neposredno potrditev in odobritev sredstev sofinanciranja EU, ki so jih konec januarja podpisali župani sodelujočih občin.« Slovenjegoriška kolesarka je razdeljena na štiri projekte, zato so bile tudi oddane štiri vloge, in sicer prva za traso Benedikt-Lenart, druga za Trate-Sv. Ana-Lenart, tretja za traso Trnovska vas-Vito-marci-Cerkvenjak-Osek Sv. Troji-ca-Lenart Porčič, četrta pa za trase Sv. Trojica-Radehova-Lenart; Sp. Voličina-Lormanje-Lenart; Šentilj/Pesnica-Jarenina-Vosek-Pernica-Jurovski Dol-Lenart in Pernica-Lenart. Dve fazi ocenjeni na 15 milijonov evrov Zaradi obsežnosti in zahtevnosti projekta so se sodelujoče občine odločile projekt razdeliti na dve fazi. »V fazi, ki bo zaključena v letu 2023, je predvidena izvedba okoli 60 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav in dodatnih 25 kilometrov v okviru državne kolesarske mreže. Vrednost lokalnih kolesarskih povezav je ocenjena na 15 milijonov evrov, od tega je predvideno sofinanciranje okoli 11 milijonov evrov na podlagi Dogovora za razvoj regije, kjer imajo občine možnost pridobiti 80 % iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 20 % iz državnega proračuna, preostanek je vložek občin. Te bodo lahko razpoložljiva sofinancerska sredstva počrpale z izvedbo prve faze.« Državna kolesarka je v prvi fazi ocenjena na pet milijonov evrov, zagotovila jih bo Direkcija RS za infrastrukturo. V drugi fazi slove-njegoriške kolesarke, ki bo trajala med letoma 2023 in 2027, je predvidena gradnja še dodatnih 12 kilometrov lokalnih in 30 kilometrov državnih kolesarskih poti. Senka Dreu Foto: CG petek • 5. februarja 2021 Podravje Štajerski 5 Hajdina • S komasacijskimi postopki niso vedno vsi zadovoljni »Želim, da mi odvzete are plačajo« Albin Gajser iz Dražencev se namerava pritožiti zoper izvedeno komasacijo na območju občine Hajdina. Gajser se s spremembami ne strinja, rečeno mu je namreč bilo, da bo vse ostalo, tako kot je, a sedaj ni tako. Ko so geodeti izvajali meritve na terenu, seje Gajser slučajno peljal mimo. Ob ogledu površine je ugotovil, daje njegova na novo izmerjena parcela krajša in ožja. Nikakor mu ni bilo jasno, zakaj je prikrajšan za dobrih 27 arov zemlje. Foto: MZ »Opremo je nujno posodobiti, sedanja je iztrošena, vse je zastarelo, staro več kot 20 let. Kupili smo že kombinirano terensko vozilo (caddy), v načrtu je še nakup traktorja s priključki in gradbenega stroja (ICB). V okviru režijskega obrata vzdržujemo javne objekte, ki so v občinski lasti. Skrbimo za javne poti in tudi ceste, ki so v makadamski izvedbi, urejamo odvodnjavanje, pa tudi manjša dela v okviru zimske službe,« je pojasnil videmski župan Branko Marinič. MZ Na njivi je takrat že bil novi lastnik enega dela njegovega starega zemljišča, ki je hkrati tudi predsednik komasacijskega obora. Po besedah Gajserja mu je v bežnem odgovoru dejal: »Saj pa ste ob domači hiši dobili nekaj arov zraven, kar vam verjetno veliko bolj ustreza«. Gajser: »Dobil sem slabšo zemljo kot mi je bila odvzeta« Gajser ni mogel verjeti, da je ta informacija točna, saj o tem ni vedel popolnoma nič. »Dogovor je bil, da bodo meje ob hišah samo izravnali, vendar se to ni zgodilo. Namesto tistih 27 arov sem pri hiši dobil zraven okoli 18 arov zemlje veliko slabše kakovosti, ki si je sploh ne želim. Naj mi raje tistih vzetih 27 arov plačajo.« Ob tem je zanimivo še to, da so v teh 18 arov vključeni okoli 4,5 ara od soseda Fureka, ki nikakor ne more razumeti, da so mu ob lastni hiši vzeli del njive. »Oba z ženo se s tem ne moreva strinjati, gre namreč za ženino dediščino, ki je že leta v lasti njene družine. To je tudi edina najina njiva, ki jo imava v lasti. Žena pravi, da bo hodila po svoji njivi, tako kot vedno, ne glede na nove mejnike,« je bil jasen tudi Furek, ki meni, da bi mu lahko vzeli največ slaba dva ara zemlje. Ob sogovornika sta prepričana, da bi morali biti lastniki ob postavitvi novih mej navzoči, to so jima zagotovili tudi na kmetijskem ministrstvu. Slabih osem arov je odvzetih za nove ceste Svoja nestrinjanja in ugotovitve je Gajser sporočil Upravni enoti Ptuj, ki vodi postopek komasacije. V začetku januarja letos se je sestal s predstavniki občine, izvajalcem komasacije in predsednikom komasacijskega odbora, kjer so mu pojasnili celoten postopek in mu še enkrat zatrdili, da mu ni bilo nič odvzeto. Kot je razvidno iz komasacijskega postopka, ki ga vodi Upravna enota Ptuj, sta zakonca Gajser vložila v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO Hajdina 4 svoje štiri parcele v skupni površini 2,2681 ha. Ob upoštevanju komasacijskega odbitka, ki je 2,85 odstotka za celotno komasacijsko območje (ta površina je namreč namenjena ureditvi novih cest) in je pri vseh udeležencih enak, iz komasacijskega sklada prejmeta tri parcele v skupni površini 2,1885 ha. Po podatkih Upravne enote je tako nova površina zemljišč za dobrih osem arov manjša, kar je v skladu s komasacijskim odbitkom oz. 65. členom ZKZ. Ta člen določa, da komasacijski udeleženeci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti (razlika lahko znaša od 5 do 15 %površine). Gajser lani brez pripomb, ker je verjel na besedo ... Prav tako sta bila komasacijska udeleženca avgusta lani seznanjena z elaboratom nove dodelitve zemljišč, s površinami in lokacijo novo dodeljenih zemljišč. Takrat pripomb nista podala. Kot je pojasnil Gajser, je res imel možnost ogleda elaborata, vendar ga ni razumel, poleg tega še slabo vidi. »Takrat so mi jasno dejali, da ne bodo ničesar spreminjali, zato sem se strinjal s postopki.« Glede na to, da je elaborat nove razdelitve zemljišč za navedeno komasacijsko območje že pravnomočen, ima Gajser možnost pritožbe. Kot so sporočili iz Upravne enote Ptuj, bodo komasacijski udeleženci odločbe prejeli predvidoma letos jeseni. Po besedah Gajserja bo do takrat njiva že trikrat preorana. »Že naslednji dan po izmeritvah je novi lastnik njivo zoral z mojimi mejniki vred in posejal pšenico. Jaz imam sicer vse zapisano in natančno izmerjeno. V naši okolici so na primer nekatere vdove, ki pojma nimajo, kje so njihove nove parcele.« Ob tem je Gajser dejal še, da se bo vsekakor pritožil, ker nikakor ne verjame pojasnilom komasacijskega odbora. »Številke na papirju so nekaj, dejansko stanje v naravi pa nekaj čisto drugega.« Estera Korošec Ormož • Stabilnost gradu ni ogrožena Stanovalci si lahko oddahnejo Prve, laične ocene o škodi na gradu v Veliki Nedelji so bile skrb vzbujajoče, a potem, ko so si strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediščino grad ogledali po dolgem in počez, je jasno: škoda je nastala, vendar je estetske narave in gradu ni treba zapečatiti. Foto: kraji.eu »Na nekaterih mestih je na tleh opaziti prah in fine delce malte, ki so padli iz razpok. Največ je razpok na stiku nosilnih zidov ter lesenih stropnih konstrukcij. Tam povsod odpada oplesk, ponekod tudi manjši deli ometa. Vidna je razpoka v zidu stolpa ob vhodu na grajsko dvorišče, ki teče po celotni višini zidu. V kapeli pa je počen kor, razpoke so tudi na poslikanem stropu in v obodnih zidovih,« je izpostavil Srečko Štajnbaher iz mariborske enote ZVKD. »Po celotnem objektu je opaziti številne razpoke, ki pa po velikostnem razredu še ne sodijo v kategorijo, ki bi ogrožala stabilnost gradu. Večinoma so razpoke že starejšega datuma, ob potresu so se pa zgolj razširile in podaljšale,« je povedal Srečko Štajnbaher, predstavnik Zavoda za varstvo kulturmne dediščine (ZVKD). Ocena strokovnjakov je dobra novica za križniški red, ki je lastnik gradu, in seveda za vse najemnike. »V gradu je sedem stanovanj in vsa so naseljena. Gre za stanovalce, ki si težko privoščijo visoko najemnino in bi v primeru, da bi grad morali zapreti, bili še toliko bolj izpostavljeni stanovanjski stiski,« je dejal prior Janko Štampak in še dodal: »Tako oceno strokovnjakov sem sicer pričakoval, a smo si kljub temu sedaj vsi skupaj oddahnili.« Finančni okvir škode še neznan Čeprav stabilnost gradu ni ogrožena, pa bo sanacija vseeno zahtevna, saj gre za kulturni spomenik in bo vse potekalo pod vodstvom ZVKD. »V tem trenutku se zbirajo podatki o višini škode, ki jo je povzročil potres. Ko bo znana višina škode in v zvezi s tem tudi odločitev na državni ravni, se bo pristopilo k sanaciji. Lastnik oz. upravljavec bo na naš zavod v vsakem primeru moral posredovati vlogo za sanacijo, ne glede na to, kdo bo plačnik stroškov sanacije,« je že napovedal Štajnbaher. Poudaril ja tudi, da je po skoraj celotnem gradu treba narediti »estetsko« obnovo, kot so kitanje razpok, popravilo ometov, pleskanje sten in stropov. Etnološka zbirka ostaja do nadaljnega zaprta Iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so sporočili, da etnološka zbirka za zdaj ostaja zaprta zaradi zimskega odpiralnega časa. Tako naj bi ostalo vsaj do prvega aprila. Medtem ko so še pred ogledom strokovnjakov obstajali pomisleki v zvezi z lokacijo etnološke zbirke, pa so sedaj kratko malo zamrli. V Pokrajinskem muzeju so navedli, da bo o lokaciji zbirke odločala občina Ormož, ki s plačevanjem najemnine zagotavlja uporabo prostorov v gradu. Na občini pa so povedali, da trenutno sploh ni potrebe po selitvi. »Glede na to, da grad ni nevaren niti za stanovalce niti za obiskovalce, o drugi lokaciji vsaj za zdaj ne razmišljamo,« je zagotovila Milena Debe-ljak, direktorica občinske uprave. Karmen Grnjak Videm • Občinski režijski obrat Oprema je dotrajana Občina Videm se je odločila posodobiti strojni in vozni park v režijskem obratu. Kljub dogovoru, da njiv ob hišah ne bodo spreminjali, se je to zgodilo. Največkrat je težava v kakovosti dodeljene zemlje Kot so sporočili iz občine Hajdina, je postopek komasacije potekal v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih in Pravilnikom o izvajanju komasacij. Med drugim so dodali še, da so lastniki zemljišč v večini zadovoljni s komasacijskimi postopki, vedno pa se najde nekaj posameznikov, ki menijo, da so bili oškodovani. Največkrat se dogaja, da je vse v najlepšem redu, dokler ne izvedo, kje in kakšno zemljo so dobili, posledično se soočajo z obtoževanji in zamerami. Komasacija ali zložba kmetijskih zemljišč je upravni postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena območja. Postopek komasacije vodi upravna enota, začne pa se na pobudo občine. Z začetkom komasacijskega postopka se morajo strinjati lastniki, ki imajo v lasti vsaj 67 % zemljišč. Posledično se lahko zgodi, da lastniki z več zemlje na določenem območju izrinejo manjše ali pa si izborijo boljšo zemljo. Težave pri komasaciji tudi lani Da v Občini Hajdina postopki komasacij nikakor ne tečejo gladko, smo že poročali. Lani jeseni seje namreč na okope postavila večina kmetov, ki so jim združevali zemljišča v petem sklopu. Ker so kmetijska zemljišča ležela na območju Nature 2000, je mariborski zavod za varstvo narave, preden bi prižgal zeleno luč za izvedbo, zahteval izdelavo študije o tamkajšnjem stanju varovanih ptic in njihovih ključnih delov habitata. Študijo so pripravili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), a je v slabo voljo spravila kmete-lastnike zemljišč, saj je bila po njihovem mnenju neživljenjska. Med drugim bi se tako morali odreči kar 24 hektarjem zemljišč zaradi ureditve (in ohranitve) gozdnih zaplat in naravnih mejic. V komasacijskem predlogu pa so se bili kmetje za ohranjanje habitatov pripravljeni odreči petim do šestim hektarjem. Foto: EK Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 5. februarja 2021 Ptuj • Nova cestna povezava pred gradnjo stanovanjskega naselja še vedno buri duhove Petek Brenčičeva: »Občina bo financirala cesto, kori Kar 700.000 evrov naj bi ptujska občina namenila za izgradnjo nove cestne povezave v Novi vasi. Gre za cesto, ki bi predstavljala dostop do zgrajena po zemljišču, ki je še vedno v zasebni lasti. »Zanima me, kdo so lobiji, ki stojijo za tem. Mene skušajo razlastiti, da bi gradili cesto p obstoječo Ulico Jožefe Lacko. To bi občino stalo bistveno manj, a očitno imajo elite prevelik vpliv,« je razočarana Marija Petek Brenčič, lastnic Ptujski mestni svet je na januarski seji potrdil predlog investicijskega projekta umestitve nove cestne povezave Slovenskogoriška. Gre pravzaprav za tisto dostopno cesto, ki zadnjih nekaj let buri duhove. Temeljni razlog za investicijo je zagotavljanje dostopa do novega stanovanjskega naselja, ki naj bi se kmalu gradilo. Prvi pogoj je prav ureditev komunalne infrastrukture, med drugim tudi ceste. Občina za 452 metrov ceste namenja kar 700.000 evrov Občina, ki je že v času Senčarje-vega mandata sprejela OPPN za to območje, je gradnjo tam omogočila, ne da bi imela vse potrebne rešitve. Ključni problem je, da so cesto vrisali po zasebnem zemljišču, ne da bi pred tem dosegli konkreten dogovor z lastniki zemljišč. Takšna, kot je bila zasnovana, se bo očitno tudi gradila. Sodeč po potrjenem investicijskem projektu bi se navezala na regionalno cesto Ptuj-Lenart. Po trenutnih ocenah, s katerimi razpolagajo na ptujski občini, bi za gradnjo 452 metrov ceste potrebovali nekaj manj kot 700.000 evrov. Ta znesek bi v celoti kril občinski proračun. Lani so za projektiranje že zagotovili dobrih 24.000 evrov, letos je predvideno dodatnih 41.000 evrov, glavnina pa bi iz proračunske blagajne šla Sodeč po planih ptujske občine, je gradnja nove cestne povezave preko zasebnega zemljišča - kljub vsem pomislekom - še vedno najverjetnejša opcija. prihodnje leto, in sicer kar 620.000 evrov. Natanko toliko se namreč planira, da bo potrebno za izvedbeni del, torej samo gradnjo. Postopek razlastitve v teku, za odkupe zemlje pa le 34.000 evrov Kot je razvidno iz gradiva (DIIP), ki so ga občinski svetniki potrdili brez besed, bi letos za odkupe zemljišč skupaj porabili okrog 34.000 evrov. Ta ocena pa je očitno pripravljena čez palec. »Z menoj se ni pogovarjal nihče. O odkupu zadnje mesece sploh nismo govorili. Seznanili so me le pisno s tem, da se je pričel postopek razlastitve, kar se mi zdi nedopustno. Odvetnik zadeve preučuje, in če bo treba, bomo šli tudi na Evropsko sodišče. Na izsiljevanje ne pristajam. Še vedno vztrajam pri svojem. Zanima me, zakaj bo občina zapravila toliko denarja, da bo gradila cesto, in to na tujem zemljišču, namesto da bi razširila obstoječo cesto v Ulici Jožefe Lacko. Za to bi potrebovali bistveno manj denarja,« je prepričana Marija Petek Brenčič. Denar za novogradnjo, ostale ceste pa v razsutem stanju Ob povedanem pa Petek Brenči-čeva še dodaja: »Ta denar za novo cesto je denar vseh nas. Cest, ki bi jih morali na Ptuju popraviti, je ogromno. A očitno so lobiji premočni. Zanima me, kdo stoji za vsem tem, da delajo po svoje, kot da sem ničla.« Marija Petek Brenčič je zgrožena nad dogajanjem. Cestna povezava, ki bi jo gradili, bi namreč tekla čez njeno dvorišče, vinograd in gozd. »Politike so polna usta lepih besed, ko pa pride do malih ljudi, pa nas ne slišijo,« še pravi. Dva njena soseda naj bi bila enakega mnenja kot ona, z gradnjo se ne strinjata, a se, kot pravi, vsi skupaj počutijo nemočne. »Kolikor vem, se tudi DUTB ni strinjal s prodajo dela zemljišča. Spodnji del je namreč njihov in po mojih informacijah želijo prodati vse skupaj, kot celoto. Občina očitno ta projekt pripravlja na pamet, da bi gradili cesto tistim, ki bi potem zgoraj delali nove hiše. Reveži si teh hiš gotovo ne bodo mogli privoščiti,« vztraja Petek Brenči-čeva. Novogradnja cestne povezave bi obsegala tudi pomožne kolesarske pasove, enostranski pločnik, javno razsvetljavo ... Gradbenega dovoljenja še nimajo Projektiranje nove cestne povezave je zaključeno, gradbeno dovoljenje pa še ni izdano. Tudi to je še en izmed projektov, ki Upravni enoti Ptuj nalaga veliko dela. Kot se je izkazalo na javni obravnavi, ta zagata ne bo lahko rešljiva. Sa-lomonske rešitve še vedno ni na vidiku. V vsakem primeru bo nekdo potegnil krajšo. Glede na to, da se postopki za gradnjo nove ceste nadaljujejo, očitno dostopa do novega naselja po obstoječi Ulici Jožefe Lacko ne bo. To pa pomeni, da so tisti, ki tam stanujejo, svoje (vsaj zaenkrat) očitno dosegli. Oba lahko Na očit korist pa prostora se lahko s komunal izgradnje pogodba S pogoi infrastru kot 41.00i odkupe p Ob tem zvezi s pr Foto: CG Ptuj • Urejanje depoja odprtega tipa na Muzejskem trgu prevzela kar občina Ptujska arheologija: od obljub končno k prvemu dejanju Tako država kot mesto se velikokrat s ponosom hvalita in ponašata z bogato kulturno dediščino Ptuja. A način hranjenja gradiva in ustvarjanje pogojev za to nikakor ne sledita temu. Na Ptuju primernih prostorov za predstavitev bogate arheologije ni vsaj 10 let. Država začetek izgradnje potrebnega arheološkega muzeja že leta prelaga, na občini pa bodo zdaj vendarle storili korak naprej: še letos bodo na Muzejskem trgu z lastnimi sredstvi postavili arheološki depo odprtega tipa. Arheološka zbirka in arheološki oddelek sta bila leta 2011 deložira-na iz prostorov dominikanskega samostana v prostore na Muzejskem trgu 2. Vse od takrat primernih prostorov za postavitev, ki bi omogočala dostopnost javnosti, ni. Številni poskusi za ureditev arheološkega muzeja na Ptuju so se izjalovili. Podobno kot pri nekaterih drugih naložbah (npr. urgentni center) se zdi, da na državnem nivoju interesa za ureditev doslej ni bilo. Ministri so se zamenjevali kot po tekočem traku, za njimi pa so ostajale le prazne obljube. Občina presekala čakanje Z zavedanjem, da čakanje več ne pride v poštev, se je ptujska občina lotila projekta postavitve arheološkega depoja odprtega tipa. Ta nikakor ne more biti nadomestilo za arheološki muzej, a vendar predstavlja viden korak pri reševanju tega problema. Postavitev depoja na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu je planirana za letos. Investicijska dokumentacija je pripravljena, kmalu naj bi bila zaključena še projektna. Temu bo sledil izvedbeni del, sodeč po načrtih občine bo maja objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih in ureditvenih del. Do konca oktobra 2021 naj bi bil depo predan v upravljanje Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Nekaj manj kot 29.000 evrov je občina zagotovila v lanskoletnem proračunu, letos bodo prispevali še dodatnih 220.000 evrov. Skupna vrednost investicije je tako ocenjena na okrog četrt milijona evrov. Rešitev, ki ni celostna, a je vsaj prvi korak Postavitev depoja bo omogočala, da bo vsaj del bogate kulturne Trenutno so nekateri arheološki eksponati tudi na prostem in neprimerno hranjeni, saj ni ustreznih prostorov, v katerih bi jih shranili in predstavili. dediščine predstavljen javnosti. Muzej, ki je že 10 let brez prostorov za stalno arheološko zbirko, se ponaša s statusom zbirke nacionalnega pomena in obsega kar pol milijona različnih eksponatov. Zato ta zbirka ni le ptujska, pač pa je izjemnega pomena tudi za Slovenijo in Evropo. »V Mestni občini Ptuj si že dalj časa prizadevamo za vzpostavitev ustreznih prostorov za prezentaci-jo bogate arheološke zbirke. Zaradi obsežnosti projekta smo se odločili, da bomo problematiko začeli reševati fazno,« so pojasnili. V prvi fazi bodo na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu 2b V prvi fazi bo urejen arheološki depo odprtega tipa, v drugi bo lepšo podobo dobilo še dv Foto: CG torek • 2. februarja 2021 V središču Štajerski 7 st pa bodo imeli zasebniki« predvidenega stanovanjskega naselja. Sodeč po planih občine pa bi bila pomembnežem, ki bi živeli tu zgoraj, namesto, da bi razširili in uredili že a velikega dela zemljišča, po katerem bi tekla nova cestna povezava. Foto: CG na se o financiranju infrastrukture o dogovarja z zasebnikom tek, da bodo za gradnjo ceste porabili veliko proračunskega denarja, največjo bodo imeli zasebniki, na ptujski občini odgovarjajo: »Zakon o urejanju določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina. Investitor in občina s pogodbo o opremljanju dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno no opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. V konkretnem primeru > nove cestne povezave in ostale infrastrukture se z investitorjem usklajuje o opremljanju.« dbo naj bi opredelili način zagotavljanja sredstev za izgradnjo potrebne kture. V občinskem proračunu za leto 2021 denarja za to ni. Je pa nekaj več 0 evrov rezerviranih za dokončanje DGD in PZI projektne dokumentacije ter za otrebnih zemljišč. 1 na občini še pojasnjujejo, da bo dinamika gradnje odvisna od postopka, ki se v ■edmetnimi zemljišči vodi pri upravni enoti. S kulturnim evrom do obnove žitnice? Kar zadeva primerno arheološko razstavišče v grajskem kompleksu, PMPO in MO Ptuj računata na pomoč iz naslova t. i. zakona o kulturnem evru: »Želimo si zlasti podporo pri sanaciji nekdanje grajske žitnice. Muzej je pripravil vsebinski projektni predlog, občina je pripravljena pomagati in financirati izvedbo statične presoje, izvesti postopekjavnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije, s čimer je Ministrstvo za kulturo seznanjeno.« N Foto: CG vorišče. postavili arheološki depo odprtega tipa, v katerem bodo predstavili kamnite rimske, srednjeveške in novoveške spomenike. V drugi fazi pa bo urejeno območje dvorišča do dominikanskega samostana in ob njem, vključno z notranjo stranjo zgodovinskega obzidja, ki je v eni od naslednjih faz prenove predvideno za arheološki lapidarij. Kakšen bo razstaviščni prostor Nekdanja polnilnica Kmetijskega kombinata je bila porušena v začetku lanskega leta, v kratkem bo enaka usoda doletela še lope, naslonjene na del obzidja, ki zapira dvorišče dominikanskega samostana. Samo rušitev vseh objektov bo občino stala okrog 35.000 evrov. Dolžina novega objekta je vezana na površino porušene polnilnice, višina objekta pa je pogojena s kipom sv. Florjana v skupni višini Letos je torej predviden odkup zemljišč, potrebnih za izvedbo naložbe, sama gradnja pa bi se predvidoma izvajala v letu 2022. Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah znaša 685.539 evrov, ob rebalansu proračuna za leto 2021 bo uvrščena v Načrt razvojnih programov Mestne občine Ptuj za obdobje 2021-2024. Ali bodo plani tekli po načrtih, bo v največji meri odvisno od odločitve Upravne enote Ptuj. Če bo Petek Brenčičeva razlaščena dela svoje lastnine (za to morajo obstajati tehtni razlogi in javni interes) in bo izdano gradbeno dovoljenje, bo to zelena luč za gradnjo. V nasprotnem primeru bodo načrti - dokler ne dosežejo dogovora z vsemi lastniki zemljišč - le še en projekt, ki bo vsaj začasno ostal na papirju. Obenem bi to pomenilo, da tudi potencialni graditelji novega naselja na bregu še lep čas ne bodo mogli graditi. Če bi vse teklo po planih, kot so si jih zastavili na MO Ptuj, bi cesto začeli graditi marca naslednje leto, dela pa bi končali do konca leta 2022. Dženana Kmetec Markovci • V Prvencih že tri leta čakajo na kolesarko Zataknilo se je pri odkupu zemljišč Občina Markovci je bila primorana ustaviti gradnjo kolesarskih stez na dveh odsekih, in sicer v Novi vasi in Prvencih. Ker sta trasi speljani tudi po privatnih zemljiščih, je občina lastnikom ponudila ceno za njihov odkup. Tu pa seje zalomilo, saj z nekaterimi niso našli skupnegajezika. Zemljišče, kjer odkup ni možen, predstavlja okoli eno tretjino kolesarske steze. Za kmetijska zemljišča v Prvencih so lastnikom ponudili 3 evre na m2, za stavbna pa 10 evrov na m2. »Eden od razlogov za ne-strinjanje je nizka ponujena cena zemljišča, ni pa to edini razlog,« je pojasnila Marinka Kolenko Bez-jak, direktorica občinske uprave. Odkup so začeli že v letu 2018, vendar jim do danes ni uspelo pridobiti vseh zemljišč, zato projekt miruje. V letošnjem proračunu sredstev za gradnjo omenjenega projekta niso predvideli oz. so bila prenesena na druge investicije. »Dobršni del trase kolesarske steze, in sicer v dolžini 300 metrov, poteka po območju, na katerem lastnici ne dovoljujeta posega na njuni zemljišči, zato je bil postopek odkupa zemljišč na celotni trasi ustavljen.« Projekt izgradnje kolesarske steze od zaselka Novi jork do Prvencev, natančneje do hišne številke 25, zajema kolesarsko stezo v dolžini 901 meter, širine 1,6 metra z ločenim zelenim pasom od cestišča prav tako v širini 1,6 metra. Projekt je izdelala ptujska družba TMD Invest. Za njeno izgradnjo so že v letu 2018 rezervirali sredstva za nakup in odmero zemljišča v višini 5.000 evrov, v letu 2019 v višini 20.000 evrov, slednja so prenesli v lansko leto, vendar so znova ostala neporabljena. »Ker nismo uspeli pridobiti zemljišč, tudi nismo naročali investicijske dokumentacije in nam celotna vrednost ni znana,« je dodala Kolenko Bezjakova. V letu 2018 je Občina Markovci namenila 120.000 evrov za rekonstrukcijo dela ceste v Novi vasi pri Markovcih in za izgradnjo kolesarske steze. Rekonstrukcija ceste je bila izvedena, s projektom kolesarske steze pa je občina odstopila iz podobnih razlogov kot v naselju Prvenci. Estera Korošec 3,14 m. Nadstrešek bo delno zaprt na zahodni in severni strani z namenom zastiranja pogledov do okoliških objektov kot tudi z namenom preprečitve vpliva meteornih vod. Depo, v katerem bo približno 80 spomenikov, bo meril okrog 240 m2. Na ptujski občini so prepričani, da bo depo, ki bo služil hranjenju, varovanju in obdelovanju arheološke dediščine, obenem pa bo tudi sodobno razstavišče, vplival tudi na razvoj kulturnega turizma. Sredstva za izvedbo omenjene naložbe v višini okrog 250.000 evrov bodo v celoti zagotovljena iz proračuna MO Ptuj, kar je bilo potrjeno tudi na mestnem svetu. Celostna rešitev - ureditev arheološkega muzeja - pa še vedno ostaja negotova. Kdaj bo svoj del naloge opravila še država in zagotovila svoj delež sredstev za prenovo žitnice in ureditev arheološkega muzeja, je namreč velika uganka. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Ogrevajte že danes z IR paneli TIPING tehnološkim ogrevanjem prihodnosti! IR-paneli TIPING ECOSUN - ekonomični, zdravju prijazni, sodobni paneli prihodnosti ko govorimo o IR-ogrevanju, govorimo o električnem naravnem, zdravem in varčnem načinu ogrevanja, saj gre za popolnoma naravno in človeku prijazno energijo. Valovi, o katerih govorimo, nas grejejo neposredno in posredno, kar nam daje prijeten in topel občutek že pri nižjih temperaturah kot pri klasičnem ogrevanju. V zdravstvene namene energijo IR-valovanja že desetletja uporabljajo predvsem za zdravljenje bolečin v mišicah in sklepih. V porodnišnicah so inkubatorji pogosto opremljeni z infrardečimi sistemi za ogrevanje, da novorojenčkom vzdržujejo zdravju prijazno toploto. Dolgi infrardeči valovi IR-ogrevanja tudi izsušujejo vlago zidov, preprečujejo plesni in na človeka vplivajo pozitivno, saj energija žarkov izboljša zdravje in učinkovitost celic. Pri pravilni namestitvi panelov v prostoru, kar vam bomo z veseljem svetovali, pa je lahko prihranek pri porabi energije za ogrevanje od 30 % pa vse do 60 %. Še posebej priporočamo ta način ogrevanja za starejše in težje gibljive osebe. Podjetje TIPING, d. o. o., se že nekaj let ukvarja z inovativnim ogrevanjem z IR-paneli, kjer infrardeči valovi ogrevajo predmete in živa bitja, kot je to pri ogrevanju Zemlje s Soncem. Prostor se segreje brez dvigovanja prahu in izsuševanja zraka, ki je običajno pri navadnih radiatorjih. Pozitivni učinki se zato pogosto kažejo v zmanjšanju alergij in bolezni dihal. Pri izbiri panelov je treba biti še posebej pozoren na primerno moč in obliko. Pritrdimo jih lahko na strop ali steno, predvsem pa je treba vnaprej opredeliti umestitev v prostor. Namestitev panela lahko spremeni porabo energije tudi za tretjino. Na trgu je ponudba panelov zelo različna, prav tako tudi njihova kakovost. V podjetju TIPING priporočajo panele evropskih proizvajalcev. Izkazalo se je, da nekateri paneli iz Azije niso dosegali pravilnih valovnih dolžin ter so se pregrevali in upogibali, čez čas pa se jim pri enaki porabi električne energije ogrevalna moč precej zmanjša. Panel lahko lastnik stavbe namesti sam, še posebej, če gre za panel ali dva. Če jih je več, jih je treba strokovno razporediti po prostoru in jih ustrezno montirati. Ker nas infrardeče ogrevanje greje tudi neposredno, imamo prijeten, topel občutek že pri temperaturah, ki so za 2-4 stopinje Celzija nižje kot sicer. Recimo, če smo navajeni na sobno temperaturo 22 °C, bomo pri uporabi IR-gretja termostat lahko nastavili na 1920 °C. Pri tem pa vemo, da vsaka stopinja manj prinese prihranek do 7 %. Nekaj prednosti, zakaj izbrati IR-PANELE TIPING Ecosun: • nizki stroški investicije in namestitve • brez vzdrževanja in brez obrabe • do 30-60 % manjša poraba energije • učinkovitost skoraj 100 % • IR-gretje omogoča takojšnjo in neposredno toploto • čisto in tiho delovanje • consko gretje, tudi pri visokih stropovih (do 10 m) • preprečevanje plesni • IR-valovanje pozitivno vpliva na zmanjševanje napetosti v mišicah, zmanjšuje živčno razdražljivost in občutljivost, povečuje tudi presnovo • montaža in dobava na območju celotne Slovenije, Hrvaške in Avstrije • montaža tudi na počitniških objektih z vklopom ogrevanja preko kratkih sporočil - sms Informacije o panelih, ogledih, predračunih ipd.: TIPING, d. o. o., 064/155 - 542 in sprotne informacije o akcijah na https://www.facebook.com/irogrevanjepaneli. Foto: CG 8 Štajerski Podeželje petek • 5. februarja 2021 Ormož • Še o obnovi stadiona »Steza bo obnovljena!« Kot smo že poročali, nameravajo v Občini ormož letos urediti atletski stadion. Naložba je ocenjena na 97.000 evrov. Del denarja so že rezervirali v občinskem proračunu, 37.000 evrov pa pričakujejo od Fundacije za šport. »V primeru, da nepovratnih sredstev ne dobimo, bomo izvedli dela v manjšem obsegu. Vsekakor pa z obnovo atletske steze ne bomo odlašali,«je zagotovil župan Danijel Vrbnjak Foto: KG Prednostno bo torej, ne glede na sredstva iz Fundacije, obnovljena atletska steza, ki je precej dotrajana. Pri načrtovani prenovi stadiona pa je očitno prišlo do »kratkega stika« med občinskim vodstvom in predsednikom atletskega kluba Ivanom Golobom, ki - kot je povedal sam - o načrtovani obnovi naj ne bi bil obveščen. Na občini sicer zatrjujejo, da je Golob poznal vse podrobnosti investicije, kar dokazujejo z elektronskim sporočilom, ki je med omenjenimi naslovniki romalo 4. novembra. A dokument z naslovom 'Potrdilo o pomenu investicije' govori zgolj o vplivih investicije na družbo in ciljih, ki so zasledovani. Sicer pa v posredovanem sporočilu ni podrobnih podatkov niti o obsegu del niti o časovnici izvedbe. Četudi na atletskem klubu investicijo ne le pozdravljajo, pač pa jo že res težko pričakujejo, pa je predsednik še enkrat povedal: »Pogovarjali smo se o tem, kaj je treba obnoviti. Na klubu smo v novembru tudi pripravili potrdilo o pomenu investicije. O tem, kdaj naj bi se investicija izvedla in kaj vse naj bi se uredilo, pa formalno nisem bil obveščen.« Kljub nesporazumu pa so akterji naposled začeli resno komunicirati z namenom, da obnova atletskega stadiona ne bi ogrozila izvedbe 20. ormoškega maratona, ki pa ga zaradi vladnih ukrepov omejevanja epidemije najverjetneje itak ne bo. KG Središče ob Dravi • Za kmete in podjetnike Letos 34.000 evrov V preteklem letuje občina za spodbujanje gospodarstva namenila 15.000 evrov. Na razpis za nepovratna sredstva so se lahko prijavili domači obrtniki in podjetniki, če so ustanavljali podjetje na območju občine, širili svojo dejavnost, na novo zaposlovali ali razvijali inovacije. Letos je oz. bo z javnim razpisom za podjetnike namenjenih 17.000 evrov. V preteklem letu sicer ves razpoložljiv denar za domače podjetnike ni bil razdeljen, saj je v proračunu ostalo dobrih 1.400 neizkoriščenih evrov. Kljub temu pa so se na občini odločili, da letos domačemu gospodarstvu namenijo še nekoliko višjo vsoto, 17.000 evrov. »Sredstva so sicer razdeljena po ukrepih, vendar smo v preteklih letih denar že prerazporejali med ukrepi glede na povpraševanje. Lani je največ podjetij kandidiralo za podporo pri začetnih investicijah in investicijah v razširjanje dejavnosti ter razvoj,« je povedal Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi. V preteklem letu je največ občinskega denarja prejelo podjetje Highflay, d. o. o., in sicer 5.000 evrov. Letos bodo, enako kot lani, namenili 17.000 evrov proračunskega denarja tudi za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. »Ukrepi so enaki kot v preteklem letu. Interes za črpanje nepovratnih sredstev s področja kmetijstva je velik, po navadi se denar razdeli že ob prvem odpiranju vlog. Največ vlog se nanaša na nakup kmetijskih strojev, z nepovratnimi sredstvi pa smo v preteklosti že podprli tudi zasaditve sadovnjakov, dopolnilne dejavnosti ...,« je dejal Borko. Tako kot v preteklih letih pa bo občina namenila manjši delež denarja (300 evrov) tudi za delovanje društev s področja kmetijstva in podeželja. Oba razpisa sta bila že objavljena v februarju, prva odpiranja vlog pa naj bi sledila v maju. Če ob prvem odpiranju vlog denar ne bo razdeljen, naj bi sledilo novo odpiranje vlog v septembru. KG Foto: KTV Podravje • Pomoč za spomladanski izpad prihodka sadjarji prejeli šele letos Ogrožata jih zaprtje javnih zavodov in konkurenca iz Poljske Ko so se jabolka v prvem valu epidemije lani spomladi kljub izrednim razmeram dobro prodajala, so sadjarji pričakovali, da bo podobno tudi z jesenskim pridelkom. A so se ušteli, saj je popolno zaprtje šol in vrtcev tudi pri njih terjalo svoj davek. Pri enem od trgovcev, Sparu, so se te dni pohvalili, da so prijazno priskočili na pomoč brkinskim sadjarjem, ki se zaradi jesenskih ukrepov za zaustavitev širjenja koronavirusa in posledično otežene prodaje soočajo s polnimi hladilnicami kakovostnih jabolk. Zato so odkupili večjo količino brkinskih jabolk in s tem izkazali skrb za krepitev lokalne ponudbe, hkrati pa svojim kupcem ponudili slovensko sadje. Odlična marketinška poteza »Za to akcijo sicer nisem slišal in ne poznam podrobnosti, a gre gotovo za potezo, ki je sama po sebi pozitivna. Vendar sem hkrati prepričan, da je tu še najbolj v igri odlična marketinška poteza. Ni ga namreč trgovca, ki bi naredil karkoli, če se mu to ne bi tudi splačalo,« pravi Tomaž Toš iz Sadjarstva Toš v Vitomarcih, kjer obdelujejo 20 hektarjev sadovnjakov. Lansko letino jabolk ocenjuje kot povprečno, manj pa je zadovoljen s prodajo. »Slabšo prodajo samo delno pripisujem koroni, ne pa tudi v celoti; pravzaprav ne vem natančno, kaj se dogaja. Morda je razlog tudi v tem, da so ljudem dvoriščne jablane dobro rodile in imajo svoje sadje, svoje pa naredi še konkurenca iz uvoza. Nisem človek, ki bi tarnal, trudimo se po najboljših močeh in še vedno smo vse prodali, zagotovo bomo tudi letos, to me ne skrbi, vprašanje je le, koliko bomo dobili za kilogram.« (Pre)visoki standardi ali kaj drugega? Najbrž so pod vtisom prejšnje sezone, ko jabolk količinsko sicer ni bilo veliko, a so se odlično prodajala, računali, da bo tudi z jesenskim pridelkom tako. »A so se šole in vrtci zaprli, kar je, vsaj konkretno za našo kmetijo, pomenilo težave; mi namreč več kot polovico pridelka prodamo javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem v Ljubljani in na Gorenjskem. Zakaj na drugi konec Slovenije? Konkurenca v naših krajih je velika, z bratom nadaljujeva in nadgrajujeva posle, ki jih je v 30 letih sklenil in vpeljal najin oče in tako tudi najine poti vodijo v prestolnico in naprej na Gorenjsko. Kar se tega tiče, imava pravzaprav srečo, saj ni lahko dobiti novih odjemalcev in izpodriniti stare dobavitelje.« Tako kot številni andraški sadjarji tudi Toševi svoja jabolka prodajajo v trgovinah Jager. »Moram reči, da doslej z Jagrom nimam nobene slabe izkušnje. Smo pa skušali delati tudi z drugimi večjimi trgovskimi verigami, a smo od tam več vozili nazaj kot prodali. Njihovi standardi kontrole so namreč takšni, da cel zaboj sadja zavrnejo zaradi ene same pike na sadežu. Potem pa Foto: Arhiv Svet24 »Slabšo prodajo samo delno pripisujem koroni, ne pa tudi v celoti; pravzaprav ne vem natančno, kaj se dogaja. Morda je razlog tudi v tem, da so ljudem dvoriščne jablane dobro rodile in imajo svoje sadje, svoje pa naredi še konkurenca iz uvoza,« meni Tomaž Toš. prideš v njihovo trgovino, pogledaš, kaj ponujajo na policah, in ne moreš verjeti, da je tam polno sadja slabe kakovosti. Se vprašaš, kaj je s tabo narobe, se kdo dela norca ali te preprosto nekdo hoče izriniti iz sistema.« Tomaž sicer pozdravlja promocije kmetijskega ministrstva o pomenu samooskrbe in kupovanja lokalne hrane. »Upam, da bodo sčasoma tudi dale konkretne učinke. Bi pa tu omenil pomoč države, ki je bila na voljo sadjarjem in drugim kmetom za izpad prihodka. Spomladi smo se lahko prijavili nanjo, za mnoge vem, da se niso, ker so se bali, da bi morali konec leta kaj vračati. No, mi smo se. Pa veste, kdaj smo denar tudi dejansko prejeli? Pred tednom dni. Če bi na to resno računali, bi že zdavnaj propadli. A si v bistvu ne želimo finančnih injekcij države, ampak le boljše odkupne cene za naše pridelke.« Potrošnikov spomin je kratek Tomaž Toš opaža povečano zanimanje potrošnikov po domači, lokalno pridelani hrani. »Tudi sam sem bolj pozoren na to, kaj kupim in od kod prihaja. A seje pri tem treba zavedati, da je človekov spomin zelo kratek. Danes morda kdo prisega na lokalne pridelke, že jutri pa ga lahko premami reklama z akcijskimi cenami uvoženega izdelka in v trenutku pozabi na včeraj. Poleg tega me moti, da smo v javnosti kmetje še zmeraj prikazani preveč slabšalno. Samo spomnite se tiste reklame o lojtrci domačih, ko možak nerodno pade z lestve, s tem pa pravzaprav sporoča, da smo kmetje butasti in zaostali.« Tomaž Toš: »Nizke odkupne cene jabolk gre pripisati trgovcem, ki uvažajo poceni robo, in kratkemu spominu potrošnikov o pomenu kupovanja lokalne hrane, v veliki meri pa smo si sadjarji krivi sami, ker se ne znamo povezati.« Kriva je nepovezanost sadjarjev Slovenija je majhna in večjih pridelovalcev jabolk ni veliko, zato je povezovanje še toliko pomembnejše. »Če bi se nas pet ali šest združilo, bi bili močnejši, lahko bi vsako leto sedli in se pogovorili o cenah, nato pa pri trgovcu dosegli boljšo. A povezovanje nam je tuje, vsak dela povsem zase, to je naša velika pomanjkljivost. Ki jo seveda trgovci pri odkupnih cenah s pridom izkoristijo. Domačim sadjarjem zadnje čase vse bolj grozijo poljski, in to z zelo nizkimi cenami jabolk. Če zdaj dosegamo 60 do 75 centov za kilogram, znašajo njihove cene, kot so mi zaupali nekateri trgovci, 36 do 57 centov. In to za spakirana in v Slovenijo pripeljana jabolka. »Takšne cene slovenskim sadjarjem nikakor ne gredo skozi. Eno je pridelava, potem pa so tu še stroški embalaže, prebiranja, pakiranja, dostave, da o porabljeni elektriki in lastnem delu sploh ne govorim. Slednjega si tako nikdar ne računam in niti ne poznam kmeta, ki bi si pri stroških obračunal lastno delo. Kar je vsekakor napaka.« A je vedno vse za nekaj dobro, ostaja pesimističen Toš. »Tudi časi, ki jih zdaj doživljamo, odpirajo nove priložnosti. Če je bilo že nekaj desetletij nazaj drugače, danes v Vitomarcih ni več nobene izključno sadjarske kmetije, vsaka išče še nove možnosti. Na naši kmetiji smo se na primer lotili gojenja sladkega krompirja. Pri tem so nam pomagali v podjetju Jeruzalem Ormož SAT, kjer sladki krompir pridelujejo že deset let. Za začetek smo ga posadili bolj za promocijo, kdaj kasneje za kaj bolj resnega, saj opažam, da postaja vse bolj priljubljen, predvsem med mlajšo populacijo.« Senka Dreu Foto: SD petek • 5. februarja 2021 Gospodarstvo Štajerski 9 Spodnje Podravje • Jagros pri moki in kruhu prisega na lokalni produkt Partnerstvo, ki združuje dve močni družinski podjetji PPS - Pekarne Ptuj so po nekajletni negotovosti sredi leta 2019 dobile novega lastnika. Pod svoje okrilje jih je vzelo družinsko trgovsko podjetje Jagros, prevzem je bila dobro načrtovana strateška odločitev. Sodelovanje med pekarno in trgovcem se sicer ni razvilo čez noč, sodelujejo že najmanj 20 let. Direktor PPS Igor Ranfl je več kot zadovoljen, da je družina Jager postala lastnik največjega ptujskega pekarskega podjetja. »Podjetje Jagros je zaslužno, da je Pekarna Ptuj preživela ter ohranila svojo proizvodnjo in se dolgoletna tradicija proizvodnje pekovskih izdelkov na obstoječi lokaciji nadaljuje. Dobili smo odgovornega lastnika, s pomočjo katerega v regiji ponovno postajamo vodilni proizvajalec pekovskih izdelkov in slaščic. Takoj ob prevzemu s strani podjetja Jag-ros smo začeli načrtovane investicije v objekt, proizvodne zmogljivosti in zaposlene.« Moka za kruh z lokalnim poreklom S povezovanjem Jagra in Pekarne Ptuj se je razvil tesni poslovni odnos s še enim štajerskim družin- je dokaz, da je s pravimi ljudmi na pravem mestu moč izpeljati tudi najzahtevnejše naloge. Še pred petimi leti je bil obstoj pekarne negotov. Podjetje, ki je bilo finančno, tehnično in kadrovsko izčrpano, je s prihodom novih lastnikov ponovno začelo dihati. Sedanji lastniki poleg zelenih številk v poslovanju zasledujejo smeri trajnostnega razvoja, predvsem v smislu podpore lokalnemu okolju. skim podjetjem, Mlinom Korošec in Zabovcev. Ne samo, da trgovine Jager prodajajo moko iz Koro-ščevega mlina, tudi vsi pekovski izdelki Pekarne Ptuj so narejeni iz Koroščeve domače slovenske moke. Nedvomno gre za vzorno poslovno povezavo, ki potrošniku ponuja lokalni proizvod, okolju pa delovna mesta. Koroščeva moka je proizvedena iz žitaric, ki jih na slovenskih poljih pridelujejo slovenski kmetje. Pekarne iz surovine (moke) ustvarijo pekovske in slaščičarske izdelke in jih ponudijo kupcem v lokalnem okolju. PPS-o-vih pekovskih izdelkov ne prodajajo samo Jagrove trgovine, temveč tudi drugi trgovci v regiji in večji odjemalci, med njimi številni javni zavodi. »Vsa leta se zelo trudimo, da našim kupcem ponujamo res kakovostne pekovske izdelke. Posebnost Pekarne Ptuj je bila vedno ta, da je pri proizvodnji veliko ročnega dela, kar naredi naše izdelke posebne, boljše, bolj domače. Tesno sodelovanje z Mlinom Korošec pomeni nadaljevanje našega truda, da kupcem ponudimo čim bolj kakovostne pekovske produkte, narejene izključno iz domače slovenske moke. Vso moko (belo, polbelo, rženo) za proizvodnjo pekovskih izdelkov dobimo iz lokalnega mlina in je ioo-odstotno slovenskega izvora,« je izpostavil direktor PPS Igor Ranfl. Ohranjajo sorazmerje med kakovostjo in ceno V podjetju Jagros poudarjajo, da se jim zdi zelo pomembno potrošniku ponuditi kakovosten lokalni proizvod, še posebej, če gre za tako pomembni živili, kot sta moka in kruh. »Potrošnike želimo spomniti, da je treba delovati lokalno, poiskati kakovosten lokalni produkt in pri prodaji morda manj zasledovati količino ter ceno. Seveda V Pekarni Ptuj, ki se ponaša z več kot 70- letno tradicijo proizvodnje kruha, pekovskega peciva in slaščic, te dni diši po odličnih ptujskih krofih. Da so tako omamno dobri, je treba poseči po pravem receptu. Direktor pekarne Igor Ranfl meni, da so verjetno še edina slovenska pekarna, ki krofe pripravlja na tradicionalen način z uporabo svežih jajc. »Ptujski pustni krof je iz domače slovenske moke, svežih jajc, prave marelične marmelade ter veliko ročnega dela.« je to odvisno tudi od ekonomske situacije in kupne moči, za katero vemo, da v tem okolju ni visoka. Partnerstvo, ki smo ga oblikovali med Pekarno Ptuj, Mlinom Korošec in trgovinami Jager, dokazuje, da ni nujno, da so proizvodi iz lokalnih surovin dražji. Kruhi, pekovsko pecivo in slaščice iz Pekarne Ptuj so cenovno konkurenčni, dostopni vsakomur, čeprav so v njih lokalno pridelana surovina in veliko vloženega dela zaposlenih iz ptujskega območja,« je prepričan Boštjan Jager. Vzpostavili dolgoročno poslovno sodelovanje Koroščevi iz Zabovcev na Ptujskem polju se z mlinarstvom ukvarjajo 200 let, tradicija obrti se prenaša iz roda v rod. Čeprav s PPS sodelujejo že kakšna tri desetletja, sedanje poslovno sodelovanje, ki so ga oblikovali še s tretjim delež- nikom, podjetjem Jagros, pozdravljajo. »Ponosni in zadovoljni smo, da sta PPS in Jager naša partnerja. Z obojimi poslujemo že dolga leta, model, ki smo ga sedaj vzpostavili, je načrtovan v smislu dolgoročne- PodjetjeJagros Trgovsko podjetje Jagros zaposluje 744 sodelavcev. Sedem prodajaln s 120 zaposlenimi imajo na območju Spodnjega Podravja: Ptuj (26 sodelavcev), Gorišnica (20), Duplek (20), Majšperk (18), Kidričevo (13), Starše (122) in Trnovska vas (11). ga poslovnega sodelovanja,« so povedali v Mlinu Korošec. Poudarili so tudi pomembnost kratkih dobavnih verig, od proizvodnje surovin do izdelkov in prodaje. »Vse moke, ki jim jih dobavljamo Pekarni, so slovenskega porekla, iz slovenske pšenice, ki je v glavnem iz našega območja. Zrnje odkupujemo od kmetov iz širše okolice, v krogu od Slovenske Bistrice do Lenarta in Središča ob Dravi. Glavnina žitaric, iz katerih v našem mlinu proizvajamo moko, je iz Ptujskega in Dravskega polja.« Mojca Zemljarič Partnerstvo mlin - pekarna - trgovina, kot sta ga v podravskem okolju oblikovali družinski podjetji Jagros (skupaj s PPS) in Mlin Korošec, je lahko odličen vzgled sodelovanja na lokalnem nivoju. Foto: CG Foto: CG Foto: CG Sveta Trojica • Vodarina skupna, omrežnina ne Del Trojičanov bo od zdaj pil še cenejšo vodo Potem ko je predlog o podražitvi vode v večinskem delu občine, ki ga upravlja Mariborski vodovod, lani poleti padel v vodo, so ga tro-jiški svetniki tokrat potrdili brez razprave. Podražitev naj bi bila posledica višjih stroškov, tako so vsaj pojasnili v Mariborskem vodovodu. Znesek na položnici za štiričlansko družino s porabo 16 kubičnih metrov vode bo od zdaj višji za i,0i evra, za tiste, ki porabijo 12 kubičnih metrov, pa za 83 centov na mesec. Nove cene so začele veljati s prvim februarjem. In zakaj so svetniki lani podražitev sploh zavrnili? Spomnimo, da v občini Sveta Trojica pijejo večinoma »maribor- sko« vodo, v naselju Gočova in delu Spodnje Senarske pa tudi »ptujsko«, ki je že dalj časa cenejša za uporabnike. Mariborski vodovod je za občine znotraj lenarške upravne enote, kamor sodi tudi Sveta Trojica, dolga leta za oskrbo s pitno vodo računal enotno ceno za vse, tako za vodarino kot omrežnine. Sporazum pa je propadel, ko je Mariborski vodovod začel pritiskati na posamezne občine z višjimi cenami vode; nekatere so nanje pristale, Dosedanja in nova cena vode (z 9,5 % DDV) Vodarina Omrežnina Vodarina Omrežnina L (dosedanja cena v €/m3) (dosedanja cena) (nova cena v €/m3) (nova cena) | 0,8774 10,70 0,9240 10,97 Vir: MB vodovod V Gočovi pijejo cenejšo vodo kot drugod po občini Sveta Trojica, in sicer zato, ker teče po ptujskih in ne mariborskih ceveh. druge pa ne, tako da nekaj časa ni bila enotna. Novembra 2019 pa so župani vseh šestih občin upravne enote Lenart: Benedikt, Cerkve-njak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah dosegli dogovor o ponovni združitvi in uveljavitvi enotne cene za vodo, vendar ne tudi enotne cene za omrežnino. Te naj bi začele veljati, ko bi jih vsi občinski sveti potrdili, a to lani zaradi epidemije vsem ni uspelo. Ptujska voda cenejša od mariborske Poleg tega so trojiške svetnike motile tudi razlike v cenah obeh upravljavcev: Mariborskega vodovoda in Komunale Ptuj, saj je slednji precej cenejši. Prepričalo jih ni niti pojasnilo župana Davida Klobase, da je mariborski vodovodni sistem boljši in da je upravljavec v njegovo posodobitev v zadnjih letih skupaj z občinami vložil že veliko sredstev, medtem ko je ptujski vodovod zastarel in ga nujno potrebna sanacija šele čaka. Župan Klobasa je s povedanim sicer lahko zagovoril višjo ceno omre-žnine, nikakor pa ne same vode oziroma vodarine. Podražitev je tri- do petodsto-tna, odvisno od višine dosedanjih cen po posameznih občinah. Cena vodarine je višja za pet centov (z DDV) na kubični meter porabljene vode in bo v omenjenih šestih občinah poslej enotna (ne pa za vse Trojičane, saj - kot povedano - jih del uporablja zdaj že precej cenejšo vodo iz ptujskega Komunalnega podjetja), medtem ko se bo omrežnina, ta je dražja za 27 centov, še naprej obračunavala za vsako občino posebej. Senka Dreu Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. februarja 2021 Haloze • V Turističnem društvu Podlehnik obujajo stare običaje Pozimi je čas za koline V Turističnem društvu Podlehnik si med drugim prizadevajo, da stari običaji ne bi povsem utonili v pozabo. Eden izmed takih so koline, nekoč na podeželju priljubljen, vesel in sploh največji kmečki praznik. Kot je pojasnila Zdenka Golub iz TD Podlehnik, so bile koline v zimskem času največkrat takrat, ko je začelo primanjkovati krme za svinje. »Gospodar sije že mesec dni prej naprosil mesarja in pomagače, gospodinja pa je nekaj dni svinjo vsak dan vodila od svinjaka do hiše s pomočjo koruze. V starih časih je bila namreč navada, da so svinjo zaklali in razkosali v hiši.« Najbolj nestrpno so na koline čakali otroci, saj so se na ta dan lahko najedli mesa, ki ga v tistih časih ni bilo v izobilju. Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase - kašnice. Po besedah Golubove so se rano zjutraj zbrali vaški pomagači in mesar, šli so v hlev in svinjo zaklali. Velikokrat se je zgodilo, da jim je svinja po neprevidnosti ušla in so jo morali loviti. Če je bila zima zelo hladna, so prašiča odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen novi lonec. Otroci, ki jih običajno ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi. Za kosilo jim je gospodinja spra-žila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. »Eni so šli k mlaki prat čreva, v katero je gospodar prvi dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali (s smolo so premazali kosmate dele in jih polili z vročo vodo) glavo, tace in rep. Gospodinja je nato spekla še možgane, ki pa jih je dobil tisti, ki jih je najbolj potreboval. Med tem časom je gospodinja spražila črevno salo z lukom (čebulo), pripravila kašo in riž in začeli so delati krvavice.« Na kolinah je bilo jedače v izobilju Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola, zaključni izdelek pa so bile mesne klobase. Gospodinja je obarila kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu so ji pomagala domača hči, soseda ali sorodnica. Na večerjo so povabili sorodnike in sosede. Najprej so pojedli kislo juho, podmet iz koruzne moke, obvezna je bila »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš, k mizi je vabila mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir in kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo ■ I i Foto: Zdenka Golub Kolomer Foto: Zdenka Golub Svinjo so dali na »štant«, ki je bil izdelan posebej za odiranje svinjske kože. posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretje dobrote so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje, se je spominjala Golubova. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je do jutra, saj je bil po- vabljen tudi vaški muzikant. Kljub obilici dela so bili ljudje veseli in zadovoljni. Estera Korošec V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomer«. To pomeni, daje nekdo (po navadi sosed) v obliki pesmi opisal vsakega člana, kije sodeloval na kolinah. Napisano je privezal na veliko klobaso ter jo nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Malo je poropotal, da so takoj vedeli, daje nekdo prinesel »kolomere« (mera za šaljivo klobaso). Pri delu ga niso smeli ujeti, ker bi to bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo in se do solz nasmejali. Promocijsko sporočilo Trgovina Vitapur ze četrto leto tudi na Ptuju, v Qcentru Vitapur je v lanskem letu obeleževal 15 let v Sloveniji, letos pa kar 4 leta, odkar lahko med njihovim bogatim asortimentom izbirate tudi na Ptuju! V Qcentru Ptuj ponujajo velik izbor izdelkov za dom, spanje, kuhanje in prosti čas in vam strokovno svetujejo pri opremljanju vašega doma s kakovostnimi ležišči Hitex, kuhinjsko posodo in pripomočki Rosmarino, posteljnino, brisačami in kopalnimi plašči Svilanit, dekorativnimi izdelki in izdelki za prosti čas. Z lastnimi blagovnimi znamkami zvestim in novim kupcem nudijo le najboljše. Za udobje v vaši spalnici lahko v Vitapurjevih trgovinah izbirate med kakovostnimi ležišči, vzglavniki, odejami, nad-vložki za ležišča in zaščitami za ležišča ter poskrbite, da so vaše noči mirnejše, dnevi pa napolnjeni s pravo energijo. Rosmarino izdelki na oddelku kuhinje navdušujejo z linijami kuhinjske posode in pekačev, kuhinjskih pripomočkov ter kuhinjskega tekstila. Dekorativni vzglavniki, odeje, sobni copati in druge malenkosti bodo polepšale vsak vaš kotiček doma, da si ga boste lahko opremili povsem v vašem stilu. Priznana blagovna znamka Svilanit, ki je pod okriljem Vitapurja, ponuja kakovostne kopalniške in plažne brisače, kopalne plašče, posteljnino in različne druge tekstilne izdelke. Kot nalašč za potovanja s stilom in prosti čas lahko izbirate med kovčki Scandinavia, nahrbtniki in torbami ter izdelki Vita-2Go z dodatki za vaše mobilne telefone. Ponudba igrač za najmlajše 4kiddo zagotavlja spalno udobje otrok in kreativno igro vseh vaših najmlajših herojev. Vitapur je odlična lokacija tudi za vse ideje za darila, s katerimi želite razveseliti vaše najbližje. Njihova ponudba v teh mesecih postaja še bolj raznovrstna: na voljo bodo novi mali gospodinjski aparati, še večja ponudba kuhinjske posode in pekačev, posteljnine, so-nične električne zobne ščetke in različni dekorativni izdelki, ki bodo še polepšali vaš dom. Podjetje z izdelki blesti tudi na spletu. Spletna trgovina Vitapur je namreč ponov- no navdušila na tekmovanju Web Retailer Award, oz. Spletni trgovec leta 2020 in se kot zmagovalec uvrstila v kar dve kategoriji. Po novem Vitapur ponuja tudi »osebni prevzem«: izdelke lahko naročite na spletu (www.vitapur.si) ali po telefonu (059 342 792) in jih enostavno prevzamete v Vitapurjevi trgovini v Qcentru Ptuj ali drugih izbranih trgovinah Vitapur po vsej Sloveniji. Vabljeni. Središče ob Dravi • Prenovajavne razsvetljave Iščejo (tudi zasebne) sofinancerje Kot smo že poročali, si na občini prizadevajo, da bi dotrajano javno razsvetljavo modernizirali. Od skupno okoli 400 svetilk naj bi danes bilo več kot 330 svetilk dotrajanih in preveč potratnih. »Prioriteta je zamenjava dotrajanih svetilk, nato pa bi lahko na nekaterih odsekih relativno hitro in ugodno postavili tudi nova svetila. Gre za odseke, kot je Šolska ulica, kjer smo v preteklosti ob izgradnji kanalizacije že položili cevi za javno razsvetljavo in jaške,« je povedal Borko. Če pa bi finančni okviri omogočali, pa bi se podali tudi v ureditev razsvetljave, ki je sedaj neprimerno umeščena na hišah in električnih drogovih. Borko upa na morebitno podporo Direkcije za infrastrukturo. „Okoli 110 svetil je postavljenih ob državni cesti. Če bi nas Direkcija podprla vsaj pri projektiranju tega dela investicije, bi to že bila velika pomoč," je dejal. Kot ena izmed možnosti, da investicija ne bi preveč obremenila občinskega proračuna, se ponuja javno-zasebno partnerstvo. Predlog, ki predstavlja formalno podlago za tovrstno sodelovanje, pa je sedaj v javni obravnavi. Če bo v marcu potrjen, bodo na občini spomladi začeli zbirati ponudbe. Pri tem odkrito pričakujejo, da bodo ponudbe podjetij ugodne in da se bo na dolgi rok sodelovanje izplačalo. V praksi pa bi to pomenilo, da bi občina omrežje javne razsvetljave predala zasebnemu partnerju v posodobitev, upravljanje in vzdrževanje za obdobje največ deset let. „Če nobena izmed ponudb ne bi bila ugodna, nam še vedno ostane možnost, da investicijo izvedemo sami," je zagotovil Borko. Karmen Grnjak petek • 5. februarja 2021 Podravje Štajerski 11 Slovenija • Novo gibanje Povežimo Slovenijo O »Janševem« satelitu tisti, ki se bojijo drugačnosti »Imamo kandidata za mandatarja. Odločili smo se, da je čas, da se resno vključimo v reševanje politične situacije v državi. Ta je takšna, kot je, predvsem zato, ker je prejšnji predsednik Vlade Marjan Šarec skočil v prazen bazen. Za to pa nisva kriva ne Janša, ne jaz,« izpostavlja Andrej Čuš, predsednik Zelenih Slovenije. V novem gibanju Povežimo Slovenijo so po besedah Čuša v nekaj dneh združili že 400 članov občinskih svetov, 48 županov in devet državnih svetnikov, največ iz SLS. Gre res za »Janšev« satelit, kot jim očitajo nekateri? Gibanje Povežimo Slovenijo je povsem novo in pomeni sodelovanje strank in posameznikov na skupni listi za parlamentarne volitve. Osnovno infrastrukturo dajejo Zeleni Slovenije, SLS in Nova ljudska stranka Franca Kanglerja. Podprl jih je tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča in svetovalec predsednika republike Ernest Petrič. V svoje vrste so privabili tudi športnike. Čuš je prepričan, da bo število podpornikov naraščalo, saj da pogovori s številnimi akterji še vedno niso končani. Kot je razbrati iz njegovih besed, je odprta tudi možnost sodelovanja s SMC kot z novo stranko, ki jo ustanavlja Pivčeva. Čuš: »Povezujeta nas ustava in avstrijska praksa« Andrej Čuš: »Janšo sem videl le na sodišču.« »Čeprav imamo okrog določenih tem različne poglede, nas povezuje Ustava RS. Danes vemo, kako slabo se to spoštuje. Zavedamo se razlik, a tudi tega, da te v osnovi niso tako velike, da ne bi mogli sodelovati. Želimo postaviti zgled za druge stranke v parlamentu in izven njega. Več ljudi v politiki bi se moralo zavedati, da včasih morajo stopiti korak nazaj, da lahko skupaj naredijo napredek za državo,« izpostavlja Čuš. Tako on kot pobudnica in koordinatorka gibanja, podpredsednica Zelenih Slovenije Nada Pavšer, sta prepričana, da bo to zgodba o uspehu. Njihovi načrti in cilji nikakor niso skromni, imeli naj bi že tri možne kandidate za mandatarja. Gre res za »janšistično« stranko? Očitki, da gre za novo »janšistično« stranko, so po trditvah Čuša popolnoma neutemeljeni. Kot pravi, za njimi stojijo predvsem tisti, ki se bojijo drugačne politike. »Kaj takega lahko izreče le nekdo, ki ne pozna situacije. Mene SDS še vedno preganja po sodni poti, tako da so ti očitki skregani z logiko. Kdor me pozna, ve, da imam svoja načela. Zato sem tudi izstopil iz SDS. Janšo sem nazadnje videl na sodišču, kljub temu pa do njega in SDS ne gojim nobenih zamer,« še dodaja. V isti sapi pa poudarja, da se zaveda, da bosta v prihodnje najbrž morala sodelovati. V tem sam ne vidi velikih težav. Novo gibanje pa cilja tudi na tiste volivce, ki so »obupali« nad slovensko politiko. Zavračajo špekulacije, da bodo rušili vlado, saj da ni pravi čas za to: »Za politiko in politikanstvo do konca epidemije ni časa. Ker ne vemo, kdaj bodo volitve, pa se intenzivno pripravljamo. Vse naše aktivnosti bodo prilagojene temu. Trenutno iščemo najboljše kandidate za državni zbor. Veliko je terenskega dela. Vse pa bo odvisno od razjasnitve situacije v državi. Lahko, da bodo volitve zelo hitro.« Ustanavljajo celo zavod Način delovanja in odločanja gibanja Povežimo Slovenijo bo novost slovenske politike. Ustanavljajo namreč zavod. Ključni razlog za to naj bi bila želja po enakovrednem odločanju vseh partneric. Vsaka bo namreč v svetu zavoda imela po enega člana, ti pa bodo nato koordinirali delo odbora. To naj bi se izkazala kot najprimernejša in najpravičejšna struktura odločanja. »Politika, ki jo ponujamo, ne obljublja. Tega je bilo že veliko. Naš princip delovanja temelji na sodelovanju in povezovanju; ni pomembno, čigav predlog je, podpirali bomo ideje in ne ljudi. Če bo zadeva dobra, jo bomo podprli, pa ne glede na to, ali jo je predlagal Mesec ali Janša,« zagotavlja predsednik Zelenih Slovenije. Dženana Kmetec Ormoško • Večina otrok seje že vrnila v vrtec Testirali so se vsi vzgojitelji in pomočniki Skoraj tri mesece je trajalo omejeno delovanje vrtcev, večina predšolskih otrok pa je v tem času ostajala v domačem varstvu. Poslednji torek v januarju so vrtci lahko znova na stežaj odprli svoja vrata. Malčki, starši in strokovni delavci so se tega zelo razveselili. Še pred odprtjem pa je bilo slišati kopico negodovanj zaradi obveznega testiranja. Z uveljavitvijo omejenega delovanja vrtcev je na ramena večine staršev padlo veliko breme organiziranja varstva za svojega predšolskega otroka. Podatki o številu otrok, ki so se po jesenskih šolskih počitnicah vrnili v vrtčevsko varstvo na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, kažejo, da se je večina staršev nekako znašla. V vrtcih je bilo od skupno 485 vpisanih otrok prisotnih zgolj 54 otrok, kar v deležu predstavlja skromnih 11 %. Število prisotnih je postopoma naraščalo, v začetku decembra je bilo v vrtcih že 84 otrok. Velika večina otrok, kar 83 % malčkov, ki so vpisani v vrtčevsko varstvo, je v tem času še ostajala v varstvu v domači režiji. Večina vzgojiteljev je »čakala na delo« V tem času je bilo delo v vrtcih urejeno skladno z razmerami, vsi ravnatelji poročajo o nenehnem prilagajanju dela glede na število otrok. »Delo je bilo organizirano na nivoju mehurčkov, skupine pa so bile konstantne, kar pomeni, da niti otroci niti vzgojitelji niso prehajali med skupinami. Če je prišlo do menjave, je to bilo v začetku tedna,« lahko navedbe ravnateljev povzamemo z besedami Simone Meško, ravnateljice ormoškega vrtca. Vse več nejasnosti in vprašanje kredibilnosti testiranja Skoraj tri mesece iskanja alternativnih oblik varstva za predšolskega otroka je večino staršev že krepko izčrpalo. Ne glede na rešitev, ki so jo v tem času našli, pa se je po ponovni sprostitvi ukrepa, kije omejeval delovanje vrtcev, velika večina otrok že vrnila v vrtce. Ob dvomih med vzgojno-izobraževalnimi delavci glede testiranja se je marsikateri starš prijel za glavo, saj so se pred njimi vendarle morali testirati vsi zaposleni v zdravstvu itd. Z vsakim pozitivnim rezultatom hitrega testa, ki ga ovrže negativni rezultat standardnega (PCR) testa, pa dvomi vzgojiteljev (in učiteljev) dobivajo bolj legitimno podlago. Ker pa se oseba po pozitivnem rezultatu na hitrem testu šteje za okuženo z virusom covid-19, četudi je standardni test z negativnim rezultatom ugotovitev o okužbi zavrgel, to ostaja problem, ki jemlje kredibilnost ne samo testiranju s hitrimi testi, pač pa tudi v vlado, ki testiranje s hitrimi testi postavlja kot pogoj za opravljanje dela v šolah in vrtcih. Pri tem so se zaposleni v vrtcih menjavali na tedenski ravni, v času, ko niso bili na delovnem mestu, pa je večina zaposlenih koristila čakanje na delo, nekaj jih je koristilo tako imenovano odsotnost zaradi višje sile (varstvo lastnih otrok), nekaterim zaposlenim je bila odrejena karantena ali so zaradi bolezni pristali na bolniškem dopustu. V drugi polovici januarja, ko je vrnitev otrok v vrtce (in učencev prve triade v šole) postajala vse bolj oprijemljiva, je bilo napovedano obvezno testiranje vseh zaposlenih s hitrimi testi. Testiranje je celo postavljeno kot pogoj, da se zaposleni lahko vrne na delovno mesto. Sama napoved je povzročila veliko negodovanja, celo dvomov, da se s tem posega v temelj- ne človekove pravice vzgojiteljev (in učiteljev prve triade). Če se večje število ne bi želelo testirati, bi se vrtci soočili s težavo - kako zagotoviti varstvo otrok. Tudi na Ormoškem lažno pozitivni testi Burnih odzivov, ki smo jim bili priča tik pred odprtjem vrtcev, na Ormoškem ni bilo. »Pri zaposlenih in tudi pri meni ni bilo negativnih stališč do testiranja. To smo sprejeli kot pogoj za odpiranje vrtcev, kar smo si vsi skupaj želeli,« je dejala Irma Murad, ravnateljica OŠ Sveti Tomaž. »To je še najmanj, kar lahko naredimo, da se vrnemo v vrtce in šole ter začnemo normalo delati,« pa je dodal Vlado Hebar, ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu. Prisotnost otrok v času omejenega delovanja vrtcev in sprostitve delovanja: Foto: Profimedia/M24 Niso pa se na Ormoškem izognili napačnim rezultatom hitrih testov. V Vrtcu Podgorci so namreč trije zaposleni prejeli pozitiven hitri test, zato je v začetku tedna moralo ostati doma 18 otrok. Standardni test je doslej že ovrgel pozitiven rezultat v dveh primerih, zato se je v vrtec že v sredo lahko vrnilo 11 otrok. Ena zaposlena na rezultat PCR testa še čaka, doma pa zaradi tega ostaja še 7 otrok. „Vsi zaposleni se zavedamo, da je testiranje potrebno, vendar bi moral biti uveljavljen nek protokol, ki bi nam omogočal, da ne povzročamo panike pri zaposlenih in starših, dokler okužba ni potrjena tudi s PCR testom," je povedal Stanislav Bezjak, ravnatelj OŠ Velika Nedelja. S spornimi izidi testov pa so se soočili tudi zaposleni na velikonedeljski osnovni šoli - kar devetim je hitri test pokazal okužbo z virusom covid - 19, PCR test pa je rezultat ovrgel. Karmen Grnjak I Vrtec 1 Vpisani 1 2. november 1 1. december Sprostitev - januar 1 Prisotnost Število Delež v % Število Delež v % Število Delež v % Ormož 212 15 7 36 17 116 55 Miklavž pri Ormožu 75 7 9 15 20 50 67 Ivanjkovci 53 20 38 16 30 29 55 Sveti Tomaž 76 8 10 10 13 42 55 Središče ob Dravi 69 4 8 7 10 47 68 Skupaj 485 54 11 84 17 284 59 Na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi je v vrtčevsko varstvo v letošnjem šolskem letu vpisanih 485 otrok. Po jesenskih počitnicah, po uveljavljenem omejenem delovanju vrtcev se je na ormoškem območju v vrtčevsko varstvo vrnilo zgolj dobrih 11 % otrok. Najmanj otrok je v tem času obiskovalo Vrtec Središče ob Dravi. Po prisotnosti pa najbolj izstopa ivanjkovski vrtec, ki ga je v tem času obiskovalo 20 otrok oziroma 38 % vpisanih otrok. Kot je razvidno iz tabele, je vključenost otrok v vrtce postopoma naraščala. V prvem tednu po sprostitvi delovanja vrtcev pa je število prisotnih otrok v vrtcu poskočilo. Več kot dvotretjinsko prisotnost so zabeležili v vrtcih v Miklavžu pri Ormožu in v Središču ob Dravi. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota TELEFON: tajništvo (02)521-1450 Elektronski naslov: ravnatelj@s-szs.ms.mss.edus.si Spletna stran: www.szsms.si Program Srednje strokovno izobraževanje ■ 4-letna programa ZDRAVSTVENA NEGA KOZMETIČNI TEHNIK Srednje poklicno izobraževanje -3-letni program BOLNIČAR-NEGOVALEC Srednje strokovno izobraževanje (prekvalifikacija) ZDRAVSTVENA NEGA Srednje poklicno izobraževanje (v celoti ali prekvalifikacija) BOLNIČAR-NEGOVALEC Poklicno tehniško izobraževanje (v celoti) ZDRAVSTVENA NEGA Foto: CG INFORMATIVNI DAN* -A*_PETEK, 12.2.2021 ob 10.in 15.uri_J. ■ m vmtir-ii ■ v m i^r-tii. v (preko virtualne povezave, dostopne na: www.szsms.si) » 12 Štajerski Kronika petek • 5. februarja 2021 Ptuj • Ocena prometne varnosti v letu 2020 Najbolj »nerodni« so starejši vozniki Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj Franc Kozel ugotavlja, daje lanskoletna prometnovarnostna statistika v primerjavi z letom prej ugodnejša, predvsem z vidika posledic prometnih nesreč. Kozel ocenjuje, da med povzročitelji prometnih nesreč izstopajo mopedisti, zato je na vodstvo Policijske postaje Ptuj podal apel za poostritev nadzora na tem področju. 22 povzročiteljev prometnih nesreč je vozilo pod vplivom alkohola, leto prej jih je bilo 17. Tri prometne nesreče, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, so se v lanskem letu končale s hudimi telesnimi poškodbami, sedem pa z lahkimi. V nesrečah udeleženih zelo malo otrok Zelo ugodni so tudi podatki o najmlajših udeležencih v cestnem prometu. Na cestah na območju MO Ptuj po Kozelovih besedah v prometni nesreči ni bil udeležen niti en otrok v starosti do sedem let. V starosti od 7 do 14 let so bili lani v prometni nesreči udeleženi štirje otroci, v starosti od 14 do 18 let pa trije mladostniki. Izhajajoč iz teh podatkov bi po Kozelovih besedah lahko sklepali, da otroci in mladostniki niso problematična skupina udeležencev v cestnem prometu. Drugače je s starejšimi, in sicer s skupino nad 64 let. Lani jih je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 83, predlani 89. Vozniki, stari nad 64 let, so lani na ptujskem območju povzročili 47 prometnih nesreč, predlani 38. Tudi skupina udeležencev, starih od 18 do 24 let, med katerimi so vozniki začetniki, posebej ne izstopa, številke kažejo izboljšanje stanja. Lansko število udeleženih v prometnih nesrečah je 43 (predlani 68), povzročiteljev prometnih nesreč je bilo lani 32 (predlani 39). Slaba prometna infrastruktura je dediščina iz preteklosti Člani sveta SPVCP MO Ptuj so na seji v začetku februarja ponovno Na območju MO Ptuj se je lani zgodila 301 prometna nesreča. Do vseh nesreč je prišlo na državnih in občinskih cestah v naseljih. Niti ena nesreča se ni zgodila izven naselja, ugoden je tudi podatek, da ceste na območju MO Ptuj lani niso terjale življenj. Med udeleženci prometnih nesreč je bilo tudi nekaj ubežnikov: 31 jih je kraj zapustilo, 26 so jih policisti izsledili, pet jih še iščejo. ugotavljali, da je kljub ukrepanju lokalne skupnosti še vedno veliko šolskih poti, na katerih ni zagotovljena zadostna stopnja varnosti za najšibkejše udeležence v prometu, torej otroke. »Treba je vedeti, da šolska pot ni samo steza ali pločnik, po kateri otrok pešači ali kolesari na poti v šolo, temveč so to tudi vstopna in izstopna mesta za šolski avtobus. V preteklosti se je prometni infrastrukturi dajalo premalo poudarka. Sedaj je za to večji posluh, a naenkrat ni moč vsega urediti. Nihče si ne želi, da bi na cesti ugasnilo kakšno otroško življenje. Skrb za varne šolske poti je naša odgovornost,« je med drugim izpostavil Kozel in ob tem pohvalil še Ptuju sosednji občini Haj-dino ter Kidričevo, kjer za varnost v cestnem prometu po njegovi oceni skrbijo zelo dobro. »Jasno je, da je na Ptuju to podedovano in zamujenega iz preteklosti ni moč naenkrat popraviti. Enkrat je pa treba začeti.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Slovenija, Podravje • Poziv gibanja Zahtevamo šolo Tudi dijaki hočejo v srednje šole Dijaki, združeni v gibanju Zahtevamo šolo, so že zadnji teden januarja ministrstvu za izobraževanje predali pismo, v katerem pozivajo k čim prejšnjem odprtju srednjih šol po modelu C. Prav tako pričakujejo dialog z ministrstvom o tem, sicer napovedujejo splošen protest. Po tem ko se bodo v torek v vrtce in osnovno šolo znova vrnili učenci prve tirade, se krepijo želje po hitrejšem vračanju v srednje šole. Pobuda Zahtevamo šolo!, ki se je osnovala na pobudo predstavnikov nekaterih slovenskih gimnazij in dijaških gibanj, je ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec izročila pismo, v katerem jo pozivajo, naj čim prej odpre srednje šole po modelu C, ne glede na epidemiološko sliko, in k prilagoditvi mature, saj da učenje na daljavo ni rešitev. V pismu, ki ga je podpisalo več kot 800 dijakov, želijo tudi neposreden dialog z ministrstvom o rešitvi »zelo zahtevne situacije«. Dijaki so zapisali, da razumejo, da je trenutna epidemiološka slika daleč od idealne, ampak takšen način dela, sploh za tako dolgo obdobje, kot ga imamo pri nas, ni več zadostna rešitev za prepre-ke, ki jim jih je zastavila epidemija. »Prejeli ste že vrsto dopisov, peticij in pisem, ampak se nanje niste odzvali. Poleg vrnitve v šole si predvsem želimo boljšega načina komunikacije. Del tega je tudi neposredni dialog,« so zapisali v pismu. Ministrstvu po besedah predstavnice pobudnikov Katarine Macini zamerijo, da ni bilo vzpostavljenega skoraj nikakršnega konstruktivnega dialoga z njimi, da so doma že najdlje v Evropi in da so bile prilagoditve za maturo skoraj ničelne. »Vsi želimo, da ministrstvo to predstavi bolje,« je povedala za Radio Slovenija. Pričakujejo hiter odziv ministrstva, ker je čas ključnega pomena. V nasprotnem oz. če za njihove zahteve ne bo posluha, napovedujejo tudi splošen protest, ki naj bi se zgodil 9. ferbuarja. Na ministrstvu za izobraževanje so potrdili, da so prejeli poziv gibanja, ki ga je prevzel državni sekretar Damir Orehovec. »Poziv bomo skrbno preučili in se nanj odzvali, pri tem pa upoštevali epidemiološke ter ostale strokovne kriterije,« so zapisali. Očitno »proučevanje« še traja, saj do danes ni nobenega odgovora ... sta Slovenija • Rast števila brezposelnih Številke se po napovedih zvišujejo Ob koncu letošnjega januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 91.499 brezposelnih, kar je 4,8 odstotka več kot decembra in 14,6 odstotka več kot januarja lani. Na zavodu rast pripisujejo upadu zaposlovanja in sezonskemu povečanju števila prijav brezposelnih. Na novo se je prijavilo 10.510 brezposelnih, kar je 35,9 odstotka več kot decembra. V primerjavi z lanskim januarjem je število na novo prijavljenih brez- Rast števila brezposelnih po mestih v zadnjem letu mjuuuu j":,;':.« w: F Mesto S itevilo Letna b rezposelni h rast % Koper 6.851 23,9 Kranj 6.666 23,8 Ptuj 3.705 22,8 Nova Gorica 3.615 21,7 Ljubljana 25.676 18,4 Maribor 12.786 15,5 Trbovlje 2.750 13,8 Sevnica 3.771 13,2 Novo mesto 4.142 9,9 Celje 9.767 9,8 Velenje 5.257 4,0 Murska Sobota 6.513 3,1 poselnih upadlo za 6,9 odstotka. Med novoprijavljenimi je bilo 487 iskalcev prve zaposlitve, 6651 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 120 brezposelnih zaradi stečajev in 1979 presežnih delavcev, je zavod objavil na svojih spletnih straneh. Iz evidence brezposelnih se je odjavilo 6294 oseb, od katerih se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4611, kar je 58,3 odstotka več kot decembra in 1,9 odstotka manj kot januarja lani. Število registriranih brezposelnih je januarja na mesečni ravni poraslo v vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Rast je bila največja v mursko-soboški, najmanjša pa na območju Novega mesta. Medletno se je brezposelnost povečala po vsej državi z izjemo območne službe Murska Sobota. Sta, ur Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Danes bo na vzhodu in severu delno jasno, drugod bo pretežno oblačno in ponekod na Primorskem megleno. Predvsem v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, na Primorskem do 9, najvišje dnevne od 8 do 16 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek Sobota Nedelja 05.02.2021 KHI % ¿g. «ig» 3 4 9 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 15 14 16 Popoldan Popoldan Popoldan A V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Foto: CG Vir: sta Foto: CG Vir: ARSO petek • 29. januarja 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 13 Knjigarnica V pesmih je življenje Ob knjigi V pesmih je moje življenje, kije nedavno izšla v Mariboru pri založbi Pivec, sem najprej pomislila, kako »ženstvene« so platnice: barve in izpis naslova, kompozicija pastelno vijoličnega pravokotnika, ki se z blago senco prelivanja nežno odlomi v zamolklo žarečo oranžnino, na njej pa črte v sledeh in na njih rokopis ... Naslov knjige je izpisan v bohotno rozasti barvi, lepo prelomljen in ravno prav velik, da gaje za tri vrstice. Vmes pa z belimi, veliki tiskanimi črkami imeni avtoric, enakovredni in posebni: Neža Mauer, Liljana Jarh. Pravzaprav sem vam zdaj, dragi bralci, opisala knjižni ovitek. Če ga snamem s knjige in razgrnem zavihka, je ves oranžen na notranji strani in na njem je na veliko, v roza izpisan citat pesnice Neže Maurer: Biti ogenj -/do zadnjega zublja,/do zadnje iskrice, / do zadnjega diha! Knjiga brez ovitka je vsa vijoličasta, naslov in obe avtorici pa se svetlikajo v žlahtni kovinsko roza. Vezni listi so roza, pa naprej oranžni in tako, knjiga je brez ilustrativnega gradiva, razen barvitega, nasmejanega portreta pesnice Neže Maurer - njej in njenemu častitljivemu jubileju je ta knjiga tudi posvečena. Oblikoval jo je Sašo Urukalo, ki je to žlahtno neulovljivost literarizirane biografije in vmes izbrane poezije lepo ujel z barvo, kompozicijo in celotnim oblikovanjem. Kako dobrodošel je tudi »bralni trakec«, tak, starinski, ravno prav širok in dolg in viden, da si lahko bralec zaznamuje stran, kjer je bilo branje prekinjeno. Kajti to je knjiga, ki je ni moč na mah prebrati, saj je skomponirana iz proze in poezije, iz citatov in časovnih obratov. Bralcu daje vtis umetniškega besednega potpurija, ki vabi k premisleku in predahu med posameznimi naslovljenimi deli, ki niso poglavja in ne zgodbe, ne črtice, ne memoarski zapisi, ne eseji, ne poezija v prozi ... Zato je nujen predah med branjem, da zvenijo izbrane pesmi (izbor Liljana Jarh) in da zazveni povedano o življenju in iz življenja umetnice Neže Maurer, da zazveni ta bližina med pesnico Nežo in avtorico Liljano. Ob vsem naštetem bo zares zagatno knjižničarjem, le kam postaviti V pesmih je moje življenje? Saj veste, cenjeni bralci, po univerzalni decimalni klasifikaciji (UDK), kakor je gradivo urejeno v mnogih knjižnicah. V sami knjigi je v kataložnem zapisu o publikaciji zapisan UDK 821.163.6. - 1, nekatere knjižnice so knjigo postavile med poezijo (82-1), druge med biografije (929) ... Kdo ve, kam bo prej seglo bralsko oko? Dragi bralci, to je tako »intimno in močno branje«, ki sleherniku dvigne klobuk z glave v globok poklon umetnicam, pesnicam, ustvarjalkam - tem ženskam, ki so jim zvezde namenile talente in čuječnost in tudi moč, da so predle in spredle življenjske niti, čeprav so bile klobke pogosto zapletene, niti celo potrgane . Iz knjige navajam nekaj začetnih naslovov kot vabilo k branju: Pestujem upanje, Pustite me, Potovke, Imam le noge be-žečega volka, Podoba, Oditi, Ne vem, kdo sem, Usoda, Tako sam, Odhajaš neustavljivo, Naj bo že konec, Beli zubelj, Sanje, Fotografija, Dušo moraš imeti svojo ... Veliki ustvarjalni in čuječni duši sta literarno prepleteni v tej nenavadni, literarni biografiji Neže Maurer in Liljane Jarh. Pomislim: le kako je ob vsem tem in takem tako in toliko ustvarjala?! V knjižničnem vzajemnem katalogu je zapisanih skupaj 241 knjig, tiskanih člankov kar 498 ... »Najlepše poti so bile tiste, ki jih nisem načrtovala,« je avtorico Liljano Jarh (V daljavo zazrte oči) citirala urednica knjige Milena Pivec, ki bo vodila predstavitev knjige v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na literarnem večeru v čast kulturnega praznika in si ga boste lahko ogledali na YouTube kanalu naše in vaše knjižnice (več na knjiznica-ptuj.si). S pomočjo knjig so tudi poti lepše! Liljana Klemenčič Ptuj • Gimnazijci svoja znanja pridobivajo tudi izven naših meja Članki gimnazijcev v nemškem časopisu Ptujski gimnazijci so v okviru projekta Mladina piše sodelovali z veliko nemško časopisno hišo Frankfurter Allgemeine Zeitung - FAZ. Gre za mednarodni projekt, v katerem mlade iz različnih držav vabijo k pisanju člankov, samo najboljše pa tudi objavijo v posebni časopisni rubriki. Ptujski gimnaziji je projekt predstavil dr. Gerald Hühner, programski učitelj iz Nemčije, ki je vrsto let pripravljal dijake Gimnazije Ptuj na izpit nemške jezikovne diplome (DSD) in poučeval pri medpredmetnem pouku v evropskih oddelkih. Sodelovanje z njim je prevzela učiteljica nemškega jezika Dobrinka Voršič Rajšp. Gre za projekt, v katerem se mladi dopisovalci urijo v pisanju intervjujev in novinarskih člankov, najboljši objavljeni prispevki pa so nagrajeni z denarnimi nagradami.« Svoje prispevke v letošnjem šolskem letu so objavili dijaki 4. letnikov. Anja Sagadin, Evelin Mu-nda in Anja Skledar so napisale prispevek Pomahaj z nasmehom o svetovni popotnici, nekdanji dijakinji Gimnazije Ptuj, Nini Jazbec iz Žetal. Prispevek Nihče ni poziral o slovenskem fotografu mednarodnega slovesa, lanskoletnem Prešernovem nagrajencu in nekdanjem ptujskem gimnazijcu Stojanu Kerblerju, pa so napisali dijaki Matija Berden Strelec, Matic Kramberger in Matija Peršak. Sara Gutschi in Vida Glatz v prihodnjih dneh pričakujeta objavo članka o glasbeniku mednarodnega slovesa, nekdanjem ptujskem gimnazijcu Žanu Tetičkoviču. Kot je povedala Voršič Rajšpova, sta se dekleti nad novinarskim delom tako navdušili, da sta že pripravili nov intervju, tokrat z nemškima veleposlanikoma v Sloveniji Adri-anom Pollmannom in Nathalie Kauther, v prihodnjem mesecu pa bosta prispevek poslali v objavo v FAZ. »Zanimanje za sodelovanje je veliko, v prihodnjem šolskem letu so prijavljeni tudi mlajši dijaki, ki jih poučuje učiteljica Nataša Kosta-njevec. Objava prispevkov v tako priznanem časopisu je velik dosežek in dobra referenca za mlade, ki vstopajo v poklic in si bodo ustvarjali kariero v prihodnjih službah,« je še dodala Voršič Rajšpova. Ptujska gimnazija ima sicer že dolgoletno tradicijo sodelovanja v mednarodnih izmenjavah in projektih, še posebej pri pouku nemškega jezika. Estera Korošec Ormož, Velika Nedelja • Vitrina meseca muzejske enote Ormož Izjemno bogastvo ljudskega rezbarstva V Grajski pristavi Ormož je od 1. februarja na ogled vitrina meseca februarja, v okviru katere bodo muzejski obiskovalci lahko občudovali starinsko izrezljano hišno kapelico s kipoma Srca Jezusovega in Marije. Na ogled bo do 1. marca v odpiralnem času muzeja. V letu 2020 je muzej etnološko zbirko v gradu pri Veliki Nedelji obogatil s številnimi predmeti oz. novimi pridobitvami, ki so jih dobili v dar. Tako so se zahvalili tudi Jelki Kelemina iz Obreža za donacijo starinske prenosne hišne kapelice, ki bo prav tako bogatila velikone-deljsko etnološko zbirko. Kustodinja etnologinja Nevenka Korpič v zloženki, ki spremlja vitrino meseca februarja, seznanja, da je širše ormoško območje bogato z lesenimi hišnimi kapelicami, ki izhajajo iz prve polovice 20. stoletja. Gre za enkratne izdelke ljudskih rezbarjev, ki so v tem času izdelovali različne uporabne in okrasne predmete iz leta, tudi hišne kapelice in kotne oltarčke. „Oboji so bili razširjena oblika kotne ureditve bohkovega (bogovega) kota na vidnem mestu nad mizo, skupaj z razpelom, nabožnimi slikami, s kipci in z raznim dodatnim okrasjem, npr. vezeninami, rožami iz papirja, podobicami. Izdelanih in ohranjenih je bilo več takšnih prenosnih lesenih kapelic in oltarčkov v značilnem slogu in tehniki izdelave," predstavi Korpičeva bogastvo ljudskega rezbarstva na širšem Ormoškem. Pod oltarčkom so molili predvsem v času praznikov, starejši tudi med tednom, ob hudi Foto: Nevenka Korpič Nova pridobitev v PMPO, muzejski enoti Ormož: Hišna kapelica s kipoma Srca Jezusovega in Marije. uri pa je pri hišni kapelici molila vsa družina. Ljubitelje etnološke dediščine bo ob občudovanju tega edinstvenega predmeta ljudskega rezbarstva navdihnila tudi zgodba sama. Leta 1927 jo je izdelal Matej Hriberšek iz Obreža za poročno darilo Mariji in Štefanu Črčeku iz Obreža. Ob tej priložnosti jima je podaril tudi kip Srca Jezusovega in Marijin kip. Na njuni domačiji je lesena kapelica s kipoma ostala do leta 2002. V tem letu jo je Franc Hriberšek, sin Mateja Hriberška, obnovil. Od takrat je kapelico, ki je služila kot hišna prenosna kapelica, in kipa hranila vnukinja obda-rovalcev Jelka Kelemina iz Obreža. V letu 2020 pa se je odločila, da kapelico in kipa podari kot kulturno dediščino PMPO, muzejski enoti Ormož. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 5. februarja 2021 Zdravstveni nasveti Informacije o cepljenju proti covidu-19 (3. del) Nasprotujoča si mnenja in teorije zarote glede koronavirusne bolezni in cepljenj v medijih. Zaradi široke uporabe spleta in družbenih medijev je na voljo veliko različnih informacij, tudi na področju koronavirusne bolezni in cepljenja. Niso vse resnične, potrebna je kritična presoja. Informacije pridobivajmo iz kredibilnih in uradnih virov ter od strokovnjakov, ki se s področjem ukvarjajo. Upoštevajmo vsa priporočila za javno zdravje. Poleg tega je za splošno javnost vzpostavljeno tudi posebno spletno mesto na NIJZ, na katerem se zbirajo ključne informacije o cepljenju in cepivih. Ali se cepivo lahko vgradi v našo DNK in jo spremeni? Cepivo proti covidu-19 ne povzroči spremembe človeškega genoma. Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovi-rusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da pro-teini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo začne z imunskim odzivom. Cepiva se v telesu kmalu razgradijo in se torej ne vgrajujejo v celično jedro in ne spreminjajo človeške DNK. Zakaj je pomembno, da se cepimo? Ali ni dovolj, da se držimo zaščitnih ukrepov? Samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-COV-2, zato pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno pre-cepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi. Razvoj cepiva je potekal nenavadno hitro. Ali zato cepiva niso varna? Do hitrega razvoja cepiva je prišlo v želji po obvladovanju korona-virusne bolezni, ki je korenito spremenila ves svet. Vsa cepiva morajo iti skozi enake točno določene procese, za kar poskrbijo ustrezne inštitucije. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Res je, da je bila časovnica strnjena, vendar se vmesnih korakov ni preskočilo. Spremljanje varnosti cepiv se bo nadaljevalo. Ali ima cepivo kakšne neželene učinke? Najpogosteje poročani neželeni učinki po cepljenju s cepivom Co-mirnaty pri udeležencih raziskave starih 16 let in več so bili: bolečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura in oteklina na mestu cepljenja. Neželeni učinki so bili blage do zmerne intenzitete in so izzveneli v nekaj dneh po cepljenju. Ali smo po cepljenju takoj zaščiten in previdnostni ukrepi ne veljajo več? Priporočeni ukrepi še vedno veljajo: vzdrževanje medosebne razdalje vsaj 2 m, pravilno nošenje maske, pravilna in natančna higiena rok. Tako kot vsa cepiva, tudi cepivo Comirnaty ne zagotovi popolne zaščite vsem cepljenim. Za zaščito sta potrebna dva odmerka. Posamezniki morda še ne bodo povsem zaščiteni do 7 dni po drugem odmerku cepiva. Foto: sta/M24 Kdaj se cepljenje odsvetuje? Cepljenje je kontraindicirano ob znani alergiji na sestavine cepiva. Pri cepivih na osnovi mRNK je zaradi maloštevilnih sestavin cepiva (mRNK, lipidi, elektroliti, sukroza) kot potencialni alergen prepoznan le polietilen glikol (PEG). PEG je v medicini sicer široko uporabljan, je sestavina zdravil v tabletah in v številnih preparatih za injiciranje, alergije nanj so redke. Kako je s cepljenjem kroničnih bolnikov in nosečnic Kronični bolniki so skupina z večjim tveganjem za težji potek covid-19, zato spadajo med prednostne skupine za cepljenje. O cepljenju nosečnic s cepivom Co-mirnaty je zelo malo podatkov, ki pa ne kažejo, da bi bilo cepivo kakorkoli škodljivo za nosečnice. Pri nosečnicah lahko bolezen covid-19 poteka težje. Cepljenje nosečnic se lahko opravi po skrbnem preteh-tanju koristi in tveganj. To je posebej pomembno pri nosečnicah s tveganji za težji potek covida-19 in pri nosečnicah, ki so izraziteje izpostavljene okužbi (npr. zdravstvene delavke). Po porodu ni zadržkov za cepljenje. Pripravila: Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: spletne strani NIJZ in Ministrstva za zdravje RS Tedenski mikroskop Razcepljeni svet še dolgo ne bo precepljen Visokoleteče obljube o globalni solidarnosti pri cepljenju so evropski voditelji zavrgli ob prvem zapletu pri dobavi odmerkov cepiva EU. Evropska unija je pogodbe o nakupu cepiva sklenila s šestimi dobavitelji. To so Pfizer in BioN-Tech, Moderna, AstraZeneca, Sanofi-GSK, Johnson & Johnson in CureVac. Naročila je skupno 2,3 milijarde odmerkov cepiva. Ambiciozne napovedi s konca preteklega leta, ko so odmerke prejeli prvi državljani EU, so potihnile kmalu po tem, ko je Pfizer začasno zmanjšal dobave, tokratno samovoljno znižanje ciljev dobav s strani britansko-švedske firme AstraZeneca pa je v Bruslju naletelo na ostre reakcije. Evropska komisija je v odziv na napovedane težave AstraZenece pri dobavi cepiva vzpostavila mehanizem preglednosti pri njihovem izvozu, katerega namen bo nadzor nad spoštovanjem pogodb in ki bi teoretično lahko preprečil izvoz cepiva, če AstraZeneca ne bi v celoti izpolnila obljub. Po podpisani pogodbi bi morala namreč EU v prvem četrtletju tega leta dobiti 80 milijonov odmerkov, AstraZeneca pa ne bo uspela zagotoviti niti polovice tega. Kje so alternative »Če se izkaže, da podjetja niso spoštovala svojih obveznosti, se bomo morali odločiti o pravnih posledicah,« je za nemški časnik Die Welt dejal nemški minister za gospodarstvo Peter Altmaier. Nemčija ni edina, ki javno grozi s tožbami, medtem pa so nekatere članice vzele stvari v svoje roke. Prednjači Madžarska, ki je pohitrila postopke odobritve cepiv in lastnoročno dala zeleno luč ruskemu cepivu sputnik V in kitajskemu cepivu sinovac. Vlada je prav tako že podpisala pogodbe z dobavitelji teh cepiv, Commisi t^opéer Foto: Arhiv M24 Ursula von der Leyen tako da bodo imeli naši vzhodni sosedje na voljo dva milijona odmerkov ruskega in pet milijonov odmerkov kitajskega cepiva. Zahodno od nas pa Italijani upajo, da bodo pred jesenjo lahko omogočili cepljenje s cepivom domače izdelave; cepivo podjetja ReiThera z obrobja Rima je prestalo šele prvo fazo testiranja, vlada pa je obljubila vlaganja javnega denarja v nadaljnji razvoj. WHO kritičen Ideje o evropskem omejevanju izvoza je naletela na kritike Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus se sicer ni neposredno odzval na mehanizem EU, a je opozoril, da se je treba učiti na podlagi izkušenj pri spopadanju s HIV oziroma aidsom in pandemijo prašičje gripe leta 2009. Zdravila za aids so v države v razvoju prispela skoraj desetletje po tistem, ko so jih prejeli bolniki v razvitih državah. Cepiva proti prašičji gripi pa so države v razvoju prejele šele, ko je bilo epidemije že konec, je povedal Ghebreyesus. »Želimo to zdaj ponoviti? Mislim, da ne,« je dejal. A očitno se dogaja prav to. Projekcije za nekatere najrevnejše afriške države denimo predvidevajo, da bi te lahko dosegle precepljenost šele leta 2024. Revni proti bogatim Globalno proizvodnjo cepiva, ki bi lahko pospešeno privedla do konca pandemije, bi lahko omogočil suspenz pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o intelektualni lastnini. In ravno to predlagata prvopodpisani Republika Južna Afrika in Indija, ki sta na dnevni red srečanja WTO 4. februarja umestili predlog o tem, da bi zaradi splošne nevarnosti koronavirusa naredili izjemo, ki bi od proizvajalcev cepiv zahtevala, da začasno prekličejo patente in s tem omogočijo državam, da same lažje izdelujejo odmerke za zaščito prebivalstva. A. Katalenic, Sta Pomagajmo si Od kod nenadoma spet modrica na koži Modrice ne pomenijo nujno skrb vzbujajočega zdravstvenega stanja, toda nenadna sprememba števila modric lahko zahteva ukrepanje. Starejši ko je človek, lažje naj bi razvijal podplutbe. Modrice Ljudje s staranjem hitreje dobijo modrice, saj krvne žile postanejo šibkejše, koža pa tanjša. Številne zdravstvene težave in težave z življenjskim slogom lahko povzročijo hitrejši nastanek modric. Spodaj so najpogostejši vzroki za to. Zdravila Zdravila, ki redčijo kri, lahko pri človeku povzročijo večje krvavitve in podplutbe. Nekatera zdravila lahko oslabijo krvne žile ali jih spremenijo, poslabšajo vnetje ali kako drugače povečajo tveganje za krvavitve. Ljudje, ki jemljejo zdravila in opazijo povečano krvavitev ali podplutbe, bi morali o tem seznaniti svojega zdravnika. V tem primeru se lahko z zdravnikom pogovorijo o tveganjih in koristih nadaljevanja zdravljenja. Zloraba alkohola in bolezni jeter Zloraba alkohola je ključni dejavnik tveganja za bolezni jeter, kot je ciroza. Ciroza in druge bolezni jeter počasi zavirajo njihovo delovanje. Ko bolezen jeter napreduje, lahko ta prenehajo proizvajati beljakovine, ki pomagajo pri strje- Foto: Dreamstime/M24 vanju krvi. Posledično lahko oseba doživi čezmerno krvavitev in modrice. Jetrna bolezen je ozdravljiva, še posebej če jo zdravnik diag-nosticira zgodaj. Ljudje, ki pijejo alkohol, morajo to navado opustiti takoj, ko se razvijejo simptomi zdravstvenih težav z jetri. Zdravnik lahko svetuje o pravilni kombinaciji zdravljenja in spremembe načina življenja. Pomanjkanje vitaminov Nekateri vitamini telesu omogočajo celjenje in strjevanje krvi. Pomanjkanje vitamina C lahko povzroči bolezen, imenovano skorbut. Skorbut povzroča krvavitev dlesni, rane, ki se ne zacelijo, in enostavne podplutbe. Vitamin K pomaga telesu, da tvori strdke in tako ustavi krvavitev. Pomanjkanje vitaminov je običajno razmeroma preprosto odpraviti. Vendar je pomembno, da zdravnik te pomanjkljivosti diagnosticira s krvnim testom, da lahko priporoči ustrezen vitaminski dodatek. Vaskulitis Vaskulitis se nanaša na skupino stanj, ki povzročajo vnetje krvnih žil. Poleg povečane krvavitve in podplutb lahko človek opazi oteženo dihanje, otrplost okončin in razjede, kožne grudice ali vijoličaste lise na koži. Vrsta zdravljenja je odvisna od resnosti vaskulitisa in tega, na katero področje telesa vpliva. Pomaga lahko več zdravil, tudi steroidi. Rak Redko so nenadno povečanje števila krvavitev in modrice znak Modrico lahko povzroči padec, udarec ali karkoli drugega, kar nenadno močno pritisne na kožo. Včasih pa so za modrice krive krvne motnje. Veliko genetskih stanj lahko povzroči, da se človekova kri strjuje počasi ali pa sploh ne. Hemofilijo povzroča manjkajoči ali pomanjkljivi faktor VIII (hemofilija A) ali faktor IX (hemofilija B). Obe beljakovini (faktorja) sta pomembni za strjevanje krvi. Sintetične različice teh dejavnikov strjevanja krvi lahko pomagajo pri zdravljenju hemofilije in zmanjšajo tveganje za resne krvavitve, vključno s hudimi modricami. raka. Rak, ki prizadene kri in kostni mozeg, na primer levkemija, lahko povzroči modrice. Bolnik lahko opazi tudi krvavitev dlesni. Številni raki so ozdravljivi, zlasti z zgodnjo diagnozo. Z zdravnikom se posvetujte, če zaznavate modrice pogosteje kot prej, če opazite, da na telesu ostajajo dlje časa, ali opazite še kakšne druge spremembe, denimo v barvi ali obliki. Tea Decman petek • 5. februarja 2021 Za kratek čas Štajerski 15 NEMŠKI IGRALEC KINSKI NEŽELENO VSRKANJE VLAGE ALI VONJA SLAV-UENEC SOSED SIRUE IN JORDANIJE ANGLEŠKA PEVKA POP GLASBE V ŠOP SPETI LASJE UDELEŽENEC KRIŽARSKE VOJNE MUSLIMANSKI BOG PRIPOVEDNIK ČAS, KO PREHAJA NOČ V DAN ZADNJA IN I PRVA ČRKA AMERIŠKA PEVKA NAŠA TELEVIZIJI!» (NUŠA) JUDOIST GOMBOC CASSIUS CLAY (MUHAMMAD) PEVKA KEUC PRVINA NA DROGU SL.-HRVASKI PESNIK (STANKO) ZBIRKA RAČUNALNIŠKIH DATOTEK NAŠA BALETNA PLESALKA DALJŠA USTNA GRAJA URADNA LISTINA IZRASTKI NA KONCU PRSTOV NASELJE NA KOPRSKEM NOBELOVA, JEŽKOVA? AVTOCESTNO POČIVALIŠČE LOCEK, LOČJE GLAVNATA, FRANCOSKA, MORSKA? ANGLEŠKI IGRALEC McSHANE PEVEC PESTNER KANON DNEVNI METULJ Z MODRIMI KRILI BIBLUSKI ADAMOV IN EVIN SIN NASPROTJE OHLADITVE GLAVNI ŠTEVNIK NAŠ FILOZOF (ANDREJ) POSAMIČNI SEDEŽ MERILNIK ČASA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE KRAJ V POLJANSKI DOLINI Z DVORCEM I.TAVČARJA MAGNETNA KOVINA LEDENA, BRONASTA, ŽELEZNA? MANJŠA, GLOBLJA VDOLBINA IGRALEC TOVORNIK VSKALO USEKAN PROSTOR NAŠ PESNIK (ANDREJ) NAŠ KIPAR (ALOJZ) VPREŽNO VOZILO AMERIŠKA IGRALKA ISHARON) ZAPOREDNI ČRKI VIŠINA POVRŠINE ČESA KRALJ ŽIVALI KARTON ZA SPISE "POSUŠEN" IZCEDEK NA RANI HRV. KARIKATURIST VOUEVICA I PREROŠKO ZNAMENJE PROSTOR ZA PEVCE VCERKVI NAS KOMIK (TADEJ) ŠPANSKI OTOK V BALEARIH OSEBNI ZAIMEK "NAT REŽISER (MITJA) ZBADLJIV, ZADIRČEN ČLOVEK REDKA RADIOAKTIVNA PRVINA (Po) PONAVLJANJE TONA TENIŠKA IGRALKA KLEPAČ ^ GANGL, Alojz - naš kipar (Vodnikov in Valvasorjev kip v Ljubljani), RIMESA - menica, s katero se poravna dolg, TREMOLO - hitro pona-• vljanje enega ali več tonov Slovenske gorice • Kako uspešni so v LAS Ovtar Na voljo še četrtina sredstev V Lokalni akcijski skupini Ovtar Slovenskih goric so ob koncu leta pregledali, kako daleč so z realizacijo projektov in črpanjem evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Gre za črpanje sredstev iz dveh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Kot ugotavljajo na LAS Ovtar Slovenskih goric, je od skupnih 74 doslej končanih 33 operacij, za sedem pa so oddali zahtevke za izplačilo na gospodarsko ministrstvo oziroma na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP). 16 projektov je še v fazi potrjevanja pri organu upravljanja, za 18 so izdane odločbe, pogodbe podpisane, V LAS Ovtar Slovenskih goric so od skupnih 74 zaključili 33 projektov, sedem jih čaka na izplačilo, 16 jih je v fazi potrjevanja, 18 pa v izvajanju. projekti pa v izvajanju. »Našteto pomeni, da smo počrpali nekaj več kot tretjino sredstev oziroma dobrih 936.000 evrov, oddanih zahtevkov za izplačilo pa je za več kot 300.000 evrov. Na voljo ostane še 25 odstotkov denarja,« razlaga Milena Grabušnik iz LAS Ovtar Slovenskih goric. »Če pogledamo realizacijo za vsak sklad posebej, ugotovimo, da smo za sofinanciranje regionalnega razvoja porabili 37 odstotkov sredstev, ostalo pa je še 38 odstotkov oziroma dobrih 554.000 evrov. Razliko predstavljajo oddani projekti ter projekti v potrjevanju in izvajanju.« Iz sklada za razvoj podeželja (EKSRP) sta v programski perspektivi od 2014 do 2020 skupaj na voljo slaba dva milijona evrov, od katerih je že počrpanih 25 odstotkov sredstev, na razpolago pa še dobra četrtina. V potrjevanju na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in v izvajanju je skupaj še za 30 odstotkov sredstev. SD Tedenski horoskop do 11. februarja J OVEN (21. 3. - 20.4.) Zaradi svojega strokovnega znanja ste pri vodilnih dobro zapisani. To marsikomu v vaši bližini sploh ni všeč. Bodite čimbolj naravni in prijazni, da ne bo prišlo do nevoščljivih izpadov vaših sodelavcev. BIK (21.4. - 20.5.) Obetajo se vam velike možnosti za napredovanje in s tem tudi možnost velike kariere. Ne pričakujte preveč in boditeprizemljeni, da ne bo razočaranja. V ljubezenski zvezi vas čakajo manjši nesporazumi, a brez skrbi, uredilo se bo. m (21.6. - 22.7.) RAK lev (23.7. - 22.8.) Vaš prečudoviti šarm bo v teh dneh zopet stopil na površje, zato boste šarmirali povsod, v vsaki družbi, kamor boste prišli ali v kateri se boste znašli. Čas bi že bil, da neki osebi poveste, kaj in koliko čutite do nje. \ DEVICA (23.8. - 22.9.) V teh dneh se boste vse preveč poslovno naprezali. Bodite previdni, vaš um je sicer nezlomljiv, ampak vaše telo je izmučeno zaradi slabšega imunskega sistema. Lahko zbolite, zato si raje vzemite malo počitka. c-3 TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Manjši, toda večni nesporazumi negativno vplivajo na vajino zvezo. Vse to se vam pozna tudi pri vašem delu. Zato dobro premislite, koliko ste še pripravljeni vlagati v to zvezo, da bo harmonična. Vaš srečni dan je sreda. Glede poslovnih zadev ste končno prišli do faze, ko vse poteka bolj ali ne rutinsko. Sedaj je čas, da si s kolegi privoščite malo sproščanja in klepeta ob kavici. To je zelo pomembno za vse vas, ker bo samo na ta način vse teklo tako, kot si želite. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Hrepenenje, zabava, radost in veselje bodo vaši spremljevalci v teh dneh. Malo razumnega razmišljanja in realnosti ne bo odveč, saj boste drugače pristali tam, kjer ne želite. Previdnost v službi ne bo odveč. !Wi m1^) V vašem posluje veliko konkurence, tudi nelojalne. Nikar ne tekmujte z njimi s polno paro, ampak z razumom in po pameti. Več uspeha boste imeli. Vaš najdražji vas bo ponovno očaral, kot vas zna samo on. ^f/ STRELEC ' ' (23. 11. - 21.12.) Trenutno sploh ne veste, kaj dejansko želite tako od življenja kot od partnerske zveze. Dobro premislite, pogovorite se s partnerjem in mu tudi prisluhnite, sicer lahko vse izgubite. Ni vam vseeno, čeprav sedaj tako razmišljate. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Z vašim prefinjenim občutkom in šestim čutom, kiju nosite v sebi, boste imeli ogromno možnosti, da uresničite svoje cilje. Glede vaše kariere, če boste v sebi začutili, da potrebujete čas za premislek, si ga enostavno vzemite. Nič ne bo izgubljeno. VODNAR (21.1. -18.2.) Veliko volje in moči imate v sebi za delo in za dosego svojih ciljev. Pazite samo, da ne bi šli preko svojih zmožnosti, saj potem ne bo učinka. Rajši delajte in poslujte bolj efektivno in tako bo uspeh zagotovljen. iSfr, RIBI (19.2. - 20.3.) Napori v poslu so vam trenutno v veliko veselje. Pazite samo na to, da boste vedno v gibanju in v toku vseh poslovnih dogajanj. Na ta način boste dosegli, kar si želite. Med vikendom pa si vzemite čas za počitek in prijetne urice v dvoje. Foto: SD 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 29. januarja 2021 Lepi. spomini ne b ledij O! i ieto xxxii., st. n Ptuj, 7. junija 1979 C fn a 4 dinarje vu issn 0040 glasilo socialistične ZVEK delovnega ljudstva Človek si srs6o uslvari sam (stran 3) Kakšna mesnice imamo v Ptuju (sitait 4! L raja nje obmoija Poteka v« (stran 7) KuMurnidnBvHstran 9) Ose m de se tlet m k ¿a volanom (si ran ti) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V Ml^rtian fi3»c!jtt v Uoi rui. wt v uikk,i 2 iirmja iifijw Jcknm» al^K» SfeKOic »er« N« atHiun« »rfimtfi >o l*«rt britid»jo frtiJili >l»lii \Jijti I,' CniMti> lil MIMJ Tonr foivii« i/ — MO«« bili lwJ| JvVt in Ov« I jj.ji '*>" ^Uctjjioii pdlvihitj rinpuMiiU 'urnim-1*,' Z5NIS, VifcffH Ifift i(i»U) oiflirj rt pr,l*tiiitU.i- iHitnr »k oje pri ML pr«dt|*tftiLi Mining of(»fli«icij m MJ Piuj* Jawtfid iff kkffi || uKlll-'knh fWcrerh. roljdilv «j lM(*ih xnJrliri]|l fcri|adir;i M fcloillj» Ml> \ S K poulifH poram mladlaiLcf* pKMOVOtyMia Jcla rtcli.s j» ^Lfli* t« tittki «dofenxWhc» in "1i Mi JiltfHrtll tfipc+nn, /3 (on t Luiiuikrtn jva/rasiu nu» topila ■»up™ piMifjti i/OS IXnuij, b"t|i,*lii)ctn pj WJ urctb d,tl*iv tcin «a4ri"iartju 4liti i Anton VcKLoap, pkd^mk ics lw.ii* 4n vlitir, ui. pinlicddL uroVjjiijt Sfotoao Mrariw iflitin» MIM SO -A |< oprali jrfi pHjpljiin; Mulo PocofBiL, Lamindaiif *Ui|? pa le v initiiu hriindlrjc* oN¿uMI. boJi» Jrtul' t .trn iifljiml itKVflii in favniHjd. I sw>j po ftvgnlinj ^nono-ni H bib s OS Ike««) MIM SO "v, p«| frcdnjl^rtrJ I iniu (in.iM.Lj J j m ^LupUnw w ,, D» Itlii': |i MIH SG wnJclcmte ¡veh Nipi^n u.^Cisfcbh konhnm-tfnodvli. 1 jnMjjtn MoMi »»-liii. tpicjrJt ■ pri?. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor f. — to — H — A — V — O, lOTOi M. tomcr J/ola. Sm (kvkj, llrrlka, 1 fiibfmna Bfjigfad, ttoCc%>r, š*n?iti,\ k#Jov)jica> Radlje in V*ntvj. OuKnai «Jria aa "Jli »J4PU i.'fl.lJt»Ki vodovod-»epi 4*:irf|)u i MJtti h «) m, n lar kik> iVfihittom /otaii.K prt H.M U ilriiniiiH lli lirilfi lian S DMH«II W ** "»»JJdirii oMi HliaJ ;Uj pi< i »ilAlal« /i*MKniio*ir mern» l"t«>» in kA^-Lirjnu. SL> || . rcirminu. neto p* u> h? podlrub fltfjc <[VVMt it lltlMH» ifiuii V prKiaM^L rjvfrftj W frvii uaai|) HI Itiflaiii t IX-Litj|i pri tkvlu. I« ti^iaJ.iciali » «JHm» «^(I iJN,i^n,!*, f*nlhi»liiii(H. ^Trti i "inbniifn j* mlaj V jAi^h Ji.bflru «h t plfLa lediMoJ, f« Laisti» K» w rtol l,.»vcin iHVrtfj y«Ua /LSfMU intna 11KL. hlo il«toc m t-ii( j. d.-uLniLi luj, .fiišanjj Jth L^unu,.., , /J .pjoL-tv liimouiirjinih m meni h P'tnul' '-».'JV vU^t v .„,„,„ Monjfil,. nmv jtitSTi "j" ' '"JJJkn «'«TUJO 1 HijL' .Ttrtw ml«, ,n ij.jjjl,, n/,i,jh ".j,A,-. Jfb.J. -mm»* drim* .1,,^,,, SliK« >l„Jh; ---------- ^^n, ¿it w v .¿Xi .. urv rjboiU tal, o™iS uoi, ut,„. ¡J „j™ .......M J-W mjiHlimgll Jrrt^SriSSfi; KSSisrrj * * skis? liii'iiiintiiiMi i1" i' 1y"""tS Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase ali^jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Nogomet Mladeniča se veselita izziva Rokomet NaHardeku še en veliki derbi Stran 18 Stran 18 m Rokomet Gol v ŽRK Ptuj brani japonologinja in akademska pevka Stran 19 Tenis »Občutek varnosti je odličen« Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nekateri okrepljeni, močno spremenjeni, drugi Prestopni roki v vseh nogometno razvitih deželah burijo domišljijo navijačev, glede tega tudi v Slovenji nismo izjema. Dejstvo je, da vsak klub poskuša storiti najboljše, kar je v njegovi moči in seveda v okviru njegovih finančnih možnosti. V časih koronakrize je preudarnost še toliko večja in še bolj kot običajno omejuje klube pri sprejemanju odločitev o nakupu, pa tudi prodaji igralcev. V taboru Maribora je športni direktor Oliver Bogatinov v duhu kriznih razmer znova nekoliko zmanjšal število igralcev, izmed »stare garde« sta se poslovila Mitja Viler in Rene Mihelič. Ob tem sta znova odšla dva mladeniča, ki si nista uspela izboriti mesta v ostri konkurenci - vratar Nino Irgolič in Žan Vipotnik (slednji je kot daleč najboljši strelec mladinske lige odšel v Gorico na polletno posojo). Kot zamenjavo za Vilerja in alternativo na bočnem položaju mlademu (a odličnemu) Žanu Kolmaniču so ciljno pripeljali igralca na to igralno mesto, našli so ga - zagotovo po priporočilu Camoranesija - v Argentini. Zanimiva poteza v vijoličasti barki je tudi angažiranje nekdanjega dolgoletnega igralca Marka Šulerja, ki bo v vlogi pomočnika športnega direktorja predstavljal vez med ekipo in vodstvom kluba. Največji konkurenti iz Ljubljane so po navodilih predsednika Milana Mandarica še enkrat naredili Trenerske rošade to, kar - z nekaj svetlimi izjemami - naredijo vsako leto: popolno re-novacijo ekipe. Tokrat za nameček sredi sezone, čeprav po jesenskem delu - pred katerim so prav tako naredili nekaj podobnega - za vodilnim Mariborom zaostajajo zgolj tri točke ... Izmed resničnih nosilcev igre so sicer odšli le trije: Miral Samardžic, Mihael Caimakov in Ante Vukušic. Zanimivo vprašanje za predsednika bi bilo, zakaj je odšla trojica, ki se je zmajčkom pridružila šele pred dobrima dvema mesecema: Mario Kvesic, Ivan Močinic in Goran Mi-lovic? Morda pa je zaradi njih ostal brez službe dosedanji športni direktor Mladen Rudonja . Izmed prihodov je vsekakor najbolj zanimiv centralni branilec Antonio Mlinar Delamea (zamenjava za Samardžiča), ki je v kadetski in mladinski selekciji igral za Aluminij. Je pa Olimpija izpeljala izjemno zanimiv prestop, po katerem pa bo še naprej obdržala igralca v svojih vrstah: Enrik Osterc je namreč postal član francoskega drugoligaša Troyes, ki pa ga je za sezono in pol posodil nazaj Olimpiji. Glede odhodov je bila Olimpija povsem izven vseh okvirov, Maribor in Aluminij sta imela po štiri, vse ostale ekipe pa še manj, Mura celo nič. Pri treh ekipah je med zimskim premorom prišlo do spremembe tudi na trenerski klopi. Pri Olimpiji je Dino Skender že začel priprave, a je nato nekoliko nepričakovano dobil odpoved. Zamenjal ga je Goran Stankovič, ki je nazadnje vodil sežanski Tabor, pred tem pa je bil vodja mladinskega pogona pri Olimpiji. Gre torej za vrnitev v staro jato... Omenjena sprememba je seveda pomenila, da je Tabor že drugič letos ostal brez trenerja (prvič po 2. krogu, ko je Mauro Camoranesi odšel k Mariboru). Tudi tokrat so izbrali precej nekonvencionalno rešitev, odločitev je padla na Igorja Božiča (nekdanjega igralca Tabora), ki bo prvič vodil prvoligaško ekipo (gre za nekdanjega pomočnika Rudolfa Vanolija pri Kopru in Olimpiji). Branilci naslova državnih prvakov iz Celja so se sporazumno razšli z Dušanom Kosičem, trenerjem leta 2020 v Sloveniji. Na njegovo mesto je sedel Čeh Jiri Jarošik, ki je nekdaj igral tudi za angleški Chelsea, škotski Celtic in ruski CSKA Moskva. Pri Gorici so se še pred koncem jesenskega dela razšli z Gordanom Petričem, ekipo sta v zadnjih dveh tekmah že vodila njegova pomočnika Florijan De-benjak in Aleksander Jovič. To bosta družno počela tudi v spomladanskem delu sezone. Foto: Črtomir Goznik Dušan Kosič je prejel naziv trener leta 2020 v Sloveniji, nato pa se je razšel s Celjani. tretji ... Mura se je okrepila s tremi igralci, iz slovenske lige z Mihaelom Klepačem. Vsi so ofenzivno usmerjeni vezisti, kar bi lahko razumeli tudi kot pripravo na morebitni odhod njihovega tržno najzanimivejšega igralca - Luka Bobičanca. Zagotovo se lahko muraši spomladi brez zadržkov podajo v boj za visoka, tudi najvišja mesta. Popolnoma enako lahko ugotovimo za Koper, ki je na vseh igralnih pozicijah - v obrambi, zvezni vrsti in napadu - okrepil z enim igralcem. Mitja Viler in Mihail Ca-imakov sta dokazano kakovostna igralca, Brazilec Victor Juffo pa je za zdaj še neznanka. Miran Srebr-nič bo tako imel na voljo zelo kakovostno in - kar je v boju za vrh prav tako zelo pomembno - izkušeno igralsko zasedbo. Tabor je z odhodom dveh igralcev iz začetne enajsterice, Mariem Babičem in Mariem Zebicem, nekaj izgubil, delno pa že nadomestil z vrnitvijo Antonia Azinovica, ki je pol leta igral v Avstriji. Sežanci imajo na sredini lestvice zadostno zalogo točk, da bodo lahko mirno prebrodili drugi del sezone. Domžalčani imajo daleč najštevilčnejšo zasedbo izmed vseh prvoligašev, tako da odhod dveh igralcev zanje ne predstavlja nobene težave, sploh zaradi tega, ker nista bila nosilca. Predrag Sikimic je bil v dresu Tabora pravi »stroj za doseganje golov«, v Domžalah pa mu igra rumenih nikakor ni ustrezala in je povsem izgubil strelsko formo. Edina dva zadetka v dresu Domžal je v končnici lanske sezone dosegel proti Aluminiju ob zmagi Domžal 2:5. Znova bo strelsko formo poskušal najti v srbski 2. ligi. Foto: Saša Pahic Szabo / m24 Matic Črnic (nekdaj je bil tudi Član Aluminija) se po dolgi rehabilitaciji urača na zelenice, iz Olimpije je prestopil h Gorici. Med »zmagovalce« prestopnega roka zagotovo spadata moštvi Celja in Brava. Oba sta pridobila nekaj mladih, a zelo obetavnih igralcev, kot so Ester Sokler, Anel Hajric in Nino Kukovec (Celje) ter Nino Irgolič, Mitja Križan in Loren Maružin (Bravo). Če temu dodamo še nekaj izkušenj v pojavi Jureta Matjašiča (Celje) in Milana Tučica (Bravo), potem je zadovoljstvo z opravljenim v obeh taborih lahko toliko večje. V spodnjem delu lestvice sta Aluminij in Gorica poskušala vse, da bi okrepila ekipi in se tako podala v enakovrednejši boj za obstanek. Pri šumarjih smo vse okrepitve že predstavili, pri Gorici pa prav tako niso stali križem rok. Zanimivo bo opazovati na delu na Primorskem predvsem dva Mariborčana: Matic Črnic se po težki poškodbi kolena po dveh letih vrača na zelenice, Žan Vipotnik pa je eden največjih mladih slovenskih upov in z naskokom najboljši strelec 1. mladinske lige. Včasih so Primorci prihajali na Štajersko (Viler, Rajčevič, Veliko-nja, Cvijanovič), zdaj so se vsi omenjeni vrnili, za nameček pa sta šla v isto smer še Črnic in Vipotnik ... Jože Mohorič Foto: Grega Werbig / m24 Mitja Viler se je po desetih letih iz Maribora vrnil v svoj matični klub - Koper. Pregled dogajanja po klubih v zimskem prestopnem roku: Maribor: ODHODI: Mitja Viler (Koper), Rene Mihelič (Sutjeska/Črna gora), Žan Vipotnik (Gorica), Nino Irgolič (Bravo). PRIHODI: Ignacio Guerrico (CA Villa San Carlos/Argentina). Olimpija: ODHODI: Mario Kvesič, Goran Milovič (DVTK/Madžarska), Ante Vukušič (FCSB/Romunija), Angel Lyaskov (CSKA 1948, Bolgarija), Ivan Močinič, Dražen Bagarič (Hermannstadt/Romunija), Haris Ka-drič (Aluminij), Luka Marin (DVTK/Madžarska), Jurij Španja, Miral Samardžič (Hatta Club/ZAE), Mihail Caimacov (Koper), Daniel Kamy, Marko Perkovič. PRIHODI: Mihailo Perovič (Zorya Lugansk/Ukrajina), Nino Pun-garšek (Celje), Antonio Mlinar Delamea (ZDA). Mura: ODHODI:- PRIHODI: Mihael Klepač (Aluminij), Samsindin Ouro (Dinamo Zagreb II/Hrvaška), David Burak (Medimurje/Hrvaška). Koper: ODHODI: Lovre Čirjak (Hapoel Afula/Izrael), Tilen Mlakar (Sered/ Slovaška), Luka Badžim. PRIHODI: Mitja Viler (Maribor), Victor Nildo Juffo (Vitoria/Brazi-lija), Mihail Caimacov (Olimpija). Domžale: ODHODI: Predrag Sikimič (Železničar Pančevo/Srbija), Til Mavre-tič (Gorica). PRIHODI: - CB24 Tabor Sežana: ODHODI: Mario Babič, Mario Zebič (Kielce/Poljska), Marko Vukelič. PRIHODI: Antonio Azinovič (Horn/Avstrija). Celje: ODHODI: Roman Bezjak(Balikesirspor, Turčija), Nino Pungaršek (Olimpija). PRIHODI: Ester Sokler (Brežice), Jure Matjašič (Aluminij), Anel Hajric (Željezničar/BIH), Nino Kukovec (Fioretina), Stjepan Vego (In-terZaprešič/Hrvaška). Bravo: ODHODI: Michele Šego (Dugopolje/Hrvaška). PRIHODI: Nino Irgolič (Maribor), Mitja Križan (Lommel/Belgija), Loren Maružin (Lokomotiva Zagreb/Hrvaška), Milan Tučič (Leuven/ Belgija). Aluminij: ODHODI: Filip Kukuličič, Marko Maletič, Mihael Klepač (Mura), Jure Matjašič (Celje). PRIHODI: Klemen Bolha (Žalgiris/Litva), Haris Kadrič (Olimpija), Martin Jarc (ZDA), Armin Derlek (Sivassport/Turčija). Gorica: ODHODI: Diego Bardanca (Lokomotiva Taškent/Uzbekistan), Joseph Asante. PRIHODI: Matic Črnic (Olimpija), Matko Zirdum (Slaven Belupo/ Hrvaška), Žan Vipotnik (Maribor), Edin Šehič (Rudeš/Hrvaška), Til Mavretič (Domžale). 18 Štajerski Šport, pogovori petek • 5. februarja 2021 Nogomet • David Flakus Bosilj in Haris Kadric, NK Aluminij Mladeniča se veselita izziva 19-letni David Flakus Bosilj in 20-letni Haris Kadric bosta tvorila napadalni dvojec Aluminija v spomladanskem delu sezone. Oba se veselita tega izziva, čeprav nobeden od njiju letom ne želi posvečati posebne pozornosti. Gol je za vse - stare in mlade - enak in meri 2,44 metra v višino in 7,32 metra v širino ... David Flakus Bosilj: »Nogomet imam enostavno rad in zame predstavlja veselje in srečo« David Flakus Bosilj je pred dnevi praznoval 19. rojstni dan. »Praznoval sem doma, trenutne razmere česa drugega niti ne dopuščajo. Bil je dokaj običajen dan, s treningom in vsemi drugimi obveznostmi,« pove mladenič iz Maribora, ki je ob tem podaljšal pogodbo z Aluminijem, nova velja do konca leta 2022: »Pogovori so potekali že nekaj časa, na koncu smo našli skupni jezik in začrtali skupno pot. Vesel sem, da mi je klub izkazal zaupanje, zame pa to pomeni še večjo odgovornost in obveznost po boljšem delu in še večjem dokazovanju na igrišču. Glede prihodnosti me v prvi vrsti zanimajo kratkoročni cilji, na to se poskušam osredotočiti iz dneva v dan. Samo to prinaša napredek in tako lahko prestavljaš letvico vedno višje. Med dolgoročnimi cilji pa je nedvomno ta, da bi nekoč zaigral za državno reprezentanco.« Visoki napadalec je v 1. ligi de-bitiral v sezoni 2018/19, doslej pa je v dresu Aluminija odigral 36 prvoligaških tekem in se šestkrat vpisal med strelce. Z 18 leti je v jesenskem delu nosil veliko odgovornost v napadu Aluminija, po odhodu Anteja Živkovica v Turčijo je bil v ekipi praktično edini klasični napadalec. »Zame je bila pri teh letih to nedvomno izjemna izkušnja, res sem bil veliko na igrišču. Ne bi pa govoril o pritisku, saj imam nogomet enostavno rad in igranje zame predstavlja veselje in srečo - iz tega razloga poskušam pritisk pretvoriti v izziv,« je zrelo povedal Flakus Bosilj. Spomnimo ga na zadnjo tekmo jesenskega dela sezone, ko je v Ljudskem vrtu dosegel enega izmed svojih treh zadetkov v jesenskem delu, končni izid tekme je bil 2:2. »Ker sem Mariborčan, ima gol proti Mariboru nedvomno večji pomen, a v tistem srečanju je bila še veliko pomembnejša osvojena točka. Lahko bi osvojili celo vse tri, saj smo bili po mojem mnenju tisti dan boljši na igrišču. Kljub vsemu smo lahko bili zadovoljni s takratno predstavo,« se je v bližnjo preteklost ozrl napadalec Aluminija. Sedaj so šumarji že v zaključni fazi priprav na spomladanski del. »Ocena dosedanjega dela bi bila dobra. Vsi igralci smo bili od prvega dne dalje pripravljeni na 100 % izpolnjevanje obveznosti, pokazali smo pravšnjo mero motiviranosti. Prepričan sem tudi, da se bodo soigralci, ki so sedaj v karanteni, hitro vrnili na tisti nivo, ki ga želi trener. Že na prvi tekmi s Celjem doma moramo prikazati pravi obraz, predvsem pa zadostno mero želje po obstanku v ligi, to bo odločilno,« je dejal Flakus Bosilj. V napadu bo njegov soigralec prav tako mladi, le leto starejši Haris Kadric. Tako bosta tvorila najmlajši napadalni dvojec v prvi ligi. »Sam to jemljem s pozitivnega vidika: oba sva željna dokazovanja in čim boljših predstav, tako naju obeh kot ekipe, kar je lahko samo dobro. Poznala sva se že, a doslej še nisva imela priložnosti igrati skupaj. Kljub temu je sedaj skupaj na treningih in prijateljskih tekmah občutek, kot da bi bila soigralca že dlje časa, tako sva se ujela,« v smehu pove David, ki je član Aluminija od začetka leta 2017. Haris Kadric: »V Kranju sem pri Damjanu Gajserju dobil precej priložnosti, okrepil sem si samozavest, kar je za napadalca • I »v najpomembnejše« Mladi Velenjčan Haris Kadric, letnik 2000, se je ekipi Aluminija pridružil v zimskem prestopnem roku. »Preden sem se pridružil Aluminiju, sem se pri igralcih, ki jih poznam že od prej, pozanimal o tukajšnjih razmerah. Povedali so mi veliko dobrega, o dobri organiziranosti in vsem ostalem, sedaj sem se o tem prepričal tudi sam. Klub ima dobro ekipo in širšo skupino ljudi, ki sku- David Flakus Bosilj: »Na treningih in prijateljskih tekmah imam soigralca že dlje časa, tako sva se ujela.« Foto: Črtomir Goznik občutek, kot da bi bila s Harisom paj stremi k doseganju istih ciljev. Verjamem, da nam bo skupaj to tudi uspelo,« je dejal 20-letnik, ki si v prvi vrsti želi zagotoviti igralne minute: »To je res moja prva želja, saj v prejšnjih klubih tega nisem dobil v tolikšni meri, kot sem si želel. Želim pomagati Aluminiju pri doseganju ciljev in s tem seve- Proti kateremu obrambnemu igralcu lige najraje igraš? D. Flakus Bosilj: »Izbiral bi med Žanom Zaletelom iz Celja in mojim nekdanjim soigralcem Ilijem Martinovičem, ki sedaj igra za Maribor.« Imaš kakšne vzornike v evropskem nogometu? H. Kadric: »Nimam samo enega, ampak se poskušam od mnogih kaj naučiti. Nogometa ne dojemam samo kot igro z žogo na igrišču, ampak nanj gledam širše: spremljam, kaj najboljši igralci delajo izven igrišč, kaj delajo doma, kako se trudijo biti vedno boljši ...« Foto: agencija DAMN Haris Kadric: »Vem, da za nikogar ni samoumevno, da dobi mesto v ekipi, še kako jasno se zavedam potrebe po nenehnem dokazovanju na treningih in tekmah.« da tudi samemu sebi. Vem, da za nikogar ni samoumevno, da dobi mesto v ekipi, še kako jasno se zavedam potrebe po nenehnem dokazovanju na treningih in tekmah. To je kratkoročna želja, ob kateri bi omenil še željo po nastopu v reprezentanci U-21. Če se bo to zgodilo, potem sem na pravi poti.« Nazadnje je bil kot član Olimpije posojen v Triglav, kjer ga je treniral Damjan Gajser. »Prav Damjan me je poklical, želel me je pripeljati v Triglav, ker je videl, da v Ljubljani ne igram. V Kranju sem dobil precej priložnosti, okrepil sem si samozavest, kar je za napadalca najpomembnejše. Škoda, da se je tekmovanje zaradi koronavirusa v 2. ligi prekinilo, kljub vsemu pa sem polletno izkušnjo s Triglavom vzel kot zelo pozitivno,« je dejal Kadric. V vsakem velikem klubu je mlademu igralcu težko najti mesto v ekipi, tudi Kadric je imel pri Olim-piji s tem težave, kamor je prišel po mladinskih izkušnjah v Rudarju in Bravu. »Ponudba Olimpije je bila takrat zame izjemen preskok na veliko višji nivo. Takrat so bili v klubu ljudje, ki so imeli cilj promovirati mlade igralce in jih vključevati v prvo ekipo. Ta projekt mi je bil zelo všeč, zato sem tudi sprejel ponudbo Olimpije. A v Olimpiji je tako: ko so rezultati slabi, temu hitro sledijo spremembe tako na trenerskem mestu kot v igralski zasedbi. Bilo je veliko vzponov in padcev. Olimpija je nedvomno velik klub, ki ima vedno velika pričakovanja, nenehno zasleduje najvišje cilje, zato težko daje priložnost mladim igralcem. Ti pa potrebujejo podporo tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih in željah. V želji po napredovanju sem bil tako prisiljen poiskati priložnosti drugje - upam, da jo bom pri Aluminiju dobil. Sem pa tudi Olimpiji hvaležen za vse izkušnje, ki sem si jih tam nabral. V zelenem dresu sem debitiral v prvi ligi, odigral tudi nekaj evropskih tekem, zato gledam pozitivno na to epizodo,« je dejal Kadric. Enega najodmevnejših golov je Kadric zabil Mariboru v Ljudskem vrtu v sezoni 2018/19. »Da bom na tej tekmi igral v začetni enajsterici, sem izvedel dan pred tekmo. Bil sem presenečen, a na srečo nisem imel preveč časa za razmišljanje. Takrat sem kar na začetku tekme dosegel gol, tako da sem potem pred polnim Ljudskim vrtom samo še užival. Nogometaši živimo za takšne tekme, upam, da jih bo še veliko,« se je z veseljem dogodka spomnil Kadric, ki pri Olimpiji ni imel enega samega vzornika: »Bili so igralci, ki so igrali v večjih klubih, ki so bili pravi profesionalci, sam pa sem se poskušal od vsakega naučiti česa, kar bi mi pomagalo v nadaljnji karieri.« Z Davidom bosta tvorila najmlajši napadalni dvojec v 1. ligi. »Iskreno povedano je to res izziv, a zame leta ne igrajo ključne vloge. Nimava izkušenj, a sva oba zelo željna dokazovanja. Prav zaradi tega upam, da se bo za Aluminij in naju razpletlo tako, kot si vsi želimo.« Jože Mohorič Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož Na Hardeku še en veliki derbi Ormožani so tudi drugi del prvenstva začeli z odlično predstavo na domačem terenu in na sedmi domači tekmi dosegli šesto zmago. Po Dobovi, Kopru, Ribnici, Izoli in Ljubljani je na Hardeku gladko, precej lažje od pričakovanega, padel Slovenj Gradec. »Odigrali smo enega boljših polčasov v tem prvenstvu in popolnoma nadigrali ekipo iz Koroške. Slednji so v Ormož prišli po zmago, zato jih je poraz precej prizadel. Upam, da bo takšnih polčasov oz. tekem v drugem delu prvenstva še več,« je v uvodu odlično predstavo proti Slovenj Gradcu (zmaga 28:22) opisal Tilen Kosi. Slednji je bil s sedmimi doseženimi goli prvi strelec Jeruzalema. Danes, v petek, 5. februarja, bo na Hardeku ob 18.00 nova težka tekma. Nasprotnik bo visoko leteči Trimo iz Trebnjega, ki ga vodi bivši slovenski reprezentant Uroš Zorman. »Trimo je zgradil odlično ekipo, ki želi v prihodnosti krojiti sam vrh slovenskega rokometa. Trener Zorman ima na vsakem položaju po dva kakovostna igralca. Za Trimo igrata tudi dva igralca, ki sta nosila ormoški dres. To sta prvi strelec Dolenjcev Gal Cirar in slovenski reprezentant Darko Cingesar. Menim pa, da sta najpomembnejša moža naših naslednjih nasprotnikov vratarja Aleksandar Tomic in Urh Brana. Čeprav je Trimo v vlogi favorita, pa imamo vseeno možnosti za presenečenje. Vsaki ekipi je na Hardeku težko zmagati in tudi Trimo bo moral igrati odlično tekmo, če želi osvojiti pomembne točke in ostati v boju s Celjani ter Velenjčani za naslov državnega prvaka,« je na kratko moč Trima opisal Kosi. V Ormožu žalujejo, da bo tudi ta tekma odigrana brez gledalcev, saj bi ta derbi glede na predstave Or-možanov v tem prvenstvu zagotovo obiskalo več kot 500 ljubiteljev rokometa, kar bi bila tudi odlična finančna injekcija za lažje preživetje sezone. »V prvi vrsti se veselim te tekme, saj menim, da bo to prava čvrsta prvenstvena tekma, ki si zasluži TV prenos. Organiziral ga bo kanal Sportklub. Seveda si želimo polno dvorano, a je situacija žal taka, da bodo dvorane še kar nekaj časa samevale. Trdim, da je ta korona glede financ najbolj prizadela prav ormoški klub, ki je v preteklosti beležil v povprečju najboljši obisk gledalcev. Ti pa so z vstopnino in drugimi dejavnostmi solidno polnili klubsko blagajno in pomagali k lažjemu delovanju kluba. Ta blagajna pa je danes žal iz meseca v mesec bolj prazna. Srčno upam, da se kmalu vrnemo v stare tire, v nasprotnem primeru bo šport, ne samo rokomet, dobesedno propadel,« je še nekaj sicer ne obetavnih stvari za šport razložil predsednik ormoškega kluba Mladen Grabo-vac. Foto: Črtomir Goznik V prejšnjem tednu je na Hardeku orožje položila ekipa Slovenj Gradca, v petek prihajajo Trebanjci. Se jim lahko zgodi nekaj podobnega? Pred nami je še en vrhunski rokometni spektakel, ki bo zagotovo v ponos slovenskemu rokometu in NLB-ligi. Predstavili se bosta dve odlični ekipi, kjer bo v vlogi velikega favorita Trimo, kar ni slučajno glede na finančni vložek obeh klubov. Ta je pri Trimu vsaj trikrat, če ne celo štirikrat večji od ormoškega. A denar na Hardeku ne bo igral vloge pri zmagi, ampak borbenost, srčnost, strpnost ... Po teh naštetih vrlinah pa imajo svoje možnosti za še eno presenečenje tudi igralci Jeruzalema. Uroš Krstič petek • 5. februarja 2021 Šport, pogovori ŠtajerskiTEDfOK 19 Rokomet • Tajda Tripkovič, ŽRK Ptuj Gol v ŽRK Ptuj brani japonologinja in akademska pevka Pri intervjujih športnikov in športnic redko srečaš osebo, ki se ob športu ukvarja še s številnimi drugimi zanimivimi stvarmi. 25-letna Tajda Tripkovič, članica Ženskega rokometnega kluba Ptuj, je ena izmed njih, saj ob igranju rokometa študira na Filozofski fakulteti v Mariboru, poje v akademskem pevskem zboru, obenem pa je pravi knjižni molj. Prihajaš iz Maribora, pred letošnjo sezono pa si prestopila v vrste ŽRK Ptuj. Kako je prišlo do prestopa? T. Tripkovič: »V prejšnjih letih sem igrala v prvi avstrijski ligi, potem pa sem se vrnila v svoj matični klub ŽRK Branik. Ko je tam članska ekipa lani razpadla, me je poklical predsednik ŽRK Ptuj in mi ponudil možnost sodelovanja. Sprejela sem ponudbo, saj sem si vedno želela igrati v 1. slovenski ligi.« Kakšni pa so bili tvoji športni začetki? T. Tripkovič: »Za rokomet me je navdušila tekma Celja Pivovarne Laško v sezoni, ko so osvojili naslov prvakov v Ligi prvakov. Zunaj je deževalo in se nisem mogla igrati, zato sem gledala televizijo. Pri preklapljanju med kanali sem naletela na tekmo in takrat sta me popolnoma fascinirala vratarja. Takoj sem rekla, da se želim v tem športu udejstvovati tudi sama (smeh)! Babica mi je povedala, da je to rokomet in tako sem že naslednji teden v šoli šla k rokometnemu krožku in kasneje v klub ŽRK Branik, kjer sem nato ostala vrsto let.« Omenila si igranje v Avstriji. Kdaj pa je prišlo do tega in kakšna izkušnja je bila to zate? T. Tripkovič: »V avstrijski Gradec sem šla igrat v 4. letniku srednje šole, od koder sem dobila ponudbo HIB Murpiraten Graz. Ker sem naslednje leto nadaljevala s študijem na Dunaju, je študijska in športna pot v naslednjih letih tekla nekako vzporedno. Seveda sem takrat iz Gradca prestopila bliže Dunaju, kjer sem zamenjala več klubov. Moj matični klub je postal dunajski MGA, dve leti pa sem bila posojena k St. Poltnu, ki je v okolici Dunaja. Sicer je avstrijska liga primerljiva s slovensko, ima svoje kvalitete in mi je dala ogromno izkušenj. So pa neke razlike v načinu delu, tudi v samem učenju rokometnih osnov.« Kako pa usklajuješ študij in igranje rokometa? T. Tripkovič: »Usklajevanje je kar težko in zahteva veliko natančnega načrtovanja razporeditve časa, nekaj pa tudi žrtvovanja. Pri meni je doma vedno tako, da je šola na prvem mestu, vse ostalo se temu prilagodi, seveda tudi šport. V času izpitnih rokov se je treba včasih odpovedati tudi kakšnemu treningu, a to se zgodi redko. Še vedno velja rek, da kjer je volja, je tudi pot.« Kaj si študirala na Dunaju? T. Tripkovič: »Na Dunaju sem zaključila študij japonologije, sedaj pa na Filozofski fakulteti v Mariboru dvopredmetno študiram zgodovino in angleščino.« Japonologija še zdaleč ni običajna izbira. Kaj te je vodilo, da si se odločila za ta študij? T. Tripkovič: »Sem človek z zelo veliko zanimanji, interesira me veliko stvari. V tistem času se je pojavila želja po raziskovanju azijske kulture, predvsem Japonska zaradi svoje pestre zgodovine me je zelo privlačila, tudi jezik mi je bil fascinanten. Ko sem povezala eno z drugim, je padla odločitev za študij japonologije. Program je bil zastavljen zelo široko, od jezikovnega dela do predmetov, ki obravnavajo japonsko kulturo, politiko, zgodovino, gospodarstvo, geografijo ... Dobiš res širok pregled. Nekaj predavateljev na jezikovnem delu je bilo Japoncev, tudi vsi preostali pa so imeli zelo široko znanje in odličen vpogled v dogajanje na Japonskem. Tudi glede sošolcev je bila slika podobna, nacionalno je bila zelo pestra - večina je bila Avstrijcev, so pa bili tudi iz Madžarske in še nekaterih evropskih držav, nekaj pa tudi iz Slovenije. Ta multikulturnost je bila zame zelo zanimiva in izjemno pozitivna izkušnja, Dunaj je že sam po sebi takšen.« Si se naučila tudi pisati z japonskimi pismenkami? T. Tripkovič: »Sem! Sedaj bi morala to znanje že nekoliko obnoviti, saj ga nisem uporabljala že nekaj časa, a nekaj ga je še ostalo. Kar precejšen del študija je šel tudi v to smer.« Kako pa si zadovoljna s sedanjim študijem v Mariboru? T. Tripkovič: »Zelo! Gre za kakovosten program z zelo dobrimi predavatelji. Še posebej so se izkazali v teh koronačasih, saj ni bilo nobenih težav s prehodom na on-line študij. Enostavno lahko rečem, da uživam v študiju, tudi sošolci so super, resnično nimam nobenih pripomb.« Vrniva se k športu: kako sama gledaš na sedanje stanje s športom, ki ga močno omejujejo ukrepi za zajezitev koronavirusa? T. Tripkovič: »V prvi ligi tekmovanje poteka, zato se osebno glede tega ne morem pritoževati. Imam pa veliko kolegov iz rokometa in tudi drugih športov iz nižjih j Mm^ Foto: Črtomir Goznik Tajda Tripkovič: »V prvi ligi tekmovanje poteka, zato se osebno glede ukrepov za preprečevanje širjenje koronavirusa ne morem pritoževati. Imam pa veliko kolegov iz rokometa in tudi drugih športov iz nižjih lig, ki ne morejo trenirati in igrati. Meni jih je zaradi tega zelo žal, saj treningi preko zooma enostavno ne morejo nadomestiti tega, kar ti da pravi rokometni trening, ko lahko delaš z žogo in soigralkami, ko lahko na igrišču s trenerjem delaš taktične zamisli ... « lig, ki ne morejo trenirati in igrati. Meni jih je zaradi tega zelo žal, saj treningi preko zooma enostavno ne morejo nadomestiti tega, kar ti da pravi rokometni trening, ko lahko delaš z žogo in soigralkami, ko lahko na igrišču s trenerjem delaš taktične zamisli ... Športniki v ekipnih športih bodo zagotovo veliko izgubili; morda ne na sami telesni pripravljenosti, ki jo lahko nadomestijo z vajami doma, a to je samo en del priprave. Drugi del je delo z žogo, uigravanje z ekipo »Ko sem izvedela, da sem sprejeta, sem bila zelo, zelo vesela« Ob študiju in športu imaš še en zanimiv hobi, petje. T. Tripkovič: »Res je, sem članica Akademskega pevskega zbora Maribor. Že na Dunaju sem pela v angleškem zboru, zato sem si ob vrnitvi v Slovenijo zaželela, da bi s tem nadaljevala, saj mi glasba veliko pomeni. Ko sem zasledila razpis za avdicijo za APZ Maribor, sem se odločila poskusiti. Ko sem izvedela, da sem sprejeta, sem bila zelo, zelo vesela! Obenem sem bila prijetno presenečena, saj gre za resnično kakovosten zbor, ki tekmuje na mednarodnih tekmovanjih in posega po številnih mednarodnih odličjih, vodi ga pa priznana in večkrat nagrajena zborovodkinja Tadeja Vulc. To je bil zame velika osebna zmaga in pomemben dokaz, da sem v tem res dobra. Da sem del tega zbora čutim tudi kot posebno čast. Sicer nam je sedaj korona precej prekrižala načrte, saj nam je lani npr. odpadla turneja na Madžarskem, tudi letos je bilo predvidenih nekaj projektov, ki pa so še v zraku. Kljub vsemu smo aktivni, delamo na daljavo, se nekako znajdemo. Vsekakor pa si želim, da se razmere čim prej normalizirajo, da bomo lahko vadili v živo v skupini.« »Zelo rada berem, sem pravi knjižni molj« Ti ob vsem tem sploh ostane še kaj prostega časa? T. Tripkovič: »Ja, predvsem za branje. Zelo rada berem, sem pravi knjižni molj (smeh). Doma je že kar malo kriza s prostorom za knjige, saj je trenutno izpitno obdobje in nimam veliko časa za branje, zato jih samo nalagam na kup. Po tem bo zagotovo sledil kakšen teden, ko se bom posvetila temu kupu, ki me sedaj že 'grdo gleda' (smeh).« Kateri so tvoji priljubljeni avtorji, žanri? T. Tripkovič: »Berem knjige številnih žanrov, že od malega je moja najljubša knjiga Eragon, avtor je Christopher Paolini, gre pa za del zbirke Dediščina. Sem tudi oboževalka Harryja Potterja, Igre prestolov, Narni-je, Gospodarja prstanov, na splošno J. R. R. Tolkiena ... Rada imam tudi klasike, kot so William Shakespeare, Jane Austen, sestre Bronte ... Na mojih policah se najde vse, tudi ljubezenski romani, kriminalke, rada imam tudi zgodovinske knjige o antiki in starem Rimu ... Zvečine pa berem knjige v angleškem jeziku.« Sploh poznaš besedo dolgčas? T. Tripkovič: »Dolgčas pa mi res ni! Imam dokaj poln urnik, ko pa imam kaj časa, pa ga izkoristim za počitek in branje. Delam stvari, ki me veselijo, iz lastnega interesa, v nič nisem prisiljena, zato mi nič od naštetega ne predstavlja obremenitve. Že od malega sem navajena imeti poln urnik.« ..., konec koncev pa tudi druženje. Ko bodo športnike znova spustili na treninge, bo zagotovo trajalo precej časa, da se bo stanje vrnilo v stare tirnice, da bodo ujeli staro formo. Bojim pa se, da se jih kar precej niti ne bo vrnilo. Za mlade šport predstavlja sprostitev, druženje z vrstniki, tukaj se ustvarjajo prijateljstva, uživajo v igri, nekateri pa si šport izberejo celo za profesionalno usmeritev. Tem je bilo sedaj to vzeto in nekateri morda niti niso dovolj vztrajni za vrnitev v stare tirnice.« Kakšna pa je tvoja ocena dela v ŽRK Ptuj? T. Tripkovič: »Na splošno sem s stanjem v ekipi zelo zadovoljna: punce so super, kemija v ekipi je prava, med sabo se dobro razumemo. Tudi odnos s trenerjem je v redu, treningi so zelo kakovostni. Zame je pomembno, da se dobro dela tudi z vratarkami, kar je pogosto tudi zapostavljeno. Veliko se dela tudi na fizični pripravi. Na tekmah se trudimo, da pokažemo najboljšo možno predstavo v danem trenutku, čeprav so vedno vzponi in padci, kot povsod v športu. Smo pa zelo mlada ekipa, sama sem s 25 leti med najstarejšimi. Vesela sem, da so se mlade zelo dobro vključile v ekipo. Nekateri sadovi tega dela se bodo pokazali že v tej sezoni, še več pa zagotovo v naslednjih, o tem sem prepričana.« Jože Mohorič Futsal • Reprezentanca Slovenije Najboljša ekipa sveta v končnici vendarle do zmage proti Sloveniji Slovenska futsal reprezentanca je na tretji tekmi kvalifikacij za EP 2022 izgubila v gosteh proti Španiji z rezultatom 3:1 (1:1), a pustila izredno dober vtis. Španci so dokazali, zakaj so vodilna reprezentanca na FIFA lestvici, izkoristili so vsako še tako majhno napako naše izbrane vrste. Ekipi se bosta vnovič pomerili prihodnji mesec v Sloveniji na tekmi 4. kroga kvalifikacij. Ekipi sta se zdaj s šestimi točkami izenačili na vrhu razpredelnice, favorizirana Španija pa ima odigrano tekmo manj. Na EP se uvrstita prvouvrščeni ekipi. Slovenija je bila v španski prestolnici na pragu presenečenja, potem ko je po golu Kristijana Čujca povedla. Tik pred polčasom je izenačil Perez (19.). Sedemkratni evropski prvaki so se pošteno namučili, preden so v zadnji četrtini strli žilave Slovence. Za ekipo z Iberskega polotoka je dvakrat zadel Raul Campos (32., 4°.).„ »Čestitam fantom za fantastično predstavo. Tekma je bila izenačena do te mere, kot mi lahko igramo s Španijo, ki nas je pokrivala po celem terenu, mi njih na polovici. Odigrali smo odlično tekmo, škoda le, ker nismo odnesli domov kakšne točke,« je po tekmi povedal selektor To-mislav Horvat, ki je obžaloval napako, ki se nam je zgodila ob prvem golu Špancev. »Proti Španiji ne smemo dobivati golov na tak način, če želimo biti re-zultatsko uspešnejši,« je dodal Horvat in potrdil, da je torkova tekma dala smernice za novo, že 18. medsebojno tekmo, ki bo prihodnji mesec v Sloveniji. Selektor napoveduje, da bo doma reprezentanca Špancem nudila še močnejši odpor. »Začeli smo sanjsko, morda smo jih z vodilnim golom še prehitro razjezili. Smo pa pričakovali tako tekmo. Uspeli smo, ker smo povedli, potem smo lažje dihali. Španci so imeli pobudo od začetka, so pa težje igrali, ker so zaostajali. Niso dosegli gola, zato so postajali nervozni. Na koncu sta prišli do izraza njihova fizična in taktična dominanca, zato so tudi zmagali,« je po tekmi povedal Kristjan Čujec, ki je v 9. minuti zadel za °:1. UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 16. KROGA: Bravo - CB24 Tabor Sežana (v soboto ob 14.°°). Rokomet • NLB liga RAZPORED TEKEM 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje; OB 19.00: Krka - Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 17.30: Maribor Branik - Koper; OB 18.00: Riko Ribnica - Dobova; OB 19.00: Butan Plin Izola - Ljubljana; V NEDELJO OB 17.00: Celje PL - Slovenj Gradec. Tekma Gorenje - LL Grosist Slovan je bila odigrana v četrtek. 1. A SRL (ž) 16. KROG: Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Ptuj (v soboto ob 18.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED TEKEM 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj - Dobrepolje, Siliko Vrhnika - KMN Tomaž Šic bar, Sevnica -Dobovec, Bronx Škofije - Litija, Mlinše - Oplast Kobarid. JM 20 Štajerski Šport, pogovori petek • 5. februarja 2021 Tenis • Mednarodni turnir v Avstraliji »Občutek varnosti je odličen« Napetost pred prvim grand slam turnirjem sezone v Melbournu se iz dneva v dan stopnjuje, igralci in igralke skupaj s strokovnimi štabi izkoriščajo zadnje dni za pripravo na najpomembnejši turnir uvodnega dela sezone. Izmed Slovencev bodo v »deželi tam spodaj« nastopili Aljaž Bedene, Polona Hercog, Tamara Zidanšek, Kaja Juvan in Andreja Klepač (slednja le med dvojicami). Tamara Zidanšek je nastope na zadnjem pripravljalnem turnirju zaključila v 2. krogu dvojic. Skupaj z Nizozemko Arantxo Rus sta naleteli na previsoko oviro, ki sta jo predstavljali Rusinja Ana Kalin- skaya in Slovakinja Viktoria Kužmo-va. 22-letnici iz Moskve in Košic sta odigrali zelo dober dvoboj, z malo napakami, o napredovanju pa je odločala žoga ali dve v odločilnem master tie-breaku. Svojo moč sta Rusinja in Slovakinja dokazali že v 1. krogu, ko sta izločili 5. nosilki, Čilenko Alexo Guarcach in Američanko Desirae Krawczyk (25. in 26. igralka sveta med dvojicami). V prvem nizu sta prvi do prednosti breaka prišli Slovenka in Nizozemka (3:1), a sta tekmici izid nemudoma poravnali in se v končnici veselili zmage. V drugem nizu se je slika obrnila, tokrat sta Kalinskaya in Kužmova povedli 1:2, Zidanško- Igralci in igralke znova v samoosamitev Med 500 in 600 teniških igralcev in igralk ter uradnih oseb - med njimi tudi Tamara Zidanšek in Zoran Krajnc - je moralo v Melbournu v samoosamitev in na testiranje za covid-19, potem ko je bil eden izmed uslužbencev hotela Hyatt, ki ga igralci uporabljajo pred prvim grand slamom v sezoni, pozitiven na novi koronavirus. Na igrišča se bodo lahko znova vrnili ob negativnem testu. Premier zvezne države Viktorije Daniel Andrews je dejal, da ne pričakuje, da bo to vplivalo na začetek odprtega prvenstva Avstralije, ki se bo začelo v ponedeljek. va in Rusova pa izenačili na 3:3, v končnici pa še nekaj dodali in izid v nizih poravnali na 1:1. Sledil je master tie-break (igra do desetih osvojenih točk), kjer je bila rusko--slovaška naveza v stalni prednosti (0:3, 2:5, 4:7), odločilna je bila prednost 5:9. Do znižanja na 8:9 je šlo, četrto zaključno žogo pa sta mlajši tekmici unovčili za zmago in napredovanje v četrtfinale. »Kljub porazu sem zadovoljen s Tamarino igro, saj je končno odigrala to, kar smo se trenirali. V dvojicah je pač tako, da morata biti za zmago razpoloženi obe igralki, kar pa Arantxa tokrat ni bila. Ob tem smo poskusili z novo igralno kombinacijo, ki je solidno funkcionirala. Gremo dalje ...« je zapisal Tamarin trener Zoran Krajnc. Turnir WTA500, Melbourne 1 (565.000 dolarjev nagradnega sklada): Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Rus - Mitu/Cla-ru (Romunija) 6:3, 6:4; 2. krog: Zidanšek/Rus - Kalin-skaya/Kužmova (Rusija/Slovaška) 5:7, 6:4, 8:10. Za trening dogovorjeni z Juvanovo, Teichmannovo ... Ta je zelo zadovoljen s tem, da si lahko po prestani karanteni sedaj končno delo čez dan razdelijo po lastnih željah. »Kondicijski trening, odmor, kosilo, odmor, teniški trening, fizio ... Zdaj lahko tudi treniramo z vsemi igralkami, tako smo za naslednje dni dogovorjeni s Kajo Juvan, Jil Teichmann ...,« je sporočil Krajnc. Ob igriščih so znova prisotni gledalci, kar je zagotovo poseben občutek. »Država Victoria že 25. dan zapored ne beleži niti enega novega primera okužbe s covi-dom, kar daje res odličen občutek varnosti. Sicer so ukrepi še naprej strogi: maske, razkuževanje, socialna distanca, vsakodnevno javljanje počutja na aplikacijo . Se pa lahko ljudje družijo, vse trgovine in lokali so odprti,« je dejal Krajnc, nato pa se dotaknil tudi tekem, ki si jih je ogledal: »Gledal sem zadnji set Kaje Juvan proti Poljakinji Igi Swiatek, pa dvoboje Muguruza - Tamara Zidanšek Van Uytvanck, Djokovič - Shapo-valov... Zelo mi je bila všeč Swiat-kova, ker igra zelo po instinktu, z veliko logike in brez razbijanja po žogici. Pri moških sem si ogledal Hrvata Borna Goja in Danca Mika-ela Torpegaarda, oba iz nekoliko mlajše garde, a z odličnim smislom za igranje blizu osnovne črte iz tempa.« Igralke in igralci so sedaj že v pričakovanju žreba za Odprto prvenstvo Avstralije, ki si ga bo lahko po doslej znanih podatkih v živo ogledalo približno 25.000 do 30.000 gledalcev na dan, kar je polovica nekdanje številke. JM Boks • Vlatko Nikolov - novi selektor na BZS »Če mi bo kot selektorju vse klube združiti, bo to največja zmaga« uspelo Vlatko Nikolov, predsednik in glavni trener Društva borilnih športov Fužinar z Raven na Koroškem, je pred dobrima dvema desetletjema svoje športno srce zapisal boksu. Dolgo časa je bil reprezentant Slovenije in takrat boksal pod vodstvom selektorja Stanislava Milu-tinoviča. Sedaj je postal selektor slovenske reprezentance. »Delal bom za kakovost in stalno dobro pripravljenost svojih varovancev« Zdaj ste pred novim izzivom. Kaj bo potrebno za dobro delo na se-lektorskem mestu? V. Nikolov: »Imam več kot 30 let izkušenj iz borilnih športov. Treniral in tekmoval sem v karateju in kikboksu, kasneje pa sem nadaljeval tekmovalno na področju boksa, v katerem sem bil reprezentant in udeleženec sredozemskih iger. Od leta 2005 delujem kot glavni trener in vodim klub Fužinar, zadnji dve leti pa sem tudi trener v celovškem boksarskem klubu. V lepem spominu mi ostaja delo z Milutinovičem, ki je bil moj trener tudi v ŽBK Maribor in tedanji selektor, ko smo imeli na zvezi še to funkcijo. Njemu se lahko zahvalim za znanje in podporo, saj sem se od njega tudi največ naučil. Zelo sem bil vesel njegovega klica pred dnevi, ko mi je čestital za selek-torsko mesto. Vesel je, ko vidi, da grem po njegovi poti, in verjamem, da bova ostala v dobrih odnosih, saj je pomembno, da imaš ob sebi ljudi, ki ti lahko pomagajo tako strokovno kot v življenju nasploh. Spominjam se časov, ko sem boksal tudi sam; takrat so se pokazala nesoglasja med slovenskimi klubi in različni interesi. V času svo- jega mandata si ne želim podobnih klubskih delitev Slovenije. Delal bom za kakovost in stalno dobro pripravljenost svojih varovank in varovancev. Spomnim se, da je neorganiziranost in neusklajenost vplivala tudi na mojo odločitev, da tekmovalni boks opustim. V boksu je treba dati možnost borcem, ki se borijo, in ni časa za 'boksarski turizem1 ob obisku turnirjev, evropskih in svetovnih prvenstev ter tudi olimpijskih iger. Delovati moramo usklajeno kot ekipa v strokovnem delu, da bomo lahko z vzajemnim in odgovornim delom v klubih dosegli želene rezultate tudi na reprezentančni ravni. Pomembna bo podpora klubov in trenerjev ter na drugi strani BZS, ki pravi, da nas bo maksimalno podprla.« »Zagovarjam delo in nenehno dokazovanje« Kako ste si zamislili začetek svojega dela in kaj je dolgoročni cilj? V. Nikolov: »Če bom kot selektor uspel vse klube združiti, bo to največja zmaga. Zdaj niso pomembni posamezniki, temveč usklajeno ekipno delo, ki bo dobro za vse. Zagovarjam delo in nenehno dokazovanje. Program sem pripravil na način, da ni pomembno, ali si v določenem trenutku državni prvak v posamezni kategoriji. Priprave bodo pokazatelj prave forme in zagovarjam sistem, da gredo na največja tekmovanja v tistem trenutku najbolje pripravljeni tekmovalci. V boksu je veliko dejavnikov in na DP ima lahko borka ali borec smolo, da se borba ne izide po željah. Ravno zato si bomo prizadevali sestaviti najboljšo možno tekmovalno ekipo. Na mednarodne turnirje lahko gresta tudi dva tekmovalca iz kategorije, za SP in EP pa le po en na državo, zato je pomembno, da so državni prvaki ali prva ekipa vedno pripravljeni. Sestavimo ekipo treh in jo odpeljemo na priprave, kjer naredimo bazični cikel, vzdržujemo kondicijo in moč ter na koncu izvedemo še sparinge. Tam se bo videlo, kdo je pripravljen, in tudi, kdo ima interes. Cilj pa so olimpijske igre v Parizu leta 2024. Številne spremembe pa se obetajo pri kvalifikacijah, ki jih bo tokrat organiziral OKS. Trenutno je še dokaj nejasno glede kategorij, ki so v fazi spreminjanja pri ženskah in moških.« aib? WORL' BOXIN CHAMPIONS »Zame so najboljši univerzalni boksarji, ki obvladajo vse prvine boksa« Kakšen je program priprav za največja tekmovanja? V. Nikolov: »Prve priprave so načrtovane za poletje. Pripravljalni cikli predvidoma trajajo štiri ali osem tednov, vse pa je odvisno od zagotovljenih financ. V štiritedenskem obdobju je težje narediti konkretno pripravo, ki zajema bazične priprave, vzdrževanje kon-dicije, moč in sparing borbe. Čisto drugače je, ko je za pripravo namenjenih osem tednov. V tem obdobju se gre tudi na dvoboje, kjer lahko popravljamo malenkosti. Pri posameznikih lahko takoj vidiš, kje so šibki, potem pa lahko načrtno delaš popravke in nadgradnjo z njegovim klubskim trenerjem. Ko te nasprotnikova ekipa preuči in prepozna tvoje prednosti in slabosti, je pot do zmage veliko težja. Vedno moraš spreminjati taktiko, zato so zame najboljši univerzalni boksarji, ki obvladajo vse prvine boksa ter imajo tehniko, moč, vzdržljivost in hitrost, sposobni pa so tudi hitrih sprememb taktike v ringu. Moji načrti z reprezentanco za prvo leto so, da začnemo z lažjimi turnirji, kjer se že vidi, kdo bi lahko bil v reprezentanci. Potrebna je kontinuiteta, da si vedno psihično pripravljen in da ne podležeš tremi ali strahu, ko boksaš v tujem ringu. Treba je zbirati mednarodne izkušnje. Za drugo leto načrtujemo že zahtevnejše turnirje, tudi na drugi celini, nato pa sledi olimpijski cikel in takrat pridejo najtežji turnirji v tujini. Tam se lahko že pokaže, do kod smo prišli. Sicer spremljam vse kategorije prek TV in spleta. Pomembna so tudi nenehna izobraževanja, saj v boksu ni spanja in treba je biti na tekočem. V prihodnje si želim pridobiti licenco tretje trenerske zvezdice pod okriljem AIBA.« Leta 2019 ste se udeležili SP v Rusiji. V. Nikolov: »Tam sem med drugim spremljal sina Nika (Nik Nikolov Veber, kategorija do 57 kg; op. p.), ki dokazuje, da se s trdim in odgovornim delom lahko napreduje. V ruskem Jekaterinburgu sva bila skupaj z Aljažem Venkom (do 75 kg; op. p.). V Sloveniji imamo potencial pri ženskah in moških in v veliko zadovoljstvo mi bo sodelovati z mladimi in njihovimi trenerji, ki bodo moja podaljšana roka. Prav tako pa si želim dobrega dela s strateško-strokovnim svetom BZS. Prvi naš skupni izziv bo že SP, ki bo letos jeseni v Beogradu. Ostala prvenstva še niso določena zaradi korone. Tako kot vsi drugi si tudi mi želimo normalizacije, da se lahko posvetimo svojemu strokovnemu delu.« UR aiba2019 Vlatko Nikolou je na SP u Rusiji spremljal sina Nika in Člana Dejan Zavec Boxinga Aljaža Venka (leuo). Dejan Zavec: »Selektorja čaka zahtevno in odgovorno delo« Damjan Habjanec, predsednik BZS: »Vlatko ima mojo popolno podporo in vsi skupaj moramo delati na tem, da mu pomagamo pri realizaciji programa. Vsi v BZS si želimo, da kot zveza delujemo organizirano, strokovno, z jasnimi in realnimi cilji. V zadnjih letih na zvezi nismo imeli načina izbire tekmovalk in tekmovalcev za največja mednarodna tekmovanja, zato se zavedamo, da bo potreben tudi določen čas, da bomo skupaj s strokovnim svetom dosegli naše nacionalne cilje.« Dejan Zavec, predsednik strateško strokovnega sveta BZS: »Selektorja čaka zahtevno in odgovorno delo. Verjamem, da se bo Vlat-ko v tej vlogi zelo dobro znašel, saj ima dolgoletne izkušnje. Zavedati se je treba, da imamo velik potencial, in selektor lahko računa na to, da bo ob dobrih rezultatih prepoznano tudi njegovo uspešno delo. Glavna točka uspeha pa bo, če bomo vsi skupaj sodelovali in se povezali. Kot selektor bo deloval povezovalno med klubi in reprezen-tanti ter narekoval prave smernice, v vodstvu zveze in v strateško--strokovnem svetu BZS pa mu moramo slediti in spoštovati njegove odločitve.« petek • 5. februarja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • Ohranjanje in širjenje pustnih šeg in navad Koranti Spuhlja ohranjajo pustno tradicijo svoje vasi Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je bilo ustanovljeno leta 1985 in je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem in Dravskem polju. Sicer pa koranti in drugi pustni liki v tem okolju in širše živijo to tradicijo že od nekdaj. Že zelo zgodaj so se pridružili in vključili tudi v ptujsko pustno povorko, veliko prej, preden so se odločili za ustanovitev društva. Društvo z več kot 100 člani vodi Igor Vidovič, ki je prvič korantovo opravo oblekel že pri treh letih. Od takrat je minilo že 40 let. Ko-ranti v društvu prevladujejo, člani njihovega društva pa so tudi rusa, piceki, orači. Vsi skupaj vsako leto opravijo obhod po vasi. V lokalnem okolju in skupaj z domačini so posneli video film o pustnih običajih v vasi Spuhlja s priznano režiserko Saško Sagadin, ki si ga je mogoče ogledati na YouTubu. Širši javnosti pa se predstavljajo tudi na omrežjih Facebook in Instagram. „V letu 2020 smo uspešno zaključili projekt Pustni običaji v vasi Spuhlja s sredstvi Las - Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, v okviru katerega je nastal tudi že omenjeni video film. Ob tem smo v okviru tega projekta uspešno izpeljali tudi predstavitev pustnih likov za šole, vrtce in zavode v lokalnem okolju. V prihodnjih letih pa želimo pustno tradicijo našega okolja prenesti v širši slovenski prostor. V živo jim želimo predstaviti naše tradicionalne pustne like. Kuren-tove oprave in oprave pustnih likov so izdelane, tako da jih bodo mladi lahko oblekli in se v njih tudi fotografirali za spomin, da bo doživetje čim bolj pristno. V izdelavi pa je tudi v zloženka v tiskani obliki, ki bo celovito predstavila naše delo oz. poslanstvo. Naše društvo je znano tudi po organizaciji in izvedbi največjega sejma in razstave korantove opreme. Letošnji 29. se- jem, ki bi moral biti 30. in 31. januarja, smo zaradi koronavirusa morali odpovedati. Nismo se odločili za virtualni sejem, ker bi s tem izgubili precej pristnosti, ki jo takšen sejem prinese. Vedno je bil tudi dobro obiskan, tudi več kot 1.000 ljudi ga je obiskalo," je projekt predstavil predsednik Igor Vidovič. Kot skupina redno sodelujejo na Kurentovanju in gostujejo v tujini. Že tradicionalno v petek pred pustno nedeljo opravijo obhod po Budini, v soboto se predstavijo v Markovcih, v nedeljo so na Ptuju, v ponedeljek pa jih boste srečali v Spuhlji. Na pustni torek pa so doma. Član njihovega društva je tudi Marko Kline, princ Hauptman Spuhljanski VII., princ ptujskega karnevala leta 2006. Tega leta je bila ustanovljena tudi skupina tla-čanov, kot podpora princa, ki je tudi članica KDFD Spuhlja. V času njegovega prinčevanja so ga člani društva tudi spremljali na njegovih gostovanjih, ko je promoviral največjo pustno prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope. Zaželeni na vsakem I »v v dvorišču „Nadvse smo ponosni na družino Kline, ki že tretjo generacijo goji tradicijo izdelovanja korantovih - J. II J www.tednik.si Il3stajerskitednik -Stajerskitednik Foto: Črtomir Goznik Koranti Spuhlja so znani po največjem sejmu in razstavi korantove opreme. Foto: Črtomir Goznik Igor Vidovič, predsednik Kulturnega društva folklornih dejavnosti Korant Spuhlja: „Letos se zagotovo ne bomo zbirali v velikih skupinah. Spoštovali bomo ukrepe. Ni pa izključeno, da se kateri od korantov ne bo oblekel in malo „zružil", da bomo vsaj malo doživeli pustni čas 2021. Prepričan sem, da bodo svoje poslanstvo opravili tudi drugi liki, vendar bolj posamično." oprav. Spoštujemo našo pustno tradicijo, zelo smo ponosni, da jo ohranjamo na svojem terenu. S tem se v bistvu tudi razlikujemo od mestnih kurentov. Tako vsako leto znova doživimo pristno radost in navdušenje gospodarja in gospodarice, ko jih obiščemo na njihovih dvoriščih. Nepozabno je, ko se na enem dvorišču zbere do 60 korantov, na pustni ponedeljek ustvarimo okrog 60 takih obiskov v celem dnevu. Prav na vsakem dvorišču smo zaželeni, nas pogostijo s pustnimi dobrotami," je povedal Igor Vidovič, ki KDFD Korant Spuhlja vodi od leta 2019. Tako bo še najmanj šest let, ker imajo nepisano pravilo, da mora vsak predsednik oddelati dva mandata, če dela po pravilih. Sicer mu mandat lahko preneha prej. Sicer pa se vsi člani trudijo, da se pustna tradicija v njihovem okolju ohranja in prenaša na mladi rod. Tako korantove oprave in oprave drugih pustnih avtohtonih likov oblačijo že tudi njihovi nasledniki v rosnih letih. Že več kot 20 let sodelujejo s pustno skupino iz Arlona v Belgiji. Spoznali so se na enem od svojih gostovanj v Franciji, kjer so bili na karnevalu. Od tam jih je pot nato vodila v Arlon. KDFD Korant je tudi zaslužno, da je pustna skupina iz Arlona postala stalna udeleženka ptujskega Kurentovanja. KDFD Korant Spuhlja s svojimi člani ni samo aktivno pri ohranjanju pustne dediščine. Srečamo jih lahko tudi kot organizatorje družabnih prireditev in srečanj v Spuhlji. Vabijo na piknike, ob koncu leta so organizatorji turnirja v šnopsu za celo naselje, letos pa želijo ponovno organizirati tudi materinski dan. MG Podlehnik • Pustnih prireditev in organiziranih obhodov ne bo Orači in haloški koranti bodo letos počivali Tudi v občini Podlehnik letos ne bo prireditev, povezanih s pustom. Župan Sebastian Toplak seje na to temo že sestal s predsedniki etnografskih društev. Vsi sodelujoči so se strinjali, da zaradi epidemioloških razmer maske letos odložijo. Predsedniki Kulturno folklornega društva Podlehnik, Etnografskega društva orači Jablo-vec in Društva koranti Podlehnik sporočajo, da v okviru letošnjega pusta ne bodo organizirali množičnih obhodov in druženj, vse člane in ostale pa vabijo k objavi fotografij na družbenih omrežjih in s tem k obujanju spominov ter spoštovanju tradicije. Kot je povedal Franc Amuš, predsednik Kulturno folklornega društva Podlehnik, so nekoliko razočarani, ker letos ne bodo mogli obujati starih običajev, vendar se že veselijo prihodnjega leta, ko bodo vse nadoknadili. V društvu si že vse od leta 1994 prizadevajo za ohranjanje pustne tradicije. Pred ustanovitvijo društva se je skupina imenovala Gajšek, in sicer pod vodstvom Janka Gajška. V društvu sodeluje več skupin: orači, pokarji, koranti, rusa in pevci kopači. Skupina oračev je obiskovala ptujski karneval že od daljnega leta 1967. Orači skupaj s koranti hodijo od hiše do hiše, tam, kjer smejo, zaorjejo, gospodarju in gospodinji pa zaželijo srečo pri hiši in dobro letino. Letos se bo prvič zgodilo, da orači ne bodo obiskovali občanov, kljub temu pa vsem želijo, da jih sreča, zdravje in veselje spremljajo tudi v tem letu. Prav gotovo pa bodo znova zaorali drugo leto. Estera Korošec Foto: Kulturno folklorno društvo Podlehnik Najimenitnejši del oprave je visoka polkrožna kapa, okrašena z raznobarvnimi umetnimi rožami, zelenjem in s trakovi. Ptuj • Ignac Habjanič izdelal kurenta iz zamaškov Z modrim kurentom nad koronavirus Ptujčan Ignac Habjanič, pobudnik in organizator humanitarnega zbiranja zamaškov na Ptuju in širše, tudi v tem času ne miruje. Zaradi pandemije je sicer zbiranje odpadkov zamaškov okrnjeno, saj v tem času poteka le v trgovskih centrih. Občasno pa jih prinesejo tudi nekateri posamezniki. Otežen pa je tudi dostop do zbirnih mest v drugih občinah zaradi prepovedi prehajanja zunaj meja domače občine. Glede na vse posledice že v prvem valu, ko so nekatere gostilne oz. drugi obrati, ustanove in šole ostali zaprti, je pričakovati, da bo tudi drugi val terjal določeni davek in se bo število zbirnih mest za odpadne zamaške še zmanjšalo. V tem trenutku je v skladišču na Železniški postaji nekaj čez 2.100 kg za-maškov, za odvoz jih bo treba zbrati še najmanj tisoč kg. Ignac Habja-nič si želi, da bi glede na razmere lahko prvi letošnji odvoz zamaškov v predelavo vendarle izvedel ob občinskem prazniku MO Ptuj. Prav tako pa je njegova največja želja, da se humanitarno zbiranje za-maškov nadaljuje, saj predstavlja pomembno podporo družinam v stiski oz. njihovim otrokom za ohranjanje zdravja s prepotrebnimi terapijami, ki jih sicer zdravstveno zavarovanje ne pokriva. Kot že večkrat doslej pa je v teh dneh presenetil z novim delom, ki ga je ustvaril iz zamaškov. Se- stavil je modrega kurenta s poslanstvom, da prežene koronavirus, da se čim prej vsi skupaj vrnemo v čas pred koronavirusom. Obdal ga je s ptujskim grbom, s čimer je še povečal prepoznavnost slovenske pustne prestolnice, ki je v teh dneh pustno dogajanje preselila na splet ■mttk Slove, in družabna omrežja. Uporabil pa je kar 1.680 zamaškov. Pri delu mu je pomagala tudi žena. Potrebno je bilo kar nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti, da se je njegova podoba „obdržala", uspelo jima je v četrtem poizkusu. MG 1 Lj ■ Foto: Črtomir Goznik Ignac Habjanič s kurentom iz zamaškov 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 29. januarja 2021 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PVC okna, vrata, senčila iNOTRANIA VRATA, PARKET ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA JU Vhodna ' l -f zokmXfl! Osojiy Sendita "ML 031 G0Ö TT7 Ol^^JX Mali oglasi P PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2021 v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. Ki^ ^IIMin/ A A IXr* I I A I 13 Stajerskitednik Stajerskitednik 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj ŠtajerskiRDNI 14412 S t \ Enajst mesecev plačaš, dvanajst mesecev beneš Izžrebani naročniki darilnih paketov Ida Janžel, Rogozniška cesta Bogdan Korez, Cirkovce Bojan Petek, Krčevina pri Vurberku Irena Horvat, Dornava Maja Emeršič, Jiršovci Slavica Lepej, Juršinci Branko Kostanjevec, Bukovci Stanko Tašner, Locic Vladimir Unuk, Apače Nataša Osrajnik, Brezovec Darilne pakete lahko prejemniki dvignejo v pisarni našega tajništva na Osojnikovi cesti 3 na Ptuju (ob avtobusni postaji) vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 7.30 in 15. uro. ^^^ ^JUHiV \ Vsem srečnim izžrebancem darilnih paketov, pa tudi številnim ostalim novim naročnikom Štajerskega tednika želimo veliko prijetnega branja! PROGRAMSKI NAPOVEDMK 00:00 08:00 08:30 09:10 10:15 12:30 14:30 18:00 20:00 20:45 21:45 23:00 00:00 08:00 08:30 10:00 11:10 14:25 18:00 20:00 22:30 23:50 PETEK, 05. februar Video strani Jutranja telovadba TV iskrice iz Gorišnice 3.19 Od kleti do kleti, s prijatelji, 2012 Koncert Adija Smola rja v Lenartu Video strani Italijanska trgovina - v živo Koncert proti toči, Lenart 2012 Seja sveta Gorišnica - ponovitev TV iskrice iz Gorišnice 2019 Astro - v živo Video strani S P = a c '5 SOBOTA, 06. februar Video strani Jutranja telovadba Monografija Matjaža Mlinarica Utrip Ormoža 29. Fašenk v Markovcih, 2020 Video strani Pust v Majšperku 2017 Fašenk po Markovsko 2016 Ujemi sanje Video strani VJ Ci i 15 - o i* <■ CD _ ¡S TJ S SU i g« c ® % "O C ® ü ¡5 C 1_ O o 3ÜJC NEDELJA. 07. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Gospodinjski večer z domačimi rezanci 09:50 Košicenbal v Slovenja vasi 11:00 Fašenk na Videmu, 2017 13:00 Zimska opraviia na Polenšaku 15:00 Seja sveta Gorišnica - ponovitev 15:45 TV iskrice iz Gorišnice 2019 17:00 Moč glasbe nas združuje, 2014 20:00 Seja sveta Starše - posnetek 22:00 Video strani PONEDELJEK. 08. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Zlata maša p. Tarzicija Kolen ka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 21, fašenk na Vidmu, 2016 20:00 29. Fašenk v Markovcih, 2020 23:00 Video strani STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in parcel z dovozom in prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 1 12. Srečko Turk, Mu-retinci 44a. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor Zetor, Deutz, Univerzal, Štore, IMT in ostale znamke v kakršnemkoli stanju ter kupim tudi kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM prašiče v teži 50-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM krškopoljske prašiče, težke 150 kg. Tel. 041 641 106. PRODAM vinogradniške sohe 6 x 6. Tel. 031 648 948. PRODAM koruzo v zrnju in storžih, lahko tudi manjšo količino. Tel. 051 316 591. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared in domači jabolčni sok. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 041 963 411. PRODAM bale ječmene slame. Tel. 031 394 549. KUPIM traktorje IMT, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in ostale znamke, v kakršnem koli stanju, kupijo tudi kmetijsko mehanizacijo. Tel. 070 519 447. KUPIM bager ali rogokopač in ostalo gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM dva pašna bikca ekološke reje, težka od 150 do 200 kg, cena 600 EUR za komad. Telefon 031 377 882. NEPREMIČNINE PRODAMO - Ptuj, Spuhlja, samostojna hiša (1900), manjše zemljišče, popolnoma obnovljeno 2008, delno opremljeno, 160 m2. Cena: 110.000 EUR. a v Kontakt: 041 391 003 ^ poetovio ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio torek • 2. februarja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi RAZNO KUPIM cevni gradbeni oder s spojkami ali oder s H-elementi. Tel. 031 394 549. PRODAM nov kuhinjski štedilnik na drva. Tel. 031 552 910. www.novareha.si Owww.i lovui ei iu.ii lloua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. i PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, ■ 10- letneTiH|š|||| ■ plačate le H|Zjfkoniec' porabljeno inJEHPlvedeno energijo, >,Made in EU, ■mjftl TELEFON 080 88 55) .......... m preprostajin hitra izvedb^ " tih Program TV Ptuj 7. in 8. februar, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Učenci prvega triletja so se ponovno vrnili v šolske klopi. Po mučnem šolanju na daljavo je veselje otrok neizmerno; Prva letošnja seja sveta Mestne občine Ptuj. Svetniki so potrdili 19 točk dnevnega reda; Ptujski dom upokojencev usklajuje dokončno finančno konstrukcijo za novo nastajajočo enoto Žabjak; Območno združenje Rdečega križa Ptuj je podelilo prehranske pakete najbolj socialno ogroženim družinam na ptujskem območju; Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj je v letu 2020 zabeležilo 150 let delovanja. Pomembna pridobitev je novo gasilsko vozilo; Uspešno ptujsko podjetje Intera je začelo prenovo stavbe, nekoč vojaške komande JLA na Vičavi. Tri desetletja propadajoči objekt bo dobil novo podobo; Iz skrinje Filmskega arhiva Slovenije predvajamo dokumentarni film iz leta 1949 - Kurentovanje. Vrnimo se v sedanji čas s filmom Kurentov skok, posnel Tinček Ivanuša; Z glasbo v sobotno noč in nedeljski dopoldan z najlepšimi vižami stoletja. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu po težki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Mihael Bigec IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 19 Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Žalujoči vsi njegovi Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 5. februarja mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Konrad Kodrič IZ STOJNCEV 4C Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. Se srečamo, nekoč, nekje, tam za mavrico ... ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete Ane Šmigoc, roj. Trafela IZ LJUBSTAVE 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem PP razrez - pakirnica, g. Vidu za ganljive besede slovesa, p. Tončku za pogrebni obred, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsi tvoji www.tednik.si Naša ljubezen te objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v naših srcih boš stanoval in naš angel varuh naprej še ostal! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Bruna Krajnca IZ NOVE VASI PRI PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečene pisne in ustne besede sožalja, darovane sveče, svete maše. Hvala patru Mateju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Vsem in vsakemu prav iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Od nas se je poslovil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek. Janez Krajnčič 24. 3. 1934-28. 1. 2021 IZ BELŠAKOVE ULICE 55, PTUJ Od njega se bomo poslovili v sredo, 10. februarja, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi r> Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sledila bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta Franca Prejaca IZ POLENCEV 13 2.4.1948-16. 1. 2021 Hvala vsem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Dušanu Todoroviču za opravljen pogrebni obred, podjetju Mir ter Sandri za poslovilni govor. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Danijel z ženo Tiliko ter vnukinji Sanja in Ines Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP SPORED NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 24 Štajerski Šport, pogovori petek • 5. februarja 2021 EU • Denar iz evropske kohezijske blagajne S podpisom Evropske pobude pomagate Slovencem po svetu Ta čas se po vsej Evropi podpisuje pobuda, ki je velika priložnost tudi za Slovence v zamejstvu. Če bi pobuda uspela, bi namreč lahko naše manjšine črpale sredstva iz kohezijskih sredstev EU, kar bi zelo pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu. ZDA 0 Slavni svizec Phil je napovedal Zima bo trajala še šest tednov Slavni ameriški svizec Phil iz pensilvanskega Punxsutawneyjaje sredi tega tedna napovedal, da bo zima trajala še šest tednov. Ko je pokukal iz svojega brloga, je namreč videl svojo senco, kar v skladu s tradicionalnim vraževerjem, kije staro že več kot 130 let, pomeni, da zime še ne bo kmalu konec. Foto: Bobo/M24 Legenda pravi, da se bo zimsko vreme nadaljevalo še šest tednov, če svizec po prihodu iz brloga zagleda svojo senco in se vrne nazaj. V primeru, da ne vidi lastne sence, pa naj bi v ZDA kmalu prišla pomlad. Njegove napovedi so sicer v glavnem napačne, po ocenah ameriških vremenoslovcev je imel prav namreč le v okoli 40 odstotkih primerov. V preteklosti je Philovo napoved običajno spremljalo več tisoč radovednežev, letos pa jih je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa le peščica, so pa dogodek prenašali preko spleta. Tradicija svižčevih vremenskih napovedi v ZDA sega v konec 19. stoletja, prve pa so zabeležili prav na območju Pensilvanije. Foto: Arhiv Svet24 Svižčev dan obeležujejo na sveč-nico po vseh ZDA, praznik v pen-silvanskem kraju s težko izgovor- ljivim imenom pa je daleč najbolj znan. sta Hkrati pa je to priložnost za obmejna območja Slovenije, saj lahko črpala dodatna evropska sredstva zaradi prisotnosti italijanske in madžarske manjšine. To bi pripomoglo tudi k splošnemu ekonomskemu razvoju teh območij. Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala. Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih OKNA, VRATA t, GARAŽNA VRAM www.naitors.si ■ m i NAI SORS,,,, Tel.: GZ 74113 BD. Mob: D31 733 2D4 GoriSnica 1. GoriSnica POPUSTI DO KONCA AKCIJA: Alu vhodna vrata potrebnih je tudi že preseglo predpisani kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število. Sloveniji manjka še 2500 podpisov, čas za zbiranje pa je še do 7. februarja. Odkar Evropska unija deluje po Lizbonski pogodbi, imajo njeni državljani novo možnost za uveljavljanje svojih interesov in predlogov, kako upravljati skupno evropsko prihodnost. »Evropska državljanska pobuda« je instrument, ki določa, da če pobudniki zberejo v vseh državah članicah EU vsaj en milijon podpisov in pri tem pa vsaj sedem držav preseže določeni kvorum, je Evropska komisija dolžna vsebinsko obravnavati njihovo pobudo. V*"1040"'2 P -pepelom,»*« Do zdaj je bilo uspešnih le šest takšnih pobud, trenutno pa so zelo blizu uspehu evropske narodne manjšine. Te želijo, da bi bile obmejne regije, kjer prebivajo narodne manjšine, deležne posebnih spodbud iz evropskih kohezijskih sredstev. Prav obmejne regije in regije s pristnostjo manjšin namreč pogosto pesti izseljevanje in slaba ekonomska razvitost. Uspeh evropskih narodnih manjšin bi bil tudi uspeh Slovencev v zamejstvu. S. S. ornočkou t •• mcH se mora sam s 1 Kdordrugernukremato^ast.se ^ P.naiprejsuWendje, potem pa jWladikmet danes, najpre) Štalcamtoauca. : rnažeš mastjo, še oañrkou ne * * * \)0Š jedel. Če se preveč " -.—."¿K—""*" <>