arh^& L°ka — Y petek< 9. julija, so v galeriji na loškem gradu odprli razstavit likovnih del akademskega kiparja Stojana Batiča, akudemskega slikarja Ivetu Subica ter diplomiranega inž. ^tekta ter univerzitetnega profesorja Borisa Kobeta, ustvarjalcev spomenika dražgoški bitki, ki bo odkrit v Dražgošah na osrednji slovenski proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega °d<* v četrtek, 22. julija. Razstavo so pripravili odbor za gradnjo spomenika dražgoški bitki, Loški muzej Škofja Loka ter zveza kulturno prosvetnih organizacij Škofja Loka. (— J. Govekar) v *oto; F. Perdan
Leto XXIX. Številka 54
jStanovitelji: občinske konference SZDL i„^n»ce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka
UteH -ič ~ IzdaJa Cp Gla8 Kra«J- Glavni <*nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
G L A
SILO   S O C I
Kranj, torek, 13. 7. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Zastrupitve s sladoledom
PredGEJ KR,AI(^HER. V KRANJU - Kranj, 12. julija - Predsednik <>bč-^dstva SR Slovenije Sergej Kraigher je bil danes na obisku v kranjski non'r' P°P<>ldne se je najprej pogovarjal s predstavniki skupščine in družbe-Gor l^nih organizacij, nato pa je obiskal še tovarno Planika in podjetje &t(lven^fia ooldčila. Popoldne pa se je najprej v Preddvoru srečal s predse kranjskega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja, nato pa - ^4 ^erkljah s predstavniki krajevnih skupnosti s cerkljanskega območja. ~~     Z. — Foto: J. Zaplotnik
Zakaj je zmanjkalo kruha?
delavci začeti z delom uro prej kot navadno. Vendar pa zaradi tega dnevna proizvodnja ni prizadeta, čeprav tržišče v poletnih dneh zahteva znatno več kruha vseh vrst. Medtem ko znaša januarja naša proizvodnja od 340 do 350 ton, se v poletnih mesecih povzpne na 480 do 490 ton ali kar za 140 ton več.
Tudi v zadnjih dneh prejšnjega tedna smo poslali trgovinam in gostiščem toliko kruha, kot so ga naročili. Najbrž se je zataknilo pri sami dostavi in pri naročilih. Na Jesenicah so stalno problemi zaradi zastojev na obvoznici.
Pekarna Žita v Kranju: »V petek in v soboto smo spekli toliko kruha kot so ga kupci naročili. Naša dnevna proizvodnja je okoli 10 ton vseh vrst kruha, v petek so kupci naročili natanko 9700 kilogramov, spekli pa smo ga 10 ton. Pri naročilu in pri prodaji kruha sodeluje pač več elementov, ki vplivajo na povpraševanje, od plačilnih dni do vremena. Verjetno so se trgovci ušteli. Mi jim dobavljamo kruh dopoldne, če pa jim ga zmanjka, si morajo za popoldansko prodajo zagotoviti sami prevoz od pekarne do trgovine.« D. S.
Kranj, Radovljica, Jesenice — v zadnjih dneh prejšnjega tedna, v Petek in v soboto, so kupci v kranj-sl", jeseniški in radovljiški občini ?aman
povpraševali po kruhu. V nekaterih prodajalnah ga v zgodnjih jutranjih urah še ni bilo, v drugih pa 80 ga dobili šele v opoldanskem času v omejenih količinah.
Ker so občani v vseh treh občinah Jegodovali, se jezili in nas včeraj kU(n telefonično opozarjali na pro-°1(jm, smo vprašali lesko in kranjsko v**arno Žita, kako je bilo s proiz-oS3nJ° kruha v teh dneh. Nekateri r^ani so namreč menili, da pekarne l8o mogle redno obratovati in po-Cditi tržišču zahtevane količine
**na, ker primanjkuje moke. j lekarna Žita v Lescah: »Moke "^mo na zalogi vedno dovolj ker jo
dnu1110 imeti in Je tudi v zadnJin Oh* prejšnjega tedna ni zmanjkalo. k°cani so namreč nasedli vestem, da v? ^oke zmanjkalo in so jo po trgo-ta?     v velikih količinah pokupili, iap°» da trgovine niso mogle tako 'tro obnoviti svoje zaloge in zdaj aJ>olicah pakirane moke ni. ip     nas irr»amo nekaj težav s stro-V Proizvodnji, ki ga pač ne more-010 nadomestiti in zato morajo naši
Vse bliže znesku
,°d 97,135.116 dinarjev, ki naj bi
j ji ------„ -,- ,    — j
Vb" V Vsen Petih gorenjskih občinah ^Pjsali delovni ljudje in občani ter c 0vne organizacije za posojilo za 8t h ' ^e po podatkih občinskih abov za vpis posojila do včeraj 8tp°ldne vpisanih okrog 93 od-Q°tkov. V skupnem znesku je torej senjska vse bliže predvideni vsoti.
Na,
qjj i       - ,--------- k---------j-j-7
^ °o ta in deloma tudi prihodnji nelf6^ zaradi dopustov vpis posojila prKaJ manjši. To pa ne bi smelo biti Vuo za krajevne skupnosti na
n°beni občini akcija še ni kon-da h ^ePrav ponekod pričakujejo,
Gorenjskem, saj se v prenekaterih akcija še ni prav začela.
Po posameznih občinah se vpisani znesek do včeraj dopoldne v primerjavi z zadnjimi poročili minuli teden ni bistveno spremenil. Pred vsemi je še vedno občina Škofja Loka, ki je že minuli teden presegla predvideno vsoto posojila. Do včeraj pa so presegli vsoto za 8,74 odstotka. V kranjski občini je bilo vpisanega 98,20 odstoka predvidenega zneska, v jeseniški 94,25 odstotka, v tržiški 85,90 odstotka in v radovljiški občini 75,68 odstotka predvidenega zneska.
A. Ž.
Kranj — V nedeljo, 11. julija, se je v popoldanskem času na kopališču v Kranju s sladoledom zastrupilo 47 otrok in odraslih.- Zdravstvena služba je tega dne od 13. ure naprej zabeležila 35 zastrupitev otrok in odraslih s sladoledom. Na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano so poslali 39 zastrupljenih, nekaj pa jih je ostalo v domači oskrbi.
Do zdaj so ugotovili le, da je na kopališču prodajal sladoled zasebni slaščičar Hišni Imerovič iz Škofje Loke po svojih prodajalcih. Sanitarna inšpekcija ter Zavod za socialno medicino in higieno Kranj sta takoj začela ukrepati, sanitarna inšpekcija je prepovedala nadaljnjo prodajo sladoleda in vzela vzorce sladoleda ter izbruhov hrane zastrupljenih za analizo, za ugotovitve vzrokov zastrupitve.
Zavod za socialno medicino in higieno Kranj: »Sladoled je dobro
hranilo za raznorazne bakterije, je hitro pokvarljivo živilo, še posebno če je v masi. Posledice zastrupitve s sladoledom so takšne kot pri vsaki zastrupitvi: slabost in .bruhanje. Vsem tistim, ki so se zastrupili, so zdravniki pomagali in jih nekaj poslali na Klinični center v Ljubljano, nekaj pa jih je ostalo v domači oskrbi. Predvidevali so, da so se zastrupili s sladoledom na kranjskem kopališču, zato so prepovedali prodajo in izprašali zasebnega slaščičarja Hišni Imerovi-ča.
Ta obrat smo pred časom pregledali in ocenili, da lahko obratuje. Zdaj je obrat zaprt, vzeli smo vzrOce tudi ostalih živil v tem obratu, največ sladic in se tako preiskava, zakaj je prišlo do zastrupitve, nadaljuje.«
D. S.
Družbenega plana ne smemo zakleniti v predal
Tržič — Družbeni plan razvoja tržiške občine do leta 1980 je na četrtkovem zasedanju občinske skupščine dobil soglasje delegatov. Pred tem so o razvojnem dokumentu občine razpravljali zbori delavcev, do četrtka pa je bil prav tako 100-odstotno podpisan družbeni dogovor o temeljih plana. Čeprav je pri snovanju družbenega plana razvoja občine prihajalo do izraza ustavno načelo, da je planiranje pravica in dolžnost občanov, so se vseeno pokazale v pripravah plana nekatere pomanjkljivosti. Predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine inž. Vili Logar je opozoril na nepopolnosti planiranja pri samoupravnih interesnih skupnostih, predvsem pri usklajevanju med republiko in občinami, ki mora biti opravljeno do konca septembra, in na enake težave v gospodarstvu. Vse organizacije združenega dela in temeljne organizacije se planiranja niso lotile dovolj resno, razen tega pa je precej nejasnega tudi pri planiranju v takoimenovanih reprodukcijskih celotah in pri dogovarjanju z bankami. Programi krajevnih skupnosti so večinoma usklajeni. Le pri načrtovanju gradnje pomembnih družbenih objektov v tržiški občini (dom starostnikov, srednja šola, objekti za šport in kulturo in komunalno urejanje v krajevni skupnosti) za kar nameravajo razpisati referendum o samoprispevku, bo nujno še usklajevanje. Referendum, 6-odstotna letna rast družbenega proizvoda, poldrugo odstotna rast zaposlenosti, vlaganja v kapitalno intenzivne panoge in skrb za kadre so glavne značilnosti tržiškega srednjeročnega plana.
Kopico vprašanj in predlogov so povedali delegati na četrtkovem zasedanju občinske skupščine. Vpraševali so, ali je plan realen in dovolj konkreten ali je morda odraz želja, ali je tržiška industrija, ki se je zadnje težave  niso  izognile, spo-
sobna vlagati še več v znanje in specializacijo, ali so občinski plan in srednjeročni programi temeljnih organizacij rezultat strokovnih analiz in ne le napisani na pamet itd. Sprejeta je bila zahteva po večjem vključevanju raziskovalne skupnosti v rast gospodarstva in družbenih dejavnosti ter izražen dvom, če le niso potrebe po novih polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcih prevelike. Po sodbi nekaterih delegatov bi kazalo v tržiškem planu še temeljiteje obdelati obrt, turizem, kmetijstvo in gostinstvo. Posebnega pomena je pomoč visokogorskim kmetijam in uvajanje kmečkega turizma. Teh problemov se je treba lotevati načrtheje in tudi s primerno davčno politiko. Zmanjšati kaže tudi odhajanje ljudi iz tržiške občine. Dnevna migracija je velika. Dnevno prihaja v tržiško občino od drugod dobrih 400 ljudi, 1000 se jih vsak dan vozi iz Tržiča v druge kraje, precej ljudi, tudi strokovnjakov, pa Tržič celo zapušča. Zato bi srednja šola v Tržiču zadržala marsikoga doma. Več denarja bo nujno zagotoviti tudi za komunalno urejanje gradbenih parcel. Prodaje komunalno neopremljenih zemljišč, ki so bila sicer cenejša, povzroča danes velike preglavice. Delegati so v razpravi opozarjali na nujnost vsestranskega izobraževanja, bodisi osnovnega, strokovnega ali družbenopolitičnega, in na boljše otroško varstvo. Gospodarstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo imajo tudi zaradi tega precejšnje težave oziroma stroške.
Tržiški družbeni plan je bil sprejet, vendar ga sedaj ne kaže zakleniti v predal, kot je dejal nekdo, in čakati, kdaj bo uresničen. Stalno ga je treba imeti pred očmi, preverjati njegovo uresničevanje v praksi in ga dopolnjevati. To velja še posebej za samoupravne interesne skupnosti in za načrte, ki so odvisni, od samoprispevka.        J. Košnjek
TI O
k Verigi
LESCE - Velika večina zaposlenih v Iskrini tovarni industrijske opreme v Lescah se je v ponedeljek, 5. julija, na referendumu odločila za odcepitev iz Iskrinega sestava organizacij združenega dela in za priključek k Tovarni verig v Lescah. Za priključitev tovarne industrijske opreme pa so se odločili tudi na zborih delavcev v Tovarni verig Lesce.
Za takšen korak so se v tovarni industrijske opreme odločili zaradi slabih delovnih in razvojnih pogojev v sedanjih prostorih in ker na sedanji lokaciji ni moč zgraditi novih proizvodnih prostorov. Gradnja nv\e tovarne kjerkoli drugje pt bi od kolektiva terjala tolikšna vlaganja, da jih sam ne bi zmogel. Ker pa je v Lescah programirana tako imenovana industrijska cona in sicer na območju, kjer je Tovarna verig, ife kolektiv tovarne industrijske opreme menil, da bo najlaže rešil ta že desetletni problem, če se pridruži kolektivu Tovarne verig. Pri gradnji tovarne na tem območju bodo stroški za infrastrukturo precej manjši. S pridružitvijo pa bo pridobila tudi Tovarna verig, saj bo lahko obogatila in oplemenitila sedanji proizvodni program. A. Ž.
XXX 4&       £lt J£&, &*
, 7
Naročnik:
Turistična sezona v polnem razmahu
Na obali našega Jadrana je V teh dneh poletna turistična sezona na višku, vendar pa se q še vedno najde prosto ležišče v domala vseh obmorskih kraljih. Turistični delavci znatno ,  več pozornosti posvečajo predvsem    domačemu   gostu in napovedujejo, da bodo doma-' • Čim gostom že od 22. avgusta ■>i". nudili  10-odstotni popust na I tedne cene. Turistični delavci /   Poreča ter iz Vrsarja so se ig odločili,   da   tako privabijo n čimveč gostov tudi v dneh, ko «, se sezona že izteka; s popusti •< nameravajo   napolniti svoje sobe tudi turistični delavci iz m Šibenika, kjer bodo po 20. av-Di gustu domačim gostom nudili ni celo   20-odstotni  popust na redne cene.
Stroge kazni za Voznike brez dovoljenja
Po novem zakonu bodo osebo, ki vozi motorno vozilo, a nima vozniškega dovoljenja, strožje kaznovali kot doslej. Tisti voznik, ki bo vozil brez vozniškega dovoljenja, bo moral plačati denarno kazen od 200 do 1000 dinarjev, kaznovali pa ga bodo lahko tudi z zaporom do treh mesecev. Razen tega bodo takšnemu vozniku izrekli zaščitno mero prepovedi izdajanja dovoljenja od enega do treh let. Voznik bo sicer vozniški izpit lahko opravil, vendar mu ob času, ko bo kaznovan, ne bodo mogli izdati tudi vozniškega dovoljenja.
Bogat letošnji pridelek
Zvezni zavod za statistiko ugotavlja, da bo letošnja proizvodnja pšenice znašala okoli 5,36 milijona ton, kar je za 22 odstotkov več kot lani. Letošnji pridelek naj bi bil tako eden od treh doslej najvišjih. K bogatemu pridelku je predvsem pripomogel visok hektarski donos, ki bo znašal 31 metrskih centov več kot lani.
Tito o Nikoli Tesli
Predsednik republike Josip Broz-Tito in številni drugi ugledni gostje so se udeležili slavnostnega zborovanja v Smiljanu ob 120-letnici rojstva Nikole Tesle. Tovariš Tito je v uvodnem govoru orisal lik in delo velikega raziskovalca in humanista, ki je vselej verjel v svoje ljudstvo ter spregovoril o velikem prispevku njegovega rojstnega kraja v NOB. Posebni odpo-slanec ameriškega predsednika Geralda Forda direktor NASA James Fletcher pa je na velikem ljudskem zborovanju v Teslovem rojstnem kraju prebral sporočilo predsednika Forda. V njem predsednik Ford sporoča, da je veliko delo Nikole Tesle trdna vez med obema državama.
Plan gradnje predora Karavanke
Delovna skupina za tehnična in finančna vprašanja avstrijsko-jugoslova nske komisije strokovnjakov, ki je te dni zasedala v Beljaških toplicah, je dosegla soglasje glede natančnega obsega skupnega načrta gradnje karavanškega predora, hkrati pa je odobrila generalni načrt celotne gradnje. Na podlagi tega načrta naj bi bil predor dolg 7,6 kilometrov, dovozna cesta na avstrijski strani pa naj bi bila dolga 6,6 kilometrov, na jugoslovanski strani pa 4 kilometre. Delegaciji iz Avstrije in Jugoslavije sta predložili tudi svoje predloge glede financiranja celotnega objekta, ki bi po sedanjih cenitvah veljal od 1,5 do 2 milijarde šilingov. Obe strani sta se sporazumeli, da bi pred dokončno odločitvijo o gradnji in o financiranju izdelali gospodarski načrt tako za gradnjo samo, kot tudi za obratovanje v prvih 25 letih. Jugoslavija naj bi predložila takšen načrt do septembra letos.
Kranj — V vojašnici »Stane Zagat« v Kranju je bila včeraj svečana proslava v počastitev dneva VII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »France Prešeren«. Prešernova brigada je bila namreč formirana 12. julija 1943 v Davči nad Selško dolino, njene svetle revolucionarne tradicije pa nadaljujejo mladi vojaki in njihovi starešine v kranjski vojašnici. Poleg fantov v sivih uniformah so se svečanosti udeležili tudi: komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, predstavniki kranjske občinske skupščine ter kranjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij. Svečanost se je začela nekaj minut po, deseti uri z državno himno, istočasno pa so pripadniki enot, ki nadaljujejo slavne tradicije Pre-šernovcev, s strumnim korakom prinesli pred slavnostno tribuno bojno zastavo. Nato je vsem zbranim spregovoril komandant kranjske garnizije polkovnik Momčilo Marjanac. Orisal je slavno pot Prešernove brigade, s/>regovoril o borbah, ki jih je ta enota vodila med zadnjo vojno vihro, ter o sedanjem delu in o vzgoji mladih vojakov. Komandant je nato najboljšim vojakom podeli/ značke »primeran vojnik«, le-tem je čestital tudi komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, prebrani pa so bili tudi ukazi o napredovanjih vojakov in starešin. Večje število vojakov in starešin je prejelo tudi druga priznanja. Po končani proslavi je orkester JLA iz Ljubljane priredil na prostem, v hladu pod košatimi drevesi v kranjski vojašnici, za vse udeležence proslave slavnostni koncert. Ob spremljan orkestra sta pela operni pevec Frani Javornik in pevka zabavne glasbe Sonja Gaberšček. Gostje pa «o si z zanimanjem ogledali tudi muzej slavne Prešernove brigade, ki so ga v kranjski vojašnici odprli ob dnevu JLA, 22. decembra lani. (— J. Govekar) — Foto: J. Zuplotnik
V Kovorju slavili krajevni praznik
Spomin na ustreljene talce
Kovor — Z veliko vrtno veselico in komemoracijo pred spomenikom talcem, na kateri so v kulturnem programu sodelovali Tržiški oktet, pihalni orkester iz Tržiča in pionirji kovorske osnovne šole, za kar so jim krajani hvaležni, se je v nedeljo, 11. julija v Kovorju končalo praznovanje krajevnega praznika. Praznični dan je sicer 16. julij, vendar so Kovorjani zaradi bližajočih se dopustov praznovanje organizirali kar preteklo nedeljo.
Kovor ima revolucionarno zgodovino. Ze 11. junija so izselili tri napredne družine v Srbijo, za župana pa so Nemci izbrali kulturbun-dovca in petokolonaša Lukama. Vendar to naprednega gibanja ni uničilo. Julija leta 1941 je bila ustanovljena organizacija Osvobodilne fronte, ki je združevala člane tudi iz Zvirč in Hudega in se povezovala s partizani tržiške občine. Oktobra leta 1941 je bila izvedena na dvorišču pri Snarju, kjer je bila nekdaj gostilna, uspela sabotažna akcija.
Njegova žrtev je postal znani ge-stapovski agent Matija. Zima je revolucionarno vrenje nekoliko okrnila, vendar se je gibanje spomladi spet dvignilo. Okupator ni miroval. 3. julija leta 1942 je nemški župan zbiral po Kovorju in okolici talce. Vinko Golmajer iz Kovorja, Jože Bodlaj z Brezij, Joža Kokalj iz Vadič, Alojz Pavlin iz Podbrezij in Petko Dolenc iz Tržiča so bili ustreljeni v Gobovcih nad Podbrezjem. Peter Blažič se je izmuznil v trenutku, ko ga je župan Lukanc že izbral za talca. Organizacija OF se je odločila župana Lukanca onemogočiti. 15. julija so ga likvidirali in uničili tudi/ arhiv z imeni 60 predvidenih talcev iz Kovorja. Vendar so Nemci že naslednji dan privlekli iz Begunj 8 talcev ter jih v Kovorju ustrelili. Krogle so ob tej priložnosti usmrtile tudi enega od tržiških partizanov ter borca, ujetega pod Storžičem. V spomin na ta dogodek praznuje Kovor vsako leto krajevni praznik. J. Košnjek
Na Ravnah so praznovali
Tržič - 7. julija leta 1942 so partizani na Čegelšah napadli v stanovanju in ranili znanega tržiškega petokolonaša Petra Strupija. Le-ta je poklical na pomoč gestapovce, ki pa so jih partizani tudi napadli. V maščevanju so Nemci naslednji dan izselili 9 tržiških družin v koncentracijska taborišča, moške pa odvlekli na Ćegelše in jih postrelili.
V spomin na te tragične trenutke praznuje krajevna skupnost Tržič--Ravne 8. julija krajevni praznik, ki je letos združen tudi s proslavljanjem .35. obletnice vstaje. Preteklo sredo je bila pri spomeniku devetim talcem žalna komemoracija, na kal eri je govoril sekretar ravenske
Kranj
onovne organizacije ZK Jakob Kepic, z recitalom revolucionarne poezije pa se je predstavila kulturna skupina osnovne organizacije ZSMS Ravne. V petek je bilo na sporedu strelsko tekmovanje, v soboto, za zaključek praznovanja, pa je kulturna skupina mladinske organizacije pripravila humoristični nastop, ki mu je sledilo rajanje v Mladinskem domu.
Ravenska krajevna skupnost se je razvila v delavsko naselje. Krajani so s prostovoljnim delom zgradili Mladinski dom in uredili še marsikaj' v skupnosti. Posebne vrednosti pa je asfaltiranje krajevnih cest, ki je bilo lani zaključeno. M.Krsnik
Delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine so z vabilom in gradivom za jutrišnje zasedanje dobili tudi vabilo za slavnostno skupno sejo vseh zborov občinske skupščine za letošnji občinski praznik. Jutrišnja redna seja bo namreč zadnja pred počitnicami oziroma dopusti. Slavnostno sejo vseh zborov skupščine ob letošnjem občinskem prazniku pa predsednik skupščine Tone Volčič sklicuje za petek, 30. julija, ob 17. uri. Na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika 1. avgusta bodo podelili tudi letošnje nagrade kranjske občine in nagrade in priznanja za izvajanje akcij krajevnih skupnosti v občini v minulem letu. A. Z.
Tržič
V ponedeljek je bila na tržiški občinski skupščini seja pripravljalnega odbora za praznovanje letošnjega 5. avgusta, občinskega praznika Tržita. Seje so se udeležili predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij, kulturnih in športnih organizacij ter društev in razpravljali o programu, ki mora biti letos, ko praznujemo 35. obletnico vstaje, še bolj pester in bogat.
V torek je bila seja izvršnega sveta občinske skupščine Tržič, na kateri so razpravljali o družbenem planu občine in programu popravil in novogradenj regionalnih in magistralnih cest. Izvršni svet je razpravljal tudi o gradnji plinovoda v Sloveniji, o programirani splošni porabi do leta 1980 ter zazidavi Seničnega in Bistrice.
V sredo je bila v Bombažni predilnici in tkalnici seja sveta Zveze komunistov, na kateri so komunisti razpravljali o političnih razmerah in samoupravnih odnosih v organizaciji združenega dela. O tej problematiki načrtujeta razpravo tudi zbor komunistov in razširjen politični aktiv.
Sekretarji osnovnih organizacij in svetov Zveze komunistov iz organizacij združenega dela in temeljnih organizacij tržiške občine so se sestali v četrtek. Razpravljali so o položaju družbene samozaščite v tržiški občini nasploh ter po delovnih kolektivih. -jk
Slavje pod Bičkovo skalo
Osrednja republiška proslava v počastita dneva vstaje slovenskega naroda v četrtek 22. julija, bo v partizanskih Dražgošah —
Odkritje veličastnega spomenika — Spomenik J* delo Stojana Batiča, Borisa K o beta in I veta Subica — Slavnostni govornik na svečanosti bo predsednik predsedstva skupščine SR Slo* venije Sergej Kraigher — V vasici pod Jelovico tudi VIII. zbor gorenjskih aktivistov 4 S slavja bo krenila na pot brigada Avnoja i Po predvidevanjih se bo v Dražgošah zbral0 najmanj 15.000 obiskovalcev ,— Posebno p1' \smeno povabilo za predsednika SFR Jugoslavije J osipa Broza- Tita
Dražgoše — V četrtek, 22. julija, na dan vstaje slovenskega na'0, da, bo v partizanskih Dražgošah, legendarni vasici pod Jelovico-osrednja slovenska proslava v počastitev tega praznika. Istočasno P* bo v sončni vasici nad Selško dolino tudi odkritje veličastnegf spomenika borcem Cankarjevega bataljona, junaškim domačinom-prebivalcem Dražgoš, ter vsem slovenskim partizanom.
Temeljni kamen za spomenik, ki je delo akademskega kipar)" Stojana Batiča, projektanta inž. arhitekta prof. Borisa Kobeta MJ akademskega slikarja Iveta Subica, udeleženca dražgoške bitke i" številnih drugih partizanskih borb, je pred letom dni na dan vstaj* slovenskega naroda lani julija na veliki dražgoški proslavi vzida predsednik republiškega odbora ZZB NOV -Janko Rudolf. Mladin**! delovna brigada »Jože Gregorčič« pa je že pred tem pripravila mest0, kjer bo »pomnik« sedanjim in kasnejšim rodovom stal.
Izvajalec del pri gradnji spomenika SGP Tehnik iz Škofje Loke* z gradbenimi deli začel že v pivih dneh letošnjega leta. Zal pa Je »tehnikovcem« pri delu precej nagajalo slabo vreme. Kljub temu pa 3 v teh dneh gradbena dela pri spomeniku končana. Včeraj »o & zagrebške livarne že pripeljali obe skulpturi, ki jih bodo postavili v J metrov visok spomenik, tam bo tudi žara s kostmi padlih domačinov'' borcev Cankarjevega bataljona, pa tudi mozaik bo postavljen v prihod' njih dneh. . ^
»Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julij, bomo letos praznoval'■ posebno slovesno,« je dejal na četrtkovi novinarski konferenci v p'0} štorih republiške konference SZDL v Ljubljani predsednik republik? ga odbora ZZB NOV Janko Rudolf, »kajti letos se spominjamo 35-1** niče vstaje naših narodov in 35-letnice ustanovitve OF1 slovenski naroda. Le pol leta zatem pa bo minilo tudi natanko 35 let od le#eJ darne bitke Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Zato je prav, da s* *f zdaj spomnimo na ta dogodek. In na dražgoški proslavi čez nekaj djr ob odkritju veličastnega spomenika, se ga tudi bomo. V tem trenut* je že na razpolago nova, tretja, izdaja knjige .Dražgoška bitka' znan*£ književnika Ivana Jana. V njej so zabeležena nova in nova spoznaju, o borbi Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Borba v Selški do 'K je takrat pretresla ves nemški ,rajh\ Kajti Nemci so bili do takr ^ vajeni le zmagovati. V Dražgošah pa so prvič bežali in se umikali;'
Slovesna proslava v Dražgošah se bo začela v četrtek, 22. juW* natanko ob 10. uri z intoniranjem jugoslovanske himne. Takoj nato Pj* bo goste in številne obiskovalce pozdravil sekretar medobčinski sveta ZK  za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Slavnostni govornik svečanosti bo predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije SergJ Kraigher. Po govoru Sergeja Kreigherja pa bo sledilo odkritje dra.,
goškega spomenika. V nadaljevanju proslave bodo člani amate^s
kiJ>
pevskih in glasbenih skupin s področja Gorenjske ter godba milic* Ljubljane izvajali recital književnika Ivana Jana. Ob koncu svečano bo še predaja zastave gorenjskim aktivistom ter mladinski po
brigadi Avnoja, proslava pa se bo zaključila s petjem »internacionaj*: Prireditelja — republiška konferenca SZDL in republiški odb . ZZB NOV — posebnih vabil za udeležbo na proslavi ne bosta pošilja* ' Kljub  temu pa prireditelji manifestacije pričakujejo, da se bo dražgoškega slavja udeležili mnogi predstavniki družbenopolitične*?1* .j javnega življenja, delovni ljudje in občani iz vse Slovenije, preživ* borci legendarnega Cankarjevega bataljona — le še kakih trideset J1 je, borci enot NOV in POS, ki so se bojevali na področju Gorenji ' nekdanji aktivisti OF  in sedanji aktivisti vseh družbenopolitični' organizacij, pripadniki domicilnih in  teritorialnih enot, taborni ^ pionirji in mladina, udeleženci mladinske pohodne brigade Avnoj, ki jf jo letos prvič udeležujejo mladi iz vseh jugoslovanskih republik 1 pokrajin, praporščaki vseh enot NOV in POS Slovenije ter delegacij vseh slovenskih občin. Vseh obiskovalcev naj bi bilo po predvidevanj prirediteljev najmanj 15.000. Posebno vabilo so organizatorji poslali predsedniku SFR Jugoslavije Josipu Brozu-Titu. ij
Na dražgoški proslavi v četrtek, 22. julija, pa se bodo zbrali gorenjski aktivisti. To bo že njihovo osmo zaporedno srečanje. Priho nje leto bo le-to v Radovljici.
»Po številu udeležencev proslava v Dražgošah ne bo .velika <<- J bilo rečeno na tiskovni konferenci. »Ne bo taka kot bi morala bi ' kakršna bi morala biti v počastitev legendarne borbe v Dražgosa • Kajti na ta prostor ni mogoče spraviti večjega števila obiskovalce. Zato pa bo toliko bolj prisrčna- Skratka, taka bo, kot se za osredrU slovensko proslavo spodobi in kakršna mora biti skromna oddolžtt* domačinom, borcem Cankarjevega bataljona in vsem slovenski partizanom.« ,
Kljub temu pa si bo lahko dražgoško slavje ogledal prav vsa k ' tudi tisti, ki se ne bo odločil za pot v Selško dolino, saj je Ijubljan? jj televizija pripravila neposreden 65-minutni direktni barvni televizU" prenos iz partizanskih Dražgoš.
V trenutku, ko to poročamo, so dela na spomeniku domala konča Na vrsti je le še postavljanje mozaika, ki je delo akademskega sU^aj^ Iveta Subica, njegova velikost je 4 X 2 metra, postavljanje skulptur ^ žare ter urejanje okolice. Seveda pa s polno paro delajo tudi komisije. J. Govekar
Radovljica
Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški 8oSH?i ju ski zbornici bo imel jutri dopoldne v banketni dvorani Golf hotela na B«e sedmo redno sejo. Razpravljali bodo o oblikovanju hotelskih in penzionS cen za prihodnje leto in 0 zasnovi regionalnega prospekta Gorenjske. na Predsedstvo radovljiške občinske skupščine je v sredo, 7. JuuJa',ejo 26. redni seji obravnavalo gradivo za jutri popoldne sklicano 21. skupno f j vseh zborov občinske skupščine. Ugotovilo je, da bo glede na obsežen dne -j red in pomembnost dokumentov, ki jih morajo delegati sprejeti na ^eJ 's v0 nemogoče temeljito opraviti delo v popoldanskem času. Zato je predsjed' ^ sklenilo, da se bo skupna seja tokrat izjemoma začela ob 8. uri 70uV^'uraV' skupnim zasedanjem se bo ob 7. uri sestal družbenopolitični zbor in °, jav-naval predlog sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad 5 do 7 de
cev pri samostojnih obrtnikih. Po končani skupni seji pa se bo sestal na
dese41
no sesiai      - j^u
redni seji še zbor krajevnih skupnosti in sklepal o predlogu odloka o pofit in načinu označevanja imen ulic, trgovin, naselij ter zgradb na ° občine. Imenoval bo tudi sedemčlanski odbor za spremljanje uporabe ,^up-in za izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih s^ora nosti. Izvršni svet občinske skupščine pa je naknadno poslal delegatom z ^ krajevnih skupnosti predlog, da bi 500.000 dinarjev zbranih sre"sPv0d^ skupne in solidarnostne naloge namenili za financiranje izgradnje vodo Nemški rovt. A.
Osnutek zakona o združenem delu
Medsebojna razmerja delavcev
v združenem delu
Osnutek zakona o združenem delu prinaša tudi nekatere pomembne novosti za področje delovnih razmerij. Urejenost in stopnja razvitosti medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu je odraz stopnje samoupravne razvitosti in odraz družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu, zato so se določbe v zakonih pogosto menjavale.
L Delovno razmerje
Delovno razmerje je razmerje med delavci, ki delajo v združenem delu. Vsakdo lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z drugimi delavci organizacije združenega dela.
Novost v zakonu je, da imajo isto pravico kot zdravstveno sposobni delavci tudi invalidne osebe, če so usposobljene za določeno delo.
Delovno razmerje se sklene, ko delavec poda pismeno izjavo, da je seznanjen s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev.
Enake pravice, kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje v skladu z zakonom, ima tudi delavec, ki brez svoje krivde ne sklene delovnega razmerja, pa stalno dela. Pristojni organi pa v tem primeru nosijo odgovornost.
2. Sistematizacija delovnih mest (objava in razpis)
V TOZD se določi organ, ki ugotavlja, da je potrebno v delovnem procesu povečati število delavcev (ali zmanjšati), in da se tako zasedejo prosta delovna mesta.
TOZD mora objaviti, kakšni pogoji so potrebni za sklenitev delovnega razmerja (republiški zakon bo določil način objave).
Vodilna delovna mesta se razpisujejo. Delavec, ki ni ponovno izpran (isto je za poslovni organ), se razporedi na drugo delovno mesto v }sti ali drugi TOZD. Delovno mesto mora ustrezati njegovi strokovni izobrazbi oz. delovni zmožnosti.
Izbiro vodilnih delavcev opravi DS ali komisija, ki jo ta imenuje.
Občasna dela se ne štejejo v delovno razmerje (pogodbena dela), če Se glede na delovni proces ne opravljajo stalno. Pogoji se določijo z zakonom.
Pripravniško razmerje se sklene za čas, ki je določen z zakonom.
3. Delovno mesto in delovne naloge
Osnutek vsebuje pojem delovnega mesta in delovnih nalog, kar Pomeni, da se je pojem delovne obveznosti razširil, ker pri delovnih nalogah ni nujno, da gre za istov/stna ali.sorodna opravila, kot je to značilno za delovna mesta. Med trajanjem dela je delavec lahko razporejen na vsako delovno mesto oz. delovno nalogo (razporedi ga DS ali komisija), ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi (šola), oz. delovni zmožnosti (psihofizične zmožnosti). S privolitvijo pa je delavec lahko razporejen tudi na nižje zahtevno delovno mesto.
Razporeditev se lahko opravi v okviru TOZD, med TOZD ali v okviru SOZD.
4. Delo
Zakon postavlja novo kvaliteto dela, kar določa, da ima delavec pravico in dolžnost delati vestno in marljivo in stalno izpopolnjevati svoje znanje, sposobnosti in delovne spretnosti, da lahko čim uspešneje opravlja delo. Delavec je za neizpolnjevanje delovnih dolžnosti disciplinsko odgovoren.
Predvsem je vestnost in marljivost nova kvaliteta, ki pomeni odnos delavca do dela. Delavec kot samoupravljavec mora tudi izpolnjevati delovne sposobnosti (intelektualne in fizične). Pravica in dolžnost do dela je prvikrat na tak način zapisana v zakonu.
5- Pravice, obveznosti in odgovornosti
Pravice in obveznosti ter odgovornosti se določajo s samoupravnim sporazumom 0 združevanju dela delavcev. Sporazum sprejemajo delavci po posebnem postopku z osebnim izjavljanjem. Če delavec ne da pismene izjave o sprejet ju sporazuma, mu delovno razmerje preneha po zakonu.
V sporazumu se ureja zlasti:
— pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, da bi opravljal določena dela,
— postopek za odločanje,
— pogoje za prenehanje delovnega razmerja,
— osnove in merila za vrednotenje dela zaradi delitve sredstev za. °sebne dohodke,
— obveznosti delavcev pri delu in njihovo odgovornost,
— kršitev delovnih obveznost i, >
— postopek za začetek in vodenje postopka,
— varstvo delavcev pri delu,
— posebno varstvo žensk, mladine in delovnih invalidov,
— pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja glede na delovne potrebe.
Materija je lahko obdelana v enem sporazumu ali več.
(Nadaljevanje v naslednji številki I
ruževanje v gradbeništvu
Radovljica — Na zadnji seji ob-Jnske konference zveze komunistov
adovljica so precej razpravljali Udi o združevanju posameznih pa-
°g gospodarstva v občini. Ko je bilo |j0Vora o gradbeništvu, so ugotovili,
a »o v občini tri srednja oziroma
*nj,ša podjetja, ki v glavnem pokri-domače potrebe, h Opremljenost SGP Gorenjca, GP Q°hinj in KGP Grad Bled - TOZD
radnje s težko in lahko gradbeno > ^hanizacijo nekako ustreza veli-in moči teh podjetij. Vendar pa k v gradbenih konicah dogaja, da ^Sarneznemu podjetju primanjkuje
fenanizacije, drugemu, pa ostaja. Že
*radi tega bi bilo tesnejše sodelova-zelo dobrodošlo. Razen tega pa k° *e groba razmišljanja in ocene podale, da bi za gradbene potrebe j občini zadoščala ena gradbena de-
vha organizacija, saj bi bilo delo
°tem lahko bolje organizirano.
*ako je že prišlo do pogovorov o yaruževanju. Mnenja pa so različna. SGP Gorenje menijo, da bi bila
združitev s KGP Grad Bled — TOZD Gradnje ekonomsko opravičljiva. Tako bi lahko skupno koristili betonarno, žago, gramoznice in gradbeno mehanizacijo. Združitev z GP Bohinj pa bi bilo treba še preučiti.
V blejski TOZD G radnje pa se kot kaže ravno ne navdušujejo nad združitvijo. Menijo, da zdaj, ko imajo v podjetju začasno upravo, raz-druževanje s TOZD Komunala ne bi bilo najboljše. V G P Bohinj pa je delavski svet sklenil, da bo delovna organizacija ostala samostojna. Odločitev utemeljujejo s tem, da podjetje opravlja dela samo v Bohinju, da je njihova proizvodnja bolj obrtniška in da so v podjetju zaposleni domačini, ki ne želijo delati izven Boninja.
Priprave za združitev pa v občini vseeno potekajo. Tako so se pred nedavnim dogovorili, da bodo imenovali iniciativni odbor, v katerem pa kot rečeno za zdaj ne bo predstavnikov GP Bohinj. a. Z.
Skupščina občine Kranj je na sejah vseh treh zborov dne K), junija 1976 sklenila, da se vključi v splošna družbeno koristna prizadevanja za prenehanje ozirofna omejevanje kajenja. Zato
priporoča
• vsem temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim v občin} Kranj, da ne dovoljuje kajenja na. sejah, zborovanjih in ob drugih priložnostih, ko se zbere v zaprtem prostoru večje število ljudi,
• temeljnim in drugim organizacijam ter delovnim skupnostim, da prepovedo kajenje v prostorih, kjer se pripravlja in razdeljuje hrana. Inšpekcijskim službam naroča, da dosledno nadzirajo izvajanje te prepovedi,
• vsem šolam naj v sodelovanju z zdravstveno službo okrepijo prizadevanja, da se mladina ne bi privajala na kajenje. Enako priporočilo daje družbenopolitični zbor organizacijam Zveze
' socialistične mladine Slovenije v občini Kranj.
Kranj, 10. junija 1976
Predsednik
Skupščine občine Kranj: Tone Volčič, l.r.
V Tržiču dražji odvoz smeti
Občinska skupščina je soglašala z višjimi cenami odvoza smeti, vendar je terjala še večjo disciplino in red pri tej komunalni dejavnosti
Tržič — Komunalno podjetje Tržič, pooblaščeno za odvoz in pobiranje smeti v tržiški občini, je decembra lani prosilo občinsko skupščino za soglasje k povišanju cen pobiranja in odvoza smeti. Lani se je pojavil na tem področju znaten primanjkljaj, ki onemogoča opravljanje redne dejavnosti in kakršnakoli vlaganja v modernizacijo te službe. Primanjkljaj je dosegel konec lanskega leta 211.331 dinarjev, Komunalno podjetje ga je pokrilo predvsem z gradbeno dejavnostjo. Stare cene odvoza smeti, potr jene so bile leta 1973, so bile naslednje: gospodinjstva in neproizvodne organizacije so prispevale po 18 par od kvadratnega metra stanovanjske oziroma poslovne površine, gospodarske organizacije pa po 26 par od kvadratnega metra poslovne površine.
Od skupščine potrjene nove cene pa so naslednje: za kvadratni meter stanovanjske in poslovne površine pri gospodinjstvih in neproizvodnih organizacijah bo treba odšteti 31 par, gospodarske organizacije pa bodo morale prispevati za kvadratni meter poslovnega prostora po 44 par. Komunalno podjetje je sicer predlagalo 46 par, vendar je izvršni svet občinske skupščine po vsestranski analizi in pregledu dodatne dokumentacije Komunalnega podjetja sodil, da bi bila takšna
Odpadne vode v Savo
Vse javno kanalizacijsko omrežje mesta Jesenic kot tudi ostalih krajev v občini je mešanega sistema, kar pomeni, da se fekalne odplake in padavinske površinske vode odtekajo po skupnih kanalih do izlivov. Razen teh so v kanalizacijske odvodne kanale speljani hudourniki, ki ob močnem deževju znatno obremenjujejo kanalsko mrežo
Jesenice — V jeseniški občini pripravljajo družbeni dogovor o financiranju in izgradnji čistilne naprave in kolektorja za mesto Jesenice, kajti stanje kanalizacije mesta Jesenic je kritično. V precej primerih že zdaj ne morejo izdajati soglasij za priključitev novih objektov, dejstvo pa je, da bo stanovanjska gradnja v naslednjih letih še intenzivnejša, da bo tudi vedno več asfaltiranih površin, ki bistveno prispevajo k preobremenitvi kanalske mreže. Zbrana sredstva po sedaj veljavnem odloku pa so minimalna, letno se iz kanalščine in pristojbine za priključke zbere okoli 260.000 dinarjev, kar pa ne zadostuje niti za redno vzdrževanje. Kanalščina znaša v povprečju okoli 35 odstotkov od pobrane vodarine — tu ni upoštevana Železarna.
kolektor v kranjski gori "
Območje Kranjske gore je kanalizacijsko zelo problematično, zato krajevna skupnost Kranjska gora načrtuje izgradnjo čistilne naprave in kolektorja. Za financiranje te investicije bo potrebno sodelovanje vseh uporabnikov, predvsem pa delovnih organizacij na tem področju.
Pred sedmimi leti so izdelali načrt kanalizacije za mesto Jesenice z Javornikom, Koroško Belo in Blejsko Dobravo. Skupna dolžina kanalov je znašala 19.716 metrov, v letih pozneje pa so zgradili še okoli 5.000 metrov kanalskih vodov (Tomšičeva na Jesenicah, ulica Staneta Bokala, Blejska Dobrava itd.) Razen teh je še kanalizacija Bolnice Jesenice in kanalizacija trgovskega podjetja Universal na Plavškem travniku, medtem ko Železarna s svojim kanalizacijskim sistemom ni vključena v mestno kanalizacijo, temveč ima svoje izlive v Savo s tem, da ima za tehnološke vode zgrajene posamezne čist ilne naprave.
Čistilna naprava na beli
Vse odpadne vode iz teh kanalizacijskih sistemov se brez kakršnegakoli čiščenja iztekajo naravnost v Savo, le v Žirovnici, na Selu, v Zabreznici in na Rodinah, kjer še ni zgrajen glavni odvodni kolektor, so speljane prek skupnih greznic in ponikovalnic pod zemeljsko površino, kar pa predstavlja le začasno rešitev.
Na Jesenicah imajo študijo kanalizacije mesta Jesenic, po kateri je rešen    sistem    kanalizacije samih
Jesenic z Javornikom in Koroško Belo s skupno čistilno napravo, katere lokacija je predvidena južno od nove valjarne Bela. Ta študija predvideva nov glavni zbiralnik, ki se začne pri čistilni napravi klavnice in poteka južno od železniške proge Jesenice-državna meja in se pri novem podvozu priključi na sedanji kanal na Prešernovi cesti, ki pa ga bo potrebno obnoviti. Od tod dalje zbiralnik poteka po Prešernovi, po Cesti železarjev ter Dobravski cesti do predvidene čistilne naprave. V študiji so predvideli tudi obnovo vse sedaj preobremenjene kanalske mreže in ločitev hudourniških voda od kanalizacije.
D. Sedej
podražitev prevelika. 200 dinarjev pa bo smelo Komunalno podjetje zaračunati za enkraten kontejnerski odvoz smeti po krajevnih skupnostih
Delegati občinske skupščine so sicer menili, da takšno povečanje cen (realizacija Komunalnega podjetja pri smetarini bo večja za 63 odstotkov) presega določila letošnjega družbenega dogovora o politiki cen, vendar je član izvršnega sveta Viktor Kralj pojasnil, da s tako podražitvijo soglaša tudi republiški zavod za cene. Ob tem pa je poudaril, da bo moralo Komunalnoj podjetje vpeljati pri pobiranju in odvažanju smeti večji red ter po-j kazati izdatnejšo resnost. V primeru! pomanjkljivosti bodo predlagani! ostri ukrepi in v skrajni meri v so-' delovanju s Službo družbenega knjigovodstva tudi odvzem dela dohodka. Taka stališča so zagovarjali tudi delegati Peka in nekaterih krajevnih skupnosti.
J. Košnjek
Priprave na združitev komunalnih podjetij
Radovljica — V radovljiški obči-ni so se že 1970. leta začela resna razmišljanja o povezovanju komunalnih podjetij. Do uresničitve takšne zamisli pa zaradi različnih mnenj in stališč ni prišlo vse do danes. Zdaj kot kaže, je akcija za združitev tik pred koncem. Na seji občinske konference zveze komunistov so se namreč strinjali s predlogom, naj bi se vsa komunalna podjetja v občini združila v enovito delovno organizacijo do 1. januarja prihodnje leto.
Ugotovili so, da bi takšna odločitev koristila predvsem občanom, delavcem v sedanjih podjetjih in komunalnemu urejanju občine v prihodnje. Sporedno s tem pa je tekla tudi beseda o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost. Menili so, da ustanovitev takšne skupnosti ne bi bila smotrna, če bi komunalna podjetja ostala še naprej razdrobljena.
Iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovno skupščino te samoupravne interesne skupnosti, je ugotovil, da so dokumenti v glavnem pripravljeni in da bo skupščino moč sklicati konec avgusta. Dokumenti so bili namreč posredovani vsem podpisnikom; to pa so krajevne skupnosti, organizacije in temeljne organizacije združenega dela v občini. Na seji občinske konference zveze komunistov so se zavzeli, da bi bila samoupravna interesna skupnost za komunalo čimprej ustanovljena. Zato mora občinska konferenca socialistične zveze Radovljica pripraviti ustrezne kadrovske rešitve za skupščino in njene organe. a. Z.
dogovorimo se
seja kranjske občinske skupščine
Jutri, 14. julija, ob 15. uri se bodo v Kranju sestali na seji vsi trije zbori občinske skupščine. Na skupnem zasedanju bodo razpravljali o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana Sli Slovenije do 1980. leta in sklepali o pooblastitvi izvršnega sveta, da podpiše ta dogovor. Nadalje je na dnevnem redu družbeni plan Slovenije do 1980. leta, predlog družbenega načrta občine za obdobje 1970 do 1980, poročilo o delu komisije za odlikovanja in priznanja občinske skupščine za minulo leto, poročilo o delu izvršnega sveta v letošnjem prvem polletju in program dela za drugo polletje in sklepanje o podelitvi nagrad občine Kranj za letos. O slednjem bodo delegati vseh zborov poslušali na skupni seji obrazložitev, sklepali pa bodo na ločenih sejah.
Razen tega bo zbor združenega dela na ločeni seji razpravljal še o programu dela zbora v drugem polletju, o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in o kadrovskih zadevah. O istih vprašanjih oziroma o delu zborov občinske skupščine v drugem polletju bo razpravljal na ločeni seji tudi zbor krajevnih skupnosti. Razen tega pa bo delegatom tega zbora predložena še informacija o podelitvi priznanj krajevnim skupnostim in predlog za razdelitev posebnih sredstev za krajevne skupnosti iz letošnjega proračuna. Družbenopolitični zbor pa bo na ločeni seji razpravljal le o programu dela zborov občinske skupščine v drugem polletju letos in o kadrovskih zadevah.
družbeni načrt občine
•
Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda jutrišnjega zasedanja vseh zborov kranjske občinske skupščine je nedvomno predlog družbenega načrta občine za obdobje od 1976. do 1980. leta. Predlog je usklajen z republiškimi in zveznimi dokumenti ter upošteva programe temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako ta dokument predstavlja stabilizacijski načrt za vsa področja dejavnosti občine, hkrati pa omogoča hitrejšo rast družbenega in osebnega standarda.
Osnutek načrta je skupščina obravnavalaže pred letom dni in ga potem dala v javno razpravo. Predlog je zdaj dopolnjen predvsem v prvem delu, kjer je analiza preteklega srednjeročnega obdobja popravljena na osnovi doseženih rezultatov v minulem letu. Drugi del pa je dopolnjen in usklajen z dogovorjenimi stališči prednostnih nalog v Sloveniji in Jugoslaviji. Predlog družbenega načrta je na seji konec junija letos obravnaval izvršni svet občinske skupščine in ga predlaga vsem zborom skupščine v potrditev. a. Zalar
Kljub težavam so se dobro pripravili
Bohinj — Zaradi spomladanskega potresa je Bohinj letos pričakal poletno turistično sezono precej ok'-njen. Zmanjšalo se je namreč število sol) v hotelih. Turistični delavci' so bili zaradi tega precej zaskrbljeni. Toda malodušje je slaba tolažba in čeprav se ne da čez noč pridobiti nazaj vseh zmogljivosti, so se skrbno pripravili na sezono.
Lani so zabeležili prek 262.000 prenočitev gostov, od tega skoraj 61.000 v zasebnih sobah, kar pomeni 23 odstotkov vseh prenočitev. Letos im*-jo na voljo okrog 600 hotelskih i i H70 zasebnih ležišč. 2e nekaj časa je v zasebnih sobah popraševanje po boljših. Zato so se letos lotili prekategorizacije sob. Ležišča v hotelih stanejo v juliju in avgustu od 75 do 140 dinarjev, penzioni pa od 156 do 203 dinarje.
Bohinj je znan po dobri domači hrani, miru in svežem zraku. Da pa bi gostom nudili še kaj več, bi bila potrebna precejšnja vlaganja v infrastrukturne objekte. Kaže, da bo po sedanjem srednjeročnem programu nekaj od tega vendarle narejeno.
Za letos pa so pripravili nekatere manjše novosti. Tako si gostje v hotelu Bellevue in Pod Voglom lahko za 15 dinarjev na uro sposodijo kolesa. Izposojevalnina za ves dan pa je 60 dinarjev. V kampu Z'.atorog, pa po 30 dinarjev na uro sposojajo tudi čolne. Velja omeniti tudi ribolov. Dovolilnice za tuje goste so dražje. Tako mora tuji gost za lov v Savi Bohinjki odšteti 250 dinarjev, v jezeru pa 120. Za domače goste pa je dnevna karta za Savo Bohinjko 120 dinarjev in za lov v jezeru 70. Pravijo, da so letos prijemi dobri. Za razvedrilo je potem tu še teniško igrišče ob hotelu Bellevue, velja pa si ogledati tudi planšarski muzej s sirarsko zbirko v Stari Fužini. Za kopalce pa je urejeno kopališče na Velikem Veglju.
Iz Bohinja vodijo tudi lepe izletniške poti v okolico in do planinskih domov. V spremstvu izprašanih vodnikov se gostje lahko odpravijo na Uskovnico, Velo polje, Kredarico, Planiko pod Triglavom, k Sedmerim jezerom, na Komno, Soriško planino, Vogel ali kam drugam. In potem je tu še slap Savica. Po urejeni makadamski cesti vozi redni avtobus do restavracije, od tam naprej pa po varni poti s prek 500 stopnicami ni
Prepočasi do komunalne skupnosti
Tržič — Družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela tržiške občinske skupščine so namenili v četrtek, ;S. julija, ostro kritiko vsem tistim, ki zavlačujejo s podpisom družbenega dogovora o oblikovanju samoupravne komunalne skupnosti tržiške občine. Dogovor bi moral biti že podpisan, vendar po zadnjih podatkih niti 50 odstotkov podpisnikov še ni izpolnilo obveznosti. Po krajevnih skupit *ih je položaj še kar zado-vol iv. i »manj podpisov pa je prišlo iz organi, icij združenega dela in temeljnih organizacij. Zato so še posebej delegata zbora združenega dela zadolžili, naj na to opozore pristojne   v   delovnih kolektivih
■jk
več daleč.
Da pa bi se gostje, ki si poleg mirti, dobre hrane in svežega zraka želijo tudi malo zabave hi razvedrila, so turistični delavci poskrbeli tudi za prireditve. Tako so«zdaj na programu pikniki Pod skalco, kjer se gostje lahko tudi zavrtijo na plesišču. Vsak četrtek pa prireja Jugotours tudi piknike za svoje goste. Od večjih prireditev pa omenimo vasovanje Pod skalco in kmečko ohcet, ki bosta konec tega meseca. V začetku av-
gusta bo revija folklornih skupin in kresna noč na jezeru, septembra pa potem tradicionalna prireditev* plan-šarsko srečanje v Ukancu in kravji bal.
To so glavne značilnosti letošnje poletne turistične sezone v Bohinju. Tako turistični, gostinski delavci in lastniki zasebnih turističnih sob si želijo, da bi bila letošnja sezona kljub zadregam čimboljša. Sicer pa letošnji lep začetek poletja obeta, da bo res tako. A. Z.
Prijetno bivanje na Šobcu
Lesce — Turistično društvo Lesce je letos poskrbelo, da se tuji in domači gostje v kampu Šobec še prijet-neje počutijo kot prejšnja leta. Obnovili so prireditveni prostor, razširili razsvetljavo in električne priključke (zdaj jih je že 150), uredili vhod v kamp, pripravili prostor za devetdeset prikolic, zasadili nekaj novih dreves, povečali ozvočenje in postavili nekatere nove igralne naprave za najmlajše. Vse to in še nekatera druga manjša dela je veljalo okrog 500.000 dinarjev.
Letos lahko v kampu sprejmejo na dan 2500 gostov. Aprila in maja je bil obisk nekaj slabši kot lani, že v juniju pa se je povečal v primerjavi z minulim letom in tako je tudi ta mesec. Lani so v kampu zabeležili prek 80.000 prenočitev predvsem tujih gostov. Domačih je bilo namreč le 5 odstotkov. Med tujimi pa so z večino prevladovali Nizozemci. Pri-
čakujejo, da bo letošnje število prenočitev večje od lanskega. Rekord v zadnjih letih pa so dosegli 1973. leta.
Tuji gostje morajo letos odšteti za kampiranje 23 dinarjev za noč, domači pa 20 dinarjev. K temu pa je treba dodati še turistično takso. Razen tega v kampu dajejo v najem šest počitniških hišic, za katero je treba odšteti na dan 100 dinarjev oziroma po 90, če jo vzamete za več kot dva dni. Razen tega pa imajo vse od začetka pomladi naprej v kampu v varstvu tudi prikolice, za kar je treba pred in po sezoni odšteti 450 dinarjev na mesec, v glavni sezoni pa 750 dinarjev.
Letos so izdali tudi manjši prospekt, ki dopolnjuje starejšega. Organizirajo pa tudi razne zabavne prireditve. Pri slednjih pa imajo precejšnje težave, ker so ansambli postali dokaj dragi. A. Z.
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj enota Jesenice
Komisija za medsebojna razmerja razpisuje
po sklepu delavskega sveta LB podružnice Kranj prosto vodilno delovno mesto
pomočnika direktorja
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo vodilnega delovnega mesta zahteva:
1. visoka šola ekonomske smeri
2. nad 5 let ustreznih delovnih izkušenj v gospodarstvu
3. pasivno znanje najmanj enega tujega jezika
4. moralnopolitične kvalitete
Kandidati naj vlože prijave do vključno 30. julija 1976. Prijavi naj priložijo življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev, potrdilo o nekaznovanju in dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev.
Prijave naj pošljejo z navedbo »za razpisno komisijo« na naslov Ljubljanska banka enota Jesenice, Cesta m. Tita št. 8.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 45 dneh od dneva objave razpisa.
Gozdovi na Jelovici, na prostranem »hrbtu« med Selško dolino in osrednjo Gorenjsko so te dni oživeli. Izletnikov, predvsem tistih, ki imajo radi samoto, mir, čist zrak in prijeten hlad smrekovih in listnatih gozdov je iz dneva v dan več. Seveda pa so tu tudi številne možnosti za rekreacijo. Čudoviti so sprehodi po gozdnih stezicah in osamljenih poteh, nič manj pa ni zanimivo tudi nabiranje različnih gozdnih sadežev. Gob sicer zaenkrat zaradi suhega vremena še ni ravno na pretek, tisti, kijih poleg lisičk in jurčkov poznajo še nekaj več vrst, že pridejo na svoj račun, zato pa so toliko bolj bogato obrodile borovnice. Tisti pa, ki se jim je Jelovica priljubila že pred nekaj leti, so tu postavili kar počitniške hišice. In teh na tem področju ne manjka. Lastniki vikendov zdaj vsako poletje na tem področju preživljajo svoj dopust. Pozimi pa je dostop na Jelovico zaradi snega seveda nekoliko težji. (—J. Govekar) — Foto: F. Perdan
Več gostov
Bled — Na Bledu je minuli teden število gostov začelo hitro naraščati. Tako so zabeležili prek 2500 gostov, od tega okrog 2000 tujih. Najbolj je bil zaseden kamp v Zaki. Med tujimi gosti so bili najštevilnejši Nizozemci, tem pa so sledili gostje iz Zvezne republike Nemčije in Velike Britanije. M,ed domačimi gosti jih je bilo največ iz Beograda in iz Vojvodine.
Brez večjih zastojev
V nedeljo, 11. julija je bil na gorenjskih cestah izredno gost promet, ki se ni polegel ves dan. Uprava javne varnosti iz Kranja ugotavlja, da večjih zastojev ni bilo. Će so se pa pojavili, so jih prometni miličniki uspešno odstranjevali. Naj gostejši promet je potekal prek* Korenskega sedla. Čakalni čas ni presegal 40 minut. Krajši zastoji so se pojavili tudi na jeseniški obvoznici in to predvsem zaradi neupoštevanja semaforjev in drugih kršitev prometnih predpisov.
-jk
»Heja ho, vleči šimel, heja ho . . . Daj, potegni ta turizem, saj bo šlo . . ■« tudi gre; saj je Bled tja od konca junija naprej kar dobro zaseden. — A. — Foto: F. Perdan
Kadar je vroče, tudi dežnik prav pride — Foto: F. Perdan
Delovna organizacija tovarna obutve
Pel^o Tržič n. sol. o.
samoupravna skupnost skupnih služb razglaša za prosta naslednja delovna mesta:
I. analitik delovnih mest
Pogoji za sprejem:
ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj, smisel za organizacijo in vodenje dela
II. samostojni referent uvoza
Pogoji za sprejem:
ekonomsko komercialni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj,
aktivno znanje enega svetovnega jezika,
uspešno opravljen izpit iz zunprije trgovinskega poslovanja
III. referent uvoza
Pogoji za sprejem:
ekonomsko komercialni tehnik z 2 letoma delovnih iz* kušenj
Prijave za vsa razglašena prosta delovna mesta sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije tovarne obutve Peko Tržič do vključno 31. julija 1976.
Izbrani kandidati bodo delo združili za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela.
Hotel
ECREInfi
Kranj
prireja v četrtek, 1 5. julija 1976, ob 20. uri na terasi hotela
zabavno prireditev pod naslovom
IŠČEMO NAJLEPŠI GLAS GORENJSKE
polfinale
Igra ansambel
BELE STRELE
Gost večera: Ljubiša Pavič, humorist
Za tekmovanje se prijave kandidatov zbirajo v recepciji hotela.
Avdicija bo na dan prireditve ob 17. uri. Vabljeni!
Predprodaja vstopnic v recepciji hotela.
Kurnikova hiša gostuje fotografsko razstavo
^ "petek, 9. julija, je bila ob 19. uri /JPrta razstava fotografij, ki sta jim TW^a študenta Dare Šinkovec iz 0J*»*a in Saša Dalla Valle z Jesenic.
"a se s fotografijo intenzivno in pPeŠeno ukvarjata šele dobro leto,
endar sta s svojimi fotografijami p ePotovala  že   vso   Slovenijo in
Jugoslavijo. Petkovo razstavo je organiziral klub študentov iz Tržiča v sodelovanju s tržiškim muzejem.
Izbor fotografij, ki jih Dare Šinkovec predstavlja v Kurnikovi hiši, je zelo pester. Prav to daje retrospektivi potrebno živahnost, saj menjajoči se ritem razpoloženj in motivov
V Mengšu so uprizorili Jurija Kozjaka
Delavsko kulturno prosvetno društvo Svoboda Mengeš je v okviru Mengeških tradicionalnih poletnih iger v soboto, 3., in v nedeljo, 4. juli-J,a' v letnem gledališču v Mengšu uprizorilo zgodovinsko igro Josipa JUrčiča v priredbi Petra Marinca »Jurij Kozjak - slovenski janičar«.
Igro, ki jo je na oder zelo težko postaviti, so igralci iz Mengša dobro odigrali in poželi tudi velik aplavz občinstva, ki je letno gledali-?če napolnilo do zadnjega kotička. V igri je nastopilo veliko število bralcev, režiral pa jo je režiser Franc Veider.
F. Erzin
Koncerti na otoku
Bled — Čeprav koncerti v cerkvici na Blejskem otoku niso ravno Poceni prireditev, se je Zavod za turizem na Bledu letos spet odločil 2flnje. Tovrstne prireditve namreč radi obiskujejo tako domači in tuji 8°stje. Obisk je pravzaprav vsako leto večji. Koncerti so na programu Vsak petek in bodo trajali celo poletno sezono tja do septembra. Med Izstopajočimi pa velja omeniti Slovenski oktet, oktet Gallus, harfist ko *«vlo Uršič iz Zagreba, pevko Zlato Ognjanovič in Jožeta Piklja, Slo-Venski godalni kvartet in drugi. Samostojni koncert pa bo imel tudi do-mači pevski zbor. A. Z.
Novi učni prostori za Glasbeno šolo
•Jesenice — Domala vse osnovne šole v jeseniški občini so brez strežnih kadrov za glasbeni pouk, zato na osnovnih šolah ne delujejo Pionirski in mladinski pevski zbori. Le osnovna šola v Žirovnici ima Y°J pionirski in mladinski pevski zbor, osnovna šola Tone Ćufar svoj Pionirski pevski zbor, medtem ko so ostale šole brez zborov ali pa JJhovo dejavnost razvijajo le občasno. Sole bi nujno potrebovale vsaj ,r' glasbene učitelje. Glasbena šola Jesenice rešuje perečo zborovsko Problematiko s centralnim mladinskim pevskim zborom, ki vključuje cence z osnovne šole Koroška Bela, z osnovne šole Tone Čufar in z osnovne šole Prežihov Voranc.
Osnovni problem Glasbene šole je pomanjkanje ustreznega uči-^•jskega kadra, saj bi morala do leta 1980 Glasbena šola pridobiti vsaj P®1 glasbenih učiteljev. Do zdaj so učitelji poučevali večje število Vencev, Glasbena šola pa je zaradi pereče kadrovske problematike pr,a^a omejevati vpis in s tem krčiti glasbeni pouk.
Glasbena šola Jesenice ima skupaj z dislociranimi oddelki 225 učen-j^v. od tega odpade na glasbeni pouk 185 učencev. Dislocirani oddelki v Qranjski gori, v Mojstrani in v Žirovnici so v okviru osnovnih šol. i^Snovne So'e nudijo oddelkom Glasbene šole prostore in deloma tudi lnstrumente.
j Glasbena šola si je v zadnjem času nabrala nekaj novih glasbenih ter ftlent°V' k' Jm PotreDUJejo za vzgojo mladih v šolskem orkestru Po i?8 P*nam' orkester. Z uvedbo celodnevne šole in enoizmenskega v»U ^a k° treba ustrezno organizirati tudi Glasbeno šolo, ji pred-ern preskrbeti noye učne prostore. Za normalno delo z mladimi, za »,asbeno vzgojo mladih in starejših bi morala imeti .šola najmanj pet n°vih učilnic. D. S
»Težki obračun« navdušil Dupljance
Duplje — V soboto, 10. julija, zvečer je bila pri gostišču Trnove i! Dupljah premiera uspelih kratkometražnih in dokumentarnih Umov. Domači kinoamaterji so prikazali tudi najnovejši 20-minutni oarvni film »Težki obračun«, ki so ga posneli v Dupljah in okolici.
nreditev je spremljalo več kot 500 ljudi, sodila pa je k praznovanju krajevnega praznika.
Dupljanski kinoamaterji delujejo pri krajevni skupnosti in so Posneli že več kot 20 filmov. Za uspešno delovanje kluba imata največ Zaslug Zvone Balantič in Ivan Meglic. 2e dva meseca pa Dupljanci ■, 'skujejo tečaj Film in kamera, ki ga vodi član kranjskega Fotokino-Kluoa inž. Marko Šmuc. J. Kuhar
^rtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . .
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(26. zapis)
t»a Pomembnosti pesnika Iva-
vej- * rinka za Beneško Slovenijo, Pok P°^astiti tudi njegov grob na ^rč° nađ" vasJ°> prav na vrhu
vS&tT1Una' (Omenil sem že časovno ^°m°rp^nost P°Java dveh čutečih i»i 'p.Jubnih pesnikov — Gregorčiča &tfa r.,nka — četudi vsakega na svoji §e i } državne meje. — No sedaj pa °ba • P°dobnost tudi ob grobovih: pla 8Pita visoko nad dolino, oba v ninskem raju ...)
NPESNIKOV GROB a desno od vhoda stoji visok nagrobnik, izklesan iz belega "ai . marmorja — pač najlepši in ^j.'Unejši na trčmunskem poko-Uf U' nekoliko nagnjenem proti JfJUrju.
8l0 alokje sem na svojih poteh po »loven8k!n krajih v Italiji zasledil Hw*nski nagrobni napis. (Če izvza-8r0K Kanalsko dolino, kjer je na-
Sa,. jjikov s slovenskimi napisi • drugačnega zgodovinskega tV°Ja res še precej. (No, na Wj vem nagrobniku je vsaj del ^Uh a 8l°venskega (poleg laškega in Na ega)-
Dos* grobni spomenik Trinku je bil
No vljen dne 26' JuniJa 1959 na *tn ?.letnico pesnikove smrti. Na n*ti  odprti  knjigi je  na levi
strani citat iz pesnitve laškega pesnika Zanetta:
Scrittore ed aceademico II 8U0 notne si sparide oltre che in Friuli e Slavia anehe in remote lande
(Slovenski prevod: Pisatelj in akademik, čigar ime bo slovelo tako med Furlani kot med Slovani pa tudi v drugih daljnih deželah.)
Na desni strani »knjige« so vklesane Trinkove besede:
O, ti zemlja rodna, zemlja bedna, mila, ki te milost božja meni v last je dala.
Spodaj je vdelana monsinjorjeva fotografična slika na porcelanu, pod njo pa je vklesan daljši latinski napis, ki Trinka predstavlja kot dobrega pastirja svoji čredi in kot dolgoletnega profesorja na semenišču v Vidmu.
Grob je lepo oskrbovan — saj v vasi žive še Trinkovi sorodniki. Pa tudi številne ekskurzije naših slavistov, zgodovinarjev in kulturnikov dostikrat obiščejo Trinkov grob ter polagajo nanj šopke in vence.
K
RAZBIT NAGROBNIK
ako srdita mržnja spremlja delo naših »kaplanov Čeder-macov« onstran meje, priča
izziva gledalca k razmišljanju in prepoznavanju upodobljenega sveta. Strokovno brezhibni in v drznem kontrastu rezani detajli hrastovelj-skih figuralik nas uvajajo v mikro-strukturo, takoj zatem pa se skozi ozke odprtine preddverij in dvorišč široko razprostira osvetljena ulica ali štanjelski stolp.
Anonimni človeški obrazi različnih starostnih dob, kakor utrujena beneška postopača ter naključni hrastoveljski obiskovalec in mimoidoči Tržičan kažejo, da gre pri Šinkovcu za zavestno pogojno povezavo človeka z okoljem. Tempo razstave se umirja v zaporedju štirih »antično mirnih« sončnih zahodih, ki so nastali z željo avtorja, da pokaže široke možnosti črno-bele fotografije.
Saša Dalla Valle se nam predstavlja kot opazovalec posebnega, skoraj eksotičnega sveta stečkov. Bosan-sko-hercegovski svet z delom črnogorskega Krasa in jugozahodne Srbije hrani nešteto teh zanimivih ostankov stare kulture. Nagrobno-spomeniške stvaritve v obliki masivnih kamnitih križev in sarkofagov, pogosto bogato okrašenih, so nastale od XIII. do XV. stoletja, njih izvor pa je še dandanes težko razložljiv. Prav ta skrivnostna elementarnost diha iz mini panorame Saše Dalla Valle. Vzpetinice, posejane z okrašenimi kamnitimi kladami neznanih avtorjev, so postale mikaven motiv, vreden širše obdelave. Razstava bo odprta do 18. julija od 17. do 19. ure.
J. Šter
,   Glas - 13. stran
/O ljubljanska banka
Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica
ponovno objavlja prosto delovno mesto šefa ekspoziture v Bohinjski Bistrici
c
ji. P
Hotel Bor -Grad Hrib
Preddvor
vabi na veliko teraso ob jezeru Črnava
vsak PETEK ob 19.30 pleše in zabava FOLKLORNA SKUPINA Preddvor
vsako SOBOTO ob 20. uri PLESNA GLASBA -igra ansambel Modrina vsako NEDELJO popoldne žar.
V vročih poletnih dneh je ob obali jezera še posebno prijetno.
Pogoji srednja ekonomska šola ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati, ki so iz drugih jezikovnih območij, morajo pismeno in pogovorno obvladati slovenščino
Prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici, Gorenjska c 1 6 do vključno 31. julija 1976
Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje 45 dni po objavi.
Gostinsko podjetje
Zelenica Tržič
objavlja na osnovi razširitve (novi objekt avtobusna postaja Tržič, v katerem bo avtomatsko kegljišče, bife, samopostrežna in klasična restavracija) naslednja delovna mesta:
1. VODJE STREŽBE
2. VODJE KUHINJE
3. VODJE EKONOMATA
4. 2 BLAGAJNIČARKI
5. 4 KUHARJE
6. 2 KUHARSKI POMOČNICI
7. 2 NATAKARJA
8. 2 TOČAJKI (BIFE)
9. 2 TOČAJA (KEGLJIŠČE)
10. 2 SERVIRKI HRANE
11. 2 SNAŽILKI
12. DELAVCA ZA RAZVOZ BLAGA PO OBRATIH Pogoji:
pod 1.: VKV ali KV natakar, z 2-letno oz. 3-letno prakso na vodstvenem delovnem mestu, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, pod 2.: VKV ali KV kuhar z 2-letno oz. 3-letno prakso na vodstvenem delovnem mestu,
pod 3.: srednja izobrazba in 2 leti prakse ali poklicna šola in opravljen tečaj ter 5 let prakse na podobnem delovnem mestu, pod 4.: poklicna šola trgovske ali gostinske smeri, pod 5.: KV kuhar, zaželena praksa,
pod 6.: dokončana osnovna šola, l-mesečno poskusno delo pod 7.: KV natakar, zaželena praksa, pod 8.: KV ali PKV natakarica, pod 9.: KV ali PKV natakar,
pod 10.: PKV v gostinstvu ali vsaj dokončana osnovna šola, pod 11.: dokončana osnovna šola, 3-mesečno poskusno delo pod 12.: NK delavec, 2-mesečno poskusno delo.
Delovna mesta se združujejo za nedoločen čas. Interesenti morajo biti državljani SFRJ in morajo imeti tudi moralnopolitične kvalitete. V samopostrežni restavraciji prosta nedelja. Na voljo je nekaj samskih sob.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite upravi Gostinskega podjetja Zelenica Tržič, 64290 Tržič, Trg svobode 22, v 8 dneh po objavi.
razbit nagrobnik pesnika Petra Podreke v Roncu (Rodda), kjer je Trinkov predhodnik zadnja leta služboval in umrl. Napis, ki ga ni več moč prebrati (založen, razbit leži med pokopališko šaro) pa je bil sledeč:
»Tukaj v miru Gospodovem počiva častitljivi gospod Peter Podreka, izgledan duhoven, iskren Slovenec, pravi prijatelj ljudstvu, ki po njem Žaluje. Nečaki so mu ta kamen v hvaležni spomin postavili. R. 1822 — Um. 1889«
Drug nagrobnik, ki me je razočaral, je bil na grobu Antona Kufola (Antonio Cuffolo) — na grobu resničnega »Kaplana Oedermaca«! Njega si je za vzor vzel France Bevk, ko je napisal svojo slovito in žalostno povest. Tudi na nagrobniku tega narodnjaka in trpina ne sme biti vklesane slovenske besede, svetiti se sme le laški napis. . Bridko, toda resnično. Popotnik, ki bo romal po Nadiški dolini, stopi čez vodo in malo v breg do vasice Laze (Lasis) in počasti spomin pogumnega slovenskega duhovnika. Sicer pa bom kraj v svojih zapisih še obiskal in tedaj bo steklo kaj več besed o »Kaplanu Čedermacu«.
Kot je pretresljiva tudi ugotovitev, da je na nagrobniku družine Peršmanove v Železni Kapli le nemški napis ... Pa so jih Nemci kot Slovence vse pobili, domačijo pa požgali! Kaže, da so hoteli ubiti tudi slovensko besedo!
ŽUPANČIČ TRINKU
Prav bo, če bralci teh zapisov še zvedo, kako se je n*aš veliki pesnik Oton Zupančič poklonil v svoji pesmi beneško slovenskemu pesniškemu bratu Ivanu Trinku Zamejskem.
Na pomlad leta 1946 se je v Zupančiču nekaj zganilo, saj je prav tedaj šlo za naše zahodne meje. Le-te so sicer partizani Beneško-slo-venske čete že začrtali — a boj se je bil poslej za mizami na mirovnih
pogajanjih. Zupančiču pa se je videlo, da gre mejna črta do tam, do koder sega slovenska pesem.
Zupančičev rokopis je dovolj čitljiv, tako da prepis ni potreben.
* ^
rt
*4i
Faksimile Zupančičevega rokopisa
mali oglasi • mali oglasi
Mali o^Ihn lahko oddaate pri nafti malo-o^latmi službi pri GLASU v Kranju in na vseh poitah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naroc-| niki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341.
Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodam
Prodam 600kg težkega voznega VOLA. Cešnjica 5, Podnart 4319
Prodam 2 delovna VOLA, vajena vožnje. Ziganja vas 22, Tržič 4415
Prodam 400 kom. POLNILA za strope. Suha 4, Kranj 4416
Prodam KOMBAJN za pobiranje krompirja znamke grimme. Trbo-je 70 4417
Prodam BIKCA starega pol leta. Luže 46, Šenčur 4418
Prodam 13 mesecev starega BIKA. Strahinj 38, Naklo 4419
Prodam KRAVO dobro mlekarico, frizijko. Britof 34 4420
Prodam TELEVIZOR gorenje. Odlično kaže 6 programov. Cerklje 26 4421
Prodam GOZDNI MED. Sp. Brnik 36, Cerklje 4422
Prodam suhe smrekove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 4423
Prodam KRAVO z drugim teletom. Spodnja senica  17, Medvode
4424
Prodam ŠTEDILNIK na elektriko in plin ali zamenjam za radio. Tenetiše 12, Golnik 4425
Prodam novo rogovo KOLO de lux za 900 din. Telefon 22-640 4426
Prodam mladega VOLA 500 kg težkega. Delno zna voziti. Ahačič, Sp. Besnica 185 4427
Prodam TELICO, ki bo sredi avgusta teletila. Pavlin Matildj^ PodbrezjellS 44j28
Prodam TELICO eno leto staro za rejo ali zakol. Trstenik 33, Golnik
4429
Prodam SNOPOVEZALKO fahr, dobro ohranjeno. Voklo 44 4430
O BREZ KOPALK GRESTE LAHKO NA DOPUST -BREZ SUPERPIPA NIKAR!
O 64 strani križank, ugank, zanimivega in šaljivega branja!
O Če namakate noge v morju ali lavorju - v roki naj bo SUPERPIP!
O SUPERPIP vas čaka pri prodajalcih časopisov!
Prodam starejšo TELEVIZIJO Rudi Cajevec in STABILIZATOR. Zadnik Jadran, Gorenjski tisk, M ose Pijade 1, Kranj, telefon 23-341 4361
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica M ose PijadeJM 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2,- — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-8.15, novinarji 21-860, malo-oglasnl in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproftčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
kupim
Nujno kupim STARE STENSKE URE porcelanaste in vse druge stare ure ter stropne STEKLENE »LAMPE« z verižicami in koravdami. Lesce, telefon 064 74-013 4431
Kupim 12 do 15 metrov INDUSTRIJSKEGA TIRA (traverze). Tavčar Franc, Dorfarje 6, Zabnica
4432
vozila
ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do julija 1977, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Cotelj, Čopova 1, Lesce 4347
Avto FIAT 850 šport coupe, letnik 1971, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Koman, Savska 32, Lesce 4436
Prodam generalno popravljen STROJ za VVV 1200 cem 34 KM in KOMBI VW letnik 1962 v nevoznem stanju. Lambergar Pavel, Posavc 19
4437
Prodam AVTO NSU 1200 C. Sv. Duh 99, Sk. Loka 4438
Prodamo osebni avto RENAULT 4 L za izklicno ceno 1.000.— din. V ceni ni zajet prometni davek. Lici-tacijski postopek se vrši dne 16. 7. 1976 ob 12. uri na upravi podjetja. SGP Projekt, Kranj 4439
dežurni veterinarji
OD 16. DO 23. JULIJA 1976:
CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuho-va 23. telefon 22-994 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica.
Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj.
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Radovljice, Lesc, Ribna, Gorij in Žirovnice. Ponudbe pošljite pod širfro »Gotovina — DM« 4350
Prodam starejšo ENOSTANO-VANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v bližini Jesenic. Oddati ponudbe na Glas pod 21 starih milj. ali informacije popoldan Gradni-kova 71, Radovljica 4433
Prodam GOZD v Goricah po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4434
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v k. o. Britof v izmeri 740 kv. metrov. Informacije telefonično 24-630 interno 22 od 6. do 8. ure 4435
stanovanja
Študentka iz Celja išče SOBO v Kranju. Jelen Branka, Prebold 145
4444
zaposlitve
Iščem DELAVCA za cementni-narsko obrt. Likozar Marjan, Be-nedikova 8, Kranj 4440
Vsa ZIDARSKA DELA oddam najboljšemu ponudniku — takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4355
izgubljeno
Na cesti Hotemaže — Brdo —Ko-krica sem izgubil JOGGI VZMETNICO. Prosim poštenega najditelja, da mi javi na naslov Dom pod Golico, telefon 81-874 4441
Ušla je RDEČA PAPIGA in plava mala. Vrniti na naslov Kresov ič Niko. Šorlijeva •">. Kranj 4442
Zatekel se je modio-belo-siv PAPAGAJ. Kos, Si. Žagarja 12, Kranj
obvestila
Gostišče PLEVNA, Šk. Loka. obvešča cenjene goste, da bo zaprta od 14. 7. do II. 8. 1976 zaradi kolektivnega dopusta. Po dopustu se cenjenim gostom zopet priporočam« za obisk 4446
Sedaj je pravi čas za ogled in naročanje VRTNIC, ki cvetijo v Podbrezjab. Odprto vsak dan, razen
ob nedeljah. Vrtnarija-drevesnica, Tušek, Podbrezje 4447
čestitke
Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Kranj čestita vsem poklicnim šoferjem in avtomehanikom članom in nečlanom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku »13. julij« in da bi se še naprej prizadevali za uspešen in varen cestni promet. Izvršni odbor 4359
zahvala
Primariju dr. Zalokarju, dr. Sku-lju, vsem v sprejemni pisarni in ostalim v bolnici Begunje ISKRENA HVALA za dobrosrčno pomoč in razumevanje ob zdravljenju. Hvaležna Marija 4360
prireditve
V četrtek 15. 7. 1976 ob 19. uri PLES NA ŠOBCU. Igra ansambel Jevšek. Vabljeni! 4448
nesreče
Trčil v betonski rob
Voznik stoenke Brejc Franc (1953) iz Nove vasi pri Radovljici je peljal v nedeljo, 11. julija, ob dveh zjutraj iz Radovljice proti Novi vasi. Pri podvozu pod glavno cesto je nepričakovano zavil levo in trčil v betonski rob podvoza. Franc Brejc je bil pri nesreči hudo poškodovan in so ga najprej prepeljali v jeseniško, nato pa v ljubljansko bolnico. Najverjetnejša vzroka nesreče sta vinjenost ali spanje voznika.
Deklica neprevidno čez cesto
Beti Jarc iz Voklega, rojena leta 1974, se je v soboto, 10. julija, dopoldne igrala na travi ob cesti pri trgovini v Voklem. Potem pa je nenadoma stekla na cesto. V tem trenutku je peljal skozi Voklo iz Hrastij proti Smledniku domačin Ludvik Ahčin (1957). Dekletce je sicer opazil in zaviral na spolzkem cestišču, vendar je Beti Jarc vseeno zadel, tako da je bila laže poškodovana.
Iz avtobusa pod osebni avtomobil
V soboto, 10. julija, popoldne se je pripetila v križišču Koroške in Kidričeve ceste ter obvoznice na Zlatem polju v Kranju hujša prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba poškodovana. Avtobus, ki ga je upravljal Milan Drinjakovič (1927) iz Kranja, je pripeljal iz Kranja proti križišču in želel zaviti desno na Kidričevo cesto. Ker se je na semaforju prižgala rdeča luč, je Drinjakovič počakal na zeleno luč. Med čakanjem je potniku Nenadu Vučenoviču in še trem omogočil izhod iz avtobusa. Vučenovič je zatem neprevidno prečkal Koroško cesto in stopil pred osebni avtomobil Jožeta Bolteza (1940), ki je vozil od Kranja proti Naklem. Pešec je padel na pokrov Boltezovega avtomobila, odtod pa omahnil na cestišče med prednja kolesa tovornjaka Janeza Jelovčana (1935) iz Bobovka, ki je zavijal na Kidričevo cesto. Nenad Vučenovič je bil pri nesreči huje poškodovan.
Neprevidno prehitevanje
Vinko Selan (1931) iz Ljubljane je v soboto, 10. julija, ob enih popoldne vozil z Bleda proti Bohinju. Skozi Sotesko je sledil tovornjaku s prikolico kranjske registracije, ki ga je upravljal Andrej Rogelj (1950) iz Zabelj. Le-ta je s smernim kazalcem opozoril, da namerava zaviti levo na obračališče. Selan je tovornjakovo opozorilo spregledal in ga začel prehitevati, pri tem pa je trčil v prednji del tovornega avtomobila. Razen voznika Vinka Selana so bili v prometni nesreči v Soteski poškodovani Marija Selan (1930), Jože Selan (1965) in Cenka Selan (1969), vsi iz Ljubljane.
Padel s češnje
Lipnica — Kmet Lovro Benedi-čič, rojen 1901 iz Lipnice je nameraval v soboto, 10. julija, pred hišo obirati češnje. K drevesu je prislonil 10 metrov dolgo lestev in se povzpel po njej proti vrhu. Med obiranjem je popustil eden od klinov lestve. Bene-dičič je padel 9 metrov globoko in obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v jeseniško bolnico, vendar so zdravniki ugotovili, da je Lovro Benedičič že med prevozom umrl. -jk
* Prevelika hitrost in neprevidnost
V soboto, 10. julija, dopoldne se J* pripetila prometna nezgoda tudi n Cesti maršala Tita na Jesenic** Branko Kverh (1926) iz Bovca f vozil iz Kranjske gore proti Kranj ■ Na Cesti maršala Tita na Jesenicaj je pospešil hitrost. Tedaj je izv* prehoda za pešce stopila na ces Danica Šetinc (1908) z Jesenif Voznik osebnega avtomobila J° j* zbil po cestišču. Ponesrečenko prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Povozil otroka
Belgijec Jacques Popiel, rojen le£ 1940, začasno stanujoč v Zasipu-j vozil v nedeljo, 11. julija, po Bl#j mimo gostilne Šlosar. Na preh0^ za pešce je zbil Marjeto Jan,-rojen 1970 z Bleda. Zaradi težjih posk°?D
so deklico prepeljali bolnišnico.
jesen
i$k"
J. Košnjek
Požar v Radovljici
V skladišču radovljiškega Vod*""
voda na Ljubljanski cesti je v Pe^eJ 9. julija, ob šestih popoldne iz dos* še nepojasnjenih vzrokov izbruhn požar. Ogenj je uničil police, n*. stranišče in izplakovalnike, lotil r se je tudi lesenega stropa. Škoda J ocenjena na približno 10.000 din*1' jev. -J*
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi drage žene in mamice
Silve Rant
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in spremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena in prisrčna hvala.
Žalujoči mož Vencelj, hčerkica Irenca in sinček Tomaž
Šk. Loka 9. 7. 1976
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega sina, brata in strica
Ivana Nadižarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom znancem in prijateljem za darovano cvetje, iskreno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi delovnemu kolektivu Varnost in tov. Fejziču za izrečene ganljive besede in pomoč. Ravno tako zahvala gospodu župniku iz Hrastja in kaplanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo tudi pevcem iz Kranja.
Žalujoči: mama, brat Francelj, brat Stane z družino, sestra MJcI z Milanom, Vida s hčerko Bredo, Francka z družino ter Julka
z družino
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, strica
Janeza Roglja
upokojenega tesarja i" Voklega 25
t* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, /nameni in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence iiMvet je ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Najlepša hvala gasilcem iz Prebace vega, Trboj, Vogel j. Šenčurja, posebno pa domačim gasilcem za organizacijo, kakor tudi za venec. Iskrena hvala duhovščini za pogrebni obred, tov. Janezu Cebašku za poslovilne besede, zdravnikoma dr. prof. IVI a h koti. dr. Mescu in nevrološkemu oddelku v Ljubljani ter še posebno dobrim sosedom za vso
pomoč v težkih urah.
Iskrena hvala delovnim kolektivom Tekst ilindusa, Elektro in Tekstilnega centra, prav tako tudi upokojencem in /ve/i borcev /a podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: /ena Angela, sinova Janez in Marjan z družinama
Voklo, 9. julija 1970
nudi vam pestro izbiro:
OBIŠČITE
VI. KAMNIŠKI SEJEM
• pohištva, talnih oblog
• gospodinjskih aparatov, radio in televizijskih sprejemnikov
• posode, kolesov in mopedov
• tekstilnih izdelkov in drugega blaga
• stavbnega pohištva
• gradbenega materiala
• materialov in peći za centralno kurjavo
• kmetijskih strojev
Izkoristite ugodno priliko
Popust do 30 % — potrošniški kredit do 30.000 din, 10 % polog, ki vam bo odobren takoj na sejmu
od 9. do 18. julija 1976 vsak dan od 10. do 20.
ure v osnovni šoli TOMA BREJCA v
KAMNIKU, Kidričeva št. 37.
Torek - 13. julija 1976
Vidic najboljši strelec lige
litri U)va"je v ljubljanski conski rokometni *«ui|S*Ver /a nam'- RokometaSi so odšli na je u*en počitek, konec tega meseca pa se bodo
Pričeli spet pripravljati na novo tekmovalno „ono, kjer bodo gorenjske ekipe nastopale v renjski conski rokometni ligi. Ce se Se enkrat 8tvetn° bežno nazaj na pravkar končano prven-Hlri v'^'rno' <la Je največji uspeh dosegla Pred eK'Pa Preddvora, ki se je z jesenskega 8I*~Z*ar>jega mesta uvrstila na peto mesto. V 14 ,m'adanskem delu prvenstva so osvojili
i1' njihov igralec Vidic je tudi najboljši Alni UKe- RokometaSi Križ, Kamnika, dan iT* m '^esem<-' so v nadaljevanju spomla-
skega dela prvenstva osvojili po deset točk, a£nanj pa Duplje 8 in Sava 5 točk. gl:,rven8tvo bo po novem deljeno na devet con-Edi' 80am^' velja posebej pohvaliti
Ja Rakovca, ostali pa so v glavnem dobro "lorr   8voJ° nalogo oziroma dolžnost, saj so 80 r   ^i*' že P° novih pravilih. V fer pleju pa j,L,.0renJ8ke ekipe na dnu te lestvice /. največ "'JUcenimi igralci.
Vodi Supančič
•Ud pelavskem domu v Kranju se skiK    Je DorDa najboljših sloven-10 mladinskih šahistov.
H0 vttt6^0 P°Pol^ne Je odigra-koh v kol° (skuPno se igra XIII. -*-J? v katerem so bili doseženi na-anJ> rezultati:
Najboljši strelci lige!
1. Vidic (Preddvor) I7f> golov, 2. Kuhar I). (Duplje) 170 golov, :t. Zurrnan (Sava) HiH. 4. Rnjak (Frule) 144, f>. Peternel (Jesenice) I4:t, (i. Lipovac (Križe) 141, II. Lušina (Alples) 102. 12 — 13. Toporš in Prešeren (Jesenice) fM, 14. Jeglič (Kamnik) 90, 15. Veber (Alples) 89 golov
K	air plav:	
5; i	minut	Olimpija
r>r>	minut	Škofljica
77	minut	Slovan H
h; i	minut	Frule
i l.t	minut	Kamnik
1 14	minut	Fredd vor
118	minut	1 hiplje
118	minut	Alples
138	minut	Jesenice
l.r).r)	minut	Mokerc
157	minut	K riže
174	minut	Sava
J. Kuhar
Ori? ac : Supančič 0:1; Orel : B^tec 1:0; Deželak : Zeleznik 1:0; O-l- x : Pirnat 1:°; Jeras : Polajžar Mazi : Mencinger 1:0; Mejak : .Kanec 1:0; zUpe : Zilevski 1:0; a,ner : Kos 0:1; Novak : Črepon
0:1; Zorko : Bumbar remi; Golobic : Klopčič remi; Božič : Pavlin 1:0.
Po VIII. kolu vodi lanskoletni prvak Supančič z 7,5 točkami, ki očitno vodstva ne misli prepustiti drugemu, sledi mu Orel z 6,5, ki se z drugim mestom poteguje tudi za nastop na državnem mladinskem prvenstvu, sledita jima Deželak in Bizjak s po 6 točkami, ter Zeleznik, Polajžar, Mejak, Mikac, Godec in Mazi s 5 točkami, Rakovec in Jerič po 4,5 točke in 1 prekinjeno partijo.
N. Pavlin
*l^rftClln8kJ:m Prvenstvu Slovenije v šahu so izredno zanimiva srečanja. Na
SUv,tZr^ne Dežel<*k, prvokategornik ŠD Lesce i)m Bizjakom. - Foto: F. Perdan
prvak Kranja 1976, v igri s
Združeni zdravstveni dom Jesenice
TOZD Zdravstvena enota Bohinj razpisna komisija
objavlja prosto delovno mesto (ni reelekcija)
predstojnika TOZD
Poleg splošnih pogojev po zakonskih določilih mora kandidat izpolnjevati še:
zdravnik specialist splošne medicine, medicine dela, zobozdravnik — specialist z diplomo javnega zdravstva in organizacijo zdravstvene službe ali zdravnik splošne medicine z 10-letno prakso;
poleg navedenih splošnih in posebnih strokovnih pogojev mora kandidat imeti moralno etične kvalitete ter organizacijsko strokovne sposobnosti, ker je to vodilno delovno mesto.
Kandidat na razpisano delovno mesto naj vloži vlogo z vsemi potrebnimi dokazili in kratkim opisom dosedanjega službovanja v 15 dneh od dneva objave na naslov:
Razpisna komisija TOZD Zdravstvena enota Bohinj, Bohinjska Bistrica.
Večje spremembe v tekmovalnih sistemih
Tekmovanja so pomemben sestavni del telesnokul-turne dejavnosti in se uresničujejo s tekmovalnimi sistemi od tekmovanj osnovnih organizacij v krajevni skupnosti do republiških nastopov v mednarodnem merilu. Tekmovalni sistemi so v načelu odprti sistemi, ki temeljijo na množičnem in rednem te-lesnokulturnem udejstvo-vanju delovnih ljudi in občanov. Zaradi omejenih finačnih možnosti pa bo treba iz združenih sredstev v telesnokulturnih skupnostih omogočiti tekmovanja zlasti v krajevnih skupnostih in občinah, na višjih nivojih pa v dogovoru s TKS.
Tako je definiran tekmovalni sistem v samoupravnem sporazumu o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesne kulture. Hkrati je bila s tem sporazumom sprejeta načelna opredelitev o uveljavljanju v tekmovalnem sistemu:
— uveljaviti bo treba dva
tekmovalna sistema: športno rekreacijski in športno tekmovalni;
— oba tekmovalna sistema bosta izhajala iz koncepta množičnosti in vrhunskega športa;
— temeljna območja uveljavljanja tekmovalnih sistemov so krajevne skupnosti in občine;
— pri oblikovanju tekmovalnih sistemov bodo upoštevali množično in redno vključenost delovnih ljudi in občanov v posameznih aktivnostih kot merilo za razvijanje rekreacijskega tekmovalnega sistema, za razvijanje športno tekmovalnega sistema pa raven dosežkov in kakovost zaledja.
Novi tekmovalni sistemi morajo biti v celoti bistveno cenejši od dosedanjih, kar morajo telesnokulturni dejavniki dokazati s finančnimi kazalci. V praksi pa je žal še precej odpora proti novemu načinu tekmovanj. Posamezni dejavniki so le delno spremenili tekmovalne sisteme. Vse preveč je še raznih medobčinskih tekmovanj. Ne glede na to pa bodo morale vse organizacije najkasneje do 20. julija sprejeti nove tekmovalne sisteme, če bodo želele startati ob novi tekmovalni sezoni, ki se začne jeseni.
J. Javornik
Lfch
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!   NOVO! NOVO! NOVO!
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
1
i
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
J0AON
O < O
o
< o
<
o
o < o
z o
z
o
Vaterpolisti Triglava so uspešno startali v nov<t prvenstvo. Na sliki od leve na desno s/oje: Zmago Malavašič, Matjaž Kodek, Franc Kuhar, Ljubo Čalič, Tugo Vidic, Franc Nadižar, čepe: Iztok Kraševet , Bojan Leskovar in Tomo Balderman. — Foto: M. Zivulovič
Vaterpolisti Triglava prvi v Hercegnovem
Vaterpolisti II. zvezne lige so imeli prvo preizkušnjo na dveh kvalifikacijskih turnirjih, ki sta bila pred dnevi v Hercegnovem in v Kikindi. Skupina A je igrala v Kikincii. skupina H pa v Hercehnovem. Frve tri uvrščene ekipe /. omenjenih turnirjev so se uvrstile v kvalitetnejšo skupino, ki bo igrala po dvnkružnem sistemu za naslov prvaka II zvezne lige oz. za razvrstitev od I. do (i. mesta. Slabše uvrščene ekipe pa bodo prav tako igrale po ligaškem sistemu /a uvrstitev od 7. do 13, mesta.
Na turnirju v Hercegnovem je zmagal kranjski Triglav, ki je dosegel štiri zmage in en neodločen rezultat Kranjčani so pokazali dokaj dobro igro, vendar je bilo videti, da jim še
nekaj manjka za dosego boljših rezultatov v nadaljevanju prvenstva, ki se bo začelo že čez nekaj dni. Danes bo namreč v Beogradu žrebanje in napravljen razpored ligaškega tekmovanja za obe skupini.
Kranjčani so dosegli naslednje rezultate: Triglav : Riviera •">:•">, Triglav : GOC 4:1, Triglav : Senta 1 .">:»>, Triglav : Vojvodina !t:.r>, Triglav : K umbor 1.1:2.
Vrstni red: 1 Triglav i), 2. Riviera 9, .(. K umbor (i, 4. Vojvodina t, .">. GOC 2, H. Senta brez točke.
V A skupini, to je v najkvalitetnejši grupi, bodo igrali: Triglav. Riviera, K umbor, Solaris, Delfin in ZAK. V.C.
Zanimiv športni pripomoček
Smučarski tekači že dolga leta »nabirajo kilometre« v suhi sezoni na zelo različne načine. Zadnja leta so uvažali ROLKE — po funkcionalnosti bi lahko temu rekli suhe smuči; iz nordijskih dežel. Marsikateremu športniku bo zanimiv podatek, da je to pripravo mogoče dobiti že tudi pri nas.
Ta priprava, o kateri govorimo, je čisto enostavna — tudi ne preveč draga. To so v bistvu smuči na koleščkih. Na kovinsko podlago, dolgo približno 1 meter so pritrjena kolesa, ki so sicer kovinska, imajo pa gumijasto oblogo, ki služi za amortizacijo na trdi podlagi. Noga je vpeta na enostavne smučarske vezi, tako da je vožnja skoro popolnoma enaka, kakor na smučeh za sneg.
V nordijskih deželah je ta smučarski pripomoček znan že dolga leta. Uporabljajo ga predvsem smučarski tekači. Se več pa je športnikov in nešportnikov, ki jim je ta šport poleti lepo razvedrilo, razgibalna vaja in ohranitev kondicije. Predvsem je pri tem športu lepo, da ga lahko brez posebnih priprav uživa vsak amater. Rolke lahko vozi po asfaltu, makadamski cesti, po stezah in poteh.
Imajo pa še eno prednost. Voziš se lahko po naravnem okolju, proč od šundra in izpušnih plinov. Ker pa je
Duplje : Tržič 33:27(18:13)
Duplje — V soboto je bila odigrana zanimiva rokometna tekma na igrišču TVD Partizana Duplje med ekipama Dupelj in Tržiča v počastitev krajevnega praznika KS Duplje Frvi so poved I i gostje iz Tržiča, zadnje njihovo vodstvo pa je bilo pri rezultatu .r>:4. Dupljami so zaigrali spet tako kot znajo ter povedli in na koncu zasluženo zmagali.
Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
DUPLJE: Boncelj, Rakovem F. 7, Grasič 6, Kuhar 10, Rakovec M. 2, Konjar 4, Bene-galija 2, Teran B. 2.
TRŽI C: Meglic, Marinsck 2, Nadisar 1, Srecnik 1, Maje 7, Kristan, King 6, Sega 3, Kralj 1, Dornik 2, Perko 5.
Tekmo sta zelo dobro sodila Bartol iz Nakla in Hurnar iz Kranja. J. Kuhar
dolžina rolk le dober meter, jih lahko športnik naloži v avto, na kolo ali moped in jih uporablja, kjer se mu zdi teren lep in pripraven. Letos so sprožili idejo domače proizvodnje naši tekači in športni delavci Maks Jelene, jugoslovanski prvak v smučarskih tekih, novinar Tone Fornez-zi (bolj znan kot TOF), trener Grašič in profesor Pavšič. Poiskusne proizvodnje in izpopolnjevanja se je le lotil Niko Zumer v Železnikih. Po vsestranskih preizkušnjah materialov, funkcionalnosti in trajnosti je začel s .serijsko proizvodnjo.
Niko Zumer pravi, da za izdelek vlada veliko zanimanje, saj je zdaj ravno sezona dopustov in čas največje uporabe teh »suhozemnih« smuči. F. Kotar
Državni prvak v smučarskih tekih Maks Jelene se marljivo pripravlja za novo sezono na rolkah. — Fotfl: F. Kotar
Preddvorčanke uspele na kvalifikacijah
IOAON iOAON   IOAON IOAON IOAON IOAON IOAON IOAON
Rokometašice Freddvora so uspele na kvalifikacijah uvrstiti se v republiško ligo, kar predstavlja za tako mlad športni kolektiv Boža Crijeviča izreden uspeh. V tem prvenstvu so izgubile le eno srečanje in še to doma z ekipo Tržiča. Tudi med dekleti je najboljša strelka iz Freddvora in sicer Markunova. Lep uspeh so osvojile igralke Tržiča z osvojitvijo tretjega mesta in samo s štirimi izgubljenimi srečanji. Solidno pa sta se uvrstili vrsti Jelovice na peto ter Alples B na sedmo mesto. Rokometašice Save B pa so dobile edini točk; brez boja proti ekipi .Škofljice, ki je izstopila iz lige v začetku spomladanskega dela prvenst va.
Najboljših deset strelk lige:
1. Markun (Preddvor) 123 golov
2. Bolha (Mokerc) 10-r> golov Kom (Preddvor) 101 golov
1 Dolenc (Tržič) 97 golov
5. Kacin (Olimpija) 98 golov
(i. Benedik (Alples) 96 golov
7. Hadalin(ETA) «4 golov
h. Decnian (Olimpija) hh golov
B. Uršič (Preddvor) 80 golov
10. Cuderman (Preddvor) SO golov
Fair play: 8 minut 10 minut Hi minut 18 minut 21 minut 2.') minut 2t> minut 36 minut
Preddvor
Sava B, Šentvid, Slovan
Olimpija B
Jelovica
Tržič
Alples B
M okerc
ETA
,1. Kuhar
Popravek
V torek, 6. julija, smo na športni strani objavili podpis k sliki o pripravah na državno mladinsko prvenstvo v motokrosu, ki bo potekalo na stezi ob cesti Lesce-Bled. Zapisali smo tudi, da je bil 1972. leta mladinski državni prvak v motokrosu Janez Fajfar. Opravičujemo se, ker je bil mladinski državni prvak to leto Andrej Pivk.
V akciji za vpis posojila za ceste med zaposlenimi v delovnih organizacijah v kranjski občini se je posebno v zadnjem tednu močno povečal vpisani znesek posojila. Ko to pišemo, je v občini manjkalo le še dobra dva odstotka od predvidene vsote. Zato zagotovo lahko trdimo, da bo podobno kot škofjeloška tudi kranjska občina precej presegla predvideno vsoto, saj bo akcija v republiki trajala do konca oktobra. Presežek vpisanega posojila pa bo prišel zelo prav, saj bo z njim moč rešiti še nekatere druge prepotrebne probleme v občini.
Medtem ko v občini ugotavljajo, da akcija kar ne more prav steči v krajevnih skupnostih (prav bi bilo, da bi se je odgovorni v njih čimprej z vso resnostjo in odgovornostjo lotili), velja pohvala odborom in delovnim ljudem v delovnih organizacijah. Med večjimi delovnimi organizacijami pa zaslužijo takšno pohvalo v kranjski Savi. Tu je do konca minulega tedna od 3403 zaposlenih vpisalo posojilo že prek 95 odstotkov delavcev. Med njimi pa je bilo kar deset takšnih, ki so vpisali lO.OOO dinarjev in več. Tako je na primer Rudi Dovrtel vpisal 24.0(K) dinarjev, Milan Čubrič 20.000, Slaviša Novic 15,000* Kranc Mede in Radivoje Krgovič po 12.()()() dinarjev, Ana Mornčilo-vič 10.(KM) dinarjev itd. Tri izmed njih smo zaprosili za kratek pogovor.
Rudi Dovrtel, zaposlen v oddelku za industrijska razmerja v kadrovski službi:
»Takoj, ko se je akcija v našem podjetju začela", sem vpisal 24.000 dinarjev in jih bom vplačal v dveh letih. Vpisani znesek je res precej večji od mojega poprečnega mesečnega osebnega dohodka (zaslužim namreč okrog 4600 dinarjev), vendar sem se zanj odločil iz več razlogov. Ko sem izredno študiral, je vsako leto moje šolanje veljalo kar precej. Podjetje pa mi je omogočilo, da sem se izšolal brezplačno. Prav tako sem s pomočjo podjetja dobil sobico. Se bi lahko navajal primere. Skratka, menim, da sem od družbe veliko dobil, zato sem se skušal zdaj na ta način delno oddolžiti. Nimam avta in tudi vozniškega dovoljenja še ne. Vendar zaradi tega posojila, ga bom čez čas vseeno imel. Odplačujem sicer še eno posojilo (prav tako okrog 1000 dinarjev na mesec),
vendar se ne bojim, da ne bom mogel shajati. Morda so nekateri malo nezadovoljni zaradi različnih prispevkov it) dajatev. Res jih je kar precej. Toda sedanja akcija je po moje vseeno zelo pomembna in jo velja podpreti.«
Milan Cubrić, vulkanizer v TTI v tovarni Sava:
»Doma sem iz Virovitice na Hrvaškem in kmalu bo tri leta, ko sem se zaposlil v Savi. Zadovoljen sem z delom in sodelavci. Dobro se razumemo. Na mesec zaslužim okrog 4500 dinarjev. Vpisal sem 20.000 dinarjev posojila, znesek pa bom vplačal v 20 obrokih. Sam sem se odločil za ta znesek. Veste kako je, sam sem; nisem poročen. Čez kakšen mesec bom najbrž dobil stanovanje v samskem domu. Ne porabim veliko čez mesec in menim, da je vpis posojila tudi svojevrstno varčevanje. Tako bom nekaj prihranil, delno pa prispeval k uresničitvi tega programa. Razen tega pa bom prav gotovo enkrat imel tudi avto in vozniški izpit.«
Radivoje Krgović, vzdrževalec v oddelku avtozrač-nice v Savi:
»Ko sem zvedel za to akcijo, sva z ženo takoj pomislila, da se morava kljub težavam vključiti vanjo. N imava sicer še stanovanja "in stanujeva privatno. Ne veva, če bova dobila stanovanje in kdaj (prošnjo imava vloženo), vendar če ne bi vpisala posojila, sama stanovanja prav gotovo ne bi mogla kupiti. Tako sem jaz vpisal 12.000 dinarjev, žena pa 2000. Doma sem iz Novega Sada, v Savi pa delam 16 mesecev. Zaslužim 4500 dinarjev na mesec. Zena pa je zaposlena v domu upokojencev v Kranju kot medicinska sestra. Prepričan sem, da bo vpis posojila v Sloveniji uspel in da bodo slovenske ceste, ko bo program uresničen, boljše kot so danes.« A. Zalar
Kradli elektriko
Rekordna razstava cvetja in lovstva
Cerklje — Včeraj, 12. julija, so v Cerkljah zaprli 10. jubilejno razstavo cvetja in lovstva, ki jo je v osnovni šoli Davorina Jenka organiziralo Turistično društvo Cerklje v počastitev 4. julija in pod pokroviteljstvom Tovarne dušika iz Ruš. Obisk letošnje razstave je bil rekorden, saj jo je obiskalo prek 15.000 ljudi. Razstavo cvetja in lovstva je spremljal tudi bogat kul-
turni program, ki so ga pripravili domači pevski zbor, folklorne skupine s Primskovega, iz Predoselj, Preddvora in Save, gledališki igralci in znani etnografski strokovnjaki. Posebno zanimivo je bilo predavanje »Gorenjska hiša«. V Cerkljah želijo, da bi bil del prihodnje razstave že na prostem in da bi razstava prerasla krajevne okvire.
J. Kuhar
V jeseniški in radovljiški občini se je v zadnjem času pojavilo več primerov, ko so posamezniki bolj ali manj iznajdljivo napeljevali dodatne priključke na električno omrežje in s tem uporabljali električno energijo brez poznejšega plačila — Kraja električnega toka zdaj obravnavana kot kaznivo dejanje tatvine
Jesenice — Pred občinskim sodiščem na Jesenicah se je zaradi kaznivega dejanja tatvine zagovarjal občan Jesenic zato, ker je napeljal električno instalacijo za pralni stroj, električni štedilnik in za bojler mimo števca in si na škodo TOZD Elektro Žirovnica prisvojil neugotovljeno količino električnega toka. Že leta 1970 so občana dobili pri enakem dejanju, za zadnje kaznivo dejanje pa so ga obsodili na pogojno kazen štirih mesecev zapora. Dodatni priključek sta povsem naključno pri hiši kaznovanega občana opazila elektromonterja, ko sta popravljala luči cestne razsvetljave.
Razen tega, da je občan bil kaznovan s pogojno zaporno kaznijo, pa bo moral povrniti TOZD Elektro Žirovnica škodo, saj je pet mesecev jemal električno energijo ne da bi jo tudi plačeval. Celotno škodo so v Elektro Žirovnica ocenili na 12.320 dinarjev, po svojem veljavnem pravilniku o dobavi električne energije. Škodo bo moral povrniti v desetih mesečnih obrokih.
Občinsko sodišče Jesenice obravnava v zadnjem času več takih primerov, kajti kraja električnega toka se obravnava kot kaznivo dejanje tatvine, za katero je zagrožena kazen od najmanj treh mesecev do pet let zapora. Kako odkrivajo, kako izračunavajo škodo ob takšnih premerih v TOZD Elektro Žirovnica?
»V zadnjem letu je bilo kar precej takšnih primerov, predvsem na Bledu, v Radovljici in na Jesenicah,« pravijo v Elektro Žirovnica, »odkrivamo jih ali povsem po naključju ali pa po stalnem nadzoru, ki zagotavlja, da dodatne priključke in s tem manjšo porabo, lahko zabeležimo. Kršilci bolj ali manj iznajdljivo napeljujejo razne priključke bodisi v stanovanjih bodisi v zasebnih hišah. Dodatne pri-
Po 18 letih spet kamniški
sejem
Od 8. do 18. julija bo v kamniški osnovni šoli Tomo Brejc spet odprt potrošniški sejem. Dolg premor so naredili Kamničani po prvih petih sejmih, katerih zadnji je bil pred 18 leti. Zdaj so se pa pri KOČNI, ki je« svojimi 41 prodajalnami v Kamniku in okolici najmočnejše trgovsko podjetje, domislili, da bi bilo dobro malo poživitve za kamniško gospodarstvo in dali so pobudo za organizacijo sejma. Pritegnili so skoraj vsa domača podjetja in tudi nekaj tujih. Tako bo na sejmu zastopan TITAN s fitingi in ključavnicami, ALPREM s stavbnim pohištvom, UTOK z usnjeno konfekcijo in nepremočljivo obutvijo, ETA Kamnik s svojim živilskim proizvodnim programom, Kemijska industrija Kamnik, Lončarska zadruga Komenda, SVILA" Kamnik s čistilnimi sredstvi, Svila-NIT z bogatim programom brisač, blag in frotiraste konfekcije, USLUGA Kamnik s sedežnimi garniturami in pa seveda KOČNA s tehnično robo kot so mopedi in kolesa, bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski strojčki, posoda, talne obloge, gradbeni material, oprema za centralno ogrevanje, konfekcija, steklenina, šivalni stroji itd.
Od tujih bo tu HMEZAD ŽALEC s kmetijsko mehanizacijo, Kranjske opekarne z vso bogato izbiro opeke, pohištvo bodo razstavljali MEBLO, MARLES, BREST in GARANT, Kmetijski kombinat Gornja Radgona bo pa predstavil svoja odlična vina.
Organizatorji so povedali, da bo vsak večer tudi zabava s plesom — igral bo domači ansambel GLOBUS — vsak dan bodo na razstaviščnem prostoru degustacije raznih znanih slovenskih predstavnikov živilske stroke. In na vse bo popust, — vsaj 1 '/I, na določene artikle pa tudi do 50%.
Pričakujejo velik obisk, saj nedvomno pomeni ta prireditev določeno poživitev v gospodarskem življenju tega dela Gorenjske.
D. Dolenc
ključke enostavno priklopijo na glavno varovalko, vod pred števcem presekajo ali kako drugače napeljujejo elektriko še preden pride do števca, ki zabeleži. Nekatere takšne špekulacije je razmeroma zelo lahko odkriti, težje je pri drugih, kjer uporabniki svoje napeljave skrbno zakrijejo.
Ko odkrijemo neupravičen odvzem električne energije, je takšnim odjemalcem lahko presneto žal, da so se posla sploh lotili. Ne odkrijemo jih le mi na podlagi bodisi izračunov o plačani električni porabi, zelo rada sporoča tudi njihova okolica in nas opozarja.
Uporabnik, ki je neupravičen0 jemal električni tok, bo za svojih špekulacij in za ,zastoi>J energijo hudo kaznovan: zarafrj' navamo mu porabljeno elektri*; no energijo na osnovi jako*41 glavnih varovalk. Od 1. oktobr' do 1. aprila znese 300 obrača?' skih ur, v ostalih mesecih pa l7" ur, pb upoštevanju energetske^* prispevka. Zaračunavamo tu<jj vse ostale stroške nadzora, °" tem seveda, da dovod ne ustre«' več tehničnim predpisom in K* je treba popraviti.«
Dodatni priključki, še tak° skriti in zakriti in razne drujf špekulacije z električno energij1! nikakor niso smotrne: prej **{ slej bo stalni nadzor prepre*" neupravičen odvzem, kazen pa/ tako visoka, da se resnično ne i*' plača. Denarna kazen oziroia' povračilo škode Elektro Žirovnici ter sodba na sodišču, kj«r bodo obsodili zaradi tatvine °' škodo družbenega premoženj8' so ostri ukrepi proti vsem tisti*",' ki si še vedno hočejo prilasti41 električno energijo in z *}° zastonj razpolagati.      D. Sedej
Skupnost bo sodelovala pri agro in hidromelioracijah v družbenem in zasebnem sektorju. Sofinancirala bo urejanje pašnikov in ostalih površin, ki jih bo po analizi moč usposobiti za pašo in strojno obdelavo. Predvidevajo, da bodo v srednjeročnem obdobju tako uredili okrog 500 hektarov zemljišč. Agromelioracije bodo izvajali postopoma po načrtih kmetijskih organizacij za dolinske in višinske pašnike. Hidromelioracije pa bodo potrebne predvsem na zamočvirjenih kmetijskih zemljiščih v Poljčah, na Bledu in delno v Bohinju.
V programu imajo, da bodo v srednjeročnem obdobju pripravili načrte za arondacije in komasacije kmetijskih zemljišč v bolj strnjene površine. Pri tem bo skupnost sofinancirala pripravo programov in tudi posamezna dela do 1980. leta. Predvidevajo, da bodo v tem času za ta dela porabili okrog 800.000 dinarjev. Razen tega pa bo skupnost pridobivala obdelovalno zemljo predvsem na območjih, ki so pomembna za zaokrožitev in razširitev obstoječih
Ureditev 500 hektarov zemljišč
Temelji srednjeročnega razvoja kmetijstva v T®
dovljiški občini
RADOVLJICA — Že pred časom je radovljiška zemljiško kmetij^ skupnost izoblikovala temelje srednjeročnega razvoja kmetijstva občini. V njih so poudarjeni obdelava in izkoriščanje vseh kmetijsk' zemljišč, večja kooperacija med kmeti in kmetijskimi organizacija!"' skrbna obdelava kmetijskih zemljišč, povečanje le-teh za obdelav ' obnova pašnikov in povečanje kmetijske proizvodnje.
proizvodnih enot. In sicer v P^i letih predvidevajo odkup okrog * hektarov obdelovalnih zemljišč. jM Odločili pa so se tudi, da bod^ srednjeročnem    programu    u.r jO vzorčno planino oziroma pašnik r! najsodobnejši tehnologiji in °r8*gt zaciji. Kmetijsko zemljiška skup11.,, bo sklepala tudi pogodbe o Pre j. ljanju ostarelih kmetov, ki bodo dajali kmetijska zemljišča ali # 1 tna    kmetijska    posestva. Ta»*jj zemljišča in posestva bodo odd^J prevzemnikom v pogodbeni l& y> Za uresničitev tega programa p8■ 0 treba v občini ustanoviti poseD strokovno službo. - j.
Predvsem pa bo skupnost v & j njeročnem obdobju vztrajala Jj, ohranjevanju obdelovalnih p°vl^. i/t skrbela, da se le-te ne bi zmanJ vale zaradi pozidave. Zato bo r . vrstila kmetijska zemljišča gl^*^' kvaliteto. To pa bo lahko zelo p0l\> galo pri oblikovanju prostorsK načrta občine. . [v
O temeljih takšnega plana n*J v občini sklenili tudi poseben d<>» vor. A- *
Zahvala učenčev, staršev in vodstva osnovne šole »Peter Skalar«, Bovec
6. maja 1976 je območje šolskega okoliša bovške šole zajel hud potres. Med drugimi stavbami so bile prizadete tudi šole na našem območju. Najbolj prizadet je bil zunanji oddelek Žaga, saj bo treba stavbo rušiti in zgraditi novo. Čez noč so ostali učenci Žage, Srpenice in Loga Čezsoške-ga brez šole. Do 17. maja 1976 so učenci imeli pouk v poslovnih prostorih TKK Srpenica.
V tem času je prebivalstvo in še posebej naši učenci dobivalo podporo naše skupnosti. Veliko razumevanja za reševanje problema šolanja naših otrok je pokazalo podjetje Alpetour TOZD Potniški promet Kranj. Povabilo je naše učence in učitelje na Pokljuko, kjer so lahko nemoteno in v zelo ugodnih pogojih nadaljevali šolanje. Na Pokljuko je odšlo 31 učencev iz zunanjega oddelka Žaga, kjer so jih prisrčno in ljubeznivo sprejeli predstavniki kolektiva Alpetour in skupščine občine Radovljica. Naše otroke so gostili in jim omogočili normalno delo do konca šolskega leta. Delavci Jelke in Šport hotela so bili do otrok izredno pozorni in prisrčni. V času bivanja naših otrok na Pokljuki je le-te obiskalo več predstavnikov šol, društev in organizacij. Naj jih naštejemo: rezervni starešine, ki so bili na  izpopolnjevanju na
Pokljuki, taborniki Kokrškeg0 odreka Kranj, Društvo prijatelje^ mladine Kranj, Učiteljski pevsk} zbor Kranj, enota majorja
Matica, osnovni šoli Koprivnik lfl Lesce. Denarno pomoč pa so na& poleg podjetja Alpetour nudile *e osnovna šola Mojstrana in °s' novna šola Bistrica ob Sotli teT rezervni starešine.
Vsem,   posebej   še kolektiv1* Alpetoura, se v imenu učence^ staršev in učiteljev naše šole pf°^ iskreno zahvaljujemo. PomernO' na pa ni bila samo materiali, pomoč, marveč tudi moralna, &0* so otroci, starši in naš kolekt* dobili vtis, da v nesreči nist*10. sami. Solidarnost in humano$; naše družbe je prišla pri zgofaJ omenjenih do popolnega izrabo-Še posebej velja poudariti izre<* no lep odnos do otrok usluibe^' cev Sport hotela in Jelke *e voznega osebja na avtobusih.
Slovo iz Žage je bilo hud& otroci so se ločili od staršev, nl, manj hudo pa ni bilo slovo 0 Pokljuke. ij
Na koncu velja zahvala tu0, študentkam Višje šole za soci^ ne delavce, ki so bile v veliko P moč učiteljicama.
Učenci in učitelji Osnovne »Peter Skalar« Bovec ter starši Žage, Srpenice in Loga Čezsoškega
šole