Štev. 10. Posamezna številka 6 vinarjev. WBAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i* praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa *b 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem n« dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se r: pošilja upravništvu. Telefon številka 118. • “ V Ljubljani, sreda dne 10. januarja 1912. ••• •o« NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in opravništvo: * Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma; se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaM se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana tal zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po«-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, st ::: Telef.m številka 118. $ Dr. MIHAJLO ROSTOHAR: 0 nalogah slovenske politike. (Konec.) Četrta točka nemškega prodiranja na Štajerskem je Arveš, od koder silijo Nemci v jugovzhodni smeri proti Mariboru, koder so Slovenci pali že z a 30—40%. Na levem bregu Drave je bilo 1. 1890. še 37 čisto slovenskih občin, I. 1900. pa samo še 26. Tekom 10 let smo torej izgubili na tem ozemlju 11 slovenskih občin. Slovenci v skromni ineri napredujejo le severno v smeri k spodnjemu Dravogradu. Na Koroškem vidimo nekaj podobnega. V prvi vrsti gre Nemcem za to, da odločijo Zilsko in Kanalsko dolino od rožne doline, zato so osredotočili germanizacijo južno zapa-dnega dela Beljaške okolice v smeri k Pod-kloštrom, ki so vrata do Zilske in Kanalske doline. Operačna basa je Beljak, ki ima od severne strani že popolnoma zavarovana ledja in odkoder se nemški živelj tlači ob novi železnici k Karavankam in Rožeku. Celovec si je utrdil v okolici že popolnoma svojo pozicijo in je isto nalogo, katero Maribor šele rešuje, že zdavnaj razrešil. Koroški Nemci so narodno mnogobolj žilavi in agresivni kakor Štajerski in nas v marsičem spominjajo na Pruse. Edino naše južne meje nudijo veselejšo sliko, ki nam vzbuja nade v bodočnost. Ta fakta so resen opomin in kažipot naši narodni politiki za bodočnost. Njena prva naloga je ta, da sinotreno pripravlja industrlializacijo slovenskega gospodarskega življenja, kajti več ko 80% Slovencev se peča s poljedelstvom, 20% pa z industrijo in trgovino. Industrija in velika trgovina na Slovenskem je danes še po ogromni večini v nemških (ali italijanskih) rokah. Prehod industrijalizacije pa lahko traja petdeset let in bo za nas Slovence združen gotovo z velikimi težkočami. V tem oziru nas naši narodni interesi odkazujejo na pro^vita-jočo češko industrijo in trgovino, s katero moremo premagati nemško gospodarsko premoč nad slovenskim narodom, s katere pomočjo %e končno tudi povspnemo do lastne industrije. Že zaraditega je negovanje češko-sloven-ske vzajemnosti naravna zahteva trezne slovenske politike. Druga glavna naloga slovenske politike bo ta, da se z vso energijo poprime narodno prosvetnega in kulturnega dela. Tudi Nemci se izseljujejo oziroma naseljujejo seveda v mnogo manjši meri kakor Slovenci, toda njih izseljenci se med drugorodni-mi življi ne pogube tako, kakor se slovenski, nasprotno nemške kolonije so narodno skoro nepremagljive. To pa deloma zaraditega, ker je nemški živelj narodno dobro probujen, in duševno prosvitljen, zato ima tudi več narodne žilavosti kakor slovenski živelj, deloma pa zaraditega, ker vzdržujejo stalen narodno-kultu-ren stik s svojim plemenskim deblom potom narodnih šol in raznih organizacij. Kako moč daje narodom njih kultura to dokazujejo ne samo kolonije sedanjih najkulturnejših narodov: Francozov, Angležev in Nemcev, katerih ko-loniziranje ni grozeča narodno nevarnost, temveč pomeni naraščanje njih narodne in politične moči, ampak tudi stare Grške in pozneje rimske kolonije so nam sijajen dokaz za to. Kdor ve iz zgodovine, kako živahni kulturni ne samo gospodarski stiki so vladali med grškimi mesti in njenimi — hčerkami kolonijami v mali Aziji, Siciliji in južni Italiji, ta bo rad priznal, kako odporno silo proti poazijatenju so LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Ker skoraj nikdar ne stopim vanjo«, je odvrnil Ribodin. »Jaz sam ne grem nikdar v to sc bo, pa tudi svoji hčeri sem zabranu to.« »Ali imate za to posebne razloge?« »Da«, je odgovoril krčmar, »prazna vera«. »Kaj, vi da ste praznoverni?« se je nasmejal poljski žid. »A ljudje, ki so praznoverni imajo ali preveč vere, ali pa premalo, n katerim spadate vi?« Ribodin ni ničesar odgovoril. * ostavil je svečnik s svečo na mizo, se ozrl po sobi in je dejal: . »Tu ne boste ničesar pogrešali. Jutn ZJU-traj vas torej pokličem ob petih.« V vsem Ribodinovem govorjenju je bilo nekaj vihravega, negotovega, in vedno iznova te obračal svoj pogled na prstan z rubinastim srcem, ki ga je žid sedaj zopet nosil na svojem prstu. Zdelo se je, kakor da ta dragocenost kr čmarja posebno zanima, ali da ga vznemirja. »Lahko noč, dragi prijatelj«, je rekel Danijel Lewy, »truden sem, zato ležem takoj spat. Dovolite mi samo še eno vprašanje, kako pa je z zapahom pri vratih?« »Zalibog je pokvarjen«, je odvrnil krčmar, »ali v moji hiši morete zato vseeno mirno spati.« »Vem«, je odgovoril žid, »vendar bi bil vseeno rad vrata zapahnil od znotraj, ali če ne more biti, pa nič zato. Lahko noč, dragi prijatelj, lahko noč!« Še enkrat se je ozrl Ribodin na Židovo roko, ki je na njej blestel prstan, potem pa stopil črpali ti kolonisti v narodni grški kulturi, katera jih je združevala narodno po svojem del-fiškim oraklu in panhelenikih v enoto. Tu se moramo dotakniti bolestnega poglavja o slovenski kulturi. Naš kulturen napredek zlasti v zadnjih petdesetih letih je res velik. Toda zdaj je nastala nekaka kulturna stagnacija. Zakaj? Navdušenje za narodno-kulturen napredek splošno pojema ined mladino. Nekdaj je mladina gorela za kulturne ideale, danes se razvnema le še za politične stranke ali za to in ono osebo. Kje je mladina Trubarjevega, Prešernovega, Levstkovega in Jurčičevega duha? Glavna psihološka poteza današnje mladine je pesimizem ali recimo indolenca in je posledica naših koruptnih socialnih in političnih razmer. Ako ena stranka razglasi načelo, da ima slovenski uradnik pravo zavzemati vsako tudi najvplivnejše mesto na Slovenskem, ako se poteguje za veljavo našega jezika v šoli in uradu, ako zahteva za slovenski narod lastne visoke šole — druga stranka pa vsa ta stremljenja smeši, kričeč na vse grlo: Vse je hum-bug, kar zahtevajo ti narodni izdajalci, le to, kar hočemo mi je pravo, ker le mi srno pravi in resnični rodoljubi. Ta žalosten pojav se je že zelo udomačil v slovenski javnosti in posledica tega pojava je, da mora pri nas zgubiti tudi najresnejši delavec veselje za nadaljno delovanje na kateremsikoli polju. Pri tem pa trpi največ naša mladina. Le poglejte v naša akademična društva brez razlike strank! Skoro dve tretjini dijaštva stoji sploh izven društev, ker mu je vsako organiziranje antipatično; v društvih samih pa deluje tudi le neznatno število dijakov. Stara izkušnja pa uči, da je dober društvenik tudi dober javen delavec in narobe. Društveno življenje v akadem. dobi je izborna šola za bodočnost, za socialno življenje. Dobrih društvenikov je pa vedno manj. Da ni naša mladina danes to, kar je bila pred desetimi leti, to se že precej splošno pri-poznava, le s to razliko, da se iščejo vzroki v raznih pojavili, ne pa tam, kjer so v resnici. Mladina se ne pokvarja na visokih šolah, temveč doma. Mladina, ki prihaja na visoke šole je že pokvarjena vsled ozračja naših javnih razmer, katerega vdihava in vsled katerega se duševno pohablja. V naši javnosti danes kar mrgoli hinavcev, verskih, socialnih in narodnih. Te tipe opazuje bistro naša mladina, postaja pesimistična in obupuje polagoma nad lepšo usodo naroda. In to se vidi že danes pri srednješolcu, napake srednješolca se pa dajo v akademični dobi le težko popraviti, ker je njegova individualnost v tej dobi že preveč stabilizirana. Analazirajte svojo mladost in priznati morate, kako vpliva javnost na mladega človeka! Jasno je, da ne moremo od pesimistične mladine pričakovati kulturnih vspehov. Zato gledamo z največjo bojaznijo v bodočnost. Rešitev vidimo v devizi: mladina stran od dnevne politike! Nadstrankarsko stališče je danes mladini tako potrebno kot voda ribi. Akademik prav lahko štiri leta vstraja izven stranke, da prost vseh strankarskih obveznosti proučava slovensko politično življenje. Naša politika pa ima dolžnost skrbeti za dobro narodno vzgojo mladine. Zato zopet treba predvsem ozdravljenja javnih razmer. Le tako dobimo mladino, ki bo imela več smisla za kulturne ideale svojega naroda. In baš samostojno kulturno življenje je najčednejša podlaga vsakega naroda. Doslej smo si bolj prisvojevali kulturne pridobitve drugih narodov in jih popularizirali. V tem je tudi obstojalo v glavnem kulturno poslanje napredne ideje na Slovenskem. Danes čutimo vedno bolj živo potrebo po lastnem kulturnem vstvarjanju na vseh poljih in stopiti v vrste kulturotvornih narodov. Ne samo kulturo vživati, ampak tudi vstvarjati hočemo kulturo. Ali pa moremo to? Ali so dani pogoji za lastno kulturno življenje? Prvi pogoj za to so naše duševne sile. Teh imamo, in pričakovati jih imamo le od naše mladine, tej se ima slovenski narod sploh zahvaliti za vse dosedanje kulturne pridobitve. Drugi pogoj je narodno meščanstvo z razvitimi kulturnimi interesi. Meščanstvo se po pravici imenuje socialen element kulture. Kultura je vznikala in rastla vedno med meščanstvom pri vseh narodih. Meščanstvo je in ostane nositelj kulture med narodom. Zato je poleg delavstva meščanstvo treba smatrati za najvažnejši činitelj slovenske kulture. Pri Slovencih pa je ravno ta socialen faktor narodne kulture še v povojih in se pa ne more razviti, kakor bi to bilo v našem narodnem interesu. Slabost slovenskega meščanstva je tudi poglaviten vzrok naše kulturne stagnacije. Dokler se ne premakne razvoj slovenskega meščanstva iz svojega dosedanjega šta-dija, tako dolgo se tudi naš kulturen razvoj ne premakne iz svoje mrtve točke. Narodna politika, ki stremi za pospeše-njem kulturnega razvoja, pa zanemarja pospeševanje razvoja meščanstva, je a priori zgrešena. Vsaka politika, ki je naperjena proti meščanstvu in k njegovemu uničenju, je proti-kulturna in proti narodna, ker naša kulturna slabost je obenem naša narodna slabost. Meščanstvo naše ni le narodnosten problem kot exohen, kakor je na Štajerskem, Koroškem, kjer Nemštvo prodira in absorbira največ naših narodnih mas ravno potom nemškega meščanstva, ampak je v splošnem posebej še kulturen problem in zato v dvojnem smislu naroden problem. Naše meščanstvo pa bo zadobilo pogojev za razvoj še le tedaj, če se bomo začeli Slovenci (po vzgledu drugih narodov, n. pr. Čehov in Nemcev) industrializirati, ker s tem bodo rastle naše manjšine v obmejnih mestih. Seveda bo morala naša oficijalna politika kazati več zanimanja za akad. izobražene sloje uradniške, kajti če si stvar dobro ogledamo, spoznamo da je uradniško slovensko vprašanje za nas Slovence v prvi vrsti narodno in kulturno vprašanje. Uradniški stan je več vreden kakor ga ceni naša oficijalna politika, ki ne vidi drugega kot interes kmetskega prebivalstva, ki je gotovo važen naroden faktor v socialnem življenju, pa ni edin ali celo edini najvažnejši. Za kulturno življenje naroda, in brez tega si pravega narodnega življenja niti prav misliti ne moremo, kmetski stan nima istega pomena kakor izobražen, meščanski stan. Daljši vzrok naše kulturne stagnacije je tudi ta, da vsled naših malomestnih razmer so primorane naše kulturne sile iskati si kruha izven domovine tako kakor naše delavske mase kot industrijalne sile. Vsled raztresenosti jih tudi ni mogoče organizirati, zato tudi ni skupnega kulturnega efekta kakor je to pri drugih narodih pri Cehih, Nemcih itd. In končno nam manjka kulturnega ognjišča: visokih šol, v katerih se danes zbirajo duševne sile vseh narodov, naše se morajo pa zbirati pri tujih. Visoke šole so Slovencem da- nes najbolj živa potreba. Za dosego teh moramo zastaviti vse svoje politične sile, sicer ostanemo vedno tam, kjer smo sedaj, in že to pomeni relativno nazadovanje. Industrializacija in organizacija naših duševnih sil, to sta torej dva poglavitna pogoja našega kulturnega napredka. In ravno v obeh ozirih je naša oficijalna politika tako in toliko grešila, da imamo 50 let dosti dela, da popravimo dosedanje napake. Našim politikom kličemo: obrnite, dokler je čas, kajti po tej poti pridemo do ljudskega štetja, ki bo v rubriki za slovenski narod zaznamovalo ničlo._____________ SPLOŠNI PREGLED. Italijansko-turški konflikt. Kakor smo že poročali govorilo se je zadnje dni veliko o predstoječih mirovnih pogajanjih med Turčijo in Italijo. Te vesti pa so se takoj dementirale iz Rima in Carigrada, kakor tudi iz onih diplomatskih krogov, ki so hoteli, sicer brezuspešno najti pot, da bi omogočili pogajanja. Glasilo inladoturške stranke »Tanin« pa sedaj še enkrat in to oficielno deinentira te vesti in povdar-ja, da zavzema turška vlada v italijansko-tur-škem konfliktu danes dosledno ono stališče, ki ga je zavzemalo začetkom istega. To stališče je pa popolnoma enostavno in se glasi: otomanska vlada se na noben način ne odreka gospodarstvu in suverenosti nad Tripolianijo in Benga-zijem. Mirovna pogajanja na podlagi drugih predlogov so danes ravnotako nemogoča, kakor so bila prvi dan konflikta. Turčija bo vodila boj toliko časa, dokler ne izmuči Italije do skrajnosti in je ne prisili preklicati aneksijskega dekreta. Evropska diplomacija se pa jako moti ako misli, da se bo Turčija odrekla Tripoli-taniji zato, da prepreči mogoče konflikte na Balkanu. Tripolitanska vojna do danes ni oslabila Turčije in je tudi ne bo. Italija upa, da bi dosegla s splošno zmešnjavo kakih uspehov, a se jako moti, ker Turčija je pripravljena na vse! — Jako odločne so te besede in podajajo jasno sliko, da še nikakor ni upati na kaka mirovna pogajanja. Italijanska vlada pa gotovo ne odneha niti za las, najmanj pa, da bi preklicala svoj aneksijski dekret. Ravno radi trmoglavosti obeh vlad, je pa situacija z ozirom na nadaljne zapletljaje jako kritična. Socialno delo v parlamentu. Ko so se lansko leto vršile volitve v državni zbor, se je splošno povdarjalo, da mora dobiti drugi ljudski parlament socialen značaj, da bo skrb novih ljudskih zastopnikov rešiti mnoga socialna vprašanja. Delo novega parlamenta se je začelo z veliko draginjsko debato ki je bila končno rešena šele v jesenskem zasedanju. A že čaka parlament novo socialno delo, namreč zakon o socialnem zavarovanju. Odsek za socialno zavarovanje deluje že delj časa in razpravlja v generalni debati o vladni predlogi. Glede zavarovanja samega pa so se pojavile že v odseku težkoče in sicer v vprašanju zavarovanja samostojnih in nesamostojnih. Meščanske stranke se zavzemajo z vso odločnostjo za obligato-rično zavarovanje vseh samostojnih. Gališki poslanci, zlasti pa pristaši ljudske stranke, pa povdarjajo neizvedljivost teh zahtev zlasti za male kmete v Galiciji. Ti poslanci zahtevajo, da naj se sprejme v zakon posebna novela, ki naj določuje izjemno stališče za kmetsko prebivalstvo v Galiciji. Za torek je sklicana prva seja odseka in splošno se povdarja, da naj odsek zboruje do sestanka parlamenta in reši vladno predlogo. počasi preko praga in je zaprl vrata za seboj. Ko je bil Ribodin sredi stopnic, ki so vodile navzdol, se ga je polotila nekaka omotica. Hitro se je moral z obema rokama oprijeti držaja, da bi se ne zgrudil na tla ter bi ne padel doli po stopnicah. »Ta prstan«, je zdihnil, »ta prstan! Prej ne bom imel miru, dokler ne zvem, odkod ima ta prstan; kajti isti prstan je nosil tudi on, poljski žid, pred tridesetimi leti.« 4. poglavje. Mož, k je povzročil tolik nemir v duši Ri-bodinovi, poljski žid Daniel Lewy iz Varšave, je stopil k oknu in je gledal v zasneženo noč, gladeč si po svoji navadi z roko svojo brado. Mahoma se je obrnil, sezul škornje in se je splazil v nogavicah do vrat. Odprl jih je in je poslušal pozorno. Spodaj je bilo že vse tiho. Orožnik je bil odšel, ko se je nežno poslovil od Lujize; zdelo Se je, da sta krčmar in njegova hči že legla k Počitku. 2id je zaprl vrata in je šel nazaj. Pogledal je svečo, kakor da se hoče prepričati, ali bo zadoščala. V naslednjem trenotku je zgrabil z obema rokama za brado in jo je potegnil z obraza. . j i 0 ,m ie odstranil lase, ki so bili umetno izdelana lasulja in — Ko bi bil v tem trenotku videl obraz moža, ki je stal v kaftanu, kak Anglež ali izobražen Francoz, ki se zanima za vse, kar se godi po svetu, in ki čita ilustrovane časopise, ta bi bil nedvomno takoj vzkliknil: »Sherlok Holmes, znameniti detektiv!« Resnično to je bil on, veliki detektiv, ki se je pod krinko poljskega Žida prikradel v krčmarjevo hišo. Sherlok Holmes se je nasmehnil, ko se je ozrl po sobi. »Tako daleč bi bil torej«, je mrmral zase; »v isti sobi sem, kjer je pred tridesetimi leti prenočeval oni žid. »A sedaj treba dobro uporabiti še teh par ur do jutra. »Haha, kako se je tresel dobri Pierre Ribodin, ko me je nakrat zagledal pred seboj, kako ga je izpreletaval mraz, kakor da stoji kaka prikazen pred njim! »Ali moja maska je bila pa tudi res izvrstna; bil sem od glave do nog enak Židu Edel-steinu iz Varšave.« In Sherlok Holmes je dvignil svečo in razsvetlil z bledim plamenom stene, postelj, zofo in mizo. »Tu je torej preživel zadnjo svojo noč nesrečnik, ki je moral skoraj gotovo vedeti, da pade zjutraj morilcem v roke. »Kako se je moral tukaj boriti sam s seboj! Kakšna groza ga je morala popasti ob misli, da ga prvi korak v noč spravi ob življenje, a da je tudi tukaj v tej sobi morda izgubljen. Kakor žival, ki se je ujela v jami in instinktivno čuti svoj konec, je moral hoditi med temi stenami gori in doli. »Razun tega pa je gotovo mislil na važno misijo, ki jo je prevzel, na zavitek, ki ga je nosil seboj, in ki ga ni smel na noben način predati v roke svojih preganjalcev. »In ker ni bilo zavitka pozneje nikdar in nikjer na spregled, ker ga nobeno človeško oko ni videlo, trdim jaz, Sherlok Holmes: ta zavitek mora biti še sedaj po tridesetih letih tukaj, v tej sobi, in tukaj mi mora priti v roke, če imam le malo sreče.« V naslednjem trenotku je začel Holmes preiskovati sobo. Svečo je postavil na mizo potem, ko je zastri okno, da bi ne bilo videti s ceste, da je soba še razsvetljena. Razun tega so bile spuščene še žaluzije, tako na v resnici niti žarek svetlobe ni mogel prodreti v noč. Vedno lazeč v nogavicah, da bi mu korak ne delal niti najmanjšega hrupa, je obrnil Sherlock Holmes svojo pozornost najprej na posteljo. Vzel je iz nje tudi slamnico in jo je skrbno pregledal. Toda nikjer ni mogel najti nikake zareze ali razpoke. Njegova nada, da najde iskani zavitek morda v slamnici, se mu ni izpolnila. Posvetil je v vse špranje postelje, toda nikjer ni ničesar opazil. Sedaj se mu je zdela sumljiva zofa, ki je bila že zelo stara, in prav lahko bi vtaknil človek med njene blazine kak predmet. Sherlock Holmes je segel z obema rokama med blazine; pretipal je vso žimo, ki je bila ž njo zofa napolnjena, toda našel ni ničesar, kar bi bilo važno zanj. Enako se mu je godilo tudi pri mizi in pri stolih. In ko je naposled natančno preiskal še tla, se je moral takisto uveriti, da ni nikjer ni-kakega tajnega skrivališča. Razun tega je stala v sobi še starinska peč. Ker ni bila zakurjena, jo je mogel Holmes z obema rokama od znotraj preiskati. »Ničesar — prav ničesar,« je mrmral nestrpno, »kaj sem se res zmotil? Ali sem si res zaman nadel masko in sem napravil to dolgo pot, da prebijem eno noč v tej sobi in jo pre-iščem? . „av »Ne, in tisočkrat ne; ne motim se, pr gotovo se ne motim. . 1 ... —. —----------------------- (Dalje.) DNEVNI PREGLED. Najboljši znaki dobrega dnevnika so, če se pridno oglašajo naročniki. »Dan« je pač lahko zadovoljen s takim začetkom. Posebno nas veseli, da je napredno učiteljstvo v tako obilnem številu pristopilo v krog stalnih naročnikov »Dneva«. Njih laskava priznanja so nam priča, da je Učit. tiskarna zadela pravo, ko je pričela v lastni režiji izdajati dnevnik. Naše somišljenike, osobito med učiteljstvom prosimo, da stopijo v krog poročevalcev »Dneva« in nam poročajo o vseh važnejših dogodkih svojega okraja. A prosimo: resuično in stvarno! Volitve v trgovsko-obrtno zbornico in klerikalci. Dr. Šušteršič je na zadnjem shodu zaupnikov S. L. S. povedal, da se bodo klerikalci vrgli v boj za volitve v trgovsko-obrtno zbornico z vso močjo. Temu klicu sledi sedaj tudi klerikalno časopisje. »Slovenec« dan na dan agitira. Ker mu manjka resničnih podatkov, zavija in govori o bajnem sleparstvu na napredni strani. Ce kje, se lahko pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico lahko govori o primeri s tatom ki je vpil, držite ga. Dognano je vendar, da so klerikalci pri zadnjih volitvah prisleparili mandate, dognano je da sta Kregar in Štefe še danes v kazenski preiskavi radi goljufije, tako da še ljubljanskega župana nista mogla voliti. In sedaj se katoliki okoli »Slovenca« še drznejo pisati o volilnih sleparijah na napredni strani. Brezdvoma si klerikalci mislijo: Sleparimo, a obenem kričimo, da naprednjaki sleparijo! Naprednjake zlasti na deželi, opozarjamo nato, da naj nevzdržema gledajo klerikalcem na prste. Ker vidimo, da agitira nasprotnik, mi takoj za njim. Sramota bi bila za obrtnike in trgovce, ako bi se tako daleč spozabili, da bi glasovali za tiste, ki imajo v načrtu zadušiti in umorit« obrtni ter trgovski stan. »Slovenec« in gostilničarji. Nobenega obrtnika se klerikalci tako ne boje kot gostilničarjev. Sam škof se je že opetovano spravil nanje in ni ga tedna, da bi se ne poročalo kako prega-nja duhovščina po deželi gostilničarje. A vsi skupaj nič ne opravijo. Gostilničarji stoj© Ka* kor skala, ki se ne strašijo preganjanj in ki se ne boje farovških pretenj. Zato je preneumno in presmešno, če so se sedaj klerikalci kaj posebno vrgli na gostilničarje in mislijo, da jih bodo z zvijačo in sleparstvom pridobili za klerikalne kandidate v trgovsko-obrtno zbornico. Gostilničarji so bili naprednjaki, oni so ponosni nato, da so še danes naprednjaki in oni se zavedajo da bodo pri bližajočih se volitvah v trgovsko-obrtno zbornico baš oni odločili za sijajno zmago narodno-napredne stranke in za Propad kleri-kalnih kandidatov. Sedaj pride sladko maščevanje za vse krivice, ki jih je delala duhovščina v zadnjih letih nad gostilničarji! Le bojte se "aS Kako ravnajo klerikalci s Povšetom. Po nemških listih kroži vest, da kom. svetnik Pov-še tudi zato ni bil imenovan za deželnega glavarja. ker je — prestar! Listi poročajo, da je star že 67 let. Brez dvorna so to vest poslaliv nemške liste ljubljanski klerikalci, torej tovariši in prijatelji Povšeta. Saj tudi izvira to poročilo od korespondence, koje stalni poročevalci so klerikalni žurnalisti in tiste korespondence, ki poroča —■ »Slovencu«. Je sicer Povsetova stvar, da si poišče zadoščenje za tako postopanje’ zdi se pa nam vendarle nelepo in neokusno, da ga sedaj, ko je mož v delu in trudu za klerikalno stranko osivel četudi se je postaral — na tako neokusen in grd način iz stranke mečejo. Ne boste se otresli! »Slovenec« se strahovito brani, da bi bila S. L. S. farovška stranka. Kar zeleni so gospodje, ker smo dognali, da v načelstvu S. L. Š. — ki itak o vsem odločuje — dva duhovnika vedno lahko preglasujeta enega lajika, ki je še pole • njih v načelstvu. Tudi ne morejo klerikalci zanikati, da ni v izvrše-valnem odboru S. L. S. 14 duhovnikov, ki so — če pridejo do kakega odločanja — edini, ki dajejo smer strankini politiki. Razentega pa ima S. L. S. še vodstvo, ki obstoji, kakor poroča »Slovenec« iz 69 članov. Tako velika korporacija je samoobsebi umevno le za parado in le za to, da se vsako leto parkrat zbere k slovesnemu kimanju. In tudi v vodstvu je — kakor piše »Slovenec« — 27 duhovnikov in le 18 kme- tov, kar zopet dokazuje, da S. L. S. ni kmetska, marveč farovška stanovska stranka. Stranka, ki da 400.000 kmetom 18 zastopnikov 600 duhovnikom pa 27, že s tem dejstvom pokaže, da ima kmete le za materija! v dosego svojih farovških interesov. Klerikaimi stranka je pa tudi sicer farovška, ker ima v njej prvo in zadnjo besedo — ljubljanski škof. »Slovenec, »Domoljub« in druga glasila S. L. S. še iziti ne smejo, dokler jih ni imel v cenzuri duhovnik. Sicer je tudi znano, da kdor bi se duhovščini zameril, ga takoj vržejo iz klerikalne stranke. Laiki v vostvu S. L. S. so le kimavci ali pa zlatoskle-darji. Le malo, malo med njimi je takih kmetov in takih drugih posvetnjakov, ki bi se upali če treba — tudi upreti se farovški komandi. S. L. S. je torej — četudi »Slovenec« to taji — duhovniško, farovška stranka, ki le slepi javnost, s tem, da se dela za zastopnico kmetov. Umrla je Sent Jerneju na Dolenjskem posestnica Marija P>rc v visoki starosti 88 let. Blaga pokojnica je bila teta znane narodne rodbine Kesslereve. B'ag ji bodi spomin! Izseljevanje v Florido. Vsled zelo slabih gospodarskih razmer zlasti v Zahodni Floridi, kjer je zemlja skrajno nerodovitna, peščena, suha in ilovnata ter za obdelovanje neprikladna, se občinstvo resno svari pred izseljevanjem v te kraje. Tudi industrija je le malo razvita in še to imajo v rokah domačini. LJUBLJANA. Število samomorov v Ljubljani leta 1911. Lansko let) se je izvršilo v našem me^tu 13 samomorov, 13 je bilo pa posUušenih. Ustrelili so se štirje, med temi en vojfk in d^a častnika, ena oseba se je zastrupila ena pa je skoč la pod vlak, dve osebi sta se obesili, pet jih je pa skočilo v vodo. Letna statistika o tujskem prometu v Ljubljani. V preteklem letu )e pdšlo v Ljubljano 68 450 tujcev — 3773 'eč kakor ie’a 1910. Meseca januarja jih je prišlo 4127. februarja 4154, ni at ca 4938 aprila 5< »57, maja 6124 junija 5880, julija 6880, avgu-ta 7691, septembra 7120 oktobra 6301, novembra 5609 in decembra 4569. V hotelih jih je prenočevalo 51 644 (leto poprej 49 445) v gostilnah in prenočiščih pa 16 806 (prejš »je leto pa 15232). — B lo pa jih je s Kran skega 15.042, z Dunaja 13.371, iz slovenskih dežel 13.298, iz dežel češke krone 3267, iz ostalih avstrijskih dežel 12 525, z Ogrskega 1489, iz Hnatske in Slavonije 3357. iz Bosne in H^r-cet>0' n • 622, iz Nemčije 1559, iz Ital’je 1182, iz Rusije 65, iz Ang ije 65 iz Francije 119, iz balkanskih dežel 948 iz Run.unije 41, iz drugih evropskih držav 984 iz Severne Arne ike 402 iz ostale Amerike 50 in iz A-ije, Afrike in Avstralije 64 tujcev. Tujci v Ljubljani. Dne 6 januarja: Dr Lotar vitez Btrks, c. in kr. komornik — Bt-lgrad. B BOhm, trgovec — Monakovo. F. Jenčič — J sipdnl. Vitez Luschin, profesor — Brionski otok'. H. Suttnc-r z ženo — Gn-dec. Emil Orožen, c. kr. notar — Kamn k. Lenarčič. Kun telj — Vrhnika. Cvetko, nadporočnik — Dunajsko Novo mesto. Ogoreutz, sodnik — Litija ^Milan NedtljunajMka c. IS. Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih In romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno. Kmetska posojilnica r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po 4 i o/ ljubljanske okolice v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. 2 0 Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. SlapSak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana kirjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre zs mladino. 150 K. Marolt: Zgodo- vinske ufiie s i-ke. Cena 2 R- Vizitke Kaj Izide zopet 9 Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakoiega zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena & 1*50 K. — Kape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gaugl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Breti: Kako si o-liranimo zobe. Cena 20 vin. Uradne tiskovine za županstva. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Razni napisi na lepenkah za šole. Stereotipija Šiupar: O prvinah in spojinah, iluslrov. Cena 150 K. Srunct: Telovadba. Cena 4 K. M«š!eek: Beležke Iz fi/Jke in kemije. Cena 40 ^ in. Kuverte s firmo K»j Izide zopet 9 Trgovske račune Adamih: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Žirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Litografija ^Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. Muzikalije Založba knjig V „Učiteliski£tiskarni« se tiskaf«8 Slovenski Branik, Dan, Slovenski Ilustrovanl Tednik, Kudar, Domače ognusce, *'»««, Popotnik, Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni dela »ec. 1 MINRAKOCJAN Sv. Petra eesta šlev. 28. nasproti ,Zlate kaplje4 založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. i H t Specialna trgovina finih ročnih del Toni Japi V Ljubljani, Židovska ulica Stev. S. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje jf| a lvru se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.