IZDAJA ZA GORIŠKO IM BENEČIJO
PRIMORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
LONDONSKI MESETARSKI SKLEPI IN NA NJIHOVI PODLAGI POSLANI RIMSKI EMISARJI — ZLASTI TAKSNI, KAKRŠNA STA PRVA DVA — NE MOREJO DOPRINESTI K POMIRITVI V TEM DELU EVROPE IN TUDI NE
UTRDITVI MIRU V SVETU, TEMVEČ SO LE VODA NA MLIN KOMINFORMOVSKE NAPADALNE POLITIKE,
^0 vili. - Štev. 174 (2170)
PRTA DVA
Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone in abbon. post, 1. gr.
TRST. petek 18. Julija 1952
Cena 20 lir
ie ob priliki objavljanja sklepov De Gaspe-o ccmi B, je bil to znakt da je v imena sva. npatovH, da je pač to stopil z eno nogo v co-cil ln da njegov naslednji 1 nosa zemlja onkraj Sko-rii'7	tene	s De Gasperi
v Trst prva dva emu “"rja v osebah Gian Augusta telltja in Diega De Castra, /yrGmo ugotoviti, da po pro-1 bj njunih lastnosti to ime* oufije ne pomeni nič druge-^ W začetek bitke za cono tom!P°^a^ev- Političnega sve-Mia ■ **r* conskemu povelj-utin s položajev višjega Pmvneg a direktorja. dnp' ■(~astra smo v našem siraT>^CU že dovolj karakteri. nizn? ede'n izrn-ed prvih orgcu CLN-ovskega dir ^ «iTitsfua in vohunstva v co-sin, ' ,truPeni pisec protijugo-lij ‘“ttsJcih. člankov v klerofa-jilj?nem tisku, avtor fašisto-(to4! in protijugoslovanske bprn-e , knjige o "tržaškem m^nju» ,n človek nekoč 95 Mussolinijevega za* De p Prav v naši Istri. No, hstnamro bH kljub tem <k%, m s pristankom Lon. lje. in Vfashingtona postav-o„ Za italijanskega politične-Bh *t*>valca Trsta. j. ’ si genovski prefekt Vitel-^ Pa se je najbolje označil
P°Uda°i ie Predvčerajšnjim
dušo k da Prihaja v Trst z
Made v Catiste italiianske ar~ Poj..’ ki Po prvi svetovni loont* pirala Slovenijo do jp , a> VSe Hrvatsko Primor* Sto ,JS° ^aIm“cijo. Označuje šisti/ 1 navdušen pozdrav fa-ta» ue9a *Messaggera Vene-W nl.*ie3°v Prihod ocenjuje t*akor,l-*a^°v<mie vrnitve tudi P, , vojske domovine».
„ VZuravlia r-„	L.T/a-r,
kaj Ij711 hslc, fci objavlja ne-(W 3e0°bili biografskih polet ' y‘ mu ni bilo niti 30 ta tl1' J919 postal še/ kabine-
novf ((Osrednjem uradu za ^krajine«, ki je bil usta-v £; J:n Pri predsedstvu vlade vr, m J* kot (torgan za povezala vladQ 111 pokrajinami)); ttstrst 3311 36 *>i*° *Pravo mi' ten” 0 s številnimi fcpmpe. rcči9mi in z neomejehim pod-
«re !m,akcije>>- Ta urad Je breki ra*en vojaških vse ieniheme v teh novih «odre-
Ce i?”3inah v ciliu nji-
Ucrl. kljucltve v italijansko tisti Prav ta urad je bil Sevai M vse zadeve «prou-QCenie",nilh napravljal, jih
kot ,? ’n ^ tudi reševal* Članek Vitel,iiu posvečen Pri uspn,*. 0rnele di Trieste«.
»mlad "L ,"1 pa ie bil Vitelli in aktiven*	ten’ energiSen
da Vje lZei n°benega njim novi, tr'	ZUii	ravnatelj
med tisZ. zadeve pri ZVU ukrep	n	• ’	80	«proučevali
br<wria j970b?1 «bršen že fe-l*Vrševanju tpln vdeloval pri T*"i ie hil ukrepa, s ko-tržaških o ° in'?miranih 680 rinM i*	med	kate-
S^sorje!,0.2* učiteljev in U^0t>nik0v	oc*vetnikov in 5
'Hi j£p°ttrnta^em sodeloval , °«o!iia j4* uPruvi, katera je :■ I92j ’ ,a so bili do konca 'Urni f°iSani Slouenski kul-
avoma, predvčerajš-
nodaje vodil in ukazoval predsedstvu cone in vsem šestim občinskim upravam, oddelku za delo, oddelku za socialno skrbstvo, uradu za javno zdravstvo, uradu za prosveto, uradu za štetje in ognjega-scem drugi pa bo na podlagi marčnih sporazumov z Italijo iz l, 1948 dirigiral oddelek za trgovino, oddelek za proizvodnjo, oddelek za finance s carino in finančno stražo vred, oddelek za promet, oddelek za javna dela in javne služnosti, urad za kmetijstvo in ribištvo ter odsek za posojila. Kot vidimo gre tudi sedaj — prav tako kot pred 30 leti — za eštevilne kompetence z neomejenim poljem akcije...«.
In tudi na človeka tako bogatih izkušenj so v Londonu in Washingtonu — kot je rekel gen. Wintertcn — «z veseljem)) pristali. Verjetno je tudi, da bodo pristal; tudi na vseh ostalih 19 funkcionarjev z Vitellijevega seznama, in če sta prva dva takšna kakršna sta, si lahko predstavljamo, kakšni so tisti, ki sta jih ona dva predložila.
Kot si nismo delali iluzij, ko je londonsko mešetarjenje za* čelo, ko je ono z znanimi sklepi končalo, in smo zaradi tega tudi pribili, da teh sklepov ne moremo priznati, si prav tako nismo delali iluzij, da bo Rim poslal v Trst ljudi brez potrebnih izkušenj iz prvih let zatiranja, interniranja, požiganja in ropanja italijanskih okupatorjev po naših krajih. Kljub temu pa smo si vendarle upali vsaj pomisliti na možnost, da bi v Londonu in Wa-shingtonu utegnili vstaj za trenutek pomisliti ali naj na prav takšne preizkušene rimske emisarje brez pomisleka pristanejo. Na žalost smo se zopet razočarali. Na žalost moramo zopet ugotoviti, da takšno ravnanje ne vodi k uresničenju načel, katera se v Londonu in Washingtonu tako cesto pcudarjajo. Ravno tiaro. belTakšno ravnanje vodi vodo na mlin kremeljske napadalne politike obkaljevanja Jugoslavije in ustvarjanja razdorov v svetu in zlasti pri nas.
Zato nam kot ironija zveni sinočnja vest, da je zunanji minister ZDA jugoslovanskemu veleposlaniku včeraj zagotavljal, da je za čimprejšnji sporazum med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta in STO. Kako si Achescm zamišlja dosego takšnega sporazuma v pogojih, ki jih bosta ustvarila prva dva rimska emisarja z ostalimi 19, ki ne bodo nič boljši od njih in ki bodo imeli vsi v večji ali manjši meri lastnosti prvih dveh. Prav zares bo ob takšnih pogojih sleherni sporazum — in ne samo tisti glede STO — v resnici popolnoma nemogoč.
R, S.
naš Narodni
Prei-
t0rri- OnV920
inll, oblast' mCd sodelavci
p0*8au dala ’
ki je omogočila .■ —u ,, nalog, da so nam , °* slom'1 1 milijon in 200 ?e ‘Pie; j0Tn*kih knjig. Vitelli italul >v°ie Prste vmes, ast v ni *ka okupacijska °Srednjin, a^u 1921 z njegovim Mela tol. Uradom na čelu i-
kompetence in ne-
Predsednik španske republikanske vlade je včeraj prispel na obisk v Beograd
Izjave članov grške parlamentarne delegacije po prihodu v Atene in njeni brzojavni pozdravi maršalu Titu, Moši Pijadi in Vladimiru Simiču Pobegi romunskih vojakov na jugoslovansko ozemlje se nadaljujejo
BEOGRAD, 17. — Danes sta prispela v Beograd predsednik španske republikanske vlade dr. Feliks Gordon Orbas in mi. nister za informacije dr. Euge-nio Arauz. Visoka gosta so na železniški postaji v Beogradu pozdravili minister pomorstva Bače, namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič, generalna podpolkovnika dr. Vojko Nikolič in Voja Todorovič in opolnomočeni minister Špan. ske republike v Beogradu Fe-derico Manjana. Popoldne sta španska državnika obiskala srbsko Akademijo znanosti, nocoj pa se bosta udeležila svečane večerje, katero je priredilo Združenje španskih borcev.
Nocojšnja «Eolitika» poudarja, da obisk španskih državnikov, ki je izraz prijateljstva jugoslovanskih in španskega naroda, spominja na slavno e-popejo španskega ljudstva v borbi proti Francu in njegovim gospodarjem, Hitlerjevim in Mussolinijevim intervencio-nistom. «Politika» evocira borbo španskega ljudstva, v kateri je sodelovalo 1200 Jugoslovanov, od katerih je 600 dalo svoje življenje za svobodo in neodvisnost španskega ljudstva. Potem ko je poudarila vlogo ZSSR, ki je prelito kri španskega ljudstva izkoristila za svoje posebne interese, «Po-litika» zaključuje:	«Simpatije
in moralna podpora jugoslo. vanskih narodov so vedno bile na strani svobodoljubnega španskega naroda. Prepričani smo, da bodo naši cenjeni gostje spoznali, da je naše ljudstvo na strani španskega ljudstva v njegov borbi proti frankističnemu režimu, prelita kri španskih in jugoslovanskih borcev na bojnih poljih Španije je zacementirala prijateljstvo svobodoljubnih narodov Španije in Jugoslavije«.
Nocoj se je vrnila v Atene svojega enajstdnevnega obiska po Jugoslaviji grška parlamentarna delegacija. V kratkem razgovoru na železniški postaji v Atenah s pomočni. kom grškega zunanjega mini. stra Averosom in z jugoslovanskim poslanikom v Atenah Jovanovičem, ki sta se med drugim udeležila sprejema, so grški poslanci izjavili, da so se v Jugoslaviji počutili kot doma in poudarili, da so jih sprejeli ne kot prijatelje, temveč kot zaveznike.
Pri odhodu iz Jugoslavije je predsednik grškega parlamenta Gondikas poslal pozdravne telegrame maršalu Titu, podpredsedniku Prezidija Moši Pijadi in predsedniku zveznega sveta ljudske skupščine Vladi-
miru Simiču. «Prepričan, sem, da bo obisk grških parlamen. tarcev obeležil zgodovinsko e-tapo v utrditvi vezi med Grčijo in Jugoslavijo in prispeval k stvari miru v tem delu sveta«, je poudaril Gondikas v te. legramu maršalu Titu.
((Odhajam s prepričanjem, da bo vaš obisk na čelu jugoslovanske delegacije omogočil, da dokončamo koristno in potrebno delo utrditve vezi med našimi narodi in stabilizacije mi. ru na Balkanu«, naglasa Gondikas med drugim v telegramu Moši Pijadi.
Po vesteh iz Aten ves grški tisk objavlja pozdravne telegrame predsednika grškega parlamenta Gondikasa maršalu Titu, Moši Pijadi in Vladimiru Simiču in ponovno poudarja prisrčen sprejem grških parlamentarcev, ki je potekel v duhu medsebojnega razumevanja in ki bo prispeval k obnovitvi vezi z Jugoslavijo, za katero je grško ljudstvo vedno
gojilo iskreno prijateljstvo.
Predvčerajšnjim je pobegnil v Jugoslavijo romunski vojak madžarske narodnosti Ale. ksander Karloi. Romunski vojak, ki je pripadal 9. graničar-skemu polku v Turn Severinu, je pri vasi Tekija preplaval Donavo.
Zastopnik sekretariata Združenih narodov za tehnično po. moč je letos aprila izrazil pripravljenost, da organizacija da Jugoslaviji pomoč za dovršitev šestih vzornih zadružnih domov. Razgovori za dodelitev te pomoči so končani in glavna zadružna zveza Jugoslavije je predložila sekretariatu Združenih narodov za tehnično pomoč, da se ta pomoč da šestim zadružnim domovom v raznih ljudskih republikah. Na podlagi tega predloga bo to pomoč !n moderno opremo dobil tudi zadružni dom v Straži v Sloveniji.
Danes je prispela z letalom iz Dubrovnika v Beograd sku-
pina 17 ameriških prosvetnih delavcev pod vodstvom profesorja filozofije na univerzi v San Franciscu Louisa Vaher-mana. Ameriški prosvetni delavci, ki so na poti po Evropi, so izjavili, da so se med svojim bivanjem v Jugoslaviji prepričali, da bodo Jugoslovan, ski narodi z odločnostjo, s katero gradijo svojo zemljo, rešili vse probleme.
Po poročilih iz Bolgarije bolgarske oblasti v obmejnem pa. su vzdolž jugoslovanske meje internirajo vse «sumljive» družine. Do sedaj je bilo internirano že veliko število družin iz Dragojčincev, Sipkovice in drugih vaseh. Nadalje poročajo, da so bolgarske oblasti raz. delile članom informbirojev-ske stranke orožje. Tako so člani kominformistične partije v vasi Kosovo dobili 40 pušk, 2Q avtomatskih pušk in drugo orožje, s katerim patruljirajo ponoči po vasi in stražijo razne objekte.
Ugibanja o Trumanu
Predsednikov odhod v bolnico razlagajo nekateri tako, da hoče ugotoviti, ali bi lahko še enkrat prenesel izredno hude napore volilne kampanje - Borba za sindikate
WASHINGTON, 17. — Senator Taft je nocoj med obiskom v Washingtonu ponovil svojo trditev, da bo Truman še enkrat demokratični kandidat pri predsedniških volitvah. Tudi sicer se mnenje, da bo Truman vendarle kandidiral, vse >• olj širi. Taftovim izjavam sicer ne pripisujejo velike važnosti, kajti odkar je bil na republikanskem kongresu poražen, so njegove politične akcije zedo padle. Pač pa je mnenje o Trumanovi kandidaturi utrdil predsednikov odhod v ■bolnico.
Truman je večkrat izjavil, da ne bi mogel vzdržati naporov predsedniške kampanje. Ker pa med demokrati ni nikogar, ki bi se mogel meriti z Eisenhowerjevo popularnostjo in je izid volitev torej zelo negotov, se je Truman odločil — tako menijo —, da se pusti temeljito zdravniško pregledati, ali je njegov organizem še sposoben za napore predsedniške kampanje in še ene štiriletne predsedniške dobe. Zdi se torej, da bo od izida zdrav-
Mosadek nenadoma odstopil Sultaneh sestavlja novo vlado
Po dolgem razgovoru s šahom je Mosadek včeraj podal ostavko - Nesoglasje z vladarjem in spor s parlamentom zaradi izrednih pooblastil - Glavni vzrok sedanje vladne krize je težki gospodarski položaj
TEHERAN, 17. — Iranski ministrski predsednik Mosadek je danes odstopil. Kot razlog odstopa navajajo različnost mnenj s šahom glede sestave vlade in njene politike in pa upiranje parlamenta, da mu odobri posebna pooblastila.
Včeraj zvečer je imel Mosadek dolg razgovor s šahom. Nekateri trdijo, da je Mosadek hotel prevzeti poleg predsedstva vlade še vojno ministrstvo, da bi lahko zmanjšal vojaške izdatke, da pa se šah s tem ni strinjal
V političnih krogih trdijo, da je Mosadek hotel povzročiti krizo vlade, da bi utrdil svoj položaj in končno le dosegel od parlamenta pooblastila, s katerimi se je hotel boriti proti gospodarski krizi. Vsekakor pa se je Mosadek za svoj korak odločil po dolgih razgovorih, ki jih je imel včeraj pozno v noč s številnimi predstavniki narodne fronte. Pooblastila je Mosadek zahteval predvsem na gospodarskem področju, pa tudi na notranje - političnem področju,
GLAS O PREMIRJU NA KOREJI POSTAJA MOČNEJŠI
Malik odložil potovanje v SZ
V Tokiu pričakujejo sklenitev premirja pred koncem meseca. Azijski diplomati v ZDA menijo, da je zavezniška odločnost dovedla nasprotnike do popustljivosti
bil° takrat« “klije*. da le vzncev, jCl ^r.0tepenih 400 Slo-€^okratiin *5° hoteli na ne Gov ((Osrednji Volitve. In nje-v9l tudi pri r,^.ra|1» 3® kumo-stanovanj au 51 sloven-Vo*igu Mačkov*u'Trstu in pri plenih uolite« ^ ča5U ze n7e0oo urad i. “
mečevanjem * ‘vojim
°cenjep(mjemr“nPTIja' Bo * ustvaril solidn reševa' be a Prepoved japi P°dl“' Minskega jezikl* £111 aiewL slovenskih , poučevalo obiskovalo <jm u.
lns,£iK c°d?traniteu « slo. °kolicj knjižnic v Trstu in
?„0lieni'o? °dv*em obrtnih d0.
kie^.?a SVt1Ukim oostilni-
« ° sl°»el°JipUSUtev iz s!u*b“
'* «50 t.iih . “r“dnilco« i„ ? 5e nam ™liariev- Ps« to
ta nat^ f. 2SodUo komai
fednji °^k° je Vitelli}ev O-
ko n„ - Urad dal smernice, ka. «“dreše halU" -’~J- " — "
Italija vlada v novih
Tak o i . Pokrajinah.
^itelii (n	takrat,	ko sta
n“8ih k- Pje9°v urad imela v Petence "številne kom-“kcije« p_n , "“omejeno polje *“ Vitem .vbera3šnjim pa je m	«	Trstu
se-
mu
b°do pnd^	narjev' ki -
b° eden	*" od katerih
z“deoe, druoiateI* za."°tronj« P°spodarstt?n Pa za 1inaneo in ‘“81 pretežn V? bo na Tod-n° fašistične zako-
TOIO, 17. — Po vesteh iz indijskih virov, ki so se razširi-le med japonskimi iti inozemskimi trgovskimi krogi v Tokiu, bi moralo biti podpisano premirje na Koreji v nekaj tednih, odnosno pred konec tega meseca. Spričo tega so na tokijski borzi znatno padlle akcije težke industrije.
V azijskih diplomatskih krogih v Wa,shingtoniu so tudi optimistično razpoloženi ka.r zg-deva možnost skorajšnjega zaključka premirja na Koreji in ne izključujejo verjetnosti, da je ravno močna pest zavezniškega poveljstva na Koreji dovedla nasprotnike do popustljivosti.
Glede prizadevanja Indije za rešitev apora menijo, da bo naklonjena vsakršnemu stiku med obema »pomikoma in. bo vidno pripravljena, posredovati na prošnjo te ali one vla. de. Toda prav v tem nastajajo težave, ker niti zavezniki niti njihovi nasprotniki nočejo zaprositi zk posredovanje indijsko vlado, boječ se, da bi izgubili na prestižu. Vsekakor pa so omenjeni krogi mnenja, da ne bo prišlo do rešitve spora pred. izidom, ameriških volitev.
Na korejskem bojišču so bile le manjše praske, v zraku pp »o se srečala zavezniška in 3-vemofcorejska letala nad Severno Korejo, pri čemer je bilo eno izmed nasprotniških le. tal sestreljeno.
Mirovna pogajanja v Pan Mun Jomiu bi »e morala nadaljevati jutri. Gen. Nam II je danes sporočil generalu Ha,rri-somu d« *o odpravili na Severni Koreji tri ujetniška taborišča in jih nadomestili s šestimi novimi. Od teh so štiri v bližaj Pionigjanga, drugi dve pa v okolici Siujujijiu in Sina-nju v bližini mamdžurske meje, Sporočilu so bili priloženi to. pografski črteži.
Poveljnik ameriških pomorskih operacij gen. Eechtejer je
imel v Tokiu danes tiskovno konferenco, na kaiteri je izjavil, dp ima poveljnik zavezniških sil na Koreji pooblastila in lahko ukaže v določenih o-kolilščinah pomorske operacije proti mandžunskim obalami Vendar Fechfeler ni pojasnil, v kakšnih okoliščinah bi se to lahko zgodilo.
Iz Nev/ Yorka poročajo da je sovjetski delegat pri OZN Jakob Malik, ki bi moral odpotovati 22. julija na mesec dni dopusta v SZ, z,a sedaj to potovanje odlJožil. To njegovo določitev spravljalo nekateri v zvezo z možnostjo skorajšnjega zaključka premirja na Koreji, češ da bi Malik nie odložil svojega odhoda, ako bi ne računal na izredno sejo generalne skupščin;, ki naj bi obravrva. vala korejsko vprašanje v bližnji bodočnosti.
Kakor se da sklepati iz nocojšnje oddaje racHa Peking, so bili Kitajskem uvedeni strogi ukrepi proti #arctirevo-lucion«rjem». Svet za upravo države je odobri] «začasne ukrepe za nadzorstvo delovanja protirevolucionarjev«, ki so zajeti v 15 členih. V enem izmed teh je rečeno, da bo protirevo-lucionarja ovadil in obtožil lahko vsakdo. Obtoženec pa bo imel možnost popraviti svoje napake in »e s spreobrnitvijo otresti trdega ravnanja in nadzorstva. Ob zaključku javlja radio, da bodo ukrepi prizadeli le 'krivce in ne tudi njihove družine ih sorodnike.
Panikkar o odnosih
med Indijo in Kitajsko
NOVI DELHI, 17 — v govoru o indijski politiki do Daljnega vzhoda je indijski veleposlanik v Pekingu Panikkar izjavil, da Indija zastavlja ves svoj vpliv za sporazum
med Kitajsko in ostalim svetom. Panikkar je dejal, da so se Indija, Kitajska, Birmanija in Indonezija morale dolgo boriti, da so dosegle svojo narodno neodvisnost in dodal, da je to ustvarilo skupno vez, ki bi jo bilo mogoče označiti kot ((porajajoč se azijski čut« in ki nedvomno vpliva na indijsko politiko do Daljnega vzhoda.
Panikkar je nadaljeval; «Na-ša politika do Kitajske je sodelovanje na osnovi priznanja obojestranskih pravic na vseh področjih in uporabljanje vse_ ga našega vpliva, da bi prišlo do zližanja med Kitajsko in ostalimi državami. Ko je kriza zašla tako daleč, da se je zdelo, da bo korejska vojna zajela ves svet, je odločna in prepričevalna politika indijske vlade pomagala omejiti korejski spor in pripraviti diplomatska pogajanja«.
V Washingtonu pa je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva izjavil, da je bila ameriška vlada obveščena o stikih med indijsko in kitajsko vlado, ki naj olajšajo sklenitev premirja na Koreji. Dodal pa je, da so te informacije ((tako zmedene«, da ni mogoče u_ gotoviti, ali se je pojavil kak nov element, ki bi dajal več upanja. V dobro obveščenih krogih trdijo,, da so obvestila o indijski akciji v Pekingu prišla v Washington s posredovanjem angleške vlade.
kjer pa se je parlament najbolj upiral.
Takoj po sporočilu o Mosa-dekovem odstopu je parlament začel razpravljati o določitvi naslednika in se danes zvečer s 40 glasovi proti dvema vzdržanima (poslanci narodne fronte se niso udeležile •oeje) dUočil za nekdanjega ministrskega predsednika Gha-varna Es Sultaneha. Kmalu nato je šah sklenil podeliti mandat za sestavo nove vlade Sultanehu. Uradno bo Sultaneh mandat sprejel jutri. Ko je teheranski radio poročal o šahovem sklepu, je obenem pozval prebivalstvo, naj bo mirno in naj spoštuje zakon.
Doslej je položaj v Teheranu miren. Po mestnih ulicah patruljirajo tanki, medtem ko straži vojska in policija glavna poslopja in križišča. Gha-vam Es Sultaneh se je zvečer posvetoval z vojaškim guvernerjem Teherana in z načelni kom policije.
Senat je trenutno na počitnicah in glasovanje zbornice zadostuje Sultanehu za začetek razgovorov. Obrniti pa se bo moral še enkrat na parlament, ko bo sestavil vlado Edi se, da večjih težav ne bo imel, kajti narodna fronta, ki podpira Mosadeka, razpolaga samo s 27 poslanci. Senat se bo sestal v soboto in bo verjetno prav tako odobril mandat, na kar bo nova vlada verjetno hitro sestavljena.
Mosadek je danes zjutraj odpotoval iz Teherana v svojo podeželsko vilo v Ahmedaba-du, 50 km izven Teherana.
Glavni razlog za Mosadekov padec je težka gospodarska kriza, v katero je zašla Perzija, ker doslej ni mogla realizirati dohodkov od nacionaliziranih petrolejskih vrelcev in rafinerij. Anglo-iranska petrolejska družba zagovarja mnenje, da je do razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu ona edini pravni lastnik iranskega petroleja; zaradi prevažanja iranskega petroleja je bila n. pr. pred mesecem dni v Adenu zadržana italijanska ladja «Rose Mary». Dejstvo, da petroleja ni bilo mogoče plasirati na tržišču, da pa je obenem odpadel letni prispevek, ki ga je AIOC do začetka spora plačevala iranski vladi, je zelo poostrilo kronično gospodarsko kr'z0 v lra" nu, predvsem pa kronično sušo državne blagajne.
V Londonu danes zvečer predstavnik zunanjega mini strstva vesti ni hotel komentirati, opaziti pa je bilo znat no zadovoljstvo,
orožjem napadlo sovjetske lovce (Švedi trdijo, da je bilo letalo neoboroženo). Nota trdi nadalje, da je švedska preisko_ valna komisija sestavila svoje poročilo na podlagi ((popolnoma samovoljno postavljenih trditev in domnev«^ ker da je hotela samo ((prikriti kršitev sovjetskih teritorialnih voda«.
Ob zaključku zavrača sovjetska nota švedski predlog, naj primer razišče nevtralna mednarodna komisija in zahteva, naj švedska vlada «podvzame vse potrebne ukrepe, da se preprečijo nove kršitve sovjet skega ozemlja«
Ker je bila nota izročena zelo kasno, so komentarji v današnjem stockholmskem tisku še zelo pičli. (iStockholm-Tidningen«, glasilo liberalne stranke, pravi, da je nota ((cinična in napisana v predrznem slogu« in dodaja: ((Očitno hoče Moskva trdo preskusiti švedsko potrpežljivost, s čimer zelo otežkoča bodoče dobre odnose med obema državama«. Konservativni list «Svenska Dagbladet« poudarja predvsem, da ZSSR na točne švedske podatke ne odgovarja z lastnimi podatki in u-gotavlja, da želi ZSSR, da se zadeva spravi s sveta, zaradi česar tudi zavrača zamisel mednarodne preiskave. List se sprašuje, kaj bo zdaj ukrenila švedska vlada, in meni, da se bo obrnila na OZN.
Dejansko ostaja švedski vladi po tem negativnem sovjetskem odgovoru samo ta možnost, če noče, da bi stvar zaspala. Vendar zaenkrat ne predvidevajo, da bi v Stockholmu pred koncem prihodnjega tedna kar koli ukrenili.
LONDON, 17. — Kraljica Elizabeta, Ki Je popolnoma okrevala, je sprejela snoči v Buklng-hamski palači 900 diplomatov In njihove žene.
Moskva odklanja
preiskavo o sestrelitvi švedskega letala
STOCKHOLM, 17. — Včeraj je bila švedskemu veleposlaniku v Moskvi izročena nota so vjetske vlade kot odgovor na švedsko noto od 1. julija o sestrelitvi švedskega hidroplana «Catalina» nad -Baltskim morjem. Sovjetska nota ponavlja trditve, ki jih vsebujeta že moskovski noti od 17, in 19. junija in ponovno zatrjuje, da je švedsko letalo kršilo sovjetske teritorialne vode in da je
Duclosova beležnica
PARIZ, 17. — V svoji današnji številki objavlja pariški list «Figaro» obširne izvlečke iz beležnice Jacquesa Duclosa, ki
mu je bila zaplenjena ob aretaciji in vrnjena po izpustitvi. Beležnica, ki zajema čas odi 7. aprila do 26. maja letos (Du-clos je bil aretiran 28. maja), obsega 134 strani («Figaro» objavlja kliše dveh strani) zapi. skov, ki jih je Duclos napravil v brzojavnem stilu med sejami izvršnega odbora KP Francije, in razmišljanj o raznih dogodkih in vprašanjih.
Nekatere strani, v katerih zveni včasih tudi nekoliko av-tekritike, so posebno zanimive, ker podajajo mnenje glavnega stana francoskega kominfprmi-zma o raznih dogodkih. Med vprašanji, ki se jih Duclos dotika, so na primer: še neobjavljene informacije o zdravju in delu Mauricea Thoreza, glavnega tajnika Kp Francije, ki se «zdravi» y ZSSR, ugotovitev ugodnega odmeva, ki ga je imela Finayeva gospodarska politika med javnim mnenjem, priznanje zmanjšanega vpliva KP Francije na francoske mno. žice in številni zanimivi zapiski o namenih francoskega kominformističnega- vodstva. «Figaro» je takole strnil najnovejša navodila za kominformov sko taktiko v Franciji, kot izhajajo iz Duclosovih beležk: ((Demoralizacija vojske, sabota. ža vojaške proizvodnje, koncentrirana akcija z Vietmin-hom, zavezništvo s severnoafri. škimi nacionalisti, pripravljanje demonstracij 28. marca
Komentarji v pariškem tisku so zelo različni. Nekateri listi izražajo presenečenje, kako je mogel priti «Figaro» do dokumenta, ki je bil del sodnih aktov. Sam Duclos je sklenil tožiti preiskovalno sodišče v. Parizu, ker da je omogočilo objavo zapiskov, ki so mu bili začasno zaplenjeni.
Sodne oblasti sp odredile preiskavo zaradi kršitve uradne tajnosti jn razširjanja doku. rnentov, ki so bili del sodnih aktov.
niške preiskave odvisna Trumanova odločitev.
Medtem postaja politično ozračje v Chicagu, ki se je po koncu republikanskega kongresa precej ohladilo, spet vedno bolj vroče. Senatorja Kefauver in Russel sta prispela že včeraj in takoj začela s predvolilno delavnostjo. Kefauver je imel že prvo tiskovno konferenco.
Organizatorji demokratičnega kongresa so medtem znatno omejili število ((poklicnih demonstrantov«, ki delajo hrup po ulicah in organizirajo sprevode. Med republikanskim kongresom so dobivali ti ((profesionalci« po pet dolarjev na dan. Poleg tega so demokrati prepovedali uporabljanje plačanih demonstrantov v sejni dvorani, medtem ko so republikanci dovolili, da je vsak kandidat najel do 150 oseb, ki so za dolar manifestirali po govorih svojega gospodarja V politično borbo so začeli posegati tudi sindikati, ki bodo sploh imeli, zaradi velikega števila organiziranih delavcev, važno vlogo pri predsedniških volitvah. Predstavnik sindikal ne organizacije CIO je napadel republikanskega kandidata za podpredsedstvo, Richarda Nixona, ker je sodeloval pri sestavljanju Taft-Hartleyevega zakona proti stavkam.
Tudi demokratični kandidati so začeli iskati podporo sindikatov in se kot glavnega orožja poslužujejo spet Taft-Hartleye-vega zakona. Ta zakon je včeraj precej ostro napadel tudi senator Russel, čeprav je v kongresu zanj glasoval. O pro-tistavkovnem zakonu sta govorila tudi Kefauver in Harri-man.
Glavni državni tožilec James Mc Granery pa je danes zvečer sporočil, da bo posebna zvezna komisija začela s preiskavo proti glavnim ameriškim petrolejskim družbam, ki so osumljene, da sodelujejo v velikem mednarodnem petrolejskem trustu, v katerem naj bi bile družbe Standard Oil, Texas Company, Socony Vacuum in Gulf Oil (vse iz ZDA), Anglo-Iranian Oil Company (Anglija) in Royal Dutch Shell (Holandska). Preiskavo bo vodil Leonard Emmerglick, ki se je izkazal pred šestimi leti v podobni akciji proti trustu industriji aluminija.
Vrsta je na
da pokaže dobro voljo v tržaškemu vprašanju
WASHINGTQN, 17. — Agencija United Press je izvedela iz dobro obveščenih diplomatskih virov, da je jugoslovanski veleposlanik v 'VVashimgtomu Vladimir Popovič danes sporočil ameriškemu zunanjemu ministru Deanu Achesomu, da raora zdaj Italija prevzeti ini-ciptivio pri poskusih za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Achescm je izjavil, kot trdijo v istih krogih, da ZDA zelo želijo, da se tržaško vprašanje reši in da bi osebno z velikim veseljem pozdravil kakršen koli sporazum, ki bi bq dosežen med Italijo in Jugoslavijo. Dodal pa je, da se ZDA nočejo vmešavati v nobeni obliki.
Isti krogi zatrjujejo, da je jugoslovanski veleposlanik poudaril, da je Jugoslavija že večkrat poskušala doseči sporazum, da Pa je Italija vedino razlagala tristransko izjavo iz leta 1948 kot dovoljenje, da sme zahtevati vedno več.
Popovič je tudi sporočil, da se Jugoslaviji ne zdi koristno, začenjati razgovore o Trstu, če bi naj U obsegali samo nadaljnji pritisk Italije za uresničenje njenih zahtev. Zaradi tega, je dejal Popovič, je zdaj na Italiji vrsta, da prevzame iniciativo, pri čemer mora upoštevati jugoslovanske predloge za rešitev tržaškega vprašanja.
ne
LONDON, 17,	— Državni
podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu, Antihcny Nutting, je v spedmji zbornici izjavil, da so. madžarske oblasti od 21. maja do 20. julija 1951 izselile prisilno iz Budimpešte najmanj 24.000 ljudi. Od junija t 1. pa so zopet pričeli s prisilnim izseljevanjem na stotine družin iz mest v severovzhodni in zahodni Madžarski. To prisilno izseljevanje ljudi iz mest se še nadaljuje.
Vse t,e podatke, ki kažejo kako madžarska vlada krši določila o človečanskih pravicah, katare vsebuje madžarska mirovna pogodba, bo britanska vlada v najkrajšem času predložila Združenim narodom v skladu i resolucijo gl,avne skupščine Združenih narodov iz novembra 1950. Cilj ukrepov madžarske vlade pri izseljevanju prebivalstva iz strateško važnih področij v druge kraje je, d,a ne bodo ovirali strateških načrtov Sovjetske zveze...
Zadovoljstvo v Atenah
zaradi reorganizacije južnoatlantskega sektorja
ATENE, 17. — Vršilec dolžnosti predsednik^ grške vlade Sofokles Venizelos je izrazil danes grško zadovoljstvo zaradi sklepa atlantskega poveljstva, da se ustanovi posebno poveljstvo suhezemnih čet za jugovzhodno Evropo pod poveljstvom ameriškega generala. Z ustanovitvijo tega poveljstva so se izognili temu, da bi grške in turške čete prišle pnd poveljstvo italijanskega gene. rala. Po obvestilih grškega tiska bo sedež tega poveljstva v Solunu.
Danes je prispel v Aten; po^ veljnik južnoevropskega sektorja adm. Camey, obenem pa tudi načelnik turškega glavnega stana gen. Yamut.
Kuznecov odpoklican
LONDON, 17. — Predstavni^ Foreign Officea je sporočil, da je v odgovoru na angleško noto od 12. julija sovjetska vlada pristala na odpoklic Pavla Kuznecova. drugega sekretarja sovjetskega veleposlaništva v Londonu. Kuznecov je zapleten v vohunsko afero radiotelegrafista angleškega zunanje_ ga ministrstva Williama Marshalla, ki je bil nedavno obsojen. Vendar sovjetska vlada ni sporočila roka, v katerem bo Kuznecova odpoklicala.
Živa balda
MACERATA, 17. — V kraju Recanati je pri požaru nekega senika živ zgorel 37-letni kmet Enrico Tanoni. V trenutku ko se je senik vnel, je na njem delalo okrog 12 m visoko šest delavcev. Pet se jih je rešilo s skokom z višine, pri čemer so se nekateri dodobra pobili. Sesti pa je končal prav v sredini ognja. Ranjence so odpeljali v bolnico, medtem ko so gasilci omejili požar, ki se je hil že razširil na bližnje senike in mlatilnice.
LONDON, 17. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes zanikal vesti, da bo zunanji minister Eden v kratkem obiskal Italijo, Grčijo In Turčijo. Vest je objavil danes zjutraj «Daily Te-legraph«, ki je d-idal, da bo Eden obiskal morda tudi Kairo.
Skozi sito in rešeto
Pesek v oii
Takrat ko je bil Vitelli važen faktor v "Osrednjem uradu)) italijanskega okupatorja od l. 1919 do l. 1922, je bil požgan tudi fdl Lavmaitoret v pogojih, ki jih je omenjeni urad ustvaril. To vedo tudi današnji tržaški uradniki <tU-mta». Vsekakor nismo priča, kovali, da bodo protestirali proti. Vitellijevemu in De Castrovemu prihodu, ker rviso protestirali niti proti londonski konferenci. Kljub temu pa nismo pričakovali, da bodo o njem tako simpatično poročali kot beremo na včerajšnji tržaški strani tega lista, kjer stoji zapiisamo:
«Dr. Vitelli prihaja v n®«® mesto v trenutku posebne napetosti, ki izvira iz raznih poskusov slabljenja tržaške go. spodprske strukture v njenih nekaterih življenjskih delih. Tržačani pričakujejo, da ga bodo videli na delu... Medtem ko Iztrani cone B prihoda dr. Vitellija ne morejo smatrati drugače kot nadaljnje potrdi, lo njihove obsodbe — proglašene v Rimu in v Londonu — da bodo ostali v Titovih krempljih)!.
Namesto da bi torej «UnUas tržaškim delavcem povedala, da se je začela slabitev tržaškega gospodarstva prav zaradi londonskih sklepov in zaradi Vitellijevega prihoda, ga varajo z možnostjo, da bo Vi-telli to preprečil, namesto da bi mu povedali resnico, da je bil on med tistimi, ki so orno. počili požig ne samo slovenskega Narodnega doma, temveč tudi delavskih sedežev v Trstu in da od njega tržaški delavec nima ničesar pričakovati.
Se več! sUnitas želi, da bi pod Vitellijevo izkušeno roko italijanskega imperialističnega predstavnika prišlo tudi istrsko ljudstvo, da bi torej morali istrski kmetje italijan. ski gospodi vrniti z agrarno reformo dobljeno zemljo, istrski delavci pa vrniti italijanskim kapitalistom tovarne, ki jih danes sami upravljajo.
Se en dokaz torej, da kom-informisti podpirajo italijan. sko imperialistično politiko.
Nekaj poučnih številk
Revija, ki jo izdaja vsak mesec predsedstvo italijanske vladgi "Documenti di vita ita-
Uana», objavlja v svoji julijski številki članek pod naslovom «Dati sulla Lotta Parti-giana in ltalia». Tu beremo v podnaslovu;
«44.685 padlih, 21.580 pohabljence« in invalidov, 272 zlatih medalj in 750 srebrnih dokumentira vsem na najzgovornejši način junaštvo italijanskega ljuds!va».
pri tem smo se spomnili, da je samo zaradi italijanskega zahrbtnega napada imela Jugoslavija naslednje izgube v svoji štiriletni, dolgi partizanski borbi;
«437.956 padlih. 131.250 dosmrtnih invalidov, 109.437 odgnanih v italijanska taborišča,
142.555 požganih hiš. ocenjena materialna škoda pa znaša nad 10 milijard dolarjev.
Neki profesor, ki ga ni sram nositi tega nasloua pa po vsem tem kriči v tržaškem ob črnskem svetu:
«Vas Slovencev je po jugoslovanskih sfatishkoh na vsem svetu komaj 1,400.000, v primeri z nami Italijani, ki nas
je 47 milijonov. Zato nimate, , v u	vu.Tu.nje	u	sim,	ki
pravice govoriti v slovenščini se še varati pustijo, ki pa jih p tem občinskem svetu«.	1 je vedno manj,
Vprašanje, na katerega ne pričakujemo odgovora
Bogve, ali bi «Delo» lahko raztolmačilo nadvse zanimiv pojav, da se je proti londonskim mešetarskim sklepom pojavil en stavek samo v kominformovski resoluciji, ki je bila predložena na zadnji seji repentaborskega občinskega sveta, seveda ob napadanju cone B? Zlasti bi bilo poučno vedeti, zakaj ni sam Kidati, ki sedi za razliko od lani osebno v tržaškem občinskem svetu, predložil podobno resolucijo proti londonskim sklepom, temveč je rajši zmerjal tiste, ki so se proti londonski konferenci najodločneje borili in odšli celo osebno v London protestirat. Vemo, da na to vprašanje nobeno od vseh treh kominformovskih glasil ne bo odgovorilo, ker bi sicer moralo priznati, da gre zopet za tradicionalno umazano žalo-igro in za varanje tistih, ki
PRIMORSKI DNEVNIK
P
m
Danes, petek 18. julija
K amil, Miroslav Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.15. Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 18.334 Jutri, sobota 19. julija Vincenc, Radoš
Kdaj bodo tudi oni spoznali?
Lažniva propaganda italijanskih šovinistov - Grenke izkušnje zapeljancev, ki se kesajo in se vračajo domov
GORICA, 17. — Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratice noge. Mi bi pa dopolnili še z ugotovitvijo, da ima resnica daljše noge in da jo zato laž vedno dohiti in jo pusti za seboj.
V Gorici se je začela tujsko prometna sezona, ki obstaja v glavnem v tem, da primejo vsakega količkaj pomembnega tujega gosta lepo pod pazduho in ga popeljejo na grad ali pa pred svetogorsko postajo. Tako se je zgodilo ob obisku generala Montgomeryja, Eisenhowerja, Ridgwaya in tudi ta teden ob prihodu angleških turistov, ki so jih kar z avtobusom peljali na goriški grad ter jim od tam pokazali krivično državno mejo.
«Vidite, kako so odtrgali zaledje od mesta, kamor spada po vseh božjih in človeških pravicah«, so hiteli zatrjevati poklicni ciceroni in potem seveda govoričili o neznosnem življenju na oni strani, o beguncih, ki da prihajajo kar trumoma na to stran ter tvegajo celo življenje, samo da pridejo v Italijo, kjer vladajo svoboda, demokracija, blagostanje itd.. Ko smo poslušali te laži, smo se spomnili pisma, ki ga je pred kratkim napisal Jože Florenin. železničar iz Nove Gorice, ki ga je lani po 33 letih službe propaganda ime-šala, da je skrivaj pobegnil v Italijo. Poslušajmo kaj pravi on sam o tem svojem doživetju:
«V Gorici sem bil zaprt teden dni Nato so me odpeljali v taborišče v Frosinone, potem v Fraschette in od tam v Ba-gnoli. V taborišču je zmes ljudi vseh mogočih narodnosti. Hrana tam je obupna Vpisal sem
se v IRO, ker pa sem bil prestar nisem mogel v Kanado ali Avstralijo. Da se rešim taborišča sem se vpisal za Brazilijo, od koder sem se vrnil s pomočjo jugoslovanskega poslaništva domov in se tako rešil bede in trpljenja. Sele sedaj bom znal prav ceniti domovino, ki dela s človekom kot z bratom, ne pa kot z živino«.
Tako torej piše Slovenec, ki je nasedel lažni propagandi. Nič bolje pa se ne godi številnim beguncem iz Istre, čeprav so jih okrasili z raznimi »italianissimi« naslovi in zaslugami. Tako piše med drugim R. G. potem ko životari že tri leta v Gorici v pričakovanju boljših časov, ker so mu med tem odrekli tudi zdravniško pomoč.
«Tako smo danes prisiljeni živeti le od miloščine. Zakaj se nihče od ljudi, ki so na vladi ne briga za našo usodo? Zakaj nam končno ne izplačajo odškodnine za naše podržavljeno imetje v Jugoslaviji? Saj vendar je Jugoslavija dala na ta račun Italiji že več milijard lir. Kam je šel ta denar? Ali so ga morda porabili za po-plavljence iz Polesine?
Tu ravnajo z nami kot z drugorodci ter nimamo enakih pravic kot oni Italijani, ki so prišli iz Tunisa, Grčije in drugih krajev.
Da ne govorimo o bedi tistih beguncev, ki so natrpani po italijanskih begunskih tabori. ščih».
Tako in podobno pišejo torej tisti, ki so okusili blagodati te toliko opevane svobode in demokracije s fašistično zakonodajo in milijonsko armado brezposelnih, ki jo tako nazorno opiše tudi znani italijanski
ekonomist Cesare Merzagora v «11 Corriere della Sera» od 15. t m.. Tam pravi med drugim:
«Naše gospodarstvo preživlja svoje težke dneve na trnovih blazinah velikega državnega primanjkljaja in dveh milijonov brezposelnih«.
Vse to je nam Slovencem na Goriškem in v Beneški Sloveniji dobro znano in očito, ker v največji meri okušamo na lastni koži. Kdaj pa bo postalo očito tudi rimskim oblastnikom in njihovim krajevnim zastopnikom, da bodo tudi oni spoznali, da tako ni mogoče naprej in da je treba temeljito spremeniti obmejno manjšinsko politiko in politiko dobrega sosedstva po zgledu Avstrije in Grčije?
Pogled na goriški grad
SPRLI STA SE ZARADI VRČA SMETI
GORICA, 17. — Včeraj zjutraj so sprejeli v bolnico Brigata Pavia 53-letno Jožico Sfiligoj iz Drevoreda XX. septembra 20. Zdravniki so po pregledu ugotovili, da si je zvila roko, številne manjše praske po roki in globoko rano na prsih.
Sfiligojeva, ki je zaposlena kot hišna pomočnica pri družini De Martisa na Drevoredu XX. septembra 18, je agentu v bolnišnici izjavila, da, ko je zjutraj praznila vrč smeti v smetišče, jo je z surovimi besedami napadia hišna sostanovalka Racchin in jo ozmerjala, da ji je umazala perilo, ki se je sušilo. Po trditvah Sfiligojeve sta obe ženski kaj kmalu prišli od golih besed do dejanj.
Na močan krik, ki sta ga vzbudili, je pritekel mož Rac-chinijeve, ki je navalil na Sfiligojevo in jo močno udaril po prsih. Zenska se je pod silo udarca, onemogla zgrudila na tla. Vendar je zbrala vse moči in prišla do stanovanja svoje gospodinje, kjer so takoj poskrbeli za njen prevoz v mestno bolnico, kjer so ji nudili takojšnjo pomoč. Ozdravela bo v 6 dneh. če ne nastanejo kakšne komplikacije.
Seja pokraiinskega sveta
bo 26. t. m.
GORICA. 17. — Pokrajinski odborniki so na seji, ki so jo imeli v torek zvečer pod predsedstvom odv. Culota. razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja.
Odbor je preložil na prihodnjo sejo proučitev prošnje go-riške občin? v zvezi s kupčijo zemljišča bivše vojašnice «San Michele» na vogalu med Ul. Orzoni in Ul. Coroaini; odložili so nadalje tudi predlog za ustanovitev usposobljenostnega tečaja za brezposelne. Nato so sklenili, da bodo predložili v odobritev p krajinskemu svetu prošnjo za prispevek za držav, no razstavo sadja v Veroni in Vieenzi in za ustanovitev ustanove «Friuli nel mondo».
Odobrili so nato predajo zemljišča drevesnice v Beljanu Jožefu Zorzetu v zameno z drugim zemljiščem ter prsipevek za spomenik pok. škofu Mar-gottiju, ki g» bodo postavili v cerkvi sv. Srca. Pristali so tudi na prebarvanje prefektumih vrtnih vrat ter popravilo po krajinske hiše v Gradiški in
zavoda «Duca d’Aosta» tudi v Gradiški- Pq kratki proučitvi so odobrili tudi izvedbo načrta, ki ga je predložil tehnični urad v zvezi s popravilom pokrajinske ceste pri Fari, ki bo stalo približno 900 tisoč lir, ter popravilo orožniških vojašnic v Krminu in Gorici. Pred za. ključkom so odborniki sklenili sklicati v soboto 26. t. m. ob 17. uri sejo pokrajinskega sveta. Seja bo v dvorani Trgovske zbornice.
DOHODNINSKI DAVEK na vino, mošt in grozdje
GORICA, 17. — Finančna in-tendanca v Gorici je z okrožnico štev. 11678 od dne 23. junija 1952 določila nove cene raznemu vinu, moštom in vinskemu grozdju, na podlagi katerih bodo zaračunali v goriški pokrajini dohodninski davek v drugem šestmesečju 1952.
Vino v sodih, steklenicah in drugih posodah z navedbo pro
navadnega vina) povprečno po 2.850 lir za hi.
Kuhani in koncentrirani mošt' povprečno po 17.000 lir za stot.
■Naravni mošt povprečno po 4000 lir ■ za stot.
Vinsko grozdje povprečno po 4.500 lir za stot.
lrugill p050Uail L liavcuuu	n	.	Ji'
zvajalne tvrdke, alkoholne i 0(311116 DrOSIl prOuITl 611
4n« /Iviirtimi notr/vlKami	*	^
izvoženi v paketih
Sklepi pokrajinskega odbora
za razne občine goriške pokrajine
GORICA, 17. — Na včerajšnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki je bila na goriški prefekturi, so sprejeli sledeče sklepe:
Pokrajinska uprava: pristo-
zadostno število otrok Dejstvo je, da oblasti odpirajo nove šole le v najbolj zahodnih predelih Beneške Slovenije, tudi če je nezadostno število otrok, za druge vasi pa
pek k zvezi italijanskih pokra-i se dosti ne zmenijo, ker je nji-
Huda nevihta uničila pridelek
Gosta in debela toča - Poškodovane hiše - Oblasti morajo oceniti škodo in nuditi pomoč prizadetim
Prispeval te za
KULTURNI
DOM
stopnje ter drugimi navedbami kot:	«namizno vino* itd. po
5.700 lir za hi.
Vino v zapečatenih posodah in steklenicah z navedbo proizvajalne tvrdke, alkoholne stopnje, barve in vrste, kot n. pr. (Barbera. Aleatico, Mal-vasia itd.) po 15.000 lir za hi.
Posebna vina (vermouth, maršala, moška-t, jajčna maršala, krema maršala, pijače na vinski podlagi, likerska vina, peneča se vina, ki ne presegajo 21 stopinj alkohola) bodisi v steklenicah kakor v drugih posodah z navedbo ali brez navedbe proizvajalne tvrdke po 15.000 lir za hi.
Pijače na vinski podlagi (cin-zanino, gancino itd.) v steklenicah po en kozarec, povprečna cena za vsako stekleničko 33 lir.
Lahko vino (polovična cena
Živinozdravniški vestnik
GORICA, 17. — Zivinozdrav-niški vestnik, ki ga je objavila goriška prefektura beleži v zadnjem času v goriški pokrajini tri primere prašičje rdečice, 1 primer prašičje rdečice v občini Krminu in 2 primera slinavke v goriški občini.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TARČENTU
Medila dobi vodovod Km rdeča pa šolo
V soboto je bila izredna seja občinskega sveta, katere so se udeležili skoraj vsi svetovalci tarčentske občine. Zupan je sporočil občinskemu svetu, da se bodo začela v kratkem dela za vodovod v vasi Sedila in da je občinski odbor že naprosil prefekturo za odobrenje za razpis dražbe. Prav tako je občinski odbor predložil zahtevo, naj bi v Tarčentu zgradili dve mali hiši za gradbeni center, ki naj bi ga tu ustanovili. Ce bodo ta predlog sprejeli, bi lahko s približno 3 milijoni lir zaposlili okrog 30 vajencev za skupno 30.000 delovnih dni.
Zupan je tudi povedal, da so se že začela dela za pogozdovanje hriba Bernardija. Sedaj pripravljajo jame za vej tisoč sadik iglavcev
Z velikim zadovoljstvom so svetovalci sprejeli vest, da je družba «Tranvie del Friulis sklenila postaviti poleg obstoječih tramvajskih prog še dve direktni avtobusni vezi med Tarčentom in Vidmom. V ta namen je omenjena družba zaprosila županstvo, naj preskrbi primeren prostor za gradnjo garaže.
Videmski prefekt, ki je prisostvoval prazniku češenj v Tarčentu, je sporočil svoje za-
Otroška kolonija v Ukvah
dovoljstvo in priznanje za do. bro organizacijo praznika in je nakazal ustanovi «Pro Tarcen-to» 100.000 lir.
Ob zaključku seje je bil še soglasno sprejet predlog za gradnjo šolskega poslopja v vasi Smrdeča.
Obmejne blagovne izmenjave v juniju
GORICA, 17. — V okviru videmskega sporazum^ za obmej. ne blagovne izmenjave z Jugoslavijo je Trgovska zbornica izdala preteklega junija 18 uvoznih in 17 izvoznih dovoljenj. Uvoženega je bil0 za skupno vsoto 44.260.00 lir sledečega blaga: gradbenega lesa, drv, lesnih odpadkov, žagovine, izdelanega lese, zdravilni^ rast. lin, klavne živine in živih rakov.
Izvoženega je bilo za 19 mil. 57.532 lir blaga, in sicer: jugoslovanski kamion, k; je bil v popravilu, 1 nov tovorni avtomobil, kmečki stroji in orodje, avtomobilski nadomestni deli, kolesa in nadomestni deli, mehanične potrebščine, računski stroji i« druge potrebščine.
Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa dne 30. junija 1952 je bilo sledeče: prejeta vplačila 546.266.592 lir: izplačila 457.871.300 lir; plačilne obveznosti za izmenjave v teku 27.192.380 lir. Saldo: 61.202.912 lir.
GORICA, 17. — Svet za zakonodajo zvezne vlade Jugoslavije je sprejel načrt uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni carinski tarifi na blago, ki ga izvažajo tuji državljani v Jugoslavijo, ki niso registrirani kot izvozniki. Načrt nove uredbe določa nekatere spremembe glede plačila izvozne carine na živila in predmete ?a gospodinjstvo in preskrbo. Kot je znano, so bili do sedaj oproščeni plačila uvozne carine glavni živilski predmeti (žito vseh vrst — moka, sladkor, maščobe, meso, ribe, jajca v prahu) v neomejenih količinah in ne . glede na to, kdo jih uvaža, ter predmeti za gospodinjstvo in oblačila.
Pokazalo pa se je, da sp- prejemniki paketov v nekaterih primerih kot darilo uvožene živilske predmete prodali ali zamenjali za protivrednost. Zato določa nova uredba, da so oproščeni plačila uvozne carine samo predmeti, ki služijo za osebne in domače potrebe oseb, ki prejmejo darilo, to je v omejenih količinah. Uvoz teh predmetov čez določeno mero je podvržen carini. To omejitev so uvedli tudi za predmete iz gospodinjstva in obleko, ker se je pokazalo, da se tudi ti predmeti uvažajo v velikih količinah.
Pogosti so primeri, da prihajajo iz inozemstva v darilnih paketih manjše količine specialnih zdravil, ki so po večini nov izum medicinske znanosti in se v Jugoslaviji še ne dobe. Taka zdravila služijo predvsem osebnim potrebam prejemnikov darilnega paketa ali članom njegove družine. Zato Po spremenjeni uredbi o začasni carinski tarifi bo uvoz takih zdravil v bodoče prost carine, če se potreba po njih dokaže z receptom državnega zdravnika ali zdravnika v javni službi. Na enak način bodo prosti uvozne tarife naočniki, razni aparati in instrumenti za potrebe prejemnika darilnega paketa in ortopedski predmeti, seveda v količinah, ki jih označi v svojem potrdilu zdravnik.
Spremembe uredbe se nanašajo tudi na uvoz znanstvenih knjig, ki jih posamezniki dobe iz inozemstva za lastne potrebe. Tak uvoz bo prav tako oproščen carine.
j in — odlože<n.
Občina Gorica:	potrošniški
davek za drugo šestmesečje 1952; povišanje plač občinskim delavcem.
Občina Steverjan: potrošniški davek za drugo šestmesečje 1952.
Občina Dolenje: pregled tarife za grobove.
Občina Kopriva:	povišek
plače občinskim nameščencem.
Občina Doberdob:	potrošni-
ški davek za drugo šestmesečje 1952: davek na živino za leto 1953.
Občina Krmin: posojilo 10 milijonov lir za gradnjo oddelka za kužne bolezni v civilni
bolnici.
Občina Fara: potrošniški. davek za drugo šestmesečje 1932.
Občna Z^graj: odslop upravi INA-Casa zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš; občimka trošarina za klanje.
Občina Roman-s: potrošniški davek za drugo, šestmesečje 1952.
Občina Skocijam kupčija
zemljišča za gradnj0 stanovanj INA; potrošniški davek za drugo šestmesečje 1952.
Občina Ronke: prodaja zemljišča g. Bragatu Aldu.
Občina Turjak:	potrošniški
davek za drugo šestmesečje 1952.
Občina Tržič: potrošniški davek za drugo šestmesečje .1952.
Občina Ma.riano: oskrba nezakonske Tomadin Geme (samo za eno leto).
Občina Grade/.: dokončna u-reditev sprehajališča ob morju.
Pokrajinski protituberkoloz-m konscrcij: izboljšanje delovnih pogojev nameščencem.
Živinozdravniški konsorclj Krmi-n - Kopriva * Cbiopris: imenovanje tajnika in povišanje njegovih prejemkov.
hov glavni cilj poitalijančevanje najbolj zapadnih slovenskih vasi.
Natečaj za državne uradnike
GORICA, 17. — Z ministrskim odlokom od dne 7. junija, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 148 od 28.6.1952, je napovedan javni natečaj za 60 službenih mest za podtajnika na notranji civilni upravi.
Natečaja se lahko udeleže samo absolventi pravne fakultete' in fakultete političnih ved.
Prošnie z ostalimi dokumenti je vložiti na prefekturo najkasneje do 27. avgusta t. 1.
Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti' obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto).
Pravilnik o nameščanju
didaktičnih ravnateljev
GORICA. 17. — Šolsko skrbništvo sporoča, da je bi! pb-iavljen pravilnik o nameščanju didaftličnih ravilateliev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo.
Interesenti si lahko ogledajo omenjeni pravilnik na Šolskem skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verdi št. 37.
Prošnje je treba vložiti do 20. avgusta t. 1.
	EEM DNEVNIKA
NASILNO IZSELJEVANJE DOMAČINOV OD SV. IVANA	
Padla je s češnje
SOVODNJE, 17. — V torek dopoldne je 44-letna Gošnjak Natalija šla po češnje na svoje posestvo na Matajurju pri Sovodnjah. Ko je nabirala, ji je postalo slabo in je padla z drevesa. Pri padcu se je močno udarila po hrbtu, tako da ni mogla več vstati. Svojci, ki so bili v bližini, so ji pritekli na pomoč in jo odpeljali v če-dadsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je poškodovala hrbtenico, Zdraviti se bo morala 40 dni
# Ume
Med igro blizu potoka
Urnik vlakov
na goriškem kolodvoru
ODHODI:
Proti Trstu: 6.20, 7.25. 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26, 18.33<*. 20.36’ 21.2«, 00.01.
Proti Vidmu: 4-50, 5.30, 6.36, 7 59 9.28,	10.46,	13.48, 18-00«
17.25, 19.15, 20.18, 23.20.
PRIHODI:
Is Trstu. 5.26, 6.34, 7.57,' 8.19*, 8.27, 10.44, 1344,	17.21, 19.10,
20.16, 23.18.
Iz Vidma: 440, 6.18, 7.23, 8 43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 18.29». 20 34. 21.24. 23.59.
J Ne vozijo Qb nedeljah.
Zaprta meja
zaradi slinavke
GORICA, 17. — Zaradi novega pojava slinavke so jugoslovanske oblasti zaprle obmejne bloke za živino. Prepoved prekoračenja meje traja od 8. julija dalje.
Sedlišče zahteva šolo
Prebivalci vasi Sedlišče so zelo nezadovoljni, ker oblasti ne upoštevajo njihove vasi, kakor da bi Sedlišče bilo le del Brda.
Otroci iz Sedlišča morajo v šolo v Brdo, čeprav je pot za malčke dolga in naporna .zlasti ob slabem vremenu. Zato so že pred časom vsi družinski poglavarji i2 Sedlišča napravili prošnjo na oblasti, da bi odprle osnovno čolo tudi v Sedli-šču. Toda do sedaj niso še dobili odgovora, čeprav je v vasi
NEME, 17. — P.redvčerajš. njim popoldne smo mislili, da bo sodni dan. Okrog treh popoldne so se začeli naglo zbirati temni oblaki in vsa okolica je bila skoraj v temi. Silni veter je poškodoval tudi nekaj hiš, pol ure pa je padala debe. la in gosta toča, ki je dobesedno razdejala koruzo in vinograde. Hudo neurje je razsajalo po vsej okolici.
Ko je nevihta ponehala, je bil žalosten pogled na polja in vinograde. Kmetje, ki jih je že lani močno prizadela toča, so zelo potrti. Ravno prejšnji dan so dokončali žveplanje trt, ki so letos prav dobro obetale. Upali so, da si bodo z letošnjim pridelkom nekoliko opomogli, ker so bili tudi lani zelo prizadeti zaradi toče.
Škode niso še ocenili, računajo pa, da je bilo uničenega 80 odst. pridelka, koruzna steb. bla pa so sploh posekana. Oblasti morajo čimprej oceniti škodo in nuditi prizadetim kmetom pomoč, ker je razdejanje veliko.	--------
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvor - Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45,
6.20, 6-40. 6.50, 7, 7.15, 7.25 (db 20.2 vsakih 8 minut) 20.10,
20.20,	20.30,	2040,	20.50, 21,
21.15, 21.35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi S severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58,
7.10, 7.20, 7.30. 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20,
20.30,	20.40, 20.50, 21	21.10.
21.20,	21.35,	21.55,	22.40,	23.20,
23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.45, 7, 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut),
21.15,	21.25,	21.35,	21.45,	21.55,
22.15, 23, 23.10. 23.40, — Odhodi s severne postaje ob 5-20, 6.
6.15, 6.40. 6.58, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 21	vsakih 8 minut)
21.10,	21.20	21.35	21.45,	21.55,
22.10, 22.30,'22.45. 23.20 in 23.55. Glavni kolodvor - bolnišnice:
ocihod z. glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8. 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, .9.50, 15.20 16.30, 17.50, Gorica - Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8 20,
8.40, JO. 11, 12.40, 13.30. 15.30. 16.4Q. 18. 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovcdnje: 7.30, 8.20* 11,.
13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8. 8.50, 9, 10.20,
1.1.40, 13, 14.40, 15.50, 17, 18,20, 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50, 11,30, 14.30,
19.30. Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30, 10,
11.15, 13, 14, 15. 16, 17, 18, 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20. Odhodi iz Standreža: 8.50 10.15,
17.30. 18.40, 19.30. 20.40 in 21.20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30,
14.30, 15.30, 18.30, 20.30.
Izlet v Avstrijo od 14. do 17. avgusta
GORICA, 17. — Zveza slovenskih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo.
Spored izleta;
Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d’Ampez. zo - Toblach . Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Inns-bruoku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei-hentall. Prihod v Salzburg ob 19. Prenočevanje v Salzburgu.
Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim postankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju.
Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14. kratek postanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. prenočevanje v Grazu.
Dne 17. avgusta odhod iz Graza ob 9. uri, ob 13.30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru (Woether See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in postanek do 18 Prihod v Gorico okrog 23.30.
Prijave sprejemajo na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Asco-li 1 do vključno 19. julija.
Kmečke pogodbe
veljavne do sv. Martina
GORICA, 17. — Uradni l.W od dne 12. julija štev. 150 je objavil zakon štev. 765, od dne 11.7.1952 o podaljšanju odredb v zvezi s kmečkimi pogodbami.
Po omenjenem zakonu so vse kmečke pogodbe sklenjene z neposrednimi obdelovalci zemlje, spolovinarji, koloni, najem-' niki in sodelavci podaljšane do konca kmečkega leta (sv. Martina) ali izdaje novega zakona o preureditvah kmečkih pogodb. Razen zakona o podaljšanju p<r godb so še vedno veljavne tudi odredbe, po katerih je bilo plačilo najemnine v žitu ali v denarju namesto žita znižano za 30 odst. Po novem zakonu je zatorej vsaka odpoved kmečkih pogodb neveljavna. Posebnost
omenjenega zakong je v tem. da b0 ostal v veljavi do izdaje novega zakona v zvezi s kmečkimi pogodbami in ne bodo °d‘ selj več izdajali vsako leto zakona, ki bo potrjeval njegovo veljavnost.
Srednješolska prireditev
v Doberdobu
GORICA, 17. — V nedeljo 20. t, m. od 20. uri zvečer bodo v doberdobski prosvetni dvorani nastopili goriški srednješolci 2 Mannersovo veseloigro v tre dejanjih «Peg, srček moj», 1(1 so jo s tako velikim uspeho® uprizorili v nedeljo 1. junija Standrežu. Priporočamo obilno udeležbo.
Kolo so mu ukradli
GORICA, 17. — Tatovi koles niso še izginili s pozorišča. Kaj več morda ve 19-letni Lavrenc Munalo iz Ul. Morelli 8, ki je pustil svoje kolo nezaklenjeno v veži kavarne v Ul. Pe-trarCa, ki je last njegovega očeta. Kolo je znamke «Bianchi» in je vredno približno 40 tisoč lir. Tatvino je Munafo nemudoma prijavil policiji, ki je začela s preiskavo.
Prodaja lubenic
GORICA, 17. — Goriški župan je na podlagi čl. 160, 161 in 162 krajevnega higienskega pravilnika odredil;
' t Lubenice (angurie) in melono j* prodajati na prodajalni)} mizah z nepremočljivo in pralno površino.
Zaprta sladoledoma
GORICA, 17. — Goriška prefektura sporoča, da je po prefektovemu odloku z dne 10. t. n:, odrejena tridnevna zapora sladoledarne, last Viktorije Beguš iz Ul. Oberdan 7, in sicer od 17. do 19. t. m. zaradi prodaje sladoleda, ki ni bil izde-
VERDI. 17: ((Otroci slave» Basehart.
VITTORIA. 17: «Ti naši starš'”' Judita in Isa Ghinter. CENTRALE. 17:	«Ranguns»
orli», J. Wayne.
MODERNO. Zaprt.
EST1VO. 21: «V raju za naju'« B. Grable.
11.30, 13.40, 14.40, 15.40, 16.30, j lan po pravilih higiene.
EN AL v bivšem narodnem domu žalitev za Slovence pri Sv. Ivanu
Skrbi naših vrtnarjev» Tudi Birsovo družino bo doletela usoda, ki so je bili deležni naši predoiki - Laž šovinističnih „Le Ultime ]Notizie“
RIM IN NSŠI IZSELJENCI
ČEDAD, 17. — Pred nedav- J Poadižje. Uprava te dežele je nini je cdšla iz naših krajev I stavila y svoj proračun poseb-v Milan skupina delavcev. Te' delavce so preko domačih županstev najeli za delo y Franciji. Ko pa £0 prišli v Milan in nq svoje stroške, so jih tam zavrnili in poslali nazaj domov.
To je vsekakor zelo težak pri. mer norčevanja iz najih ljudi, ki ga lahko smatramo celo za prevaro najslabše vrste.
Zato smatramo za potrebno protestirati proti takemu postopanju z naio mladino. Obenem ugotavljamo, da se kaj takega zgodi lahko samo v državi s strogo centralno in birokratskr upravo.
Z deželno samouprsvo za katero se potegujemo, bi bile odpravljene tudi take krivice.
Vzemimo za primer Gornje
no postavko v korist izseljencev. S tako postavko bi našim mladeničem lahko povrnili vsaj potne stroške. Toda deležni svet v Gornjem Pcadižju se briga tudi za to, da bi preskrbel prebivalstvu delo v domačih krajih, z izkoriščanjem 'vseh gospodarskih možnosti dežele. Pri tem pravijo v Gornjem Poadiž-ju takole: «Nima smisla pošiljati naše nadštevilne prebival, ce v inozemstvo, ko Pa nam Rim za vsakega, ki odide, pošlje po 10 južnjakov, ki hočejo živeti na naš račun, pa čeprav samo z beračenjem«.
Mi pa take deželne avtonomije še nismo dosegli in lalikf vsak dan gledam^ kakšne ;■<> posledice rimska vladavine.
Naši predmestni vrtnarji nimajo posebno lahkega življenja, zlasti ne sedaj v poletnem času; saj so prisiljeni, kot pri. povedujejo, vstajati najkasneje ob štirih zjutraj in delati tudi do polnoči. Prav močno pa jih je zdaj prizadela suša. Z zalivanjem izgubijo mnogo časa in čeprav solato še tako umetno namakaš, pravijo, ne bodo glave nikdar take, kot če bi jih napojil dež In poleg dela še veliki stroški; kajti voda je draga in vse zahteve, da bi za ^mečko delo znižali ceno vodi, so ostale brezuspešne. Torej veliki stroški in trud samo zaradi suše, zraven pa še vrsta drugih težav.
Vrtnar se trudi in muči ves dan, prodati pa mora svoj pridelek za prav majhno ceno; največ, kar dobi, je 50 odstot. kov prodajne vrednosti, večkrat pa celo manj. In vrtnarji pri Sv Ivanu, nam bodo vedeli povedati še to, da so podnebne razmere vzrok, da njih zemlja še daleč tako ne rodi kot tam pri Sv. Ani in v Zavijali.
Pri Sv. Ivanu je več vrtnarjev. toda medtem ko se jih je večina priselila kasneje, je tu najdlje zasidrana družina Bir-sovih. In prav ta družina ima še svojo posebno veliko skrb. Pa poslušajmo 77-letnega Birso. Pripoveduje nam, kako je še njegov oče 'obdeloval ta njegov vrt in kako je tudi on sam delal na njem že izza otroških let. Vložil je v to svojo posest ves svoj življenjski trud in sadovi njegovega dela niso vidni samo nad zemljo, ampak tudi pod njo, saj je poskrbel za potrebno kanalizacijo. Od ranega jutra do pozne noči je tu na svojem vrtu okopaval, plel, sadil ter zalival, samo da si je lahko uredil svoj dom in preskrbel družino. Toda zdaj,'ko je upal, da bo na stara leta lahko žel kar je vse življenje sejal ter mirno užival svoj dom, pa pride oblast in mu zapreti, da bo moral odtod. Tako zahteva novi mestni
načrt in del njegove posesti bo zavzela cesta, del pa bodo spremenili v mestni park.
Družino Birsa je torej doletela ista žalostna usoda, ki so jo doživljali vej sto let nasi predniki v Trstu. Vedno bolj in bolj so se morali umikati iz središča mesta, kjer so imeli svoje vrtove in njive na Pen" ferijo in zdaj morajo tudi od tod. Tako ginejo naše slovenske korenine pri Sv Ivanu, in tam kjer pred nekaj desetletji ni bilo niti slišati italijanske besede, se vedno bolj in bolj šopirijo tujci. Vrivali so se med nas ves čas fašizma in vrivajo se še sedaj: tam so naselili večjo skupino flapolitan. cev, tu grade italijansko šolo, tam zidajo mestne hiše, ki imajo v njih prednost Italijani. Toda najbolj kričeč primer izpodrivanja Slovencev v docela slovenskih krajih Pa ie usta.
novitev italijanskega krožka pod vodstvom ENAL v prostorih našega bivšega kulturnega doma »Slavko Škamperle«.
To poslopje, kjer je 14. t. m. ENAL odprla italijanski krožek, so sezidali Slovenci domačini leta 1903 in imeli v njem svoj narodni dom. Tu so se zbirali h kulturnim prireditvam Slovenci iz Trsta in vse okolice ter celo iz Slovenije, dokler ni fašizem nasilno za. sedel ali uničil vseh slovenskih kulturnih ustanov. Z odvzemom narodnih domov so fašisti napovedali Slovencem na. rodno iztrebljanje, ki s® nadaljuje še danes. In da to svoje raznarodovalno delo čimbolj opravičijo, pa so ((Ultime Noti. zie» ob otvoritvi omenjenega krožka napisale takole: «Ko so se na platnu prikazali italijanski bersaljeri, je na vrtu zagrmelo spontano ploskanje, v do. kaz, da je tudi v tem predmestnem okraju Italija priljubljena nič bolj in nič manj kot drugod v mestu«.
Kakor smo izvedeli, so se slovesne otvoritve krožka ude. ležili predvsem priseljeni Italijani pri Sv. Ivanu, večino
ljudi pa so si pripeljali iz mesta Da so se ti ljudje — Italijani navduševali za Italijo in to tem bolj. ko so se zastonj napivali s pivom in jedli send. viče, je razumljivo, obsojanja vredno pa je da «Ultime» te ljudi istovetijo z domačini — Svetoivančani, saj še nikdar nismo slišali, da bi kdo sodil razpoloženja domačinov nekega kraja po razpoloženju neke peščice tujcev, ki kraj slučajno obišče.
Operna sezona
na gradu sv. Justa
Jutri ob 21. uri prva predstava Puccinijeve opere «Mada-me Butterfl})).
V operi, ki jo bo vodil dirigent Giuseppe Bamb«schek, bo do nastopili v glavnih vlogah Elena Rizzieri, K?n Neate, Au-rora Cattelani, Renato Capec cm, Mario lommasini, Eno Macchiutti in Miro Lozzi. Zbor je pripravil dirigent Adollo Fanfani režiser Domenico Mes sina.
Pri gledališki blagajni in • Galeriji Protti 2 se nadaljuj prodaj^ vstopnic za omenjeno predstavo.
KINO
B-
Dr. N. GIGLI*
ZDRAV NIK. kihu#11 ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu. zlat“-kavčuku in plastiki. — Zdra' z najmodernejšimi sistemi-
i«
Sprejema od 9. do 13. ure od 15. do 20. ure.
TRST - til. Torrebianca št- lS
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-
43
LETOVANJE PDT NA BI.EDU
S 3, avgustom se prične letovanje Planinskega društva na BLEDU, ki bo trajalo do prve P°" lovice septembra. Le) vanje bo v tedenskih iZ" menah. Vpisovanje in io* formacije pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13/11, vsak dan od 18. do 19. ure-
5-DNEVNI IZLET
V DALMACIJO
Prve dni septembra priredi «Adria - Express» 5-dnevni izlet v Dalm? cijo z naslednjim spore* dom: Odhod iz Trsta s parnikom iiDalmacijan o» 4, uri zjutraj. Obisk Opatije. Raba,, Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika. Kotora in zopet Split*' Prekinitev vožnje na Ra" bu, v Splitu in Dubrovniku in na povratku zopet v Splitu, kjer si bodo izletniki osrledali
trr«S!
Es*.1” ras::.«
prifno takoj. Cena vožnji UkljSfena brana in prenočišče) }e lir 14.350. Pri vpisu Plača vsak izletnik polovico vsote, dva d« pred odhodom pa še ostanek.
Ker je število izletnikov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimprej vpišejo. Vpisovanje P^ «Adria-Express», ul. Fa-bio Severo 5-b.
A D E X IZLETj
2. IN 3. AVGUSTA IZLET V
Rovinj Tolmin Sv. Lucijo
3 AVGUSTA IZLET '
Postojnsko jamo Skociianske jamo
Vpisovanje d0 1U. pri «Adria-Express», UJ Severo 5-b • Tel
jul f
Škerljev: ANGLEŠKO - SLOVENSKI slovar je v P1^ daji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Preden greste na dopust,
se naročite na «PRlMORSKi DNEVNIK*-Pošljemo Vam ga v katerikoli KraJ-15 — dnevna naročnina samo L 180-— Telefonirajte na *tev. 7338
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
18. julija 1952
le
io livnem
Kakšen dobiček dajejo somalske banane italijanskim kapitalistom
ltai>ii so bile po koncu dru-?e svetovne vojne odvzete po ,r°vni konferenci afriške ko-0ljije. Poraz imperialistične °jske je pomenili tudi izgubo jnperija. Popolnoma upraviče-0 Toda napravljena je bila •Jema — Italija je dobila v Prayo veliko kolonijo — So-a|ijo. Predvideno je bilo, da Postala Somalija sčasoma . W let) neodvisna, toda ,? t*d*j naj jQ upravlja Ita-r u - . ’ma tam že desetletne v‘2"ušnje». Ko je Italija p-re-ohr -t0 uPrav0> ie svečano •JUbila, da bo njena uprava mokratična, da ne bo uvajala ;tj‘°"ia'nega sistema fašizma t> v a Gasperi se ni ni-i-n potrudil, da bi našel 2fi.Ve *^i za Somalijo ter tam rod3 V imenu Združenih na-paov ((demokratično* uprav-5)aj0 isti ljudje, ki so bili za sa Mussolinija krvniki so-malsfega ljudstva
Zd 4Za(^n^em času se morajo tei!.U, f.narodi ukvarjati z in-a 'ac;jami, ki jih dobivajo, v njih se obtožuje Italija, je spravil na dnevni red
Stvar
»redst;
J6 avnik Filipinov. Tudi iz
vii* Somalije prihajajo šte-v*We o’	—
bralni
pbtožbe proti Italiji. Ge-
rai l ■ sekretar OZN je mo-Betic- !ti nekatere izmed teh
kstere- ^>°s'e^rno s' samo ne_
Moo^itožb*h’ ki so prispele iz Burt	Chisimaica,	Bulo
Bal Ie'Hardo, Bender CaSsima, Udar: • a in drugih mest, po-sJtih ■ da P°uk v somal-
S0m Jolah še danes italijanski, in v J. *ezilc zapostavljen trčitepe^ini šo1 se sploh ne uči. jj; ' J1 s0 večji de) Italijani, ParnH ^Sajo predv »m z raz-j_. .Ovarijem učer v. Italija, t,0|j(P,, Mojster v raznarodovalni ti&n ’ 'zvaia v Somaliji tudi ■ jS Prakso iz Istre, in to z dov aniem Združenih naro-V
Pritožbi «Mladinske lige ... ie» iz Mogadisca je re-
■Ija
v Somaliji še danes iti stari fašistični zakoni ojni dekreti, ki so bili iznašli V času voine- Ta protest njslasa. da so vsi visoki uprav-
v Možaji še danes v rokah ge ’ ki s0 si pridobili zaslu-fašističnem režimu v So-
PBBBH
kVa. , Pritožbe poudarjajo, da vijn' aj° italijanske oblasti §te-
tj,. e aretacije, da preganjajo (s e' ki si upajo le malo kri-•‘irati italijansko administra-c‘Jo in da po zaporih z njim: favnajo nečloveško.
((Mladinski klub» v Hamaru Mavi, da onemogoča italijanska uprava sodelovanje v io-«alnih organih njihovim prista-samo zato, ker so bili v reteklcsti proti temu, da bi
* Somalija vrnila k Italiji, ita-
v« “ ne puste v lokalne up ra. kogar v? .odgov°Tna m«sta ni-dalije 23 ne0^v*sn(v:1
česa,V,Sedan-iosti naPravila niše bno zdr~C'!'m napredek. po-Calij?V!nih Pt>g0jev V ®ulo R lw.<'1VIladmska U8a» iz *el tirpiKi i prav*’ je velik sko , Jlvalfilva te oblasti lan-<la i„ ° °b»lel za malarijo in lija Polovica umrla. Toda Ita-
It v * S prstom zganila. etlQd ^Ska uprava ima samo
Hjt, izkoriščanje Soma-
feoli 'i!f?^]5tniki iz Italije vse In fuj žirijo svojo posest r‘0r». v2,etnai° zemljo domači-rfa1.?emlja, ki jo imajo alVanf. je odvzeta do-f' naj 07MPrW°Žbah zahteva'
?»m]• pnsili Italiio. da
^Slnikorn Vrne n'enim Pravim
SfJ Pr^ki ■ domači poljedelci t”''’du^tr,f“ni' da večino svojih ^riaite V' Posebno .bombaž in
'^'UŽbai^ pi!0fiaiajo italijanskim !'®°c'ieti ®ornbaž monopolizira izredno „.ornajia)), ki plačuje
Pogledu ' ke
cene in v tem 'Otsko in samovolj-
no gospoduje po vsej Somaliji. Ta bombaž pa potem prodaja IX) visokih cenah v inozemstvu. Somalci ne morejo svojega bombaža dati sami na tržišče. Zato pozivajo Združene narode, da napravijo konec temu nečloveškemu izkoriščanju izrazito kolonialnega značaja.
V tem je tudi jedro italijanskega poseganja za Somalijo in vsa grozotnost dejstva, da je prav Italiji, ki je tako nečloveško gazila afriške narode, Somalija spet predana na milost in nemilost — v obliki «protektorata».
Eden izmed najvažnejših produktov Somalije so banane. To, kar se dogaja z bananami, je značilno, pa bomo na tem primeru najlaže in najbolj nazorno prikazali mehanizem imperializma in kolonializma Italije. Poslužili se bomo podatkov, ki jih ne zajemamo iz navedenih pritožb, temveč iz italijanskih publikacij.
Za časa Mussolinijevega režima so postale afriške kolonij« baza za tiste, ki so morali biti za kakršne koli zasluge nagrajeni. Mussolini je svojim najzveistejšim v znak priznanja podelil koncesije v Somaliji. Tudi ko se je hotel rešiti nekoga, pa ni vedel kako, mu je dal tako koncesijo, to se pravi posest, pravico na izkoriščanje in na izključno prodajo nekega artikla. Tudi morilec socialista Matteottija, Dumini, je bil na tak način nagrajen, ker je bil v Italiji nezaželen. Taki ljudje so ((civilizirali* Somalijo in večina jih je še danes v tej «mi9iji».
Najbolj donosne koncesije so tiste, ki so v zvezi z bananami. Z dekretom od 2. januarja je Mussolini rezerviral celotno italijansko tržišče izključno za banane iz Somalije. Uvedel je državni monopol za transport teh banan, za trgovino in predelavo tega sadeža. Ta monopol je zaupan «ministrstvu za italijansko Afriko», ki je ustanovilo podjetje poldržavnega značaja <(Regia Azienda Mono-polio Banane* (Ramb). Koncesionarji v Somaliji so bili usmerjeni vsi izključno na «Ramb», ki je prevzemal od njih banane. Bila je ustanovljena cela bananska flota, po lukah so zgradili velikanske ledenice itd.
V Somaliji je v coni Giube 30 koncesionarjev banan na 1500 ha, v coni Genale 143 koncesionarjev na. 4000 ha, v coni Afgio 25 koncesionarjev, na področju «Viilagio Duca de-gli Abruzzi* velikanska koncesija na več tisočih hektarov. Na teh plantažah banan dela 30.000 domačinov. Italijanov je vsega le nekaj sto, in to tistih, ki nadzirajo in izkoriščajo 1 sužnje.
Lahko bi pomislili: Pa vendar pridelujejo banane, delajo, zaslužijo tudi domačini, a Italijani uživajo banane, ki so verjetno cenejše, kakor če bi jih uvažali iz neke druge dežele. Toda vse to ni tako.
V prvi vrsti je treba povedati, da ni zlom imperija v tem pogledu prav ničesar spremenil; enak režim v pogledu banan vlada še danes. Nekateri napredni ljudje, celo neki v vladi, so predlagali, da bi prenehala ta nemogoča stvar, da bi režim banan temeljito izpre-menil. Toda to ni uspelo, ker se je temu uprla cela vrsta dobičkarjev v Somaliji in v Italiji sami. Edino kar se je izpremenilo, je izpad ene črke iz monopolističnega podjetja «Ramb», ki ni več «regio», pa se imenuje «Amb».
V Italiji stane kilogr&m banan 500 lir. Vsaka banana 40 do 50 lir. V Franciji so banane za polovico cenejše. Tako tudi v mnogih drugih državah.
Leta 1951 so uvozili iz So-maiije v Italijo 292.565 stotov banan. Ce odbijemo, kar se pokvari na transportu, je bilo po italijanskih mestih prodano 25
milijonov kg, a izkupiček je 12 milijard in 500 milijonov lir. Ce bi v zvezi s Somalijo ne omenili nobene druge številke, bi bilo to že dovolj, da ocenimo, zakaj se Italija, to se pravi tista kasta, ki posredno ali neposredno v Italiji gospoduje, tako uporno drži Somalije.
Vsi omenjeni koncesionarji, lastniki plantaž v Somaliji morajo prodajati banane podjetju, ki ima sedež v Mogadiscu, «A-saca». To je ekspozitura rimske «Amb». To podjetje plača lastnikom banane po 30 do 35 lir za kg, a prodaja jih monopolističnemu poldržavnemu podjetju «Amb» po 139 lir. Ce odbijemo vso režijo in procente. je podjetje, ki prevzema blago od koncesionarjev, zaslužijo v letu 1951 milijardo in pol. «Amb», ki prodaja grosistom po 300 lir za kg, zasluži okrog 8 milijard lir. Grosisti prodajajo trgovcem na drobno po 380 lir, zaslužij-o okrog 2 milijardi. Prodajalci na drobno, ki jih prodajajo po 500 lir za kg, zaslužijo okrog 3 milijarde lir.
In kdo plača vse to? V prvi
vrsti plača to somalski delavec, ki dela skoro zastonj kot suženj, a plača tudi italijanski kupec, ki plača banane 100-krat dražje kot sladkor. Tako mora biti, ker je banana državni monopol, oziroma monopol «Amb». V Italijo n. pr. ne morejo uvažati banan s Kanarskih otokov, čeprav bi bile polovico cenejše. Italija je razdeljena na monopolska področja za banane na 34 monopol-skih področij podobno kot za tobak. Da smejo prodajati banane, imajo posebno dovoljenje ((ministrstva za italijansko Afriko*. Vsak drugi transport, uvoz ali prodaja banan se strogo kaznuje.
Kaj vidimo iz vsega tega? Vidimo, da nima država od tega največje koristi, temveč si največji del milijard razdele večji in manjši kapitalisti, prvenstveno tisti pri «Amb». V italijanskem parlamentu je bilo pred kratkim govora o dejstvu, da ena in ista klika izkorišča tako Somalijo kakor široke množice italijanskih potrošnikov. Predlagajo velike spremembe. Poslanec Cuttita je dejal, da ti dobičkarji z bananami odvzemajo Somalcem in italijanskemu narodu toliko, kolikor izda Italija letno za vso upravo Somalije (15 milijard lir). Nekateri poslanci so odbili predlog o reorganizaciji
bananskega sektorja in trdili, da je bolje, če ostane pri starem, ker je treba zaščititi koncesionarje v Somaliji in ((podpreti civilizacijsko misijo*, ki jo oni tam izpolnjujejo. Poslanec je objasnil, za kakšne Italijane gre: «V Somaliji je okolje zaslužnih fašistov, ki so praktično postali gospodarji dežele, in onemogočajo življenje domačemu somalskemu prebivalstvu. Prav tako pa se v Italiji redi vrsta podobnih dobičkarjev na račun somatskih banan.*
To so torej tisti elementi zakulisne sile, ki vlečejo italijansko vlado po drugi svetovni vojni v Somalijo. Tiste sile, ki so uspele, da ob solidarnosti drugih sil v velikih zapadnih državah vrnejo Italiji Somalijo. da bi zlat; izvir oe usahnil.
Ne gre samo za bananski sektor; vzeli smo tega kot značilen primer za osvetlitev ozadja in gibalnih sil, ki ustvarjajo imperialistično politiko. Pri tem primeru vidimo, zakaj somalski (ali neki drug narod v kolonialnem položaju) strada v bedi, Vidi se tudi to, da nima italijansko ljudstvo (ali neko
drugo ljudstvo imperialistične sile) koristi, temveč ima koristi izključno kapitalistieno-mo nopolistični krog, ki pa je zelo ozek.
IVE MIHOVILOVIC
Produkcija stavbnega lesa je [ mer določal, da morajo 12 odst. že. nekaj časa sem šibka toč- [ vsega stavbnega lesa produ cika sovjetskega gospodarstva.
Skozi vso petletko 1946-50 ni pridelava stavbnega lesa nikoli dosegla določene količine.
Tudi v letu 1951 se položaj ni izboljšal, ker je produkcija lesa v prvem trimesečju dosegla samo 89 odst. količine, ki jo je določal gospodarski pro-gram.
Kaj je krivo, da sovjetska lesna industrija šepa? Na to vprašanje sta že večkrat skušala odgovoriti sovjetski tisk in državni načrtni odbor, ki stti zatrjevala, da mehaničnih strojnih naprav, s katerimi razpolaga lesna industrija, ne izkoriščajo v polni meri in da je storilnost delavcev majhna.
Sovjetski uradni viri pa v teh odgovorih niso omenili važnega dejstva, namreč, da delavci, ki so zaposleni v tej industriji, nimajo potrebne strokovne izurjenosti za smotrno uporabljanje kompliciranih strojev in da ne dosegajo do: ločenih delavnih normJ ker pač gre za posebno kategorijo delavcev — po večini obsojencev ali na pol svobodnih ljudi.
Po vsej verjetnosti se v nobeni drugi panogi sovjetske industrije ne poslužujejo v tolikšni meri prisilnih delavcev kot prav v lesni industriji.
Državni načrt za razvoj sovjetskega narodnega gospodarstva za leto 1941 je na pri-
rati z uporabo prisilne delovne sile. Po vojni so sovjeti bolj čuvali skrivnost svojih gospodarskih načrtov in zato nihče natančno ne ve, ftoliko lesa pridobivajo zdaj z delom prisilnih delavcev. Upravičeno pa lahko domnevamo, da je sedanji odstotek višji kot predvojni.
Omeniti pa je, da prisilno delo samo ne bo moglo rešiti vprašanja delovne sile, ki jo potrebuje industrija stavbnega lesa. Prostrana področja severne Rusije, kjer je največ gozdov, so malo obljudena in zato s krajevno delovno silo ne morejo kriti potreb lesne industrije. Pretežni del delavcev riiorajo nabirati na gosto obljudenih področjih kot so Bela Rusija, Ukrajina in nekatere druge evropske pokrajine Sovjetske zveze. Ker pa so na področjih, kjer pridobivajo les. stanovanjske in druge delovne razmere zelo ne-povoljne, se nihče noče prostovoljno javiti za to delo. Potrebno delovno silo morajo zato preskrbeti s prisilnimi ukrepi.
Žrtve teh ukrepov so v prvi vrsti delav.ci, ki so zaposleni na kolektivnih kmečkih posestvih. Množično novačenje kmetov za delo v gozdovih se je na' splošno uveljavilo za iz-
ločilih teh načrtov morajo kmetje sami posekati les, ki ga potrebujejo za ograde in hleve. Ce si ta les lahko preskrbijo v krajevnih gozdovih, toliko bolje za kmete. V ra-sprotnem primeru pa morajo iti na dolgo pot do gozdov, v katerih so jim nakazali les. Plodovi tovrstnega prisilnega dela v oddaljenih krajih pa so le v majhni meri koristili gradnji novih hlevov, kajti večina od kmetov posekanega lesu je ubrala pot o mesta_ Tako je na primer znano da so stavbni les, ki so ga lansko leto posekali estonski kmetje, poslali v Leningrad. letonskt les pa uporabljajo za gradnjo hidroelektričnih naprav v Fa-hovki in Kuibiševu.
Povsem naravno je, da ta delovna sila, ki So jo nabrali s prisilnimi ukrepi, ni bila kdo ve kako dobičkonosna za državo. Delavci sovjetske lesne industrije so pokazali izrazit odpor proti uporabljanju strojnih naprav, katere jim je dala na razpolago država in zato samo povečanje izdelave strojev za sekanje lesa ne zadostuje za povečanje delavske storilnosti. O tem dejstvu nam na primer zgovorno priča lesna industrija v Kareljsko-fin-ski republiki, ki je v produkciji lesa na enem prvih mest v Sovjetski zvezi. Ministrski predsednik te republike, Pro-
vedbo povojnih načrtov za po* | konen, je v nekem govoru, k< speševanje živinoreje. Po do-1 ga je imel v aprilu lanskega
Pomočnik le zapil tudi hlače-Vseza whisky
Niso vsi Škoti visoki in lepi ■ Težko življenje preprostega Škota, ki se preživlja le z ribolovom in pastirstvom - Škotsko narodno godalo je razširjeno v sveta
..:
i % 3
Tipična bajta siromašnega škotskega kmeta, ki nima niti dimnika in se dim vali k^r po vsem prostoru. Zato Jim pravijo tudi «črne bajte«.
govor pravi: (cNi nujno, da imaS J ke smrti, je napisal: «Umrl za-
ter prihajale ven le od časa do časa, da so s kapljico whisyja opijanile otroka, da ni jokal. Ta bolezen je šla tako daleč, da so posamezne družine prodajale celo pohištvo, da so šle lahko v gostilno. Znan je primer nekega obrtnika, ki je imel zelo pridnega pomočnika. Ko nekega jutra pomočnika ni bilo na delo, je šel na njegov dom, da vidi, če ni pomočnik morda bolan. Gospodar pa ni našel pomočnika v postelji, pač pa v sami srajci, ker je prejšnji večer zapil vse, tudi hlače, in zato ni mogel na delo.
Videti je, da hočemo tu naštevati same slabe strani škotskega ljudstva. Ne, tega ne nameravamo, pač pa hočemo povedati, da niso visi Skoti to kar se o njih v svetu govori, ter da niso vsi Skoti taki, ka-
Ce so hoteli nekoč orisati značaj slovenskega naroda, so rekli takole: «En Slovenec — pijanec, dva Slovenca — tri stranke, trije Slovenci — kvartet.* Da je bilo to pretirano, je znano, toda nekaj resnice je v tem le bilo. Za Škote pa veljajo še danes v svetu značilnosti, po katerih pozna Škote ves svet. Predvsem poznamo Škote po njihovi varčnosti ali skopuštvu; poznamo jih po njihovem whiskyju ter po njihovih tipičnih oblekah na kvadrate.
In vendar to niso vse značilnosti Škotov kot naroda, Take Škote, kot smo jih označili s temi tremi označbami, jih po znamo le v svetu po najrazličnejših govoricah, niso pa taki tisti Skoti, ki jih poznamo na njihovi zemlji, torej pravi Skoti, ki jih srečamo v severnih predelih otoka, kjer žive težko in skromno pa tudi razmeroma zelo primitivno življenje pastirjev in tkalcev.
Vzemimo najprej v pretres njihovo «skopuštvo». Tega sko-puštva Skoti ne zanikajo, ampak se tudi sami z njini ali na njegov račun smejejo. V resnici pa velja skopuštvo le za prebivalce mesta Aberdeen, ki je severno od Edimburga na obali Severnega morja. Rekli smo že, da so šale na račun te značilnosti zelo popularne med samimi Skoti ter sploh na vsem angleškem otoku. Škotski pre-1 Ko je beležnik ugotavljal vzro- i puščale kar zunaj v vozičku.
doma whisky, moraš pa imeti vedno pri hiši odčepnik*, kar naj pomeni, da moraš biti vedno pripravljen, da ti kdo kaj prinese v hišo, dočim ni v tvojem duhu, da ti ponudiš, če ti kdo pride na obisk. Na vsem angleškem otoku je zelo razširjena tudi ta šala na račun Škotov. Ko je prišel mlad Skot iz Londona ter se pohvalil s svojim izrednim razsipništvom iu razuzdanostjo, da je v eni sami noči, ko je šel na veliko «]umpanje», porabil kar dva in poi šilinga, kar bi bilo v našem denarju «celih» dve sto' lir, in ko so ga začudeni vprašali, zakaj je potrošil toliko denarja, je rekel: »Skoraj vse za vino in ženske.*
Za Aberdeen, za mesto torej, od koder so doma taki skopuhi ki porabijo kar «celih» dve sto lir v eni noči «za vino in žen-.?ke», se trdi, da nima niti enega berača, ker bi med tolikimi skopuhi gotovo že čez nekaj dni moral umreti od lakote. Značilna je tudi pripo vedka na račun onega Aber-deenca. ki je prišel v London. Ko je v najprometnejši ulici v Londonu, ki je baje tudi najprometnejša ulica na svetu, v Oxford Streetu opazil na tleh novec enega pennyja, se je pognal nanj, da bi ga pobral. Po-
značilnostmi, ki odlikujejo Nor-dijce od južnjaških narodov. Takih mladeničev je v vsej Škotski, ki šteje okoli pet milijonov prebivalcev, kvečjemu nekaj tisoč. V splošnem pa so majhni, temni ter razmeroma primitivni pastirji, ribiči ter lovci, ki sl s težavo služijo vsakdanji kruh na zelo siromašni, pusti škotski zemlji, ki jo skozi večino leta pokrivajo megle.
Tudi življenje žene na Škotskem ni lahko, kajti poleg vsakodnevnega dela je njeno mestu pri kolovratu in tkanju, da zaokroži in dopolni skromni zaslužek svojega moža.
Za Škotsko so ziračilni- tudi številni gradovi nekdanje zemljiške gospode, ki si je v poznejši dobi izbrala za življenjsko torišče raje mesta ter pre-
v
radi naravnih vzrokov*.
Da se Skoti ne ježijo, če jih ima kdo za norca na račun tega, je dokaz to, da sami gojijo tovrstni humor. V samem Aberdeenu imajo celo krožek, čigar člani so dolžni izmišljati si ter izbirati šale v tem smislu na račun njih samih. Na koncu vsakega leta tiskajo najbolj uspele.
Skoti sam; trdijo, da je humor zelo dobra stvar, ker je brezplačen.
Pustimo njihove šale ter se pozanimajmo z drugo njihovo značilnostjo: whiskyjem. To je zares njihova nacionalna pijača in če je vse res, kar oni sami o tem govorijo, nima whisky dobrega vpliva na Škote in bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. Mi poznamo navadno Škote kot plave, visoke, lepo razvite mladeniče. Toda taki so na Škotskem zelo, zelo redki. Večina jih je majhnih, slabo razvitih ter so po večini temni. Skoti sami trdijo, da so temni zaradi stalnega priseljevanja Ircev, da pa so majhni ter tako čudno poviti zaradi alkohola, zaradi whiskyja. Sicer je res, da se razmere v tem smislu boljšajo.' Po pripovedovanju domačinov so hodile pred prvo vojno kar cele družine v Glas-go\v samo zato, da so se na-
kor smo jih mi pred leti ta-1 pustila svoje gradove času ko pogosto videli v Trstu: le- 1 kolikor jih niso že prej poru.
pi, visoki, plavi mladeniči, ki so' vzbujali s svojo pojavo vtis nordijskega naroda z vsemi
šile razne vojne, ki so dolgo dobo divjale med Skoti ter južnim delom angleškega otoka.
Res je, da ni od vseh teh borb ostalo mnogo, vendar se Skoti še danes ponašajo, da so dali v preteklosti tudi oni kraljevsko družino, ki je vladala vsej Angliji. Toda to je le skromno zadoščenje brez vsake vrednosti, kajti «angleška kraljevska krona združuje*, kakor piše zgodovinski učbenik za osnov, ne šole v Angliji, «obe kraljestvi, ki sta se združili v ne. razdružno celoto*.
Kaj pa njihov narodni in. štrument, duda?
Ce gledamo v zgodovino *er pazimo na najrazličnejše glasbene navade ter običaje, bomo zasledili podobne inštrumente skoraj povsod, predvsem pa pri narodih, ki jim je glavni poklic pastirstvo. Ze pri .starAji Grkih ter tudi pri Rimljanih smo ga srečali. Danes srečamo podoben inštrument pri Mike doncih in ni dolgo tega, ko so imeli kot narodno glasbilo (trnih*, ((roženlce* ter «supile» tudi Hrvati v južni Istri.
leta, izjavil5 da se je število delavcev, ki so zaposleni v industriji stavbnega lesa v Kareliji, dvignilo za 22 odst., število strojnih naprav za prevoz lesa pa za 17 odst. Kljub temu znatnemu povečanju in kljub porastu investicij, pa se je lesna produkcija v primeri
prejšnjim letom dvignila samo za 3 odst.
Spričo tega je Prokonen dal svojemu ministru za lesno produkcijo ultimat in izjavil, da ni mogoče še nadalje dopustiti, da bi omenjeno ministrstvo tako slabo poslovalo.
Vendar pa je malo verjetno, da bo ta odkrita graja prinesla kako izboljšanje, ker so pomanjkljivosti. industrije stavbnega lesa temeljnega značaja in jih zato ne more izpreme-niti Večja ali manjša sposobnost moi, ki so na vodilnih položajih, Zdi se pa, da je sovjetska vlada kljub temu mnenja, da z upravnimi reformami v višjih krogih lahko izboljša razmere, let vladajo v nižjih. In dejansko je v februarju lanskega leta ustanovila posebno ministrstvo za ndustrijo stavbnega lesa, ki je prej spadala pod ministrstvo za les in papir. Glavna naloga novega ministrstva je reorganizacija industrije, ki je pod. njegovim nadzorstvom. Jedro te reorganizacije je bi-a morda ukinitev velikega števila manjših podjetij, ki so vsa, imela lastno upravo. Čeprav je to čudno za tako centralizirano državo kot je Sovjetska zveza, je vendarle res, da so imele nekatere njenih pokrajin na stotine majhnih podjetij za stavbni les. Kot so poročala «Izvestja» 26. aprila 1951, jih je bilo samo v pokrajini Gorki kakih tisoč.
Čeprav se je z reorganizacijo položaj morda nekoliko izboljšal, pa to še ne bo zadoščalo za premostitev vseh težav, s katerimi se mora boriti ta industrija, ki je na mnogih področjih države pasivna. Sovjetska zveza bo morala sčasoma le uvideti, da prisilno delo, ki je z moralnega stališča vredno vsega obsojanja, tudi z gospodarskega v► dika ni dobičkonosno
diiiiiiiniiiiiitii!MiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinnnuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiii|
1 ZANIMIVOSTI 1
( IZ PRIRODE, TEHNIKE, i
fllllllllllllllllllllllllllHIll- ZNANOSTI ItlillllllltlltlllllllllllllilliT
Gram težka ura
vsem razumljivo, da ga je ve-1 pile. Male otroke so tedaj maliki promet kar stlačil na tla. I tere, preden so šle v gostilno,
Celo naši dedje so bili redki, ki so imeli uro. Najpogosteje so se ravnali kar po soncu ali po zvezdah in niso pri tem mnogo zgrešili. Danes je povsem drugače in si skoraj ne moremo zamisliti človeka brez ure, kajti vse njegovo življenje je tako točno odmerjeno, da bi prav gotovo ne mogel izhajati brez ure. Kaj čuda torej, če je tudi tehnika pri izdelovanju ur napravila tak velikanski skok. Ne moremo tu upoštevati ur, s katerimi se ukvarjajo posebni strokovnjaki in ki niso osnovane na navadni mehanski sili, ampak na energetski sili posameznih elementov in ki nudijo točen čas tudi do stotinke sekunde na desetletja in celo sto-
■ "Toda d-ili
zaklical * > da)ie». nama sva • nemimo srce. vie enre ■e v strahovito,
r h srt-
V na rumenem PCskii
C ;:,« -^e v«
ska I?	,* kje lezi veliko,,,
ij ■ iva skala, kje švigii ,Jr.
C,?0strv S skrivnostnim
Hibi? Pjjuska voda oh fol„
1*016, v !’ nblČ Vesla' ri^č 1)ot„ v,di se mu, da sta mn
C?ala veter in burja 'd"
»io J,e. 8roni prijatelj. čud. •tJas	0 te Prevzema, skla-
ta se k vodi in vprašuješ vprašuješ to skalo: Va5a vila’ čudna iri “na slovanska vila? Ali tu na dnu steklenega Petn	adar mesečina tre-
liiirj	mirnih valovih? Ali
li> '	1 Prepeva, ali je umr-
Toda 'z histre in fti, , J°čc se vode kot da se Ski oh nasmehnil mili dekli-'c v/Vi vZ Nežice in srce mi živi,	0:	Se živi vila. še
Vi	^-mH	in mrki vrho-
W	?krog	naju ka-
* varni Vo-’ska velikanov. fto;i *	'a čarobni in skriv-
had 1, °t. Iz reber je zrasel ten J, j° velikanom tlsočle-Svetlni? \,k’01' ni sonca ne
lest«. V5t narl n^mi pa 5*etaJo v soncu večni
Avgusi Senoa
snežniki kot ogromni srebrni ščiti protj tujemu besu. Zdaj smo pristali na drugem bregu jezera. Ribič naju pelje po stoletni senci v gore. Gre in molči, molči in gre. Tu ni poti, Samo burja je utrla ravno stezo med gozdnim stebrovjem. Gozd gromovito odmeva, listje drhti. Dalje ne moreš. Visoka stena se dviga pred teboj in po sredi mrke in gladke stene besni in grmi z višine blesteč slap in bobni v globino, v skalnato kotlino. Zdi se ti, da je srebro. Spreleti te groza. Kako te ne bi! Cvetice in grmovje okrog slapa trepetajo od strahu Zdai se zasveti tudi sonce nad gorovjem. Milijoni biserov se zalesketajo v zraku, milijoni kapljic trepetajo kakor zvezdice na cvetju in drevju. Vzkliknil bi, toda stojiš kakor okame-nel. Čarobnost je to in grozota. To je Savica, mlada Sava, Srebrnopena šumi in kipi in se meče med starodavnim gozdom čez razpokano skalovje, se be-na zažene v Bohinjsko jezero in iz njega teče proli jugu — jugu. Tu sem bral Prešernov «Krst pri Savici*, tu sem ga obču-
til do dna srca, do skrajne globine svoje duše. Sveti strah mi je pretresel telo. V veličastnem zakotju narave so bili Slovenci zadnji obupni boj proti tujemu besu, pod tem svetim žrtvenikom tekla srčna kri zadnje žrtve za svobodo in z grmenjem slapa se je družil zadnji okupni klik: «Na tleh leže slovenstva stebri stari*. Celo gora je vztrepetala od groze. Kraj mene in Alberta je stal ribič- podolgastega. kamnitega obraza, visok kakor gora, in strmel v bobnečo peno. Ali ni to pravnuk tistih, ki so tu izgubili glavo? Da. je. Saj taki so bili 'udi oni. Duši sta nama klonili od svetega šuma Tu sva izpila kupo čiste «žlve» vode. tu sva se znova pobratila in prisegla večno zvestobo slovanstvu. Visoko nad nama pa je sipal slap svoje kristalne bisere. Zdelo se nama je. da vidiva zlato meglo, a skozi njo kot da trepeta lepi obraz slovanske vile obraz mladenke Neže. Nem in strmeč naju je gledal ribič. Najbrž ie mislil, da sva zblaznela. Ali ni ognja v njegovem srcu? Iskre tle v njem, iskre! Samo da zapi-
ha veter in iskra bo zagorela s plamenom. Toda midva sva bila krščena, odrešena, prava otroka svojega naroda. # # * t Bilo je krasno popoldne, ko sva se vračala v Kranj. Kakšni dve uri od mesteca leži vas — imena se ne spominjam več in v vasi ob cesti je lepa in snažna krčma z vrtom. Tja sva zavila, da se okrepčava. To naj bi bila zadnja postaja. Sedla sva v široko senco in poklicala krčmarja. V hipu se pokaže pred nama trebušat možak z rdečim nosom pod zeleno čepico. Ko sva aa vprašala po vsebini njegove kleti, le Premeril najino romantično obleko in reke) mirno in dostojanstveno:
«Ej, veste, imam vsakovrstna vina, za boljše goste tudi ,ljutomerčana'.» Najin viteški ponos je bil s to zaničljivo opazko nekoliko užaljen in jaz sem odvrnil zelo hladno tolstemu Ganimedu, ki je imel — se mi zdi — na na-piinj tabli «rdečega vola»: «Ker se štejeva tudi midva med boljše goste, nama
prinesite najprej polič ljuto-merčana.*
«Rdeči vol», ki ga je ta odgovor malce zmedel, odkrev-sa po vino. V tem hipu se ustavi pred vrati prav lepa kočija in glasen smeh s ceste naznani, da je. tu tudi krasni spol. In res. Koj nato sta vstopili na vrt dve dami in dva mlada gospoda in sedli so za drugo mizo pod brajdo. Mlajša dama, rejena črnolaska, je bila po potezah
in (‘iiajte fhimotiki dummk l
na obrazu tn po Izgovoru nemščine vsekakor Slovenka; druga nekoliko suha plavolaska z dolgimi kodri, je zaman skušala posnemati kakšno lady. Mladeničema, ki sta bila oblečena zelo koketno po lovsko, je bilo videti, kot da sta posvečala več pozornosti svojim lasem kakor možganom. Pri najboljši volji vam ne morem opisati njunih obrazov, ker sta bila strahovito prazna. Ta družba je bila
brez dvoma «j us te mttieu* (prava sredina) med aristokracijo in birokracijo, gospoda brez gospostva. Plavolaska naju prične motrit; z lor-njetom in za njo še drugi. Nazadnje pripomni plavolaska v jako šepavi francoščini: «Voil& des gens curieux». «Je voudrais savoir leur metier*. reče mlajša zelo barbarsko «Gens de rien», reče prvi birokratek.
«Leur presence est en tout cas embarassante) de drugi birokratek.
Ne da bi se zmenila za to birokratsko ugibanje in za to nejevoljo, sva molčala; medtem ko je plavolaska z radovednim očesom gledala najine telečjake, sva midva začela med zbijanjem šal jesti ocvrte piščance. Birokrati so bili ((embarasirani*. ker .Tim je francoščina vražje šepala.
oPeut-etre des ouvners* spregovori birokratek
«Mais non», reče mlajša, «leur mains sont blanches*.
(<E du quel pays?», vpraša plavolaska.
«Je comprends	quelques
mots», pravi mlajša
Bilo nama je dovolj te aristokratske muke in vaje po Machatovj francoski slovnici. Dvignil sem se,	se prav
vljudno priklonil	in, rekel
mlajši:
(Nadaljevanje sledi)
letja, ampak bomo upoštevali samo navadne, več ali manj praktične ure, ki jih je izdelala moderna tehnika. Na neki razstavi ur v Parizu je bila razstavljena ura, za katero trdijo, da je najpreciznejša mehanična ura na svetu. Razstavljena je bila tudi' najmanjša in najlažja ura na svetu, kar jim rade volje tudj verjamemo, saj tehta ta ura- le gram in je dolga vsega štiri milimetre. Pri tem bomo pa pripomnili še nekaj: Ce 'oi prodali to uro po njeni vrednosti glede na težo ter vrednost, bi kilog'ram takih ur stal okoli '300 milijonov lir. Ce pa temu primerjamo navadno lokomotivo, bi bila njena vrednost le 1500 lir za kilogram.
Poleg že omenjenih je bila razstavljena tudi ura, za katero trdijo, da je najbolj komplicirana ura na svetu. Njeni kazalci kažejo poleg ur, minut, sekund tudi iunine mene, točno uro sončnega vzhoda ter zahoda. Poleg tega, ima še precizen pulsometer, daljinomefcer ter posebno kazalo, ki kaže vsako šti-ridesetinko sekunde.
Zelena jajca
Zdaj pa nekaj o kokoših. Na-reva je zares čudna. Včasih >;e poigra tako, da morajo prisko-
čiti na pomoč kar znanstveni ki. V Cilu v Južni Ameriki se češče pojavljajo kokoši, ki ne-sejo zelena jajca, kakor če bi jih barvali zeleno kot za veli. ko noč pirhe. Mnogi so se spogledovali, l?aj naj to pomeni toda kemiki, ki znajo vedno nekaj več kot vsi drugi, so rek li. da to niso pirhi, pač pa da je kokoš, ki nese tako čud no pobarvana jajca, medtem ko nabira apnenec za jajčno lupi no tudi prah bakrene rude, ki pozneje tako obarva jajčno lil' pino.
Premajhni vagoni za prevoz kite
Pred kratkim so morali od-premiti z vlakom iz Danske na Švedsko kita, ki je tehtal okoli šestdeset ton. Ker nista imeli niti Švedska niti Danska primernih vagonov, so jima priskočili na pomoč Nemci s posebnimi vagoni, ki so ustrezali zahtevi. Kit je bil dolg 23 metrov ter je meril na najdebelejšem delu 4 m v premeru. Samo srce tega velikana je tehtalo nad pet sto kilogramov, dočim je meril premer aorte nič manj kot 40 centimetrov, milijonov prebivalcev.
Španščina v Južni Ameriki
Znano je, da je Krištof Kolumb, ki je hotel potovati v Indijo čez Atlantski ocean in mu je tako uspelo odkriti Ameriko, prosjačil pri vseh dvorih tfr oblasteh za pomoč. Znano je tudi, da so mu skoraj vsi to pomoč odbili. Ko pa je končno le odkril novo zemljo, so se vsi pulili zanjo. Takoj po njegovem prvem povratku iz novoodkrite Amerike, bi pri. šlo kmalu do vojne med Španijo ter Portugalsko, ki sta zahtevali te zemlje zase. Portugalski kralj Ivan II. je zahteval te zemlje zase, Španski kralj Ferdinand pa zase. Ker ni prišlo do sporazuma ter je bilo že nevarno za vojno, je slednji prosil za posredovanje tedanjega papeža Aleksandra VI., katerega je prosil naj določi črto, ki bi tekla od severnega tečaja do južnega v razdalji 100 milj zapad-no od Azorskih otokov. Proti temu predlogu so se uprli Portugalci.
Končno je pa prišlo do sporazuma, ki je bil sklenjen v Tor-desillasu 7. junija 1494. in ki je določal, da je vse ozemlje, ki se nahaja zapadno od črte, ki je 370 milj od Zelenega rta v zapadni Afriki last Španije, dočim je vse ozemlje, ki je vzhodno od te črte, last Portu, galške.
Na tak način je i-rišlo pod špansko interesno sfero vse ozemlje, ki tvori danes Mehiko, Guatemalo, Kolumbijo, E-quadora, Peru. Bolivijo, Cile, Urugvaj, Paragvaj, Argentino ter zapadni del Brazilije, pod portugalsko interesno sfero pa del Argentine ter vzhodni del Brazilije.
Seveda je bilo to le začasno, ker so si te dežele pozneje priborile svobodo. Kljub temu pa je okupacija Španije ter Portugalske dala tem deželam svoj žig, ker je tam španščina v najrazličnejših dialektih postala nacionalni jezik.
* * *
Srbska folklorna skupina, ki sodeluje na tradicionalnem festivalu narodnih plesov in pesmi v Angliji, je med resnimi tekmeci ponovno pokazala svojo superiornost. Tako kot lani, je tudi letos dobila jugoslovanska folklorna skupina prvo nagrado in to 96 točk od 100 možnih.
Najstarejši grad na škotskem, v katerem še prebivajo, grad Dunvegan na zapadni obali
otoka Skye.
l/l^ri IT	Vremenska napoved za danes:
ll It	I* |U| p	Lepo, jasno z rahlim porastom
f l\	Liti L	temperature. — Včerajšnja
najvišja temperatura v Trstu je dosegla 31 stopinj; najnižja 20.8 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
18. JULUA 1952
inzuezi
Tekma je zanimiva iz vseli vidikov - Jugoslovanski nogometaši so mirni - Madžarska bo igrala proti Italiji
(Naše poročilo)
HELSINKI. 17. — Jugoslavi-ja-Sovjetska zveza. Zmagova. lec tega dvoboja bo v finalni igri verjetno igral proti Švedski, ki bo imela v spodnji polovici največjega nasprotnika v Madžarski.
Madžarske po prvi tekmi na Finskem proti Romuniji ne jemljejo več tako resno in je mnenje strokovnjakov, da bodo Švedi brez posebnih težav odpravili Madžare, če ne bo za to poskrbela celo povprečna enajstorica Italije,
Današnji žreb je bil v hotelu Vaarcuna pod vodstvom predsednika angleške lige Arthurja Erewryja ter ob prisotnosti funkcionarjev in igralcev vseh narodnosti. Žrebala je hčerka predsednika prireditvenega odbora Erika von F.renckell. Imena nastopajočih so bila v srebrnem pokalu, napisana na listkih, ki so bili zvezani z gu-
PRVO KOLO V NOGOMETU:
19. julija - Helsinki: Finska ■ Avstrija, olimpijski stadion
20. julija - Kotka: Luksemburg a Brazilija
20. julija - Turku: Nemčija - Egipt
20. julija - Tampere Jugoslavija * Sovjetska
zveza
21. julija • Turku: Poljska - Danska
21. julija - Lahti: Turčija - Holandske Antilje
21. julija - Tampere: Norveška * Švedska
21. julija - Helsinki: Madžarska - Italija
JIM FUCHS si je poškodoval prstanec desne roke, vendar upa da bo vseeno lahko nastopil na tekmovanju in zmagal. Tega drugega seveda ne pravi, si samo misli.
mijastimi prstani.
Največ presenečenja in senzacije je vzbudil tretji par: Ju-goslavija-Rusija, V nedeljo bodo vsi strokovnjaki in ljubitelji nogometa odpotovali v Tampere, kjer bo dvoboj in kamor bodo uprte oči vsega športnega sveta.
Jugoslovanski nogometaši so vest o tekmi sprejeli mirno in izjavili, da so zelo zadovoljni, ker jim je dana možnost, da pokažejo svojo pravo vrednot v igri z moštvom, ki računa na prvo mesto, Inozemski no. vinarski krogi v Helsinkih izjavljajo, da je vest, da bo sovjetska reprezentanca igrala z Jugoslavijo, izzvala veliko nervozo v sovjetskem taborišču zaradi strahu pred eventual. nim porazom, saj je pred odhodom na olimpijske igre ves sovjetski tisk zahteval od svojih nogometašev, da morajo za vsako ceno zmagati. Dopisnik Borbe in Tanjuga v Helsinkih sta po dolgih procedurah in formalnostih dobila dovoljenje, da obiščeta Sovjete. Toda kljub dovoljenju novinarja nista mogla dobiti od sovjet-
skih funkcionarjev nobenih podatkov o njihovem moštvu.
Angleški sodnik Ellis bo vodil tekmo Jugoslavija - SZ. Komisar na igrišču: Stamley Rous (!).
KLAUS ULLMAN
Sibirija ali zmaga
Ko so zvečer izvedeli v prostorni palači moskovske centrale, kakšno darilo jim je prinesel žreb — nič manj kot tek. mo z Jugoslavijo — so namah tisti, ki so zagovarjali nenasto-panje Sovjetske zveze na olimpijskih igrah in zato bili obtoženi pollevega odklona, dvignili glave. Smo vam govorili.... Kako se bomo zdaj zmazali?
Sklicali so sestanek, čigar sklepi še niso znani, vendar je imel mnogo zagovornikov pred. log: v tisku je treba pisati takole: Sovjetske zveza bo igrala v nedeljo proti neki neznani državi. Več ni potrebno.
Radiokronist bi lahko prenos uporabil za vzgojo: Titofašist Bobek je izdal interese delov.
iipiiil ||| in
rtiimi 'tititttti
Sil ili IH««1
'j	ir:	s&i-iijjii!
iliil HIŠ!! Milili 'Silili:
Pl i::::!!l iilhiiljiii liji	Milili	lili
iiišaii	Siiiiiij 'Hšhaaasjttjr*'	Jiiiiai	tani:;:
Sh			1	11
ijfjk	lil			ji;;;:
■•It 11 '		H	i	J
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15:
Slovenske narodne. 13.50: Domači zvoki. — Trst II.: 18.30:
Koncert sopranistke Pavle Potrate. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 11.00: Komorna glasba. 12.00: Polke in mazurke. — Slovenija: 19.15: Dalmatinske narodne poje Zlatko Sliškovič. Solistične skladbe.
20.15:
V PRI/EM K01.11 NOGOMETNEGA TURNIRJA RO NASTOPILA.	g|
nega ljudstva in žogo ukradel sovjetskemu zaslužnemu moj-stu športa Bobrovu... naš napad igra za mir, igralci neznane dežele trosijo po igrišču ne. znane bacile... vojni hujskač Beara ni priznal resnice in je žogo zaustavil... itd..
Težji je problem za igralce. Tretje poti za njih ni: ali zmaga ali Sibirija.
* * *
Prvo nagrado v duhovitosti zaslužijo današnje eUltime No-tizie» za naslov preko štirih stolpcev: Se bo povrnila Italiji zmaga v nogometu? (Tornera all’ltalia Valloro del calcio?) Kje si, o realizem!
Na olimpiadi obe Kitajski!
HELSINKI, 17. — Medna, rodni olimpijski odbor je sklenil, da pripusti na igre obe Kitajski. Do sklepa je prišlo po dolgotrajnih debatah. Delegati so prinesli n® dan. vsaj dvajset rešitev. Pri gjasovanju je prevladala teza o pravici nastopa obeh moštev. Odbor je svoj sklepi takole utemeljil: »Mislili smo, da je prvenstvena nalaga olimpijskih iger, da združi mladino celega sveta». Rezultat glasovanja: 33-20. Odbor je prav tako sklenil, da bodo igre leta 1956 y Melbournu. Znani nogometni strokovnjak Rous je na istem sestanku predlagal, naj bi se odpravil nogometni turnir. Stani ey Rous je podprl svojo tezo s pri. maram Italije, ki je poslala na olimipiado moštvo, sestavi j eno iz igralcev lige A, ki prejemajo precejšnje zaslužke.
Nacionalistični Kitajci so izjavili, da v znak protesta ne bodo nastopili na olimpiadi.
Italijanski kolesarji za Helsinki izbrani
Za olimpijska kolesarska tekmovanja v Helsinkih, so bil! izbrani sledeči italijanski kolesarji:
Za cestne tekme:	Ghidini,
Bernardi, Bruni, Masarati, Monti, Zuoconelli.
Za tekme na dirkališču: De Rossi, Sacchi, Campana, Fac-cini, Maspes, Messina, Moretti-ni, Pinarello, Fugi.
Peta zmaga Coppija
Jutri zadnja priliKa za Kandidate na 2. mesto, da odrinejo OcKersa
Z nedavne mednarodne tekme na moskovskem stadionu. Večina sovjetskih igralcev na tej sliki bo nastopila tudi v nedeljo proti Jugoslaviji.
AMERIŠKI TRENER BRUTUS HAMILTON PRAVI:
TOČA NOVIH REKORDOV
Razen časa na 100 in 400 metrov ter rezultata v skoku, v daljino in troskoku bodo tekmovalci lahko izboljšali vse ostale rekordne mere
(Naše poročilo)
HELSINKI, 17. — V ospredje sili počasi lahka atletika, kraljica olimpijskih iger.
Govorili smo s trenerjem a.
meriške reprezentance Brutu-som Hamiltonom, ki je rane. nja, da bodo atleti letos izboljšali 16 od 24 olimpijskih rekordov. «Ce bodo vremenski pogoji in tekališče ugodno — je dejal ameriški trener — bo svet doživel nenavadne rezultate*.
Hamilton pravi nadalje, da »o po njegovem nedotakljivi samo rekordi, ki so jih postavili Owens V skoku v daljino (807 cm) in na 100 m (10.2), Billy Carr na 400 m s časom 46.2 ter Taj-itr.® v troskoku s 15,99 m.
Trije tekmovalci bodo — po mnenju trenerja — popravili lastne olimpijske rekorde. Emil Zatopek na progi 1Q.00Q m (29:59.6), Consolini v metu diska (52,78) in Whitfield v teku na 800 m (1:40.2).
Bob Richards bi moral izbolj. šati olimpijski rekord v skoku palico, ki gg; ima Meadov s 434 cm, Jim Fuchs rekord v krogli (doslej Hompson 17,12), Walter Davies pa v skoku v višino (doslej Johnson 203 cm). Finec Nikkinen bo po mnenju Hamiltona dosegel nov rekord v metu kopja, ki ga je doslej imel Jarvinen z 72,70 m in kočno bi moral postati nov olimpijski rekorder tudi nemški prvak v metu kladiva Stoerch (prejšnji rekord:	Ne-
mec Hein 56,50).
Hamiltonova prerokovanja so se raztegnila tudi na srednje in dolge proge. Bannister (Angli-
ja) bo po njegovem popravil
čas pokojnega Lovelocka na 1500 m 3:47.8, Zatopek bo šel na lov za rekordom na 5000 m (Reiff 14:17.6), Rus Kazancev pa bi moral izboljšati na prc-g* 3000 m z zaprekami čas 9:03.8, ki pripada Fincu Hollu.
Ce mislite, da je laonec, se zelo motite. Hamilton nadaljuje s svojimi prognozami. Dillaad bo izboljšal Porterjeyih 13.9 na
progi 110 m čez ovire, Stan-
field bo tekel bolje na 200 m kot Owens (20.7), Moore pa bo presegel Cochhrana (51.1) na 400 m z ovirami. Končno ni izključeno, da bodo izboljšani rezultati v štafetah, maratonskem teku, hoji in deseteroboju Tekmovalci so v veliki for. mi in rekordi bi morali padati kot zrele liruške.
OSCAR FRALEY
VRSTNI RED:
I. Copipi (It.) 9.40:51; 2. Nol-ten (Hol.) 9.41:01; 3. Bartali (It.) 9.41:22; 4. Gemiraiani (Fr.) 9.41:27; 5. Carrrea (It.) 9.41:42; 6. Robič (Fr.) 9.42:04; 7. Gela-bcrt (Sp.) 9.42:30; 8. De Gri-baldy (Sever - zahod - center) 9.43:16;	9.	VVagtmains	(Hol.)
9.43:23; 10. Ockers (Bel.) 9.43:24; U. Magni (It.) 9.43:58; 12. Wei leramaran (Sv.) 9.44:07; 13. Ruiz (Sp.) 9.44:15; 14. Van Endc (Bel.) 9.44:27; 15. Neyt (Bel.) 9.45:13; 16. Close (Bel.) 9.45:17.
(Naše poročilo)
CLERMONT FERRANT, 17. — V današnji etapi so predvidevali borbo kandidatov za drugo mesto, do katere je prišlo in bo dokončno zaključena jutri z etapo na kronometer.
Start je bil ob 7.30. Tekmovalci v začetku niso kazali najmanjše volje. Skupina je vozile strnjeno in niti prva vzpetina dneva La Roche Vendeix (1848 m) ni prinesla prevelikega razburjenja. Tik pred vrhom je napadel Coppi in bil prvi. V spustu se je raztegnjena vrsta strnila ter nato naskočila vrh Dyane (1401 m). Tu je zmagal BartaJi. Sledila je nora vožnja proti dolini, kjer so zbežali Gemiraiani, Ma-rinelli in Bauvin. Trojici se je na vzponu proti Puy de Done (1415 m) pridružil še Bartali skupno z Noltenom. V Cler-mont Ferrant je skupina teh
(Naše poročilo)
Italija-Romunija 53:39 (19:26)
Italijansko moštvo je šele v drugem polčasu premagalo trdovratne Romune, ki so po tem drugem porazu eliminirani in ne bodo nastopili ng olimpij. skem turnirju. Italija bo igrala proti Egiptu in le y primeru zmage bo lahko nastopila na olimpijskem turnirju.
Italijanska petorica ni bila v formi in so v ysem prvem polčasu hitri in elastični romunski igralci brez posebnih težav prehajali italijansko obrambo. Nepreciznost v streljanju je kriva, da se ni prvi polčas končal z mnogo višjim rezultatom. Romuni so bili odlični v obrambi, a so v zadnjih minutah prvega polčasa, posebno pa še v dirugem, popustili, za kar ima precej zasluge Stefanini, režiser in realizator italijanskega napada.
V četrti minuti drugega dela je stanje bilo 26:26, nato sta nekaj minut obe moštvi izme-
IZVRSTNA IGRA FILIPINOV ITALIJANI NISO V FORMI
NOGOMETNI TURNIR
Luksemburg	1
Brazilija
Poljska	j	:	:	:	:	.	:
Danska ■
Jugoslavija
Sovjetska	zveza	;	;	;	.
Turčija
Holandske Antilje i 1 .
Avstrija	s	:	;	:	:	:	:
Finska
Norveška	^
Švedska
Nemčija
Egipt	j
Madžarska	S	S	!	9	;	! I 1
itaiuja	t	f
notna večali rezultat, potem pa
sp Italijani z veliko sigurnostjo nadaljevali do zmage. Po zgledu kapetana Stefaninija so tu.
Današnja košarka:
Belgija - Kuba Grčija - Madžarska Italija - Egipt
di ostali italijanski igralci za-Čeli dbbro podajati, uredila se je obramba in streljanje na kos j? postalo točneje.
Splošen vtis je, da je Italija igrala mnogo podi svojimi zmožnostmi.
Bolgarija-Kuba 62:56 (29:30)
Bolgare je podpiralo številno občinstvo, sestavljeno iz tekmovalcev vzhcdnih dežel. Zmaga je bila priborjena z velikim trudom, kajti petoric® iz Kube je izvrstna in igra moderno košarko po zgledu ameriških moštev. V prvem polčasu sta se oba nasprotnika neprestano menjavala n® vodstvu, y drugem delu pa so Bolgari začeli napadati s streli z velike razdalje pri čemer so se odlikovali posebno center Housev (ki je sam dal 19 točk) Raškov in Vladirrvirov ki prišli v vodstvo.
Kubanci se niso vdali in štiri minute pred koncem je stanje bilo 53:51. S sijajnim fi-nishom so Bolgari ohranili zmago.
Kanada-Egipt 63:57 (38:31)
Kanadčani so zmagali po skrajno napeti borbi kakršne na olimpijskem turnirju letos
še nismo videli. Egipčani, mnogo nižji po postavi, so napadali z izredno hitrostjo in navdušili prisotno občinstvo. Kanada je vodila ves čas tekme, vendar s tesnim rezultatom. Egipčani se niso prestrašili ničesar, venomer so napadali in niso pustili nasprotnikom oddiha. Točnost pri streljanju je bil® fenomenalna in sposobnost, preiti ka. nadsko obrambo neverjetna. V drugem polčasu sp Kanadčani prenehali streljati z daljave tr. so zaradi utrujenosti Egipčanov lahko uspešno napadali. V zadnji minuti sodnik premagancem ni prisodil koša rekoč, da je žvižgal preden je žoga 'bilo v košu. Svojo zadnjo točko jc Kanada dobila 15 sekund pred sodnikovim žvižgom konca,
Filipini-Madžarska 48:35 (26:19)
Pred tekmo je Madžarska užival® velik ugled, toda Filipini so se izkazali za najbolj inteligentno moštvo, kar smo jih doslej tukaj videli. Po mili volji so preigrali nasprotno o-brambo in brez napora blokirali napade Madžarov.
ROBERT MUSEL
BOKS
Danes srečanje:
Cerasani-Barbadoro
Danes zvečer bo v Milanu na velodromu Vigorelli zanimivo boksarsko srečanje Cera-sani - Barbadoro. Srečanje bo veljalo za italijanski naslov prvaka peresne teže. Tržačan Barbadoro sl je priboril pravico za ta nastop z zmago nad Venturijem.
petih vozačev imela 1:25 na skoka pred 30 dirkači, na čelu katerih so vozili Coppi, Robič in Ockers. Robič in Ockers sta po vsej sili hotela za prvimi, Coppi pa jima je to branil vse dokler ni videl, da Bartali le s težavo kljubuje Noltenu in Ge-minianiju. Tedaj je Coppi pu-stJi na cedilu Robiča in Ocker-sa, prehitel Bartalija in Gemi-nianija, nato še Noltena in zmagal petič na letošnjem «Tour de France*.
Poleg ponovnega dokaza Coppijeve nadmoči lahko omenimo izvrstno vožnjo Noltena Bartalija, Geminianija.
Jutri je na sporedu etapa na kronometer Clermont Ferrant -Vichy, dolga 65 km. Zmagal bo po vsej verjetnosti zopet Coppi, zadnjič bo zažarela bor-ba za drugo mesto med Ocker-som, Rabicom in Bartalijem.
JACQUES COPAIN
LESTVICA :
T.	Coppi	(Italija)	138.48:31
2.	Ockers (Belgija)		139.20:15
3.	Robič	(Francija)	139.22:01
4.	Bartali	(Italija)	139.23:31
5.	Ruiz (Španija)		139.24:24
6.	Close	(Belgija)	139.27:32
7.	Magrai	(Italija.)	139.30:55
8.	De t to	(Francija)	139.34:21
9.	Carrea	(Italija)	139.40:45
10.	Gelabert (Sp.)		139.44:31
MOŠTVA :
1. Italija (Coppi, Bartali, Carr ca) 416.45:36.
2. Francija (GeTniniani, Robič, Rolland) 417.05:54.
3. Belgija (Ockers, Van Ende, Close) 417.34:24.
4. Španija (Gelabert, Ruiz, Serra) 419.22:34.
5. Holandska (Nolten, Wagt-mans, Dekkers) 419.30:51.
ZATOPEK, atrakcija olimpijskih iger. Češki prvak Je danes v lahki atletiki to, kar je nekoč bil Nurml.
KINO
V IKSTC
Rossetti. Zaprto zaradi počitnic-Ezcelsior. 16.30: »Princ Azinu.
Sabu, R. Massey.
Nazionale. 16.15: «Chimer», K' Douglas, D. Day.
Fenice. Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico. 16.30:	«Trp'i*’
raja*, M. Zetterling, C. Parker-Arcobaleno. 16.00:	«Smotet	X1'
M. Stevens.
Astra Rojan. 16.30: «Osvajamu' S. Hayward.
Alabarda. 16.30: «Nevarnl rola*' letniki*, Jackie, Butch. Armonia. Zaprto zaradi počitnic Aurora. 16.30: »Ali veš, da maki-’ W. Chiari.
Ariston, 16.00: «Polnočna gospat C. Colbert, Don Ameche. Garibaldi. 15.00: «Nasproti ural* nu», D. Andrevvs.
Ideale. 17.00:	«Oseka»,	IA!0“
Hyward, Lee Bovvman. Impero. 16.30:	»Vesela	kmetij*1’
G. Keily,
Italia. 16.30: «Rasc’mon».
Kino ob morju. Zaprto zara* počitnic.
Moderno. 17.00: «Nihče te ne W imel več*, rancis Lederer. Savona. Zaprto zaradi počitnic-Viale. 16.00: »Buster Ke-aton & luni*.	d
Vittorio Veneto. Zaprto žara® počitnic.
Azzurro, 16.00:	«Tragična	sar!'
banda*, S. Granger, F. Robert Belvedere. 17.30: «Prebijte obroč* R. Taylor, B. DonIewy. Marconi. 17.00 «Stekleni Ključ*.
A. Ladd, V. Lake.
Massimo. 16.30:	«Montecrtf*
meč*, G. Montgomery.
Novo cine. 16,30: «Ni miru m^ nabiralci oliv*, Raf Vallnoe. Odeon. 16.00: «Dr. Cyclops». Radio. Zaprto zaradi počitnie. Venezia. 16.00: «Sejkov sin»> ^ Valentino.
Poletni kino Rojan. »Milijonski* v New Yorku».
RADIO
JUGOSLOVANSKA CONE T JR S TA
254,6 m ali 1178 kc
PETEK, 1«. julija 1952
5.30 Prva poročila. 5.45 nja glasba. 7,00 Poročila, "i. Slovenske narodne. 13.30 PofJtj la. 13,45 Od včeraj do danes. 1* Domači zvoki. 18.15 Narodne Prt mi, 19.15 Poročila. 23.10 Gl8’“ za lahko noč. 23.30 Zadnja r' ročila,
TRST II.
306,1 m ali 980 kc-sek
7.15 Poročila,	7.30	Jutra^
glasba. 11.30 Zabavna
12.10 Za vsakega nekaj, iz.-M “T ročila. 13.00 Glasba po želi* 14.00 Poročila. 14.15 Rltm***, glasba. 17.30 Plesna glasba. Haydn: Trio v G-duru. 18.30 K* cert sopranistke Pavle POtrsJ*-18.50 Harrys: Fantazija. 19.15 Djj stra glasba. 19.45 Poročila. 2^, Slovenske pesmi.	20.30	Trž“r(
kulturni razgledi. 20.45 melodiije. 21.00 Koncertne ne Velike Britanije. 22.00 operetna glasba.	22.30	Več*!
ples. 23.00 Schumanove skl*^ 23.15 Poročila.
trst	i.
7.45 Jutranja glasba. ll.O®^ morraa glasba. 12.00 Polke 'it. zurke. 12.15 Orkester. 13.30 cert. 14.15 Kolesar*® dirtLjl Franciji. 14.20 Tretja stran. ‘1$ Orkester. 17.30 Spored BBC. "U Koncert. 18.25 Kolesarska ,„}0 po Franciji. 19.15 Pesmi. ‘V Športne vesti 20.16 AktuaHJ^ 20.30 Orkester. 21.15 RadlP\ igra. 23.00 Kolesarska dirk* ™ Franciji. 23.30 Plesna glasb«-
SLOVENIJA
327,1 m 202,1 m 2U.* 10
12,00 Domači napevi. 12.30 PJ ročila. 12.40 ZabavTia gla*b«. l-t Pravljična glasba. 14-10 Me'od«| George Cerschwlna 14.40 Lag1 orkestralna glasba. I8.0O Igra j kester Radia Ljubljana. ^ Dalmatinske narodne poje Zla’11 SliSkovič. 19.30 Pornčlia. 19,40 V bavna glasba. 20.15 Sol-sticn* skladbe Rista Savina, GodriL Kreka In L. M. Škerjanca. 7l-^ Moderna zabavna glasba, 2'J0, Poročila. 21.20—23.00 Arthur R negger: Pacifik 231, 3. sitri<X''y «Liturgična».
Clinlle!)
iLickmh
35.
Prei/edcl prof. dr. Fr. Bradač
Gospod Tupman le odštel prijatelju denar ln ta je dal libro
za libro v žep; potem sta se vrnila v hišo.
«Bodite opreanll* je rekel gospod Jlngle; »nobenega pogleda!* »Niti migljaja,* je dejal gospod Tupman, »Nobene besede.* »Niti zloga.* »Vso svojo pozornost nečakinji — rajši osoren kakor vljuden do tete — edino sredstvo, da se stara dva prevarlta.* »Kar meni prepustite to skrb,* je rekel gospod Tupman na glas. »Meni pusti to skrb,* Je rekel gospod Jlngle sam pri sebi-Gospod Tupman je igral dogovorjeno vlogo zvečer in Se tri večere. Četrtega dne je bil gostitelj najboljše volje, kajti prepričal se Je bil, da je tožba proti gospodu Tupmanu neutemeljena. Gospod Tupman je bil tudi vesel, zakaj njegov prijatelj mu je bil rekel, da je odločitev blizu. Gospod Plckwlck tudi, saj on je bil redkokdaj slabe volje. Gospod Snodgras pa ni bil, ker Je bil ljubosumen na Tupmana. Stara dama Je bila vesela, zakaj dobila je pri whlstu. Gospod Jingle in gospodična Rachel sta bila
dobre volje iz tako važnih razlogov, da se mora o njih pripovedovati v posebnem poglavju. DEVETO POGLAVJE Odkritje iti lov. Večerja je bila na mizi, stoli so bili postavljeni okrog mize, steklenice, vrči in čaše so stale v vrsti na bufetu — vse je oznanjalo, da Je prišla najdružabnejša vseh Štiriindvajsetih ur. «KJe je Rachel?* je vprašal gospod Wardle. »No, in Jingle?* je dostavil gospod Pickwick. »Sploh ne vem, kako Je to,» je nadaljeval gostitelj, »da Ju nisem slišal že najmanj dve uri. Emilija, pozvoni!* Pozvonila je in kmalu nato je p risal Joe-»Kje Je gospodična Rachel?* Ni mogel povedati. »Kje je gospod Jingle?* Ni vedel. Vsi so se začudeni spogledali. Bilo je že pozno — enajsta je minila. Gospod Tupman se je zahehetal pod roko, ki Jo je držal pred seboj. Bila sta nekje ta, sta govorila o njem. Ha, ha, Imenitna misel — smešna! «Naj bo!» je rekel gospod Wardle po kratkem molku; »prideta gotovo kmalu. Jaz navadno ne čakam z večerjo na nikogar.* »Imenitno, čudovito načelo,* Je rekel gospod Pickwick. »Prosim, sedite,* je rekel gostitelj. Sedli so. Gospod Wardle je predložil mrzlo govedino; gospod Pickwick Je ravno vzel nož in vilice, ko »e Je začulo iz kuhinje več glasov. Odložil Je vilice ln gospod Wardle nož. Gospod Pick-wick je pogledal njega, on pa gospoda Ptckwicka. Zdajci so se začull težki koraki in v sobo so planili vsi služabniki. »Vraga, kaj naj to pomeni?* jim je klical gospodar nasproti. «AU so se vnele saje v dimniku, Emilija?* je vprašala pre-
strašena stara dama. «Usmiljeni Bog!* sta kričali njeni vnukinji. «Kaj je, kaj hočete?* Je grmel gospod Wardle. »Ah, gospod, pobegnila sta, pobegnila!* je slednjič spravil sopihajoči hlapec iz sebe.
Gospod Tupman je zdaj tudi odložil nož in vilice ter zelo prebledel-
»Kdo je pobegnil?* Je jezno vprašal gospod Wardle-
«Gospod Jingle ln gospodična Rachel, s poštnimi konji Modrega leva v Muggletonu. Zraven sem bil, pa ju nisem mogel zadržati, zato sem letel sem, da to javim.* »In Jaz sem mu plačal stroške,* Je vzkliknil gospod Tupman ln poskočil kakor blazen. »Ima mojih deset funtov — držite ga •— opeharil me je za moj denar — tega ne preživim — hočem pravičnost, pickwick, hočem, hočem pravičnosti* In nesrečnik je letal kakor blazen po sobi sem in tja. »Bog se usmili!* je vzkliknil gospod Plckwlck ln strmel vanj. »Zblaznel Je! Kaj naj počnemo?* «Dajmo zapreči,* je dejal gospod Wardle. «Najamem poštne konje pri Levu in se odpeljem za njima. Kje je nepridiprav Joe?* je klical, medtem ko Je kočijaž hitel ven, da zapreže konje. »Tu sem, a nisem nepridiprav,* je rekel Joe. «Pustite me,» je klical gospod Wardle in se hotel zagnati na nesrečnega mladeniča; gospod Pickwlck ga Je zadrževal. »Podkupiti se je dal lopovskemu Jinglu ter je mene in gospoda Tud-mana speljal na led s pravljico o moji sestri tn vašem prijatelju Tupmanu.* (Gospod Tupman se Je zgrudil na stol.) »Pustite me!»
»Ne, ne!»	so kričale vse dame in vmes je	tulil Joe.
«Ne dam	se zadrževati,* je kričal stari	Wardle.	«Gospod
Winkle. roko	proč — gospod Pickwick, pustite me!*,
Zares lep	je bil v tem trenutku zmede ln	pobune pogled	na
mirni in filozofski izraz nekoliko zardelega obličja gospoda wicka, Joeja je služabništvo vleklo ven in ga suvalo, g°sP. Pickvriek je izpustil Wardla in v tem trenutku je bilo JavlJ4® da je gig’ pripravljen.	^
♦Ne pustite ga samega!* so stokale dame, «sicer bo ga ubil.*
»Jaz ga spremim,* je rekel gospod Plckwick.	p
»Vi ste dober človek, Pickwlck,» je rekel gospod Wardl* <] mu podajal roko. «Ema, prinesi za gospoda Pickwlcka šal — Skrbite za staro mamo, dekleti; omedleva. In idlva! Ste r pravljeni?*	.j
Gospod Pickwiok sl je ovil šal okrog ust in brade, sl P05^-klobuk na glavo ter si ogrnil površnik; rekel je, da ie ™ pravljen.
Sedla sta na voz. «Zda.1 pa — kar moreš, Tom!* je kriče* spod Wardle svojemu kočijažu; in drveli so čez drn in str*1, ko da se je zdelo, da se bo gig vsak hip razletel.	^\e,
»Kako dolgo je že. kar sta odšla?* je zaklical gospod ko so dospeli do Modrega leva, pred katerim se Je vzlic P° uri zbrala kopica radovednežev.
«Ne več ko tričetrt ure,* so odgovorili vsi na en gl3®-»Brž poštni voz s štirimi konji — h'tro, hitro!*	,,	50
Natakarji, poštni hlapci, vsi so hiteli in kričali. PrlPeM ut* kočijo, zapregli kcnje, postiljona sta sedla na kozla, P° pa v voz.
»Sedem milj v pol uri — razumete?* Je zaklical S' Wardle ln konja sta se spustla v dir.	pjck'
»Peklensko zamotana situacija,* sl je mislil gosP0^ tap8 wick, bržko je utegnil trenutek pomisliti, «peklensko zaII1ic0"čiJ® situacija za predsednika pickwickovskega kluba! Zatohla ~ tuji konji — petnajst milj na uro — in polnoč.*	.
<Nadaljevanje slea
Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV KENKO.	—	UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI St. 6, III	nad. - 1’elefoii Stev. »J-BUd
In 94-638. - Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St.	20.	- Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 -	12 In od	15 . 18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vISine v Strini 1 stolpca: trgovski	60,	flnančno-upravnl 100, osmrtnic* 90 lir. — Za	FLRJ: za	vsak mm Slrlne 1
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. —	Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-II-, Tel 11-32. —	Rokopisi	se ne vračalo.
'	.,40	dlO*	*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700. celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repup. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno a* (lsl{a PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega TBgf, Ljubljana TyrSeva 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-"- ' 1^