Gospodarsfvo. IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE. Zadnja seja glavnega cdibora Kmetijske drufb? v pom- ^eljek, dne 23. marca 1925, se je vršila pod siaainim te- »orein slovcnskih SBmostojne2ev. Nobena mirna beseda, «K)beh pameten nasret, noben predlog za pivzdigo in raz- ˇoj Krnetijske družibe se ni upošteval od večine. Samostoj- ni hočejo slepo in z nervozno naglico pritirati Kmettjsko| družbo, to ideakio zaščMnico kmctskrh interesov, v prepad. i To je pcikazalo poročilo odseika za sprejcm udov v 1. i924. | Predsednik tega odseka. znani g. Ureik, je kratkomalo predlagal, da se tiključijo vsi člani, ki niso plačali udnine potom podružnic ali takih odbornfkov, ki janvčijo za nabrane ude. Vsi pametni dokazi proti talkemu naziranju in celo čitanje jasnrh tozadevnih društvenih pravil, je bilo brez us~ peha, ker ncčejo samostojni »kmetje« povzdiga Kmetijske dnržQ>e in njenega razmaha v lanetsko korist. V dokaz tega •dejstva naj sledi nekaj primerov: Podpredsednik Jarc je prečital društvena pravila ter na podlagi rstih dokazal nevzdržnost Urekovega predloga. Dr. Jančič je vprašal, je-li se je vprašalo iaključene ude za njih nmnenječ Odgovor: Zgodilo se je. Ko pa je imenovani prosil za pcdrobne podatke, so stisnili rep med noge m so začeli kričeti brez dokazov. Zupanič vpraša: Je-li se nesprejctim udom vme ¦vplačauih 20 dinarjev? Odgovor: Smatramo jih za podpor-ne člane in doibivali so »Kmetcvalca « Na vpTasanje, ali sose plačnJki udnine izjavili v ten\ smislu, so samostojni utiih nili. Odbornik Košar je povdarjal, da je n. pr. tudi on nabiral člane, katere se hoče sedaj pavšalno zavreči, akoravno pravi Urek, da so se sprejeli vsi udi, ki so bili prigla-šeni po odbornikih, ki jamčijo za ude. Ker je med nabra-nimi udi tudi mnogo starih, zvestih pristašev KmetijsJce dnulbe, se stavi karikretni predlog: Vsakega po Ure&ovem predlogu iziključenega plaoujočega člana se naj vpraša, jeli je zadovoljen z iizključitvijo. Samostojni so rekli, da to ne gre. Pri tem pa se niso opirali na pravila Kmetijske družbe. Da je tudi Žerjavov odbornJk g. Petovar podpiral samostojne kroge, ni motilo samostojnih »kmetov.« V tem razpploženju je seveda propadel Košarjev predlog. Naši cdbomiki so uvideli brezplodnost nadaljnjrh besed za povzdigo kmetijskega gospodarstva ter so — odšli, da ne postanejo socdgovorni za krivice, katere hoče samostojna večina uveljaviti nad kmetskim ljudstvonv. Odkup tobaka in sadenje tobačnih sadik. V okrajih Ljutomer, Ptuj in Maribor so leta 1924. nasadili mnogo tobaka. Dosedaj je finančna uprava kupovala in plačevala tobak od posestnikov vsako leto že v jesenL Da se jc na Slovenskem Štajcrskem začel saditi tobak, in je uprava monopola izdala dovoljenje, je zasluga go-i spoda narodnega poslanca Vesenjaka. Ker še lanska letina tobaka ni pokupljena, je nastalo med producenli veliko razburjenje. Mnogo tisoč kilograavQV dobrega tobaka še imajo posestnUri doma v zalogi. Šele nrt^d kratkim so začeli prevzemati tobak. A n^ačajo nfč. Produccnti dobivajo samo potrdila in obljube, da dobijo denar, kadar bo finaaiii minlster dobil kredit. Poteg le fhtzerlje pa je bilo zadnje tedne razgjašenoi, da 1. 1925. na Slovenskem Štajerskem ne bo nobeni občini dovoljeno saditi tobak. Uprava monopola v Beogradu je dne 6. marca 1925 sklenila, da za leto 1925. po celi Sloveniji ukine saditev tobaka. Finančni minister dr. Milan Stojadinovič je odobril ta sklep Uprave monopola. Vsled tega je nastalo med sadilci tobaka v Sloveniji veliko razburjenje. Iz vseb treh imenovanib okrajev so se producenti obrnili na poslanca Vesenjaka in žcbota in ju prosili, naj se zavzameta v Beogradu za to, da bi se smel v letu 1925. zopet saditi tobak. Omcnjena poslanca sta nato posredovala pri upravi in članib uprave monopola. Poslanci dr. Hohnjec, Vesenjak in Žebot so poleg tega še vložili na finančnega ministra dr. Stojadinoviča obširno spomenico v tej zadevi. V tej vlogi so naši poslanci opozorili Upravo in ministra, da bi se zgodila našim krajem velika krivica, ako se ukine sadenje tobaka. Glede odkupa tobaka letine 1924 je izjavil upravnik monopola, da se bo začel plačevati tobak, ko bo uprava monopola, oziroma finančno mimstrstvo dobilo kredit. Prevzemanje tobaka v ptujskem tobačnem okolišu. Od 20. marca do 29. aprila se vrši prevzemanje tobaka od tobačnih sadilcev v ptujskem tobačnem okolišu. Tobaka je lctos dosti in je tudi lep, kjer ni bilo toce, pa kljub temu ga cenilna in prevzemna komisija nizko ce•u in uvršča samo v četrli ali peti razred. Nekaj malega so uvrstili v tretji razred. Gotovo imata zastopnik tobačne uprave iz Ljubljane in g. Šeguič iz Bcograda navodilo, naj ta tobak slabo klasificirata, da ne bi prišlo med nas preveč denarja. Denarja?! Ne — priznanic. Zanimivo je namreč, da prevzemna komisija tobaka ne izplačuje, ampak ga prevzema proti priznanicam. Toliko dtnarja se dobi za tobačne izdelke — v enem samem mescu lanskega leta, v dtcembru, 131,601.317 D — scdaj pa pride tobačna uprava pa pravi, da »sada nema para», tu imate priznanico, denar liobite pozntje .... Opozarjamo naš« poslance na te krivice, ki se godijo našcmu ljudslvu pod Žerjav-Pivkovo vlado. KmPlje pravijo, da sploh ne bodo več tobaka sadili, rajši krompir. Letošn-e tobačne cene v Sloveniji. Prevzenma tobačna komisija v Ptuju plačuje za tobnk v Sl >veniji sledeče cene: I. razred 40 din., Ia M din., Ib 32 din., Ila 23 din.r Db 26 din., ffla 22 din., fflb 20 din., IVa 14 din., IVb 11 din., V 8 din., VI 4 din. za 1 kg. Pašniki in travniki, računjeno za ha. 1. Slabi pašniki prshranijo na leto 7—3 ovce in košenine se računi 3CO— Q00 kg sena. 2. Koizja ali ovčja paša srednje kakovrsti prehrani 6—10 ovc in košenine se računi 1500—2500 kfj sena. 3. Navadni pa§ni'ki prehranijo 1—2 krivi in košenine se računi 2000-4000 kg sena. 4. Umetno kultivirani in prvovrstni pašniki prehranijo 2—3 krave in košenine se računi 5000—7000 kg sena. 5. Zelo slabi travniki na suhem bregu, v gozdu in na šotni zemlji, ki daje samo eno košenino, se računi 700—1500 k? sena. 6. Drugi slabi travnfki z eno ikošenmo v gozdu ali r.a bregu daio 1500—20G0 hg sena. 7. Negnojeni travniki, ld trpijo sušo, dajo 2000—2500 Jcd sena pri dvojni košenini; 8. Sredno dvojno travniki z dvojno košenino dajo 2500 — 5500 fcg sena. 9. Dobri travriJki v dolinah dajo 400O— 5000 kg sena. 10. Najbcljši travnrki s trojno košenino ia \inetno povodirvo dajo 5000—7500 kg sena. Smernice za čkrveško ročno delo. Eden človek uprairi v desetih urah: (kopati z motiko 150—300 m\ šiihati z lojiato 50—200 m2, grabice trebiU 400—500 metrov, jarlri ;a drenažo 1.25 m glciboki 10—16 nv jarke za drenažo zasipati 70^—90 m, drenažne cevi polagati 80—100 m, kompost nakladati 10—18 vozov, kompost razgrniti ne travišSu 5—7m3. zemljo s toligami 30 m daljave voziti 4—5 m!, rigoliti 50 cm globoko v lahki zemlji 18—25m5,, rigoKti 50 cni globoko v težki zemlji 12—18 m', zemljo za» opeko skopati 6—7m3, gnoj nakladat; 9^—12 vozov, gnoj razgrniti 9—12 vozov, 1700—2500 m3, ročna setev žita in graševine 3—4 ha, repico žeti, vezati ir\ postaviti 800— 1500m2, žito stoječe kositi 3500—6000 inJ, žito ležeče kositi 2000—4000 m2, žito v snope vezati 4000— oOOOm1, žito v kope postavljati 30—40 po 15 snopor, žito s srporo žeti 600—100m2, pesa seme polagati z rofco 700—1200 m"r pesa sedike saditi 700—800m*, peso vkopati 400—800 m2, peso opleti 300—500 m%pesa osipati 400—1200 m2, krompir prebrati 7—10 hl, krompir rezati 5—7 hlr Ikrompir za sadenje polagati 20—30 a* kronvpk nabi^ati 3—6 a, ali 5—12 hl, krompir nakladati 50 hl. Mariborski trg dne 28. marca 1925. Trg je bil zelo dobro preskrbljen in vsled lepega vremeria že db 8. uri zjutraj dobro obisflcan. Čas za slaninarje gre že proti koncu. To pot jih je bilo samo 54 .pretečeni teden 74). Cene s& bile svinjini 18 do 35 dm., slanini 22 do 30 dku in drobu 20 din. za 1 kg; domači mesarji so pa prodajali govedino po 13 do 15 (eden celo po 12) din., teletino <po 15 do 17 din. in svinjino po 18 do 22 din. 1 kg; v mestni mesnicfc so ostale cene pretečenega tedrva. — Perutnina: Bilo jo |e okoli 600 komadov. Cene so bile: kokošem 25 do 60 diiL, racam in gcsem 60 do 90 din., puranom 100 do 200 din. za koniad. — Domači zaj6ki so se prodajaii po 10 do 60 din. komad — Kozlički (4 kom.) po 100 do 125 din. ko» mad. — Kanarcfld 125 din., grlice 75 din. komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Kmetje so pripeljafi 40 vozov v mesto. Cene so bile kronvpkju 10 do 11 dm. mernik, čebuli in česnu 3 do 12 din. venec, kislemu zeljn 3.50 din., Jdsli repi 2 drn., jaibolkom 3 do 8 din. log, mlekc 3 do 3.50 din., bučnemu olju 22 do 30 din. liter, smetanlt 15 do 16 din. liter, pomarančarn 1 do 2.50 din., limonS 0.T5 do 1-50 dln. komad, dateljem 14 do 35 din. kg, figam 8 io 10 dfov venec, §plat§ ^e zcpet več na trgu in je cena padte, ptodajala se je po T do 3 din. kupček, ali pa pfc. 6 do 14 din. kg. j- Lončena m l^sena rofcm s^ j& prodajala po 50 para do 160 dln. kcmad, brezove'nr*tle po 2 do 6 din. komad. J-eseni ročni vczovi po 125 do 800 <Ł» ikomad. Koruzna slama vreča po 25 do 30 din. — Seno iii slama na mariborskem trgu. V soboto, dne 28. t m., S&-~ kmetje pripeljali 11 vozov sena, 7 vozov otave in 2 vcas slame. Čene so bile senu 77.50 do 90 din., otavi 60 de 80 din., m slami 50 din. za 100 kg. Že predpoldnem se je prodalo sflcoraj vse, ker v sredo radl pražnika ni bilo niŁ krme na trgu. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne27. 3. 1925 se je pripeljalo 223 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stiri kamad 75 do 100 din., 7—9 tednov 125—150 dm., 3—4 mesece 225—325 dln., 5—7 mesecev 475—580 din., 8—10 mesecev 650—800 din., 1 leto 1200—1300 din., 1 \dg žive teže 12—13 din., 1 kg mrtve teže 16.25—17.50 din. Prodalo se je 127 komadov. ŽITNI TRG. Padanje žitnih cen se opaža še nadalje i\a vseh Łitmh tržiščih, zlasti v Aimeriiki, dasiravno so tukaj oblasti nasto pile na pritisk raznih bpeloulantov, ki se bojijo prevelikiK iagulb, proti žitnim trgovcem in poljedelcem, ki svoje blago še nadalje pcd ceno ponujajo. Ameriški izvoz v Evropo §e vedno traja. Ameriška moka in pšenica je povsod cenejša kakor naša in tudi slovenski peki ]o kupujejo radi nižjih cen, dasiravno je slabejše kaJcovosti. Naš izvoz popolnomfc. počiva. Celo za komzo, ki se je dosedaj še precej izvažala, inozemstvo ne povprašuje več. Dobro gre trgovina edino • z belo moko, katere bo prebivalstvo precej porabilo za velikoncčne praznike. Za druge žitne vrste ni posebnega zanimanja. Pšenica se je nekoliko v ceni irstalila in kupujejt' }o v manjši količini vojvodinski mlini. Rž je brez prometa, ker je zelo slabe kakovosti ter pri izvozu radi visokih ceni ne pride v poštev. Oves se še priliono kupuje; največ g» porabi vojaška cblast za prehrano konj. Koruzi cene padajo. — Prodajne cene so na naših žitnih borzah sledeče: Pšenica iz Backe 440—450 din. 100 kg. Rž iz Srbije 310—315 din. Jeomen 340—350 din. Oves h Ba5ke 300—310 din., iz Srbije 275—280 d»n. Koruza, takojšnj« dobava 170 din.r pri poznejši dobavi je nekoliko dražja. Moka nularica 650—660 din. Vrednos« denarja. Za 100 dinarjev se dobi: 1.62 dollarjev, 8.42 švicarskih frankcv. 6.7 angleških šilingor, 11.46 avstrijskih šilingov, 54.43 čehoslovaških kron, 39.52 italijanskih lir, 6.80 zlatih mark (nemških) in 31 francoskih frankov.