PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Abbt.npostalie^fgruppo*ov'ni Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 248 (12.880)
Trst, sreda, 21. oktobra 19£
P 559 inije)
co
V:
Vi
S-
1
5723
Nismo še na ravni krize iz 1929.
SANDOR TENCE
Negativne vesti, ki prihajajo v teh dneh posebno z ameriške borze, a tudi z borznih tržišč vseh visoko industrializiranih držav, kažejo, da preživlja svetovno gospodarstvo zelo delikatne trenutke. Nekateri so ponedeljkov padec v Wall Streetu primerjali z gospodarsko katastrofo iz leta 1929, ko je svetovna ekonomija zašla v hudo depresijo, s hudimi političnimi in družbenimi posledicami, ki so kot vedno prizadele manj premožne sloje. Amerika je takrat reagirala z Roosweltom in z njegovim »new dealom«, Evropa pa se kasneje prilagodila sugestijam, ki so prihajale z onkraj oceana. Sedaj pa so razmere bistveno drugačne. Medtem ko je bila borza pred 58 leti kolikor toliko verodostojno odraz stvarnih gospodarskih razmer, je danes delničarsko tržišče sicer glavni, ne pa edini pokazatelj dejanskega stanja ekonomije neke države, finančni mehanizmi niso več tisti iz leta 1929, so dosti bolj zapleteni ter manj odvisni od realnih gospodarskih procesov, tako da se danes na borzi tradicionalni mehanizmi ponudbe in povpraševanja prepletajo s psihološkimi faktorji, ki lahko pripeljejo do neupravičene psihoze.
Veliko neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem (v New Vorku so v ponedeljek vsi hoteli prodati delnice, katerih vrednost je logično močno padla, kupcev pa ni bilo od nikoder), ki je značilna za močni padec borze iz teh dni, ima različne motivacije. Glavni vzrok tiči v dejstvu, da razvite industrializirane države, kljub lepim besedam in obvezam, ne morejo na noben način najti skupnega jezika glede temeljnih smernic gospodarske politike. Ne utegnejo se zediniti o dejanski vrednosti dolarja, ki ostaja, kljub krizi ameriškega gospodarstva, osrednja svetovna deviza, ne utegnejo se sporazumeti o obrestnih merah in o bančni politiki, ki premika dnevno ogromne kapitale, končno pa ne utegnejo najti skupnega jezika o ekonomskih- modelih, ki bi vodili razvoj. Vsa igra, če jo lahko tako imenujemo, se odvija med ZDA na eni ter med Japonsko in Nemčijo na drugi strani.
ZDA doživljajo zelo delikatne gospodarske trenutke. Industrijska proizvodnja spodbudno narašča in zadnji podatki govorijo tudi o postopnem padcu nezaposlenosti, istočasno pa se država sooča z ogromnim javnim deficitom, ki počasi spodjeda dosežke produktivnih dejavnosti. Zakladno ministrstvo mora zato na neki način zajeziti državne dolgove, pri čemer se mora hočeš nočeš vse pogosteje zatekati k obveznicam in k vrednostnim papirjem, kar ne vpliva pozitivno na gospodarske razmere v državi. Reaganov model razvoja je zašel v slepo ulico, ZDA pa hočejo na vsak način ohraniti politično in seveda ekonomsko premoč v svetu.
Od tukaj tudi velika trenja z Nemčijo in z Japonsko, z državama, ki sta sicer izgubili drugo svetovno vojno, a sedaj od blizu ogrožata ameriškega velikana. Nemčija ima zelo solidno gospodarstvo, zelo omejeno (seveda glede na njene potenciale) notranjo potrošnjo, praktično nima inflacije ter se ponaša z dobrimi bančnimi pogoji, ki vabijo tuje kapitale. Japonska pa ima tako visoke produktivne ritme in torej tako učinkovit izvoz, ki mu Američani ne morejo več na noben način kljubovati, razen seveda s protekcionizmom, ki pa ima tudi svoje senčne plati, posebno na političnem področju.
Ostale razvite države (da ne govorimo o nerazvitih, ki že doživljajo recesijo) so torej v glavnem odvisne od odnosov med temi tremi velikani, ki v prvi osebi pogojujejo potek svetovnega gospodarstva. Ekonomski procesi zadobivajo iz dneva v dan vse jasnejše meddržavne razsežnosti, vse je bolj odvisno eno od drugega,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po ponedeljkovem poraznem padcu na newyorški b ..
Ameriška borza preživela delniško krizo Evropa vzdržala, Japonska pa klecnila
Dow Jones plus 5,9 odstotka, v Tokiu minus 14,9 odstotka Vsi jamčijo spoštovanje dogovora iz Louvra
NEW YORK,. MILAN — Rušilna moč ponedeljkovega viharja na wallstreetski borzi se je včeraj še čutila na azijskih borzah (v Tokiu je padec znašel 14,9 odstotka, v Sydneyju 24 odstotkov, na Novi Zelandiji 14,7 odstotka, hongkongško borzo pa so kratkomalo zaprli vse do prihodnjega ponedeljka), v Evropi je moč že pojemala, v New Vorku pa se je začelo vedriti.
Prav sinočnje vesti iz Wall Streeta so nedvomno vzbudile upanje, da je najhujše mimo, Indeks Dow Jones, ki se nanaša na 30 najbolj raprezentančnih delnic, se je sinoči zvišal za 121,17 točke in znaša 1.859,91. Newyorška borza je torej v enem dnevu zvišala povprečno vrednost svojih delnic za 5,9 odstotka, kar je za ameriške borze povsem neobičajno. Resnici na ljubo je bil tudi ponedeljkov padec neobičajen, saj je pobil vse rekorde, celo tistega v »črnem torku«, 28. oktobra 1929 leta. Newyorška borza je torej prebrodila paniko po zaslugi ukrepov, ki so ohladili vročično ozračje na borzi. Najprej so vsem borznim operaterijem svetovali, naj izklopijo svoje kom-pjuterje. Včeraj je bilo namreč dokončno jasno, da so padcu newyorške borze botrovali poleg, objektivnih finančnih in političnih razlogov tudi kompjuterski avtomatizmi. Računalniški programi namreč predvidevajo, da ob določenem padcu vrednosti delnic, kompjuter da avtomatičen ukaz o prodaji. Ta mehanizem je torej padec vrednosti delnic še pospešil, saj se je ob odsotnosti povpraševanja ponudba še povečala. Ob tem izključno tehnično lepotilnem ukrepu, pa je osrednja ameriška banka Federal Reserve zajamčila denarno likvidnost podjetjem, dve največji poslovni banki, Marine Midland Bank in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Italiji umirjena zaskrbljenost
RIM — Zaskrbljenost italijanskega političnega sveta zaradi dogodkov na borzah vseh industrializiranih dežel je bila še kar umirjena. Mnogo je bilo svaril pred paniko, mnogo pa tudi poudarjanja potrebe po mednarodni koordinaciji in predvsem po skupnih ukrepih sedmih najbolj industrializiranih držav v svetu. »Edina možna pot je mednarodno dogovarjanje na vrhu 'petih' ali 'sedmih' najbolj industrializiranih držav,« je včeraj poudaril de-mokristjanski podtajnik Scotti. Enak predlog je prišel iz proračunske komisije poslanske zbornice; predsednik te komisije, demokristjan in Andreottijev pristaš Cirino Pomicino je dejal, da bi stopnjevanje znakov recesije, ki priha-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaskrbljenost na londonski borzi, kjer je vrednost delnic padla za 12,1 odstotka	(Telefoto AP)
Po napadu ameriških oboroženih sil na iranske naftne ploščadi
V Zalivu vsi pričakujejo iranski odgovor Merzario Italia se počasi bliža Kuvajtu
Posnetek ameriškega rušilca USS Kidd, ki je sodeloval v zadnjih ameriških napadih na iranske naftne ploščadi.	(Telefoto AP)
VVASHINGTON - Po zadnjih ameriških napadih na iranske naftne ploščadi je napetost v Perzijskem zalivu nevarno poskočila. Vsi sedaj pričakujejo napovedani iranski odgovor, če bo do njega tudi' res. prišlo, pa se bo ameriški manevrski prostor še bolj zmanjšal, kar pa bo ZDA dejansko prisililo v vse bolj neposredno vojaško konfrontacijo z Iranom. Opazovalci so medtem vse bolj skeptični v uspeh mirovne pobude Varnostnega sveta OZN, vse več pa je tistih, ki v pričakovanju boljših časov predlagajo, da bi prosto plovbo po Zalivu jamčile sile svetovne organizacije.
Ameriški napad na iranske ploščadi je v svetu povzročil deljene reakcije. Medtem ko ameriški zahodni zavezniki podpirajo ameriško vojaško akcijo, Sovjetska zveza, Sirija, Libija in Kuba jo ostro obsojajo. Najbolj glasni izrazi podpore so prišli iz Londona in Tel Aviva, v Franciji, Zahodni Nemčiji in Japonski pa za vojaško akcijo izražajo nekoliko hladnejše »razumevanje«. Gi-ovanni Goria je bil nad nastalim stanjem zaskrbljen in je predlagal ponov-
no (in hitro) vrnitev na diplomatske poti. V istem tonu so se izrazili tudi-nizozemski politki.
Italijanska kontejnerska ladja Merzario Italia je včeraj priplula v Zaliv in je v Dubaju raztovorila del tovora. Ladjo je od Omanskega morja dalje spremljala fregata Grecale, na kateri je vkrcan tudi admiral Angelo Mariani, poveljnik italijanske eskadre. Pred vstopom v Zaliv sta italijanska oficirja pregledala tovor kontejnerske ladje, kar je v skladu z navodili obrambnega ministrstva. Sinoči je konvoj odplul proti Abu Dabiju, čez tri dni pa se bo ladja privezala v kuvajtskem pristanišču Mina el-Ahmadi, v pristanišču, kjer so Iranci napadli zadnji dve ameriški ladji.
Zgodovinsko ozadje zalivskega spopada
NA 12. STRANI
Hoxho izključili iz ZKJ in sveta federacije
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je včeraj izključilo iz partije člana sveta federacije Fadila Hoxho in ga razrešilo vseh funkcij. Na podlagi preiskave delovne skupine predsedstva CK ima Hoxha del odgovornosti za napake pri uresničevanju smernic Zveze komunistov na Kosovu.
Fadilu Hoxhi je CK priznal njegove zasluge v NOB, obenem pa mu je očital soodgovornost za nastanek nacionalističnega ozračja na Kosovu. Bivšega podpredsednika Jugoslavije pa je pokopala gonja v časopisih in protestne manifestacije Srbkinj in Črnogork na Kosovu zaradi njegovih izjav rezervnim vojaškim starešinam v Prizrenu-novembra lani. Njegove ponesrečene izjave o preprečevanju spolnega nasilja s prihodom bolj razpoložljivih žensk pa so prišle na dan šele pred kratkim.
Letos že 4. izvedba te prireditve
Naš športnik 1987 26. decembra v Izoli
Naš dnevnik bo tudi letos ob sodelovanju Novega Matajurja in Radia Trst A izbral najboljše športnike in ekipe. Osrednja manifestacija Naš športnik 1987 bo v soboto, 26. decembra, v Izoli, hotel Simonov zaliv, s pričetkom ob 17.15.
Nagradili bodo naše in »naj« športnike iz Primorske, ZSŠDI pa bo najzaslužnejšim športnim delavcem pri nas podelilo priznanja. Bogat in pester bo seveda tudi zabavno-kulturni spored.
To bo že 4. izvedba te pobude, ki je pred tremi leti v Trstu, predlanskim v Tolminu in lani v Gorici zabeležila velik uspeh. Pobudniki manifestacije so Primorske novice, Primorski dnevnik, Novi Matajur, ZSŠDI, Radio Koper-Ca-podistria, Radio Trst A in TV Koper-Capodistria.
NA 10. STRANI
Tajnik PSI sprejel uradno vabilo KP SZ na proslavo 70-letnice oktobrske revolucije
RIM — Veleposlanik Sovjetske zveze v Italiji Vladimir Lunkov je včeraj izročil vsedržavnemu tajniku italijanske socialistične stranke Bettinu Craxiju uradno vabilo centralnega komiteja komunistične partije SZ na proslave 70. obletnice oktobrske revolucije. Vest je včeraj objavil tiskovni urad socialistične stranke, ki je sporočil, da se je »socialistično tajništvo zahvalilo za prijateljsko vabilo in ga sprejelo.«
V tiskovnem poročilu je tudi rečeno, da sklep vodstva socialistične stranke, da pošlje v Moskvo delegacijo na proslave 70. obletnice oktobrske revolucije, ustreza posebnemu zanimanju, ki ga italijanski socialisti namenjajo politiki odprtosti in obnove, ki jo vodi sedanje sovjetsko vodstvo. Socialistična stranka to ocenjuje kot obnovitev koristnega in potrebnega dialoga, ki se uvršča v splošnejši okvir odnosiv med Vzhodom in Zahodom, ki bi morali biti čedalje boljši.
Številne polemike v zvezi z referendumi o jedrski energiji in o sodstvu
III

lil
iiil
Zeleni očitajo političnim strankam da želijo izvotliti pomen referenduma
RIM — Vprašanje referendumov postaja iz dneva v dan deležno večje pozornosti v italijanskih političnih krogih. Čeprav tokrat ni ostre kampanje, ki je bila značilna za prejšnje referendume, je vendar opaziti živahnost v odnosih med strankami, pa tudi znotraj nekaterih strank. Medtem ko se namreč stranke v veliki večini ogrevajo za »da« na vseh ali skoraj vsh referendumih, je opaziti deljena mnenja tudi v tistih strankah, ki z največjo odločnostjo zastopajo neko stališče. Na to je včeraj opozoril poslanec Zelenih Gianni Mattioli, ki je v nekem intervjuju dejal da »zadržanje strank kali vode.« Tako Mattioli očita socialistom, da so v zvezi z jedrsko energijo zastopali odločna stališča, dokler so morali zaostrovati odnose s KD, to je do volitev; sedaj, »ko so njihovi interesi drugačni, so pripravljeni popuščati«. Mattioli tudi polemizira s krščanskimi demokrati, ki so dejali, da bodo glasovali proti prepovedi sodelovanja družbe ENEL pri mednarodnih načrtih na področju jedrske energije, češ da bi to preprečilo raziskavo, medtem ko je Mattioli mnenja, da bi šlo samo za preprečitev proizvodnje, nikakor pa ne raziskave.
Še bolj kot vprašanje jedrske energije pa buri duhove referendum o civilni odgovornosti sodnikov. Včeraj so sodniki na zasedanju na Siciliji sprejeli stališče, v katerem
poudarjajo, da bi zmaga tistih, ki se ogrevajo za »da« povzročila zakonsko praznino in torej izpostavila sodstvo vse dokler bi ne prišlo do novega zakona. Pomisliti je treba le na stališče »sodnika, ki bi moral zapleniti ladjo s tovorom v vrednosti nekaj milijard lir: izpostavljen bi bil izrednemu pritisku in bi ne mogel svobodno odločati, saj bi v primeru, da zagreši napako, nosil tudi civilno, torej premoženjsko odgovornost,« so poudarili na sicilskem srečanju.
To so torej stališča sodnikov. Številni politiki so drugačnega mnenja; med temi je socialist Salvo Andb, ki je dejal, da bo mogoče o morebitnem novem zakonu govoriti šele po referendumu; sporazum bo po njegovem mnenju mogoč samo če ne bo nihče poskušal izničiti politične vsebine referenduma, do katerega ni prišlo zaradi maščevanja, ampak »za odpravo majhnih in velikih pomanjkljivosti« sodstva. Ostale stranke so drugačnega mnenja; demokristjani in komunisti so že predložili zakonski osnutek o civilni odgovornosti sodnikov.
Včeraj je notranje ministrstvo posredovalo nekaj podatkov o referendumih. Vseh volilnih upravičencev je 45 milijonov 842.374. Med temi bo tudi 387.444 mladih, ki bodo tokrat prvič glasovali. Vseh volišč bo 84.754, od teh 1.121 v bolnišnicah.
Zgledu Alitalie ni sledil nihče
LONDON — V specializiranem centru Farnborougha pri Londonu so včeraj razbrali podatke, ki sta jih posneli črni škatli letala ATR 42, ki je pred dnevi strmoglavilo pri Comu. Z britanskimi specialisti je sodelovala tudi posebna italijanska preiskovalna komisija, ki pa bo izdala tiskovno sporočilo šele po povratku v domovino. Iz dobro obveščenih virov se je zaenkrat le zvedelo, da bodo podatki črnih škatel zelo verjetno ostali tajni, vse dokler ne bodo dokončane vse preiskave.
Zgledu Alitalie, da zaenkrat odpove polete z letali ATR 42, ni sledila nobena druga letalska družba, ki ima v floti tudi italijan-sko-francoska letala.
Lovski bombnik se je zrušil
'
V Indianapolisu (ZDA) se je lovski bombnik A-7 »Corsair« zaletel v hotel Ramada Inn, šest oseb je umrlo, 25 gostov hotela pa še pogrešajo	(AP)
Jugoslavija se mora aktivneje vključevati v evropsko življenje
LJUBLJANA — V zadnjem času vse glasneje razmišljajo o možni vključitvi Jugoslavije v evropski svet, oziroma regionalno medvladno organizacijo s sedežem v Strasbourgu. Svoj prispevek so včeraj dali tudi člani sveta za mednarodne odnose pri predsedstvu republiške konference SZDL Sloveni-je._
Želja, da ne bi naredili podobne napake, kot so jo pri Eureki, je bila prevladujoča, kajti če jim še tu uide zadnji vlak, se zna zgoditi, da bodo v 21. stoletje zakorakali zamračeni in izolirani od napredka, pretoka znanja, informacij itd. Otok sivine in revščine torej ni in ne more biti cilj, zato je večkrat padla tudi beseda o odgovornosti, kajti če ne bodo izkoristili vseh možnosti povezovanj in vključevanj s tehnološkimi in z novimi spoznanji obogatenimi z gospodarskimi tokovi v Evropi, se jim bo pisalo še huje.
Ker po Jugoslaviji krožijo različna mnenja, ponekod o tem še slišati nič nočejo, je seveda treba jasno in glasno povedati, da ne gre zgolj za interes Slovenije, ampak za življenjski interes celotne Jugoslavije in ne samo enega njenega dela. Kot je dejal Bogdan Osolnik, je nujno, da se preusmerijo k Evropi, še zlasti zato, ker se bodo morali že v bližnji prihodnosti soočiti s številnimi spremembami. Miha Vrhu-
nec je celo omenil, da gre za usodno dejanje.
Jože Smole je znova poudaril, da bi moral biti vstop v evropski svet jugoslovanska strategija in da kdor dobro misli, ne bi smel pristati na defenzivni pristop. Na vsak način bi morali kandidirati za člana, že zdaj pa bi se morali odzivati na vsa njihova vabila, kar v nekaterih primerih ni bil slučaj.
Dr. Vrhunec je - glede na dosedanji potek razprav drugod - strnil opažanja in dejal, da so se oblikovala štiri mnenja. Prvo: ne, treba je narediti celo korak nazaj, kajti Zahodne Evrope se je zavoljo krepitve kapitalizma treba bati. Torej nas ogroža. Drugi so prepričani, da v naših odnosih ni treba ničesar spremeniti. Njihov argument je, da bi nove oblike povezovanj posegle v našo ustavnost in v naš mednarodni položaj. Tretje mnenje: v celoti bi se morali vključiti v evropski svet, oziroma v vse evropske gospodarske in politične grupacije. Večinsko mnenje pa je naslednje: odpreti proces postopnega vključevanja povsod tam, kjer je to možno - v obojestransko korist.
Bojazen, da bi bila z morebitno vključenostjo ogrožena jugoslovanska neuvrščena pozicija, je odveč (že mnogo let sta članici tudi Malta in Ciper). Pomembno je torej poudariti, da ev-
ropska dimenzija neuvrščenosti sodi med prednosti, saj gre za uresničevanje te politike v neposrednem geografskem okolju in ker prav zaradi tega ta razsežnost neuvrščenosti zagotavlja nekatere prvine varnosti, ekonomske trdnosti in razvoja Jugoslavije. Ne gre tudi pozabiti na neskladnost, saj sedanje stanje ni zadovoljivo (50 odstotkov celotne menjave imajo z državami SEV in le 33 odstotkov z razvitimi industrijskimi državami). Napačno in nesprejemljivo je torej pojmovanje, da je »treba počakati z Evropo«, da moramo najprej urediti zadeve doma. Nasprotno, adekvatno vključevanje je lahko pomemben dejavnik preobrazbe razmer v Jugoslaviji.
Kot je bilo rečeno, bi ob razpravah o povezovanjih z integracijskimi procesi v Zahodni Evropi morali preseči doktrinsko-ideološke sheme, čeprav je treba imeti pred očmi, da se integracije ne omejujejo zgolj na gospodarske odnose.
Danilo Turk, predsednik sveta za mednarodne odnose pri predsedstvu RK SZDL, je dejal, da bodo razpravo prenesli v sekcijo zvezne SZDL in v druge organe. Začela se je torej široka javna razprava o zelo pomembni, če ne celo o usodni zadevi za nadaljnji razvoj Jugoslavije.
VAŠO GASAR
Začetek Borštnikovega srečanja
MARIBOR — S slavnostno otvoritvijo in govori, razstavo, gledališkim maratonom in prvo tekmovalno predstavo, se je sinoči v Mariboru začelo tradicionalno Borštnikovo srečanje.
Srečanje gledališč in gledališčnikov, srečanje občinstva iz tako rekoč vse Štajerske, saj se bo dogajanje odvijalo tudi v posameznih bližnjih in daljnjih središčih te slovenske regije. In to kar 10 dni. Skratka, kot vedno, bo tudi letošnje že 22. Borštnikovo srečanje dalo vpogled v slovenski gledališki utrip, v gledališki kulturni prostor, katerega enakopraven član je tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki bo nastopilo tu v petek.
Najbrž ni treba porabiti preveč črnila za poudarjanje pomembnosti mariborskega festivala. Gledališče kot najbolj izzivalna umetnost pri prenašanju fikcije v .realnost že samo na sebi dovolj močno utemeljuje pomen Borštnikovega srečanja. Tudi letošnje predstave, ki jih je izbral selektor Aleš Berger, bodo izpostavile predvsem družbo, slovensko in univerzalno, ontološke
probleme vsakega posameznega človeka. Šlo bo torej za prikazovanje bistvenih dilem časa in to preko komedije, tragedije, farse, satire itd.
Na take in podobne relacije je v svojem slavnostnem govoru, potem, ko je predsednik BS Matjaž Kmecl odprl festival, opozoril tudi podpredsednik RK SZDL Slovenije pesnik Ciril Zlobec. Njegovemu izvajanju (temeljiteje ga bomo povzeli jutri) je sledila prva tekmovalna predstava. Nastopili so domačini, Drama SNG iz Maribora, z »Metastabilnim gralom« Nenada Prokiča, ki je že lani požel velik uspeh pri kritiki in občinstvu.
Skratka, začelo se je. Danes pa se bo Borštnikovo srečanje seveda nadaljevalo in to z nizom prireditev v okviru glavnega sporeda, Malega BS, srečanj z dramatiki... Današnja tekmovalna uprizoritev pa bo Grumov »Dogodek v mestu Gogi« v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane.
MARIJ ČUK
• Ameriška borza preživela
Chemical bank, sta obenem znižali obrestno mero za najboljše kliente (prime rate) z 9,75 na 9,25 odstotka in s tem v bistvu pocenili denar. Podjetja so ob teh jamstvih začela kupovati svoje razvrednotene delnice in s tem v bistvu zavrle padanje in omogočile celo postopno višanje vrednosti.
Nesporno pa je na zadržanje ameriških finančnih krogov pozitivno vplivalo tudi predsinocnje srečanje ameriškega zakladnega ministra Bakerja s svojim zahodnonemškim kolegom Stoltenbergerjem. Sinoči pa se je ameriški predsednik Reagan sestal z Ba-kerjem in z guvernerjem Federal Re-serve Greenspanom. Kaj je sklenila Bela hiša, ni znano, finančni operateri-ji pa so prepričani, da so v bistvu potrdili smernice iz vrha industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v Louvru.
Ameriški borzni vihar je včeraj Evropa še kar sprejemljivo preživela. V Milanu je vrednost padla za 4,45 odstotka, v Frankfurtu za 4,3 odstotka, najhuje je bilo v Londonu, kjer je padec znašal kar 12,1 odstotka. Pozitivne postavke pa so zabeležili v Parizu 0,79 odstotka in v Bruslju 1 odstotek.
Milanska borza je k?r sprejemljivo preživela preizkušnjo. Že res, da so za eno uro odložili odprtje borze,* dalj časa izločili kotiranje delnic Fiata in Montedisona, s tem pa so nedvomno preprečili hujše posledice.
To pa po vsem sodeč ni uspelo japonskim finančnim krogom. Tokiska borza je včeraj doživela tak polom, kot ga ne pomnijo v svoji zgodovini. Vsi pozivi na strpnost so ostali brez odziva. V japonskih finančnih krogih pa je sinoči ze prevladovalo prepričanje, da je bil včerajšni črni dan le spodrsljaj, ki mu je botrovala emotiv-nost investitorjev. Japonsko gospodarstvo je namreč tako močno, da ne opravičuje takega padca vrednosti delnic. Resnici na ljubo ta ugotovitev velja za veliko večino zahodnih gospodarstev, izjema so v bistvu le Združene države Amerike. Ob tem pa postaja tokiski padec nekoliko bolj razumljiv. Treba je namreč upoštevati, da so japonske finančne družbe in podjetja investirala ogromne kapitale na ameriško tržišče. Padec delnic na ne-wyorški borzi je torej za Japonce alarmni zvonec. Vsiljuje se namreč prepričanje, da bodo sedaj japonci okrnili
svoje investicije v ZDA, kar bi avtomatično zvišalo obrestne mere in občuten padec dolarja z vsemi negativnimi posledicami tako za Japonsko kot za druge ameriške trgovinske partnerje. Sinočnji optimizem japonskih finančnih krogov je torej nekoliko preuranjen.
Trenutno ni znamenj, da bi vrednost dolarja padala. Včeraj se je vrednost ameriške valute zvišala na skoraj vseh denarnih borzah. Koliko časa bo to trajalo, je seveda težko odgovoriti. Tako v Bonnu kot v Tokiu so včeraj
zagotovili, da bodo spoštovali sklepe iz Louvra. Japonci in Zahodni Nemci pa odločno zavračajo ameriške kritike, da sta prav ti državi krivi za sedanji borzni potres, ker sta zvišali ali nameravali zvišati obrestne mere. ZRN ni seveda spremenila svojega nasprotovanja Reaganovi strategiji, da bi morala sedaj postati »vlečna lokomotiva« zahodnega gospodarstva. Pripravljena je seveda dati svoj prispevek (obrestne mere), a le do take mere, da ne bi to škodilo zahodnonemškemu gospodarstvu.
Položaj je torej vse prej kot jasen, da je ponovno srečanje industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda skoraj neizbežno. Včeraj so tako možnost kratkoročno izključevali. Svetovni borzni pretres pa je nesporno dokazal, da je prišlo do nesprejemljivega razkoraka med gospodarskim in finančnim potencialom posameznih držav. Borze so delno prenehale biti pokazatelj zdravja nekega gospodarstva in so postale pravo bojišče za najrazličnejše finančne operacije in tudi špekulacije. Po vsem tem je treba omeniti, da je večina borz v zadnjih mesecih beležila neprestano rast, da so posamezniki uresničili ogromne profite in da je moralo to prej ali slej nehati. Newyor-škega padca ne moremo primerjati z bankrotom leta 1929, vseeno pa prevladuje prepričanje, da se ne bo na borzah vrnilo prejšnje stanje. Streznitev po lahkih zaslužkih je bila neizbežna. V takem položaju pa mora Evropa ob pomoči Japonslce poiskati skupni jezik, da prepreči ameriške naklepe, s katerimi hoče Reaganova administracija na druge zvaliti breme hudega proračunskega in trgovinskega primanjkljaja ZDA.
• V Italiji umirjena zaskrbljenost
jajo iz ZDA, predstavljalo zelo zaskrbljujoč gospodarski ciklus; Cirino Po-micino je tu posredno namigoval na padec newyorske borze oktobra leta 1929.
Sicer pa so tudi drugi politični predstavniki primerjali te dogodke z dogajanji ob koncu tretjega desetletja. Tako je načelnik komunistične skupine v komisiji za finančna vprašanja poslanske zbornice Antonio Belloc-chio svetoval vladi, naj zapre finančno tržišče z namenom, da pripravi najprimernejše ukrepe. Temu predlogu pa je odločno oporekal podpredsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Francesco Piro, ki je dejal, da zadostuje nadzorstvo, ki ga zveza borznih operaterjev izvaja z možnostjo, da ne pride do kotacije tistih delnic, za katere bi bil upad pretiran.
Veliko zaskrbljenost je izrazil republikanec Pellicand, ki je povabil
vlado naj poskrbi za finančno sanacijo, »kajti očitno je, da šibko finančno stanje, kakršno je danes v Italiji, izpostavlja državo večjim nevarnostim«.
Podpredsednik vlade in zakladni minister, socialist Giuliano Amato, pa je optimist. »Čeprav je padec v New Yorku večji od onega, ki so ga zabeležili leta 1929 ni nobenega dvoma, da bo gospodarski sistem sedaj lahko premostil ta trenutek in preprečil hujšo krizo,« je dejal Amato včeraj na skupnem zasedanju proračunske in li-nancne komisije v poslanski zbornici. Podpredsednik vlade je tudi zagotovil, da je v zadnjih 24 urah prišlo do tesnega posvetovanja med sedmerico najbolj industrializiranih držav, prvi sadovi pa so že na dlani, predvsem na deviznem tržišču. »Tudi stanje na borznem tržišču je danes manj dramatično kot včeraj,« je še dodal Amato.
G. R.
• Nismo še na ravni krize iz 1929.
vse je bolj zapleteno, kar pomeni, da je vse skupaj težje voditi in težje koordinirati. Borze v New Yorku, na Japonskem in v Evropi so po mnenju nekaterih včeraj in v ponedeljek izgubile to, kar so v prejšnjih prej-
šnjih letih nepričakovano zaslužile. Prihodnji tedni bodo vsekakor pokazali, ali je šlo samo za vzpostavitev naravnega ravnotežja ali pa smo res pred mednarodno gospodarsko krizo.
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA
Vid DRŽAVNA ustanova za električno energijo
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.5.1988	polletje 1.11.1987 30.4.1988	skupna vrednost 1.5.1988
1981-1988 ovrednoteno (Einstein)	6,50%	—	—
1984-1993 ovrednoteno II. emisija (Cavendish)	6,—%	—0,77%	1,358%
1984-1993 ovrednoteno IV. emisija (Davy)	5,25%	0,90%	6,7425%
	izplačljivi 16.5.1988	polletje 16.11.1987 15.5.1988	skupna vrednost 16.5.1988
1985-2000 ovrednoteno II. emisija (Tesla)	5,25%	0,525%	3,495%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Obisk generala Pisana v deželi
Obširna razprava o bremenih vojaškega letalstva v F-JK
Glavna skrb posvečena problemu vojaških služnosti - Letališče v Rivoltu bodo povečali
MANJŠINSKI MOZAIK ", JI'
'iti;! , fjJ'
'm I
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi	,,'''If l|JJ j
#11!" s vi h' j
__ Piše: Pavel Stranj_______________________________________inilibMniiiiinim "n 1.'
Naše manjšinsko obzorje:
NACIONALIZEM IN NEINFORMIRANOST
VIDEM — Prisotnost vojaškega letalstva v Furlaniji-Julijski krajini, načrti za zmanjšanje vojaških služnosti in neugodja, ki bremenijo zainteresirano prebivalstvo zaradi letalskih vaj: ti so bili glavni problemi pogovorov, ki jih je imel včeraj dopoldne poveljnik glavnega štaba letalstva general Franco Pisano in njegovi sodelavci na konstruktivnem soočanju z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi upravitelji.
Po kratkem pogovoru s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem se je general Pisano skupno z deželnim odbornikom Mariom Brancatijem, ki je v deželni vladi zadolžen za vojaška vprašanja, sestal s krajevnimi upravitelji, člani mešanega paritetnega odbora in številnimi deželnimi svetovalci.
Odbornik Brancati je obrazložil glavne probleme, ki so predmet razprave med Deželo in vojaškim letalstvom: uporaba strelišča Maniago—Dandolo, glede katerega se zahteva, da se premesti na drugo področje v državi, ali pa vsaj, da se na njem zniža število vaj zaradi akustične škode in varstva prebivalstva; ustanovitev novih vojaških služnosti okrog letališča v Rivoltu zaradi razvojnega strukturalnega načrta vojaške baze, ki baje med drugimn predvideva tudi nadomestitev znane akrobatske ekipe Frecce tricolori z drugim operativnim oddelkom; podelitev prostega področja Maniago 2 za civilne dejavnosti.
Poveljnik glavnega štaba general Pisano je s svoje strani potrdil senzibilnost in razpoložljivost letalstva tako glede zmanjšanja neugodij za prebivalstvo, kot za iskanje boljših rešitev v medsebojnem zadovoljstvu. Obvezal se je tudi, da bo pri obrambnem ministrstvu iznesel tiste zahteve, ki se dajo rešiti samo na politični ravni. Sporočil je tudi, da bodo v strelišču Dandolo spremenili smeri letalskih predorov, da bi na tak način letala obšla naseljene centre in tako zmanjšala hrup in nevarnost nenamerne izgube predmetov (bomb), ki jih uporabljajo za vaje. S tem v zvezi je bilo napovedano, da bo letalstvo uvedlo nove kompleksne elektronske sisteme (»no—drop scoring), ki ne predvidevajo uporabe nobenega orožja. Vaje na sterlišču bodo trajale le štiri ure (dopoldne), preostale pa se bodo odvijale na drugih področjih v okviru NATO.
Poveljnik glavnega letalskega štaba je tudi sporočil, da bodo vojaške oblasti dale na razpolago za kmetijske namene del (110 hektarov na 142) področja Maniago 2 in ohranila le emergenčne pristajalne steze.
Glede vojaške baze v Rivoltu —razvojni načrt katere predvideva, da se do leta 1991 zgradi novo naselje za približno 1.000 oseb— pa je general Pisano zagotovil, da ga letalska ekipa Frecce tricolori ne bo zapustila.
Odbornik Brancati je ob koncu izrazil zadovoljstvo za konkretno sodelovanje med Deželo, krajevnimi ustanovami in vojaškimi oblastmi.
Tudi
mlada vina iz koprske kleti
KOPER — Čas pečenih kostanjev je tudi čas pokušin novih vin.
Medtem ko v drugih predelih Slovenije so grozdje šele uspeli spraviti v sode, so v koprski Drogini kleti Vinakoper letos prvič poskusili pripraviti in ponuditi na trg mlada vina malvazije in reioška.
Gre za nov prijem kleti, ki želi s tem razširiti paleto vin, ki jih ponuja trgu, po drugi strani pa želi tudi zadovoljiti pivce, ki si želijo sveža in bolj pitna vina.
Glavni enolog Droginih kleti Miran Vodopivec je pojasnil, da so mlada vina pripravili iz več razlogov: v koprski kleti je pripravo mladih vin omogočala trgatev, ki je potekala v času, ko je tudi grozdje dosegalo zadovo-jivo zrelost, po drugi strani pa je pripravi botrovala tudi ustrezna oprema, s katero se je oskrbela koprska klet.
Po Vodopivčevem mnenju je ponudba mladih vin v vseh razvitejših vinorodnih deželah stara praksa, ponudbo pa omogoča tudi jugoslovanska zakonodaja. Mlada vina so sveža, ker vsebujejo več ogljikove kisline, uporaba teh vin pa je omejena do konca leta.
Vinakoper bo mlado malvazijo in relošk na trg plasiral z jut-rišnjimdnem.	I. U.
Praznik
občine
Piran
PORTOROŽ — Dograjena marina, prenovljena restavracija, taverna, nov vodni hram Vinjole, preurejena čistilna naprava... so samo nekatere novosti in delovne zmage, ki so jih dosegli v minulem letu v piranski občini, je v svojem govoru na slavnostni seji ob občinskem prazniku poudarila predsednica skupščine občine Piran Tatjana Kosovel in dodala, da ostaja vrsta nedokončanih nalog, s katerimi se bodo morali trdo spoprijeti tukajšnji občani — predvsem pri urejanju oskrbe z vodo in pri dograjevanju obalne ceste. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki pobratenih občin Vis, Ohrid in Aguileia, je Marjan Pogačnik, komandant bojne ladje iz vojaškopomorskega sektorja v Pulju, v imenu viceadmirala Božidarja Grubišiča, komandanta štaba jugoslovanske vojne mornarice, izročil zlato plaketo skupnosti partizanov pomorščakov Slovenije, ki imajo domicil v tej občini (podelil je tudi pet srebrnih in 15 bronastih plaket posameznikom te skupnosti).
Na slavnostni seji občinske skupščine so tudi svečano obeležili desetletnico uspešnega sodelovanja s pobrateno občino Aguileia in podelili občinska priznanja. Te so prejeli: Toni Bi-loslav, Gustav Guzej, Zvonimir Kralj, Jože Sagadin, Stojan Troha in AMD Pinko Tomažič iz Strunjana. Občinski plaketi pa sta prejela mladinski pihalni orkester, ki je na svetovnem prvenstvu na Dunaju letos zasedel tretje mesto, in mladinski trobilni kvintet iz piranske glasbene šole, ki je že nekaj let najboljši v državi.	B. Š.
Italijanska manjšina na Južnem Koroškem
Revija 11 Malino, ki že več desetletij pozorno spremlja tudi dogajanje ob robu italijanskega ozemlja, je v drugi letošnji številki (marec - april 1987, str. 287-308) objavila zanimivo razmišljanje o novejšem razvoju etničnih odnosov na Južnem Tirolskem.
Prispevek, ki sta ga napisala G. Mezzalira in G. Zucchi-ni, nosi naslov: »Nacionalizem in neinformiranost; Italijani na Južnem Tirolskem« in prinaša povzetke raziskave o volilnem uspehu neofašistične stranke v Bocnu 12. maja 1985.
Raziskava je bila izvedena aprila 1986, finansirala jo je Avstrijska narodna banka, organiziral pa Avstrijski inštitut za raziskave o miru. Pri izvedbi so sodelovali številni znani strokovnjaki, kot K. Kampfmuller, A. Pelinka in K. Stuhlpfarrer. Gradivo je bilo pred kratkim objavljeno na Dunaju pod naslovom: Nacionalizem in neofašizem na Južnem Tirolskem.
Glavni namen raziskave je bil torej razumeti razloge za volilni uspeh stranke MSI. V ta namen je bil v Bocnu izbran vzorec italijansko govorečih volivcev in tem je bila postavljena vrsta vprašanj. Odgovori so v članku vključeni v širši opis etničnih razmer v pokrajini, zlasti glede na razvoj v zadnjih treh letih pred volitvami.
Glavne etape južnotirolskega vprašanja so znane: 5. 9. 1946 sta De Gasperi in Gruber podpisala prvi sporazum v Parizu, 31. 8. 1972 pa je bil z dekretom št. 670 izdan nov pokrajinski statut, ki daje velik poudarek na etnocentrično avtonomijo nemško govoreče narodne skupnosti.
Volilni uspehi neofašistične stranke so v vsem povojnem obdobju bili praviloma vezani na stopnjo etnične napetosti: naraščali so v dobi 1952-69, ko so se etnični problemi kopičili, nato so padali do leta 1978, ko so začeli spet naraščati, do vrhunca, leta 1985, ko je stranka dosegla v občini Bočen 22,7 odst. vseh glasov in relativno večino.
Novo obdobje napetosti se je zaostrilo leta 1983, ko so bili objavljeni rezultati popisa iz leta 1981. Odstotek italijanskega prebivalstva je v primerjavi s stanjem deset let prej zdrknil z vrednosti 33% na 28,7%, v samem Bocnu pa od 77,2% na 73,6%. Kot je znano, so bile dane le tri možne narodnostne opredelitve: nemška, ladinska in italijanska, zato so se morali vsi mešani zakoni in pripadniki drugih narodnosti »prilagoditi« ali vzdržati in tako izgubili vrsto pravic. Najmočnejša je bila privlačnost nemške opredelitve, ki je tudi nudila največ možnosti, in zanjo se je očitno opredelilo tudi precej Italijanov.
Rezultati popisa so povečali nelagodnost dela italijanskega prebivalstva, ki se je nato stopnjevala. Februarja 1985, nekaj mesecev pred volitvami, je MSI dal pobudo za peticijo, ki je zahtevala odpravo šestih postavk Statuta. Med drugim so zahtevali odpravo proporčnosti pri delitvi delovnih mest v javnih ustanovah, odpravo obveznega znanja nemškega jezika za te službe in odpravo enakopravnosti nemškega jezika v javnosti. Peticijo je podpisalo 20.000 Italijanov. Ob tem velja dodati, da je le nekaj let
prej 16.000 Italijanov podpisalo peticijo, da bi doseglo boljši pouk nemškega jezika za svoje otroke, a stranka nemško govoreče večine je to težnjo zavrnila po svojem stališču: »Čim bolj smo ločeni, tem bolje se bomo razumeli.«
Ta peticija je dala prevladujoči ton volilni kampanji v smislu, da zaščita nemške skupnosti pomeni izginotje italijanske. Avtorja razprave sta mnenja, da se je italijansko prebivalstvo odzvalo volilnemu geslu MSI, češ da so »Italijani državljani druge kategorije«, predvsem ker ni bilo dovolj informirano o resnični vsebini statuta in ker ni bilo javne razprave o novostih, ki jih je ta vsebina uvedla v sožitje obeh skupnosti.
Glas za MSI torej ni bil glas za neofašistično ideologijo, ampak glas protesta, odpora do avtonomije, pribežališče ob kolektivnem vzdušju ogroženosti in orodje za kaznovanje strank, ki naj bi bile odgovorne za to ogroženost. Nepoznavanje realnih pogojev je omogočilo prevlado čustvenih in propagandnih argumentov nad razumsko analizo in oživitev nacionalističnih usedlin.
Nekaj številčnih vrednosti iz analize dobljenih odgovorov dejansko potrjuje to interpretacijo. Približno 54% anketiranih je pokazalo pomanjkljivo poznanje določb, ki urejajo izvajanje etnične proporčnosti. Predvsem glede narodnostne razporeditve javnih služb je bilo največ napačnih odgovorov, preko 70%, med delavci v industriji pa celo do 80%. Skoraj 90% izbranega vzorca je smatralo načelo etnične proporčnosti za krivično; večina je pri tem poudarjala »krivično privilegiranje« nemško govorečega prebivalstva, manjšina pa prevlado narodnostnega ključa nad realnimi potrebami.
Odgovori mladih Italijanov se niso bistveno razlikovali od starejših, izhajali so iz istih predsodkov. Dvojezičnost je zanje predvsem mehanizem, ki jih emarginira. Večina mladih ji nasprotuje z naslednjimi argumenti: Obvezna naj bi bila le za osebje, ki je v stiku z javnostjo; vsak naj bi lahko rabil svoj jezik; italijanščina je pač'državni jezik.
Na vprašanje, če je prav, da se nemško govoreče prebivalstvo zaščiti, kot je predvideno v Statutu, so anketiranci odgovarjali na naslednji način: med tistimi, ki so ga poznali (na pr. javni uradniki, ki so šli skozi sprejemne izpite), je bilo 73% za in 19% proti; med tistimi, ki so statut slabo poznali, pa je bilo 43% odgovorov za in 47% proti.
Kot zadnji podatek: 58% anketiranih je bilo za ustanovitev enotne italijanske stranke, ki naj bi delovala kot protiutež nemški SVP (Siidtiroler Volkspartei).
Politična kultura gre torej tudi pri Italijanih v etnocen-tristično smer, v zapiranje v lastno skupnost. Kjer manjkajo stvarni elementi presoje, se pojavijo nacionalistični argumenti. Italijanska skupnost na Južnem Tirolskem je še posebno izpostavljena tej težnji, ker pravzaprav nima lastne kulture; druži jo lahko predvsem nasprotovanje nasprotni skupnosti. Namesto kulture, ki povezuje, nastaja »kultura razlike«, ki ločuje.
Potresni sunek (prejšnjo noč) pri Ampezzu
RIM — Vsedržavni geofizikalni institut iz Rima je sporočil, da je prejšnjo noč zabeležil nov potresni sunek v Furlaniji — Julijski krajini.
Sunek je dosegel tretjo — četrto stopnjo po Mercallijevi lestvici, zabeležili pa so ga ob 0.33 z epicentrom na področju med Ampezzom, Tramonti di Sopra in Forni di Sotto med pordenonsko in videmsko pokrajino.
Kot poročajo, ni sunek povzročil nobene škode, pač pa le malo preplaha med prizadetim prebivalstvom, ki je sicer že navajeno na podobne pojave.
Sicer pa je ta potresni sunek prekinil dolgo zatišje, ki je že dalj časa vladalo na področju celotne Furlanije — Julijske krajine.
40 let »Primorskih novic«
KOPER — Če v vsakem tretjem gospodinjstvu berejo »Primorske novice«, potem za ta časnik bržčas velja trditev, da sodi med najbolj razširjene lokalne časnike na Slovenskem. Z naklado 25 do 26 tisoč izvodov so se v zadnjih letih močno »usidrali« med bralci, ki v veliki meri pokupijo tako torkovo kot petkovo izdajo »Novic«. Časnik, katerega predhodnik je bila »Nova Gorica«, ki je izšla 8. novembra leta 1947, se je v 40 letih razvil v razgiban, ljudem priljubljen list, ki izhaja dvakrat na teden z obilico mnenjskih rubrik, ki omogočajo občanom spraševanje, razmišljanje, polemiziranje. To je bržčas tudi ena od tistih kakovosti, ki ob tem, da v mnogih novinarskih prispevkih nastopajo bolj ljudje kot pa forumi, omogoča »Novicam« nenehno rast naklade. V »Novicah« se trudijo, da bi ob izboljšanju kakovosti novinarskih prispevkov izboljšali tudi urejanje časnika, kar pomeni, da bodo v bodoče časnik dokončno oblikovali v Kopru in ga povsem oblikovanega poslali v tisk. Pomembno je še, da relativno veliko razliko med ceno časnika na trgu in v tiskarni zdaj krijejo večinoma z lastno dejavnostjo, saj izdajatelji pokrivajo le še 12 odstotkov razlike v ceni, pred desetimi leti pa je bilo to »pokrivanje« kar 50-odstotno. Seveda v »Primorskih novicah« ob vseh »tehničnih« spremembah pripravljajo bralcem tudi vsebinske spremembe. Tako naj bi petkovo številko še letos, torkovo pa prihodnje leto razširili, oziroma povečali za štiri strani, med katerimi bo ena stran namenjena mnenjem in pobudam občanom, ki vse pogosteje dopisujejo v časnik in dokazujejo, da je to njihov časnik.
D. G.
Tihotapstvo na italijansko-jugoslovanski meji
KOPER — Tudi letos se je izkazalo, da tihotapstvo preko jugoslovansko-italijanske meje še vedno traja. Ne glede na to, da odhaja veliko število jugoslovanskih državljanov v Turčijo z namenom, da bi s tihotapljenjem blaga prišli do dobrega zaslužka, so imeli jugoslovanski in italijanski cariniki tudi letos polne roke dela s tihotapci.
V korak z jugoslovanskimi državljani, ki poskušajo na nedovoljen način prenesti devize ali prepeljati razne stvari, gredo tudi italijanski državljani, ki ne izbirajo sredstev, da svoje blago posredujejo na jugoslovansko tržišče. Njihovi dosežki, od raznih razprodaj, ki so v večini primerov vaba za naše kupce, pa do najetih tihotapcev, ki na razne načine Prenašajo kupljeno blago iz Italije do kupcev v Jugoslaviji, Presegajo že vsako mero in povzročajo velike probleme jugoslovankim mejnim organom. Podatki govorijo, da je veliko takih, ki se ukvarjajo z nedovoljeno trgovino.
Kot primer, na jugoslovansko-italijanski meji je odkrit Sandro Cardone, ki je v posebej pripravljenem delu avtomobila uspel iz Italije pretihotapiti 80 parov kavbojk, ki jih je v Bujah predal nekemu posredniku. Pri povratku v Italijo so jugoslovanski cariniki odkrili prazen prostor v avtomobilu. Cardone je priznal svoje umazano početje, za katero je kaznovan z 1,2 milijona dinarjev kazni, milijon dinarjev je moral plačati za uvoz in odvzeli so mu avtomobil.
Aldo Trivillini, tudi najeti tihotapec, bi moral iz Trsta v Portorož prinesti 23 parov kavbojk, 20 jeans jaken, 52 kosov obleke in 1.000 otroških balonov. Prijeli so ga na meji, mu vzeli blago in avtomobil, za poskus tihotapljenja pa je kaznovan s 500.000 din globe.
Odkrit z 22 kg zlata - Če ne bi bil 23-letni Miladin Dimitrič z Reke, ki je bil na začasnem delu pri avtoprevoz-niškem podjetju v Italiji, odkrit med poskusom, da iz Italije prenese v Jugoslavijo 22 kg zlata, bi bil to eden največjih tihotapskih uspehov v tem letu. Jugoslovanskim carinikom, ki so ga prijeli na mejnem prehodu Fernetiči, je izjavil, da prevaža zlato za nekega Madžara iz Budimpešte.
Samir Šabanovič, zidar iz Umaga, je poskušal iz Italije pretihotapiti dva radioaparata in krzneni jakni, kar je skril v avtomobilu renault 4.
Poljski državljan Miroslav Kerna je v »likalniku« poskušal prenesti 40 kg kave, tri telefonske aparate in osem strojev za rezanje testa.
V prvih osmih mesecih letos je na jugoslovansko-itali-janskih prehodih Škofije in Lazaret, v bližini Kopra, zaradi deviznih prekrškov odvzeto 25,5 milijona dinarjev, 18 milijonov lir, 70.000 DM in manjša količina dolarjev, frankov in šilingov.
Tako je Ružiča Stojanovič iz Požarevca poskušala čez mejo prenesti 915.000 dinarjev, Ivanka Ačimovič iz Zrenja-nina 485.000 din, Milan Kovačevič iz Ogulina 465.000 din,
100.000	lir, 400 DM in 20 angleških funtov; Zoran Nikolič iz Požarevca je nameraval v Italijo nezakonito prenesti 20.000 dinarjev, 102.000 lir, 300 DM, 80 angleških dolarjev in 6.000 šilingov. Volodja Mardešik iz Splita je želel pretihotapiti
50.000	din, 315.000 lir in 965 DM. Jože Lavrič iz Bleda 5.000 šilingov, 110 DM in 100.000 din.
ZORAN VLAJIČ
S Sežanci na gobarski izlet
SEŽANA Jesen je čas, ki je tudi gobarjem naklonjen, še posebno, če so ugodni vremenski pogoji. Gobarji sežanske gobarske družine se vsako leto še posebno veselijo tradicionalnega gobarskega izleta. In na tega tudi letos njihova organizacija ni pozabila.
Ko smo povprašali Aleksandro Ostrouško, predsednico sežanske gobarske družine, nam je odgovorila, da letos organizirajo gobarski izlet na cerkniško območje. »Odločili smo se, da ga organiziramo v soboto, 31. oktobra. Kot vsako leto, bomo tudi letos odšli na izlet z avtobusom. Vsi zainteresirani se bodo tega dne zbrali ob 7. uri pred avtobusno postajo v Sežani, nakar nas bo pot vodila k cerkniškim gobarjem. Za člane gobarske družine znaša cena izleta 3.000 dinarjev. Prijave z vplačilom pa sprejema blagajničarka Ljubica Bezek na sedežu Zveze kulturnih organizacij v Sežani, Partizanska c. št. 15, tel. 73736«.	—oks—
»Sapramiška« danes v Sežani
Tradicionalni teden otroka se bo v sežanski občini zaključil s predstavo »Sapramiška«. Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo z omenjeno predstavo za najmlajše v Divači in Sežani, otroke pa bo zabavala Svetlana Makarovič.
Zveza prijateljev mladine Sežana vabi na ogled predstave Sapramiška danes, 21. oktobra.
Ob 10. uri bo predstava v kinodvorani v Divači in je namenjena učencem Osnovne šole Dr. Bogomira Magajne, šolarjem s prilagojenim učnim programom, malčkom iz vrtca in vsem najmlajšim, ki niso vključeni v organizirano družbeno varstvo.
Ob 15.30 pa bo Svetlana Makarovič gostovala s Sapramiška v sežanski osnovni šoli - v večnamenskem prostoru.	*
Organizatorji pozivajo starše, da pripeljejo na ogled predstave tudi otroke, ki niso zajeti v vzgojnovar-stvene organizacije.
Ogled predstave Lutkovnega gledališča iz Ljubljane je brezplačen.
—oks—
Problem inertnih odpadkov spet le začasno rešen
Večje odlagališče bodo uredili v Osapski dolini blizu morja
Na pobudo Zveze za varstvo okolja
»Zelena univerza« tudi v našem mestu
"Kam z odpadki?" je vprašanje, ki si ga zadnje mesece zastavljajo krajevni upravitelji, občani in v še največji meri številna gradbena podjetja, ki ta čas delajo v Trstu in okolici. Problem odlaganja inertnih odpadkov in drugih vsakdanjih smeti se je namreč že tako razrasel, da marsikomu ne privošči mirnega spanca. "Ne gre samo za težave, ki jih povzroča omejena zmogljivost tržaškega občinskega upepelje-valnika," nam je povedal občinski odbornik za javne industrijske službe Lucio Cernitz, "temveč za še bolj pereče vprašanje velikih količin odpadnega gradbenega materiala, ki ga na Tržaškem dejansko ni kam odvreči. Predlogov je bilo sicer že veliko, vsaka rešitev pa se je izkazala le kot začasna in neučinkovita, občasno celo nesmislena, kot na primer odlagališče v Barkovljah, ki je burilo duhove domačinov in ekologov."
Na sestanku, ki so se ga v soboto udeležili tudi predsednik KZE dr. Bot-teghelli, predsednik pristaniške ustanove Zanedi ter tržaška občinskaod-bornika Cernitz in De Gioia, so skušali poiskati ustrezno rešitev vsaj za inertne odpadke in vse kaže, da so optirali za Osapsko dolino, ki naj bi bila ta čas najprimernejša za namestitev večjega odlagališča. O odločitvi so obvestili tudi krajevne ekologe, ki so že pred časom opozorili na številne nevšečnosti, ki jih tako odlagališče lahko ustvari, državno službo za javna dela in miljsko občinsko upravo, pod katero spada omenjeno področje. Tokrat pa ne gre zgolj za ekološko vprašanje, temveč za širši problem, saj pomanjkanje ustreznih smetišč ogroža celo gradbeno dejavnost v tržaški pokrajini. Podjetja, ki tukaj gradijo namreč nimajo druge izbire in dogaja se, da zlasti na Krasu, pa tudi drugje v okolici mesta, kar čez noč zrastejo nezakonita odlagališča. To stanje bodo občinski upravitelji še preverili. Prav tako sporna je odločitev Občine, da
začasno vzame v najem jamo pri Nabrežini. Že po nekaj tednih ta naravna votlina ne more več sprejeti odpadnega materiala, čeprav so tržaški občinski in pokrajinski upravitelji svojčas zatrjevali, da je njena zmogljivost precejšnja. Prav včeraj je zato tržaška Občina poslala na mesto osebje, da bi preverilo nastalo stanje in ugotovilo, v kolikem času se bo odvrženi material sesedel in pripravil prostor za nadaljnje odlaganje. To seveda ne bo trajalo malo časa, daje pa še dodatno rešitev za bodočnost.
Nič kaj rožnato pa ni stanje v mestu, kjer se kopičijo smeti ob zbiralnikih. Pristojno občinsko osebje je te dni stopilo v stik z vsemi izdelovalci posebnih filtrirnih naprav, da bi čim-prej lahko nadomestili pokvarjeni del
upepeljevalnika. Okvara dejansko ni majhna, upajo pa, da se bo kritična doba tako skrajšala za nekaj mesecev, saj je znano, da odvažanje mestnih smeti v druge pokrajine povzroča velike stroške tako tržaški kot okoliškim občinam. Zaenkrat pa še velja priporočilo, naj prebivalci karseda smotrno odlagajo vsakdanjo navlako. Svoj delež k rešitvi problema pa bo prineslo tudi diferencirano odlaganje smeti, na primer papirja, cunj in stekla, za kar namerava Občina v najkrajšem času namestiti posebne zbiralnike.
Splošno stanje je torej resno, občasno tudi kritično, vendar, kot so nam zagotovili na Občini, je celotna zadeva še pod nadzorstvom. Rešitev ne more priti iz dneva v dan, upajo pa, da bo, vsaj z ozirom na trud, ki ga vlagajo, res učinkovita in dolgoročna.
Prvo "zeleno univerzo" so naravovarstveniki organizirali leta 1982 v Mestrah. V naslednjem letu so "zelene univerze" delovale predvsem na severu Italije, bilo jih je že 25, medtem ko so na Jug prodrle šele v zadnjih letih. V sklopu tržaške "zelene univerze" organizirajo naravovarstveniki niz predavanj z ekološko vsebino.
Tržaška zveza za varstvo okolja bo letos prvič v Trstu priredila 'zeleno univerzo". Prvi ciklus predavanj v dvorani Baroncini, ki jo je dala na razpolago zavarovalnica Generali, se bo začel 23. oktobra in se zaključil 27. novembra. Na teh predavanjih, ki ne bodo trajala več kot uro, bo predvsem govor o naravi in o stopnjah onesnaženosti zraka, morja in naravnih parkov.
Včerajšnje tiskovne konference v uradih Anse, kjer so predstavili zeleno univerzo, so se udeležili predstavniki vodstva tržaške sekcije Zveze za varstvo okolja Paolo Privitera, Lino Santorio in Edi Pernici. Privitera je še dodal, da bo v aprilu še drugi del predavanj, ki pa bo posvečen predvsem tržaškemu mestnemu središču. Na teh predavanjih bodo obravnavali zračno onesnaženje mestne četrti. Poseben del predavanj bo namenjen tudi hrupu, ki v Trstu iz leta v leto narašča. V tem okviru bo Zveza za varstvo okolja predlagala mestni upravi razširjenje območja za pešce, ki naj bi tako zajemalo celotno staro mesto. Tiskovne konference se je udeležil tudi Giorgio Honsell, ki bo s svojim predavanjem o življenju v morju in rdečih algah v Tržaškem zalivu, otvoril niz predavanj. Nestrupene rdeče alge - obstajajo namreč tudi strupene rdeče alge, ki lahko okužijo školjke in preko teh človeka - so se v zadnjih letih pojavile tudi pri nas.
Predvsem bi bilo potrebno, je dodal Lino Santoro, pobiranje raznih odpadkov in njihovo sortiranje. Še prej pa bi morali razni tovarniški iz-
delki priti na tržišče primerno zapakirani, da bi bila s tem omogočena ponovna uporaba odpadkov, kot so aluminij, papir, steklo itd. Potrebno bi bilo tudi pobiranje tranzistorskih in drugih baterij, ki vsebujejo živo srebro. Samo 10 gramov te snovi lahko namreč zastrupi eno tono živil, je še poudaril Santoro. S predelavo odpadnih snovi bi se dalo prispevati k varčevanju z energijo. S pridobivanjem aluminija iz raznih odpadkov bi lahko prihranili 90% energije, ki jo porabimo pri pridobivanju te kovine iz rudnin. Podobno je z odpadnim papirjem. Italija namreč uvaža odpadni papir, namesto da bi porabila svojega.
Na predavanjih bo tudi govor o državnih parkih in o raznovrstnih pritiskih, ki jih izvajajo mafijci in manj osveščeni domačini na uslužbence parkov na jugu Italije. Marsikdo bi najraje postavil vilo ali hotel kar na sredi takih parkov.
Ciklus predavanj "zelene univerze" se bo zaključil s predavanjem o pomanjkljivostih italijanske zakonodaje na področju varstva narave, (zvo)
Film »Silkwood« v nedeljo v Aristonu
V kinodvorani Ariston bo v nedeljo ob 11. uri na sporedu Nicholsov film "Silkvvood", v katerem nastopata Me-ryl Streep in Kurt Russel. Gre za filmsko rekonstrukcijo znanega primera Karen Silkwood, ki se je na polovici sedemdesetih let okužila v tovarni plutonija v Oklahomi. Predvajanja za šole, ki se morajo predhodno zglasiti na tel. štev. 304222, bodo na sporedu v torek, 27., in v sredo, 28. oktobra, s pričetkom ob 11. uri.
Upepeljevalnik na Pantelejmunu: v pričakovanju korenitih popravil, ki ne bodo kratkotrajna, deluje že nekaj mesecev z zmanjšano zmogljivostjo
V ponedeljek na Pomorski postaji
Vsedržavni svet VZPI bo zasedal v Trstu
V	kongresni dvorani Pomorske postaje v Trstu bo v ponedeljek, 26. t. m., zasedal Vsedržavni svet VZPI-ANPI. Gre za prvo zasedanje omenjenega sveta v Trstu, ki daje dogodku posebno obeležje, prav zaradi bližine 1. novembra, ko potekajo svečanosti ob polaganju vencev na vse grobove in spominska obeležja padlim borcem za svobodo, kot tudi zaradi posega predsednika vsedržavnega sveta Arriga Boldri-nija in prisotnosti številnih delegacij partizanskih borcev iz dežele FJK in Zveze združenj borcev obmejnih slovenskih občin.
Dan pred zasedanjem v Trstu bo delegacija vsedržavnega sveta VZPI-ANPI počastila spomin padlih v Redipuglii, ob 11. uri pa bo spominska svečanost v Rižarni, v počastitev spomina žrtev nacifašiz-ma.
V	ponedeljek popoldne bo, v sklopu zasedanja, tudi srečanje vsedržavnega koordinacijskega odbora bivših partizanskih bork.
»Za mir in prijateljstvo med narodi« bo geslo zasedanja, na katerem bo govor o številnih problemih, ki zadevajo borčevsko organizacijo in njeno delovanje, kot tudi o političnem položaju pri nas in v svetu. Zasedanje bo pomembno, ker bo na njem govor tudi o problematiki Slovencev v Italiji. Ker so bili že na vsedržavnem kongresu VZPI-ANPI, ki je bil decembra 1986 v Milanu, predloženi in potrjeni dokumenti, ki zadevajo stališče organizacije do vprašanj slovenske manjšine in njenega boja za globalno zaščito svojih pravic, bo na ponedeljkovem zasedanju imenovana posebna skupina, ki naj sestavi dokončno besedilo o tem vprašanju.
Zgodovinar Janko Prunk gost DSI
Politično delovanje Janeza Ev. Kreka v kritičnem obdobju slovenske zgodovine
za Evangelista Kreka je na ponedeljkovem večeru v DSI poglobljeno predstavil zgodovinar Janko Prunk, član ljubljanskega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Pokojni duhovnik, profesor filozofije in moralne teologije, poslanec v dunajskem parlamentu in v deželnem zboru v Ljubljani, je bil vsestranska osebnost. S svojim ostrim razumom je takoj prodrl v bistvo problema slovenskega kmečkega in delavskega sloja. Njegovo politično delovanje je sicer uokvirjala in omejevala takratna konservativna katoliška stranka, ki se je kasneje premladila in preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Kljub temu da so njegovi predstojniki in idejni somišljeniki s precejšnjim nezaupanjem gledali na Krekove »novotarije«, mu je uspelo storiti nekaj bistvenih socialnih, gospodarskih in političnih korakov za izboljšanje položaja slovenskih kmetov in delavcev. Da je bil nekaj korakov pred svojim časom pa dokazuje že dejstvo, da je prvi predlagal ločitev Cerkve in države.
Krek se je navduševal za porajajoče se evropsko krščan-ko socialno gibanje; povsem pa se je zavedal, da mora te napredne ideje elastično prilagoditi slovenski stvarnosti. V svoji družbeni analizi je postavil za steber našega naroda kmeta. Knjiga Črne bukve kmečkega stanu izpostavlja zahtevo po preprečitvi drobitve kmetij in predvideva razne davčne olajšave ter ustanovitev zadrug in posojilnic.
Z enako vnemo se je zavzemal tudi za izboljšanje socialnih pogojev slovenskega delavstva. Predlagal je ustanovitev delavskih zadrug, prvi se je zavedel nujnosti socialnega
zavarovanja ter se zavzemal za uvedbo splošne volilne pravice.
Predavatelj je poudaril Krekovo pomembnost v nacionalni orientaciji. Leta 1898 se je odločil za velik preobrat v slovenski politiki. Zavedel se je, da je povezava z avstrijskimi katoličani narodnostno nevarna, saj se je izkazalo, da so avstrijski krščanski socialisti prej nemški kot krščanski in razumel, da z njihovo pomočjo Slovenci ne bodo mogli doseči avtonomije. Sprevidel je torej, da je edina možna rešitev povezava s Hrvati in na tej osnovi je kasneje zgradil svojo trialistično koncepcijo. Trializem je bil v tistem času realistična faza slovenskega emancipiranja znotraj habsburške monarhije. Krek se je torej zavzemal za uveljavitev jugoslovanske orientacije pri reševanju slovenskega narodnostnega vprašanja.
Med prvo svetovno vojno smo bili Slovenci v prav tako hudi nacionalni nevarnosti kot leta 1945. Naš narod je bil med dvema ognjema: če bi zmagala Antanta, bi italijanska roka odtrgala velik kos slovenske zemlje, če pa bi zmagale centralne sile, bi našemu narodu grozila absolutna germanizacija. Krek je skušal leta 1915 najti izhod iz sile znotraj monarhije in to je bil vzgib, ki je rodil majsko deklaracijo, kjer so Slovenci zahtevali takojšnjo pravico do ustanovitve samostojne države SHS.
Izčrpno predavanje prof. Prunka se je, kot običajno, zaključilo z diskusijo. Ob koncu pa so si obiskovalci lahko ogledali verske motive in portrete slikarja Norberta Grčarja, doma iz Salzburga, ki bodo nekaj tednov krasili Peterlinovo dvorano v Ulici Donizetti 3.
Raba slovenščine na zasedanju medobčinske skupščine KZE
Ko Gambassini vrže kamen in skrije roko...
Vprašanje rabe slovenščine je bilo zopet v ospredju pozornosti na zasedanju medobčinske skupščine tržaške Krajevne zdravstvene enote v ponedeljek v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Tokrat je bilo to vprašanje obravnavano posredno in sicer ob odobritvi zapisnika seje skupščine KZE 19. aprila letos. Na tisti seji je načelnik skupine Liste za Trst Gambassini prekinil poseg predstavnika SSk Lokarja v zvezi s proračunom KZE za letošnje finančno leto. Lokar je govoril v slovenščini in Gambassini je zahteval, naj preneha, v nasprotnem primeru pa bi skupina LpT zapustila dvorano in bi bila torej skupščina nesklepčna. Lokar je tedaj nadaljeval poseg v slovenščini, Lista za Trst je zapustila dvorano in sejo so morali zaradi nesklepčnosti končati.
Na ponedeljkovi seji je morala skupščina odobriti zapisnik omenjene seje. V besedilu, ki je bilo predloženo svetovalcem, je bil Gambassinijev poseg omejen na besede, da je Gambassini »prekinil govornika in ga vprašal, naj ne govori več v slovenščini«. Lokar je proti taki formulaciji odločno protestiral in poudaril, da mora zapisnik verno odražati dogajanja v skupščini in mora torej vsebovati natančen opis dogodka in točne Gambassinijeve besede. Te besede je Lokar označil kot moralno in politično grožnjo ter si pridržal pravico, da tudi s sodnim postopkom zaščiti svoj ugled. Predstavnik SSk je zato zahteval spremembo zapisnika in še zlasti poudaril
nujnost, da se v zapisnik dobesedno vnese Gambas-sinijeva izjava.
V razpravo o tej zahtevi je prvi posegel predstavnik Tržaškega gibanja Parovel, ki je dejal, da soglaša z Lokarjevo izjavo. Po njegovem mnenju je bil Gambassinijev poseg v očitnem nasprotju z zakonom in podvržen kazenskemu postopku ne glede na prijavo prizadetega svetovalca. Zato je Parovel zahteval, naj predsednik skupščine Camber sam prijavi Gambassinija sodstvu. Načelnik komunistične skupine Monfalcon je dejal, da je sam prisostvoval dogodku politične in narodnostne' nestrpnosti ter poudaril, da je tako zadržanje nekega svetovalca na seji skupščine docela nesprejemljivo. Kar zadeva zapisnik je predlagal, da skupščina prekine z razpravo in jo odloži na naslednjo sejo, medtem pa naj funkcionarji spremenijo pravilnik ter naj v njem navedejo natančen potek dogodkov.
Za besedo je nato zaprosil Gambassini, ki je dejal, da je stališče Liste za Trst zelo jasno in da ni nič nenavadnega, če je rekel, da bo LpT zapustila sejno dvorano, ker Lokar govori v slovenščini. To je stališče njegove stranke in-to bo vsakokrat naredila, kadar bo kdo govoril v slovenščini. Za nameček je, v polemiki z demokristjani, Gambassini dejal, da je zbral vse posege bivšega župana Richettija v zvezi z rabo slovenščine v tržaškem občinskem svetuj!) in
da jih bo predložil v obliki resolucije na seji tržaškega občinskega sveta. Gambassiniju je priskočil na pomoč liberalec Trauner, ki je dejal, da mora zapisnik vsebovati samo tisto, kar je bilo uradno izrečeno in ne medklicev ali prekinitev posameznih svetovalcev.
Načelnik svetovalske skupine SSk Brezigar je nato vzel na znanje Gambassinijeve priznanje o poteku dogodkov, ki je bilo tokrat javno izrečeno pred mikrofonom in bo torej vnešeno na zapisnik ponedeljkove seje. To je bila v bistvu zahteva SSk in zato je popravljanje prejšnjega zapisnika postalo brezpredmetno. V odgovor Traunerju pa je dejal, da mora zapisnik verno prikazovati dogajanja v sejni dvorani in Gambassinijeva grožnja je bila bistveni del teh dogajanj. Tudi Monfalcon je nato umaknil predlog o odložitvi odobritve zapisnika, ker je pač Gambassini sam priznal dogodke, kar bo seveda razvidno na zapisniku ponedeljkove seje.
To poudarjanje 'priznanja pa je Gambassinija očitno zaskrbelo in je ob splošnem muzanju jezno odvrnil, da ni priznal ničesar, ampak je le dejal, da »bi bilo v skladu s stališči LpT, ko bi bil dejal, da iz protesta zapušča dvorano«, tako da mu je neofašist Di Giorgio v bistvu očital, da je vrgel kamen in skril roko...
Zapisnik je bil nato odobren ob vzdržan]u predstavnikov KPI, SSk in Tržaškega gibanja.
Nujen poziv krvodajalcem
Moja mati Marija Godina iz gostilne v Botaču nujno potrebuje zaradi bolezni transfuzije krvi tipa B negativna ali 0 negativna. Naprošam tiste, ki bi lahko ugodili temu nujnemu pozivu, naj se oglasijo pri družini v Botaču št. 5 ali neposredno v glavni tržaški bolnišnici v Ulici Pieta.
Jutri okrogla miza WWF o odpadkih
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF priredi jutri, 22. t. m., okroglo mizo o perečem problemu smeti in odlagališč v mestu in pokrajini z ozirom na sedanje kritično stanje. Govor bo tudi o raznih možnostih posodobitve občinskega upepeljevalnika. Okrogla miza bo na sedežu WWF, Ul. Venezian 27 (2. nadstropje), s pričetkom ob 18. uri.
Starši in višješolci bodo izvolili svoje predstavnike
Prihodnji teden volitve v notranje šolske svete
S ponedeljkovega občnega zbora
Pozitiven obračun dveletnega delovanja zunanjetrgovinske sekcije pri SDGZ
Konec meseca bodo na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj in v državnih otroških vrtcih potekale volitve v medrazredne, v razredne svete in v svete otroških vrtcev, to je notranjih šolskih organov, ki jih morajo starši šolarjev in višješolci vsako leto obnoviti, Predvidoma prihodnji mesec bodo stekle tudi volitve v druge šolske organe (zavodske svete, okrajne in pokrajinske šolske svete). Ministrstvo za šolstvo je pred časom najavilo, da bo točni datum teh volitev še sporočilo (skoraj gotovo pa naj bi jih izvedli po referendumih).
Kot že vrsto zadnjih let (od šolskega leta 1984/85 dalje) bodo starši in višješolci volili svoje predstavnike v medrazredne in razredne svete in v svete otroških vrtcev ob delavnikih. Starši se bodo zbrali na posameznih šolah na skupščinah, na katerih jih bodo ravnatelji, oziroma njegovi poverjeni namestniki, seznanili o smotru in delovanju teh šolskih organov. Sledila bo razprava, po tej pa volitve. Na višjih srednjih šolah bodo izvolili svoje predstavnike tudi dijaki.
Na osnovnih šolah bodo starši izvolili svoje predstavnike v medrazredne svete, na nižjih srednjih šolah v razredne svete, na višjih srednjih šolah pa bodo imeli ob dveh predstavnikih staršev v razrednih svetih svoja predstavnika tudi dijaki. Na teh volitvah so starši in višješolci istočasno vsi volilni upravičenci in kandidati.
Medrazredni in razredni sveti lahko dajejo predloge učiteljskim in profesorskim zborom o vzgojnem in didaktičnem procesu; lahko so pobudniki akcij za eksperimentiranje; lahko izražajo svoja mnenja ob izbiri učbenikov, na osnovni in nižji srednji šoli pa tudi o integrativnih in pomožnih dejavnostih.
Poglejmo sedaj, kdaj bodo potekale volitve na posameznih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah.
Na osnovnih šolah in državnih otroških vrtcih openskega, svetjakob-skega, svetoivanskega in dolinskega didaktičnega ravnateljstva bodo volitve v ponedeljek, 26. oktobra, v popoldanskih urah. Na šolah nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva bo zbor staršev v petek, 30. oktobra, ob 15. uri, volitve pa bodo dve uri kasneje.
Na nižji srednji šoli Levstik na Proseku bodo volitve danes, jutri in v četrtek. V ponedeljek, 26. oktobra, bodo volitve v razredne svete na šoli Cankar pri Sv. Jakobu, na šoli Erjavec v Rojanu in na šoli Kosovel na Opčinah. V sredo, 28. oktobra, bodo volili na
Deželni prispevki za kmetijske gradnje
Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Adriana Bombena sprejel sklep o podelitvi prispevkov za kmetijske gradnje, ki so predvideni po deželnem zakonu št. 75 iz leta 1982. Dežela bo v ta namen nakazala 487 milijonov lir. Ta sredstva bodo na razpolago za ureditev ali popravila kmečkih stanovanjskih poslopij. Zakon predvideva dve možnosti: ali dodelitev šestmesečnih prispevkov za kritje bančnih obresti, ali pa v obliki predujmov za rok štirih let, ki jih zainteresirani lahko vračajo v tridesetih šestmesečnih obrokih.
šoli Gruden v Nabrežini, dan kasneje pa na svetoivanski šoli Sv. Ciril in Metod.
Starši višješolcev bodo izvolili svoje predstavnike v razredne svete višjih srednjih šol v ponedeljek, 26. oktobra (volitve bodo isti dan na vseh naših višjih srednjih šolah). Dijaki trgovskega tehničnega zavoda Zois in oddelka za geometre bodo volili že v soboto, 24. oktobra, njihovi »kolegi« z drugih višjih srednjih šol (klasičnega in znanstvenega liceja Prešeren, učiteljišča Slomšek, šole za vzgojiteljice in poklicnega zavoda Stefan) pa v torek, 27. oktobra.
Na nižji srednji šoli Gregorčič v Dolini so starši že izvolili svoje predstavnike. Na tej šoli so namreč potekale volitve že pretekli ponedeljek. Volitev se je udeležilo 49,8% vseh volilnih upravičencev. V razredne svete te šole so bili izvoljeni:
1. A razred: Boris Kocijančič, Neva Slavec Milič, Milena Slavec Visentin, Vilma Tul Barut.
1.	B r.: Miran Bandi, Natasja Cor-batti Scabar, Vladimir Ota, Darinka Žafran Terčič.
1.	C r.: Alda Rossetti Zorzut, Elide Mauri Poropat, Magda Kocijančič Starec, Mira Klabjan Čuk.
2.	A r.: Susana Santi Foraus, Nadja Mauri Ugrin, Jožica Bandi Knafelc, Mirjam Kosmač Peršič.
2.	B r.: Milena Žerjal Zabric, M*ajda Stanič Bandi, Daria Pettirosso Petti-rosso, Maria Rapotec Kapelj.
3.	A r.: Elda Salvi Grk, Marica Vouk Mihalič, Annamaria Gigante Turco, Gabriella Korošec Zeriali.
3.	B r.: Antonija Švab Podbrezek, Guido Laurica, Neva Poretti Coretti, Ada Bubola Cošina.
3. C r.: Rosanna Rapotec Scherlavai, Modra Kuzmič Korošec, Davorina Temini Zerial, Sonia Vazzi Sancin.
Člani tržaške zunanjetrgovinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so v ponedeljek z rednim občnim zborom podali obračun dveletnega delovanja. Obračun je vsekakor pozitiven, saj je sekcija s številnim članstvom in široko razvejano dejavnostjo dokazala, da je eden najvitalnejših delov SDGZ, istočasno pa ima precej pomembno vlogo v okviru krajevnega tržaškega gospodarstva.
Kot je v svojem poročilu poudaril načelnik sekcije Marino Košuta, so imela slovenska zunanjetrgovinska podjetja izredno velik delež v poslovanju po maloobmejnih računih, ki skupaj z drugimi oblikami blagovne menjave z Jugoslavijo predstavljajo enega od pomembnejših inštrumentov zunanjetrgovinske dejavnosti na Tržaškem in v deželi. Kar 40% blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo poteka preko gospodarskih struktur naše dežele in v tem okviru je delež članov zunanjetrgovinske sekcije večji od ene tretjine. Košuta pa je pri tem opozoril na težave, s katerimi se danes srečuje jugoslovansko gospodarstvo, kar ima nedvomno tudi negativne posledice za naša podjetja.
V nadaljevanju poročila je Košuta omenil tudi razne težave zaradi spreminjanja deviznih predpisov v Jugoslaviji, stalnega spreminjanja paritet svetovnih valut, omejevanja kreditnih možnosti italijanskega gospodarstva, razne oblike protekcionistične narave
in drugo, kar je zaviralo še boljše zunanjetrgovinske rezultate. Vse te ovire in težave je odbor sekcije skušal prebroditi s celo vrsto pobud in akcij na krajevni, deželni, državni in pa tudi mednarodni ravni z organizacijo posvetov o zunanjetrgovinskih predpisih v Jugoslaviji.
Sama sekcija je po besedah Košute prerasla ozke okvire posredništva med italijanskim in jugoslovanskim tržiščem. V sekcijo so vključena tudi podjetja s področja industrijske proizvodnje, grosistične distribucije in prevozništva. Vsem tem bo treba v bodoče posvetiti večjo pozornost, več poudarka pa bo treba dati tudi iskanju možnosti prodora na tretja tržišča, kar pa brez potrebnih finančnih sredstev in ustrezne kadrovske organiziranosti sekcije ne bo mogoče.
Odgovorni za industrijo, grosistično dejavnost in špedicije so v svojih poročilih osvetlili problematiko teh dejavnosti v krajevnem, državnem in tudi mednarodnem merilu. Tako je Silvij Tavčar govoril o težavah industrijskega sektorja na Tržaškem, kjer je bodočnost izredno negotova, tudi zaradi premajhnega posluha odgovornih, ki se raje ukvarjajo s političnimi problemi kot pa z realizacijo gospodarskih projektov in izkoriščanjem vseh možnosti, ki jih krajevnemu gospodarstvu prinašajo paket za Trst in drugi zakoni za vzpodbuditev gospodarske
V ponedeljek skupščina KGS
V ponedeljek, 26. oktobra, bo v dvorani občinskega sveta v Nabrežini skupščina Kraške gorske skupnosti. Za skupščino vlada mnogo zanimanja, saj bi morali na njej izvoliti novega predsednika in nov upravni svet tega organa. Kot znano, sta dosedanji predsednik in upravni svet odstopila na zadnji seji. Odtlej so v teku pogajanja za razširitev večine v KGS (KPI in PSI) tudi na Slovensko skupnost. Kako se bodo ta pogajanja sklenila bo mogoče tako izvedeti prav na prihodnji skupščini KGS.
dejavnosti. Edi Vodopivec je poudaril pomen špediterjev za industrijsko in trgovsko dejavnost, kjer dobi prevozništvo še posebno pomembno vlogo v mednarodni blagovni menjavi, saj lahko dobro organiziran prevoz in druge storitve, ki so povezane s premikanjem blagovnih tokov, prinesejo gospodarstvenikom velike prihranke, kar omogoča tudi konkurenčnost na mednarodnem trgu. O problematiki grosistov je spregovoril Boris Siega, ki je predvsem poudaril potrebo po koordiniranem nastopu grosistov posameznih sektorjev, saj s posamičnim nastopom drugače na trgu ne bodo mogli uspeti.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so prisotni odprli številne probleme, precej pozornosti pa so namenili možnostim nadaljnjega razvoja tega sektorja, kjer bo še posebej pomemben način, kako se bodo naša podjetja znala vključiti v vse spremembe, do katerih naj bi prišlo do leta 1992 v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ko se bodo odprle velike možnosti za nastop na enotnem evropskem trgu, istočasno pa bo treba najti način, kako ta skupni evropski trg povezati z naravnim zaledjem, ki ga za naša podjetja predstavljata.slovensko in jugoslovan-
sko tržišče.
Ponedeljkov občni zbor je bil tudi volilnega značaja. V nov odbor zunanjetrgovinske sekcije SDGZ so bili za naslednje dveletno obdobje izvoljeni: Aljoša Cok, Franko Fabec, Paolo Furlani, Aleksander Jerič, Milan Klobas, Vojko Kocman, Dušan Košuta, Marino Košuta, Valter Košuta, Edi Kraus, Aldo Oberdank, Bogdan Petelin, Sergij Požar, Aleksander Rustja, Adriano Semen, Boris Siega, Jure Štavar, Silvij Tavčar, Edi Vodopivec, Boris Zidarič in Karlo Žerjal. Novi odbor se bo sestal sredi novembra, ko bodo tudi izvolili načelnika in tajnika sekcije.
R. G.
S Carmen v novo sezono
Vrata tržaške operne hiše so se sinoči spet odprla za gala predstavo Bizeto-ve Carmen, ki nas zna po več kot sto letih še vedno očarati.
Carmen, ki jo pooseblja temnopolta mezzosopranistka Alteouise De Va-ughn, je bila tokrat za spoznanje mehkejša, kot smo je morda navajeni, zato pa je bila njena antaganistka Micaela v interpretaciji Sandre Pacetti precej bolj prepričljiva. Med obema se je kot Don Jose sproščeno gibal Giuliano Cianella. Publiko pa je navdušil Roberto Servile v vlogi Escamilla.
Dirigenta Huberta Soudanta, ki sicer vodi Simfonični orkester v Melbournu, tržaško občinstvo pozna že od lani. Ob njegovi zanesljivi taktirki je dovolj zanimiv režijski pristop mladega Petra Werhahna, medtem ko so občinstvo naravnost očarali bogati in domiselni kostumi ter scena Carla Savija. Za nekoliko premedle plesne točke je poskrbel koreograf tržaške Opere Tuccio Rigano. In tako je lahko prijetno uglašena predstava ob habanerah in seguidillah še enkrat pričarala svet tega nadvse privlačnega, skrivnostnega in v svojem bistvu še vedno sodobnega ženskega lika, ki živi med ljubeznijo in smrtjo.
V ladjedelnici ATSM danes enourna stavka
Tovarniški svet ladjedelnice Sv. Marka (ATSM) je včeraj negativno ocenil izid sestanka z direkcijo ladjedelnice, ki ni sprejela zahtev delavcev, zlasti kar zadeva možnosti novih delovnih naročil in sprememb delovnega urnika. O teh problemih je namreč direkcija enostransko odločala že 14. oktobra.
Kar zadeva naročila, se vodstvo ladjedelnice omejuje na nepomembna dela, katerih namen je spremeniti ladjedelnico v manjši obrat, brez konkurence in torej brez upanja za izhod iz krize, v kateri se nahaja. Hkrati pa daje pomembnejša dela, ki jih je vodstvo sprejelo že v preteklosti, v zakup zunanjim podjetjem in zasebnikom. Ta čas je v ladjedelnici prisotnih kakih 300 delavcev iz drugih zasebnih podjetij. "Tako načrtovanje je treba odločno zavrniti", beremo v tiskovnem sporočilu ATSM, "vlada in družba IRI pa morata spoštovati obveze, ki sta jih sprejeli v nedavnih pogajanjih z družbo Fincantieri." Še vedno pa so odprta tudi druga težka vprašanja, kot na pri-
Danes zvečer bo po Radiu Opčine običajna oddaja »Drugi Trst - L’A1-tra Trieste«. Gost drevišnje oddaje bo deželni svetovalec DP Cavallo, ki bo predstavil zakonski osnutek svoje stranke za zaščito slovenske manjšine.
mer organizacija dela, produktivnost in plače ter upoštevanje profesionalnosti in izkušenosti osebja posameznih delovnih sektorjev.
Tovarniški svet ladjedelnice Sv. Marka je zato za danes oklical enourno stavko, od 10. do 11. ure, in skupščino delavcev, na kateri se bodo dogovorili še za drugačne oblike protesta.
Trčil s »sposojenim« avtomobilom
Osemnajstletni Albino Barut iz Ul. Fabio Se vero 5 je imel v ponedeljek veliko smolo in malo pameti. Barut, ki je zaposlen pri bencinski črpalki v Ul. Fabio Severo, si je med opoldanskim premorom na skrivaj »izposodil« fiat uno, ki ga je 36-letna Guia Toffoli pustila lastniku črpalke, da bi ji ga opral. Z avtom se je popeljal na Opčine. Ko se je vračal na delovno mesto, pa je v Ul. Baiardi trčil v nasproti vozečo zastavo s koprsko registracijo. Gmotna škoda je bila precejšnja in voznika sta se morala zateči po prvo pomoč v bolnišnico. Medtem je Toffo-lijeva prijavila tatvino svojega avtomobila in tako so orožniki Baruta aretirali. Včerajšnji proces po hitrem postopku so odložili, ker je Barutov branilec predlagal Toffolijevi, naj sprejme od mladeniča poravnavo škode.
Mladoletnico prisilila k uživanju mamil
V petek pokrajinska manifestacija Liste Frausin za miljsko Občino
Pred ponedeljkovo odločilno sejo miljskega občinskega sveta (na dnevnem redu je glasovanje o proračunu, in če bo zavrnjen bo neizbežen prihod komisarja in predčasen razpust skupščine) prirejata krajevna Lista Frausin in KPI pokrajinsko manifestacijo v podporo prizadevanjem za ohranitev demokratične uprave, ki bo v petek, 23. t. m., ob 18. uri na osrednjem Trgu Marconi. Lista Frausin, ki je na zadnjih upravnih volitvah izvolila polovico članov občinskega sveta v Miljah, je pred petkovo manifestacijo naslovila na Miljčane in na prebivalstvo vse tržaške pokrajine javen poziv.
V njem politična skupina, ki je vodila miljsko občinsko upravo nepretrgano od prvih povojnih volitev, poudarja pomembnost trenutka, ko hočejo opozicijske stranke z obstrukcionistič-nim zadržanjem onemogočiti nadaljevanje demokratične uprave, ki je bila doslej za zgled drugim Občinam na Tržaškem. Pri tem naglaša dosežke, ki
so jih dosedanje napredne uprave v Miljah zagotovile občanom, od nedra-gih in kakovostnih storitev (šole s celodnevnim poukom, otroški vrtci in jasli, šolske menze, šolabusi, brezplačne knjige za obvezno šolo), do skrbstva za ostarele in športnih naprav.
Poziv spominja tudi na zasluge dosedanjih občinskih uprav v Miljah v boju za zaščito naravnega okolja, z nastopi proti velikemu premogovnemu terminalu, proti razširitvi petrolejske luke in proti elektrarni na premog. Levičarske uprave so spodbujale tudi soodločanje vseh občanov pri odločitvah o najpomembnejših vprašanjih občine, poudarja poziv prebivalstvu, z delovanjem rajonskih svetov, referendumi in javnimi skupščinami. Vse to je sedaj na kocki zaradi obstrukcionis-tičnega zadržanja opozicije, se zaključuje dokument Liste za Milje in KPI, ki zato pozivata vse prebivalstvo, naj podpre njuna prizadevanja za ohranitev demokratične uprave.
Gaetana Crlsafl in Vili Rasman
S psihološkim ustrahovanjem, z grožnjami in izvajanjem fizičnega nasilja sta silila mladoletnico, 16-letno F. R., da je uživala mamila. Na ta način sta jo onesposobila, da ni mogla več sama odločati o svojih dejanjih in da je kradla zanju. Žalostni zgodbi, ki se je pričela v drugi polovici septembra, pa so napravili konec agenti letečega oddelka. V četrtek so namreč priprli 24-letno Gaetano Crisafi in 18-letnega Vilija Rasmana, ki stanujeta v Ul. Cor-ridoni 8.
Policijo so o stvari obvestili dekletovi starši, potem ko si je hčerka sku-
šala vzeti življenje. Starši sploh niso vedeli za hud položaj, v katerem se je naenkrat znažla F. R. Opazili so sicer, da se je dekle zaprlo samo vase in da ni hotelo govoriti z nikomer. Šele ko si je prerezala žile na zapestjih, so posumili, da je bila pod zelo hudim psihološkim pritiskom. Dekle se je tako balo izsiljevalcev, da ju sploh ni moglo prijaviti policiji; poleg tega je bila psihično pretresena zaradi vpliva mamil. Z velikim prizadevanjem in tenkočutnostjo so jo agenti končno prepričali, naj pove svojo žalostno zgodbo.
Zaradi nesporazumov s starši je dekle septembra pobegnilo od doma. V istem obdobju je spoznala Crisafijevo in Rasmana, ki sta ji nudila prenočišče v podstrešju v Ul. Ginnastica 46. Na ta način se je začel njen križev pot. Cri-safijeva in Rasman sta jo sprva prisilila, da si je vbrizgnila valium in da je jemala druge psihofarmake. Z raznimi mamili sta jo povsem podvrgla svoji volji: prisilila sta jo, da se je skrivaj vrnila domov in iz stanovanja odnesla nekaj zlatih predmetov, ki sta jih nato prodala. Pod njunimi grožnjami in ustrahovanjem je dekle zahtevalo od
zdravnika, naj ji predpiše psihofarmake. Ker se ni mogla obrniti na družinskega zdravnika, je v uradih KZE povedala, da je zgubila zdravstveno izkaznico in si izbrala novega. Pri njem si je poskušala priskrbeti razna pomirjevala in poživila. Ker Crisafijeva in Rasman še nista bila zadovoljna, sta zahtevala, da jima izroči hišne ključe in se sama prikradla v stanovanje njenih staršev ter odnesla zlatih in drugih predmetov za kar lepo vsoto.
Končno je dekle zbralo dovolj moči, da se je vrnilo domov, vendar je bilo od vsega tako prizadeto, da je poskusilo samomor. Njen poskus pa je bil usoden tudi za izsiljevalca, saj so jima tako prišli na sled. Crisafijeva in Rasman, ki imata za sabo že celo vrsto kaznivih dejanj, kot so tavine in razpečevanje mamil, sedita sedaj v koro-nejskem zaporu. Namestnik državnega pravdnika Coassin je včeraj potrdil zaporni nalog z obtožbo, da sta prisilila mladoletno osebo k uživanju mamil, zlorabila njeno neprištevnost, ji grozila in povzročila telesne poškodbe. Zdravstveno in psihološko stanje dekleta naj bi se v preteklih dneh znatno izboljšalo.
80 let Ignacija Ote
Danes imajo v Dolini pri »Kovačevih« velik praznik. Proslavili bodo 80. rojstni dan Ignacija Ote. Da ne bi bilo pomote, bomo takoj povedali,da ne gre zaznanega glasbe nika in glasbenega pedagoga Ignacija Ote, pač pa za njegovega očeta, ki je tudi Ignacij. Slavljenec se je rodil 21. oktobra 1907 v zavedni kmečki družini, kot edini sin Marije in Jožefa Ote. Po končani ljudski šoli se je takoj oprijel dela na domači kmetiji. Komaj 15-letni mladi fant je začel peti v domačem pevskem zboru »V. Vodnik« in istega leta za božič tudi v cerkvenem zboru. Kot vsi mladi fantje, je tudi Nacjo, kot ga imenujejo domačini, pomagal pri »Majenci« kot pri vsaki vaški prireditvi. Spominja se, kako so se v toplih poletnih večerih zbirali pod domačo lipo pri Studencu in peli lepe slovenske pesmi. Toda bili smo v času, ko je bila naša beseda prepovedana in ko so prišli karabinjerji, so se fantje morali razbežati. Vendar ves teror ni zalegel. Fantje so se ponovno zbrali in zapeli, kajti za vsako ceno so hoteli
ohraniti našo besedo in našo pesem. Ko so fašistične oblasti leta 1927 razpustile naša prosvetna društva, so pevci dolinskega zbora nadaljevali s petjem v cerkvenem zboru. Nacjo je pel pod mnogimi pevovodji: Pangercem, Venturinijem, Marcem, Švaro, Boštjančičem in zadnja leta pod vodstvom sina Ignacija. Za svoje požrtvovalno delo v zboru, bil je namreč zvest in dober pevec ter dolgo let odbornik in blagajnik društva, so mu dolinski pevci izročili priznanje. Tudi ZCPZ mu je pred leti podelila diplomo, kot dolgoletni marljivi član domačega cerkvenega zbora.
Slavljenec se je leta 1930 oženil z domačinko Albino Sancin - Šarneko-vo, ki mu je v zakonu povila tri otroke. V italijanski vojski, ki jo je moral služiti, je bil poslan v tako imenovani »Battaglione Speciale«. V začetku leta 1944 je odšel v partizane na istrsko vojno področje. Povedati moramo, da je Nacjo priden vinogradnik in je za svoje vino prejel nešteto nagrad in diplom. Kljub tolikim letom je še zdrav in čil, samo malce mu šepajo noge, ki ga že nekaj časa bolijo. Čestitkam otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik.
Obisk v našem dnevniku
Dijaki Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje so včeraj obiskali naš dnevnik ter si ogledali uredništvo in tiskarno. Največ jih je seveda zanimalo delovanje kompjuterjev
Ul. sv. Frančiška 20
Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani
Avgust Černigoj Edoardo Gandrus Zora Koren Marjan Kravos Marcello Mascherini Klavdij Palčič Nino Perizzi Bruno Ponte Livio Schiozzi Lojze Spacal Giancarlo Stacul Rado Štrukelj Franko Vecchiet Edvard Zajec
Odprtje razstave jutri, 22. oktobra, ob 18. uri.
koncerti
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1987/88: informacije, vpisovanje abonmajev in potrditev starih sprejema pisarna GM od 10. do 12. ure (tel. 418605), Ul. R. Manna 29.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. V petek, 23. t. m., ob 20. uri (red B/C}: CARMEN A. Bizeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter Werhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (red sreda) bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariano Rigillo. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija Francesco Macedonio.
razstave
V	umetnostni galeriji Cartesius raz-stavljado 29. t. m. svoja dela slikarka ELISA MESTRONI. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Al Bastione razstavljado 22. oktobra svoje akvarele Pietro COELLI.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je-
Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta do 23. t. m. od 18. do 20. ure.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
razpisuje natečaj na podlagi listin in izpitov za stalno mesto
fizioterapevta koordinatoja
Prošnje je treba predložiti na kolkovanem papirju najkasneje do 14. ure dne 12. 11. 1987.
Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina, soba št. 20 (tel. 200421, int. 17).
izleti
Združenje Italija-ZSSR priredi v nedeljo, 25. t. m., izlet v Benetke ter ogled razstave TESORI D'EURASIA - 2000 let sovjetske zgodovine. Vpisovanje je na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158) od 18. do 20. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodenega ogleda Škocjanskih jam, ki ga prireja Prirodoslovno društvo Slovenije. Ekskurzija bo v soboto, 24. oktobra. Zbirališče v Bazovici ,(pri cerkvi) ob 12.30 oz. ob 13. uri pred novim srejemnim centrom na parkirišču pred odhodom v jamo. Prevoz z lastnimi sredstvi.
razne prireditve
SKD Barkovlje obvešča, da bo v petek, 23. t. m., Mario Gregori predvajal DIAPOZITIVE O EGIPTU. Pred predvajanjem bo branje tajniškega poročila za leto 1986-87. Začetek ob 20.30. Vabljeni vsi!
razna obvestila
KD Slovan - Padriče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško, tajniško, blagajniško poročilo, volitve in razno.
Krožek za družbena vprašanja V. ŠČEK in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 26. t. m„ ob 20.15 v Peterlinovo dvorano - Ul. Doni-zetti 3 - na informativni večer in razpravo PRED REFERENDUMI.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja TEČAJ LATINSKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV. Za informacije telefonirati na št. 69297 ali 415797.
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo danes, 21. t. m., ob 19. uri na sedežu, Ul. sv. Frančiška 20, izredna seja članov za prevzem novitet in za načrtovanje bodočega dela. Redne seje pa so vsako prvo sredo v mesecu ob 19. uri na sedežu kluba.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
Danes, 21. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota v nedeljo, 25. t. m., ob 16.00 -ABONMA RED G - druga nede-
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
SGDZ
Obrtna sekcija tržaške pokrajine
Vabimo Vas na redni občni zbor sekcije tržaške pokrajine, ki bo ob prvem sklicanju ob 19. uri in ob drugem
ob 20. uri dne 22. 10. 1987
v mali dvorani kulturnega doma na Opčinah s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Predsedniško poročilo
3.	Diskusija
4.	Knjigovodski režim za obrtna podjetja v letu '88
5.	Predlogi za novi odbor in volitve ter določitev delegatov za deželni občni zbor SDGZ
6.	Razno
Danes praznuje 80. rojstni dan
IGNACIJ OTA
Iz vsega srca mu čestitajo in želijo še veliko zdravih in srečnih let hči Elvira in sin Ignacij z družinama ter sin Slavko.
Danes praznuje v Dolini 80 let
IGNACIJ OTA
Za ta prekrasni jubilej mu želijo še mnogo zdravih let in mnogo lepega petja v veseli družbi
cerkveni pevci
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kub-rick: i. Matthew Modine, Lee Ermey, Vincent D'Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EXCELSIOR I - 17.45, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 17.00, 22.15 Who’s that girl,
kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 007 Zona pericolosa, akc., VB 1987; 100'; r. J. Glen; i,- Timothy Dalton, Maryan DA-bo.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d’oro, dram., It. 1987, 100'; r.- Giulia-no Mdntaldo; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La Dnestra della camera da letto, r. C. Hanson, i. S. Guttenberg, E. McGovern, I. Hup-pert.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soldati 365 alTalba, dram., It. 1987, r. Marco Risi; i. Claudio Amendola, Massimo Dappor to.
EDEN - 15.30, 22.00 Caldo capriccio di donna, porn., □ □
včeraj - danes
Danes, SREDA, 21. oktobra
URŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 4.55 in zatone ob 16.30.
Jutri, ČETRTEK, 22. oktobra
TILKA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.07 najnižje -37 cm, ob 8.23 najvišje 54 cm, ob 14.53 najnižje -51 cm, ob 20.55 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,6 stopinje, zračni tlak 1020,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Melania Mercandel, Rene Marra, Nicolas Costa Dragoni.
UMRLI SO: 73-letni Giuseppe Satali-no, 93-letna Erminia Paronito vd. Amati, 85-letna Margherita Rosa Uliana, 66-letni Enrico Cremoni, 84-letna Caterina Coci-ani vd. Fantasia, 84-letna Concetta Malusa vd. Cauter, 84-letna Giuseppina Ben-cich por. Cosina, 68-letni Silvio Saccari, 59-letni Sergio Sciucca, 77-letni Luigi Sain, 62-letna Elda Tolomei por. Retena-ri, 64-letni Egidio Coronica, 83-letni Giu-lio DAgosto, 85-letni Guido Medeto, 75-letna Bruna Tedeschi por. Ota.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospodale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30. Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 ( ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
PEPI SANCIN (Šarnek) je odprl osmico v Dolini na št. 112. Toči staro črno in belo vino.
PRODAM enciklopedijo za srednješolce, 12 knjig, 120.000 lir, lepo vzdržano. Tel. 228468 od 18. do 20. ure.
PRIVATNIK prodaja stanovanje v Rojanu, primerno za par. Tel. 723671 ali 417814.
PRODAM kawasaki KH 400, letnik 1981, zelene barve, v odličnem stanju, prevoženih 7.800 km, samo za 1.200.000 lir.
REPO prodaja v Grojni Anton Drufovka, Grojna 1, tel. 0481/34220.
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - Ses-Ijan zaposli 18/23-letno dekle kot uradnico/prodajalko, voljno tudi dela za oskrbo in čiščenje delovnega prostora. Predstaviti se osebno v sredo, četrtek ali petek v jutranjih urah.
TRGOVINA JESTVIN v okolici Trsta zaposli izkušenega prodajalca delikates (salumiere). Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Delikatesa".
IZKUŠEN mehanik in zanesljiv šofer, letnik 1966, z znanjem italijanščine in slovenščine, išče kakršnokoli zaposlitev. Cenjene ponudbe nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Vesten".
GOSPA srednjih let bi rada spoznala prijatelja: poštenega, odkritosrčnega, ki ljubi naravo, ples, hribe in morje, do 55 let starega. Samo iz naših krajev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Ljubitelj narave".
ŠPORTNO DRUŠTVO išče sedež v okolici Trsta, tudi potreben prenovitve. Tel. 763856 v jutranjih urah.
V BARKOVLJAH se je izgubil črn muc star 5 mesecev z rjavim ovratnikom. Kdor ga je videl, naj prosim telefonira na št. 410518 ob uri kosila.
čestitke
Petru in Anamariji se je pridružila mala ALEKSANDRA. Z vsemi tremi se veseli in mnogo sreče jim želi ŠZ Gaja.
Pevci zbora Valentin Vodnik ter vsi prijatelji čestitajo IGNACIJU OTI ob njegovem 80. rojstnem dnevu.
prispevki
Namesto cvetja na grob Anice Terčon daruje Lilijana Jelen 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Josipa Grudna darujejo Zofija, Pina in Anica Knez 50.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Samatorci.
V	spomin na Mirando Zobec por. Kocjančič darujeta Klara in Valter Žerjal
30.000	lir za ŠD Breg.
V	spomin na prijatelja Josipa Grudna darujeta Vanček in Marija Doljak 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Viktorja Sosiča daruje Lidija (Šemolinova) 20.000 lir za cerkev na Opčinah.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujeta Marta in Pierin Cesar 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Karinine none darujejo učenci in učiteljica 1. razreda OŠ Gradnik 35.000 lir za OPZ Zvonček.
V	spomin na ljubo mamo ob obletnici smrti in rojstnem dnevu daruje Ada Spetič 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
60-letniki občine Dolina darujejo
70.000	lir za Center za rakasta obolenja in 70.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob težki izgubi moža Josipa Bandelj a daruje žena Marija 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu, 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel, 200.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek-Kontovel in 100.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot daruje Pino Pertot 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje Marica Danev 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu.
V	spomin na Ano Pertot daruje Marica Danev 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ivan Frankič daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na drago ženo in mamo Amalijo Mulič daruje družina Mulič
100.000	lir za repentabrsko cerkev, 50.000 lir za MPZ Zvonček, 50.000 lir za repen-tabrske skavte in 50.000 lir za Marjaniš-če.
Namesto cvetja na grob Amalije Mulič in Alojzije Ravbar daruje družina Destri-Guštin (Col 42) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Pavlo Guštin in Amalijo Mulič daruje Rozina Škabar (Repen 130)
30.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti očeta Silvestra Škabarja in none Alojzije daruje hči Majda
50.000	lir za OPZ Zvonček.
Namesto cvetja na grobove Alojzije Ravbar, Pavle Guštin, Amalije Mulič in Mirka Škabarja daruje družina Vodopivec (Repen) 20.000 lir za repentabrsko cerkev” 15.000 lir za OPZ Zvonček in
15.000	lir za ŽPZ Repentabor.
V	spomin na obletnico smrti moža Silvestra in tašče Alojzije daruje Julka Škabar (Repen 106) 20.000 lir za ansambel Burja.
V	spomin na Alojzijo Ravbar darujeta Rozina Škabar in Marija z družino (Repen 130) 50.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar darujejo družine Hrovatič (Col 40)
10.000	lir za popravilo zakristije na Repentabru, Guštin (Repen 71) 20.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru in Škabar (Repen 72) 15.000 lir za MPZ Zvonček.
Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar, Pavle Guštin, Amalije Mulič in Štefanije Guštin daruje družina Guštin (Col 65) 25.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Amalije Mulič in Alojzije Ravbar darujejo družine Ber-tolino (Repen 69) 20.000 lir, Doljak (Repen 11) 20.000 lir, Škabar (Repen 44)
20.000	lir in Forza-Kjuder (Repen 136)
20.000	lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Štefanije Guštin darujejo družine Stulle (Col 40) 10.000 lir, Marija Škabar (Col 40) 10.000 lir in Ravbar (Repen 2) 10.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Amalije in Alojzije Mulič daruje družina Ravbar (Repen 2) 20.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Ob 8. obletnici smrti Antona Russiana daruje žena 40.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grobova Amalije Mulič in Štefanije Guštin daruje družina Škabar (Repen 4) 10.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar darujejo družine Alojz Purič (Repen 82) 10.000 lir, Ivan in Marija (Samatorca)
50.000	lir, Škabar (Repen 45) 20.000 lir, Škabar (Repen 137) 10.000 lir, Ravbar (Repen 89) 30.000 lir, Škabar (Repen 4)
30.000	lir, Škabar-Gomizel (Repen 32)
10.000	lir, Škabar (Repen 135) 10.000 lir, Škabar (Repen 104) 10.000 lir, Purič (Repen 13). 15.000 lir, Bertolino (Repen 29)
10.000	lir in Stulle (Col 40) 10.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
20.10.1987
menjalnica
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □ VITTORIO VENETO - 16,15, 22.10 Sto-rie incredlbili, fant., ZDA 1986, r. Števen Spielberg; i. Kevin Costner, Casey Siemaszko.
CAPITOL - Danes zaprto LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Daunbailo, kom., ZDA, 1986, 107'; r. Jim Jarmush; i. Roberto Benigni, Tom Waits.
RADIO - 15.30, 21.30 La superbestia in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Ameriški dolar............ 1280.—
Nemška marka ............. 719.—
Francoski frank........... 213.—
Holandski florint ........ 638.—
Belgijski frank.............. 33,50
Funt šterling............. 2135.—
Irski šterling............ 1900.—
Danska krona.............. 184.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ............. 970.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,— 867,—
Avstrijski šiling		101,50
Norveška krona 		193 —
Švedska krona		203,—
Portugalski eskudo		9,—
Španska peseta		10,—
Avstralski dolar 		885 —
Debeli dinar		1,25
Drobni dinar		1,25
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DUlIVD TRŽAŠKA kreditna banka
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER
Št. 2 Oktober 1987
smsmsmmfisssfi
'MNk
UT0SP1UM
Trg Garibaldi 9 - Tel: 763420 TRST
NADOMESTNI IN DODATNI DELI ZA VSE AVTOMOBILE
Motor Expo Racing v Gorici
Na tisoče ljudi je že obiskalo sejmišče ob Soči v Gorici, kjer so v soboto otvorili sedmi MOTOR EXPO RACINO. Ta je najpopolnejša in najpomembnejša sejemska prireditev o svetu motorjev v naši deželi in iz leta v leto dosega vedno vidnejše uspehe, tako v številu obiskovalcev kot s strani razstavljavcev in specializiranih medijev. Letos so v treh paviljonih sejemskega prostora prisotne skoraj vse avtomobilske hiše, od Fiata do Ferrarija. In drugače bi tudi ne moglo biti, saj je lansko izvedbo Motor Expo Racinga obiskalo preko petinšestdeset tisoč ljudi, letos pa bi jih, vsaj po prvih podatkih, moralo biti še več. Kateri je vzrok tega zavidljivega uspeha? Predvsem ljubezen do sveta motorjev prireditelja Roberta Merviča, ki se vsako leto trudi, da bi deželnemu občinstvu nudil vedno zanimivejše novosti. Obiskovalci si namreč poleg vseh standov raznih proizvodnih firm, lahko ogledajo tudi zanimiva tekmovanja in preizkušnje motorjev, avtomobilov, kartov in drugih motornih trikov.
Kaj je letos zanimivega razstavljenega na sejmu? Prisotne so vse novosti avtomobilskih firm, od velike in bogato opremljene limuzine alfe 164, do novega audija 90, od peugeota 505 do novega Cit-roenovega BX s šestnajstimi ventili, pa do raznih novih ra-ličic starejših modelov. Na ogled so tudi prisotne za večino ljudi nedosegljive sanje avtomobilske hiše iz Mara-nella, med katerimi kraljujejo črn mode! Ferrarijeve Testa-rosse in živo rdeč mondial 3.2 cabrio. Za manjše, a vendar še prostorne denarnice, si obiskovalci lahko privoščijo lancio themo 8.32 z motorjem
Ferrari, porsche 911 carrera, razne modele Maseratija ter saab 9000 turbo in kabriolet 900 turbo. Kot vedno so prisotni tudi razni modeli dirkalnih avtomobilov form ute 1, od Ferrarija do Minardija, medtem ko v razstavnem prostoru novogoriškega roulette salona kraljuje Brabham. Suzuki in Toyota razstavljata terenska vozita, veliko je tudi motorjev, bodisi dirkaških kot endurov, prisotnih je tudi nekaj raiijskih avtomobilov, ki so prišli direktno s Sanrem-skega relija. Razstavljeni so tudi majhni hovercrafti deželne proizvodnje, ki so letošnja ekskluziva in novost. Vsega
skupaj je prisotnih preko 260 različnih znamk avtomobilov, motorjev, čolnov in nadomestnih delov.
Konec preteklega tedna smo lahko tudi poslušali zagrebškega kralja diskoklubov Sandija Madona ter si ogledali vožnje v minikrosu, go—projev, hovercraftov in tekme z velikimi superbikerji ter občudovali preko štirideset ferrarijev, ki so se v nedeljo udeležili shoda modelov te znamke iz naše dežele. Program za naslednje dni predvideva vsakodnevne nastope kabaretista Bronzija, najeme in vožnje za občinstvo na go—projih ter, za soboto in nedeljo, pravo novost
letošnjega Motor Expo Racinga. Na sporedu je namreč prvi RALLVSTAR treh Bene-čij, to je tekmovanje v zasledovanju raiijskih avtomobilov, katerega se bodo udeležili vsi najboljši ralijski piloti severno—vzhodne Italije. Na sporedu bodo tudi vožnje hovercraftov in go—projev, v nedeljo pa bo prvi shod terenskih vozit znamke Suzuki iz treh Benečij.
MOTOR EXPO RACING je odpd vsak dan od 18. do 22. ure, v soboto in nedeljo ( zadnji dan sejma ) pa od 10. do 22.
ALEŠ VVALTRITSCH
Nemški malček doživlja drugo mladost
Oplova corsa poslej tudi z dizlom v nosu
Tehnični podatki
Motor: štirivaljni diesel, vrstni, vodno hlajenje, nameščen spredaj prečno, gibna prostornina 1488 kubikov, največja moč 37 KW (55 KM) pri 4800 vrtljajih, največji navor 90 Nm pri 3000 vrtljajih, kom-presijsko razmerje 23:1, Boscheva rotacijska črpalka ;
prenos moči: motor spredaj poganja prednji kolesi, enokolutna sklopka suha, petstopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na tleh;
mere in teže: dolžina (limuzina) 3,955 m, imini-kombi) 3,622 m, širina
l,	53 m, višina 1,398 m, medosna razdalja 2,343
m,	kolotek spredaj/zadaj 1320/1307 mm, teža 870 kg, posoda za gorivo 42 litrov, prtljažnik (limuzina) 430 lit, (minikombi) 225 lit;
zmogljivosti: najvišja hitrost 151 km/h, pospešek 0—100 17,5 sekunde, km z mesta 38,5 sekunde, poraba goriva (ECE); 3,9/5,5/5,6 litra plinskega olja za 100 km.
Corsa je bila od vsega začetka eden glavnih adutov Oplovega preporoda, vsaj v Italiji, kjer je doživela velik uspeh, V petih letih obstoja so izdelali (od septembra 1982 do avgusta 1987) kar 1,256.000 teh malčkov, ki ga med drugim odlikuje velika raznolikost modelov. Ne gre namreč pozabiti, da je corsa na voljo z dvema različnima karoserijama (minikombi ali limuzina s prtljažnikom) s trojnimi, četveri ali peterimi vrati ter s štirimi različnimi motorji.
V to družino je sedaj prišla tudi corsa diesel, ki bo najbrž
še okrepila uspeh tega malčka.
Motor je sad sodelovanja med Oplom in japonskim Isut-zujem. Ima 1488 kub. cm prostornine, odlikuje pa ga zelo zmerna poraba, kljub zmogljivostim, ki so na ravni drugih tovrstnih dizlov. Motor izdelujejo na Japonskem, pri Oplu pa mu dodajo Boschevo vbriz-govalno črpalko in ga vgrajujejo v avto. Čas predsegreva-nja motorja je skrčen na minimum, saj niti pri temperaturi -20 stopinj C ni treba čakati več kot 4 sekunde, za to da
lahko obrnete ključ in prižgete motor. To seveda omejuje tipičen ropot, ki ga imajo dizli, ko še niso dosegli prave temperature.
Corsa se na zunaj sploh ni spremenila, pa tudi notranjost je tako rekoč enaka kot doslej. Motor v resnici nima tipičnega dizelskega ropota in neveščemu šoferju bo težko ugotoviti, da sedi pravzaprav za volanom majhnega dizla. To velja tudi za zmogljivosti: motor je prožen, hitro reagira na pritisk na pedal za plin in se še kar rad vrti. Največja hitrost presega 150 km/h, kilometer z mesta pa prevozi corsa diesel V 38,5 sekunde.
Sicer pa je corsa vse prej kot prostoren avto in nekoliko višji šoferji bodo imeli najbrž nekaj preglavic z nogami in komolci, so pa omejene zunanje mere velik plus v mestnem prometu, saj corsa nima težav s parkiranjem. Oplov malček se ponaša tudi s pičlo porabo. Isutzujev štiurivaljnik namreč porabi pri stalni hitrosti 90 km/h 3,9 litra za 100 km, pa tudi siceršnja poraba ne dosega skoraj nikoli 6 litrov na 100 km.
Cena še ni določena, vendar menijo, da bo opel corsa diesel za kakšnih 15 odstotkov dražja od enakovrednega bencinskega modela.
Isutzujev diesel (zgoraj); corsa diesel je na zunaj povsem enaka svojim bencinskim sestram
TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI DELI
CAZZADOR
Opčine
Narodna ul. 32 - Tel.: 040/211759
•	ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
•	SEDEŽNE PREVLEKE PO MERI
ITALIANBOV
DAVEK IVA /E VIŠJI. CENA OPLA NE.
PANAUTO, TVOJ ZASTOPNIK AVTOMOBILOV OPEL, Tl NE ZARAČUNA POVIŠKA IVA.
To je ponudba
Ponaulc
TRST
CESTA ZA GLINŠČICO 2 TEL.: 820256
7 OPEL-e-
BY GENERAL MOTORS ŠT.l, NA SVETU
ČLAN ZDRUŽENJA
Novi AX imajo že spremembe za leto 1988
Citroen AX tudi s petimi vrati
Majhni petvratni citroeni s že v tradiciji francoske tovarne: i/ Italiji kroži trenutno, po nekaterih ocenah, 857 tisoč Citroenovih vozil, od tega je dobrih pol milijona s štirimi vrati, oz z velikimi vrati za nakladanje v zadku. Tako je sedaj na vrsti zadnji iz vrst Citroenov, AX, ki so ga v Italiji začeli prodajati marca, že od novembra pa bo na voljo različica s petimi vrati. Predvidene so štiri različice, s tremi različnimi motorizacijami: AX 10 RE in TRE z motorjem 954 kubi kov (45 KM), AX 11 TRE 1124 kubikov (55 KM) in AX 14 TZS 1360 (65 KM). S temi štirimi različicami šteje model AX v Italiji trenutno kar 10 različnih modelov, ki sem jim bo do konca leta pridruži! še AX GT (1360 kubikov, 80 KM, 180 km/h) ter diesel, ki bo prav tako imel 1360 kubikov.
AX s petero vrati je praktično enaka različici s tremi kar zadeva zmogljivosti in zunanje mere, je pa 15 kg težja. Novi model praktično že vsebuje vse spremembe, ki so predi-vdene za AX v letu 1988. Tu hgre predvsem za novo armaturno ploščo z novimi režami zrak, nove prevleke, mehko obložen volan, za različico 14 TZS pa tudi električno ključavnico ih električne šipe v prednjih vratih.
Francoska hiša gleda na ita-liansko tržišče, vsaj kar zadeva prodajo modela AX z dokajšnjim optimizmo: od marca do konca septembra so v Italiji prodati skoraj 19 tisoč aiksov, za prihodnje leto pa upajo, da bodo dosegli številko 40000, od katerih bi moralo biti 60 odstotkov AX s petero vrati.
Cena AX s petimi vrati gre od 10.400.000 tir (ključe v roko) za model AX 10 TRE, do 13.500.520 lir za najdražji mode/ AX 14 TZS.
ELEKTROAVTO
ui.
trst
Tel. 040-68373
REVOLUCIONAREN
PRIDI GA POSKUSIT V PODRUŽNICO CITROENA DINO CONTI
Strada della Rosandra 2 - Trst


Športni BX s 16 ventili
1905 kubikov, 160 KM pri 6500 vrtljajih v minuti, najvišja hitrost 218 km/h, kilometer z mesta v 28,8 sekunde, hitrost 100 km/h doseže v 7,9 sekunde, skoraj brez dodatne opreme, saj je na njem vse serijsko (vključno z ABS in metalizirano barvo). To je kratka osebna izkaznica Citroenovega BX GTI 16 ventilov, ki je že nekaj dni na prodaj tudi v Italiji za čedno vsoto 29.549.620 lir, kar pravzaprav ni niti pretirano, če pomislimo, da gre za avto z res športnimi zmogljivostmi. Kot pravi že samo ime avta ima novi športni BX štiri ventile v vsakem valju in je v tem trenutku »top« v vrsti beiksov, ki jih je sedaj že kar 24 različnih modelov od skromnega BX 11, od katerih dva dizla.
IlllSil
11
llill
HUSI
wm
111
: ::::::
Silili
s.!?®:®::®:!;
■lil
Silil
:
llill
lili
lil!!!
-.s ^
Silil®'!!
■lil
1:1
!!
llill
WM88i
iilii
■;®!®f:


llill
Sili
iz sveta motorjev □ 5
11
11
1
ji
lili
A n iz sveta motorjev
Naj se oglasi tisti, ki se
Več avta za manj denarja
Prisma integrale razvoj na temo 4 pogonskih koles
mu še nikoli ni zgodilo, da si me bi sredi zime, ali kje na mokrem travniku, ali pa navsezadnje tudi na ostrejšem klancu, želel jeep, terensko vozilo s pogonom na štiri kolesa, ki bi nas popeljalo iz godlje, v katero ponavadi zabredemo po lastni krivdi.
No, zadnje čase je vse več avtov s štirimi pogonskimi kolesi, ki nam zagotavljajo varno vožnjo pa čeprav niso izrazito terenska vozila, temveč družin-
AVTOMOBILSKI
SALON
EMAUTO
Ul. F. Severe 65 - Tel: 040/54089
RABLJENI AVTOMOBILI Z ENOLETNO GARANCIJO
VZPOREDNI UVOZ:
Mercedes - Alfa - Audi - Suzuki
ske limuzine, le da so kos tudi najneugodnejšim cestnim in vremenskim razmeram. Eden od teh je prisma , nekoč 4WD, sedaj z novim vzdevkom "integrale", ki se bohoti tako na prednji maski, kot v zadku, pod zadnjimi lučmi. Da pa nihče ne bi imel dvomov, za kakšno vozilo gre, so napis integrale izpisali tudi na motno črnih robovih pod vrati. Prisma integrale ima za razliko od
dosedanje prisme 4WD še eno značilnost, po kateri jo je moč ločiti od drugih sester sedaj že kar številne družine: je namreč dvobarvna. Tista, ki smo jo vozili med poskusnimi vožnjami je imela dva različna siva odtenka. Skratka, tudi po barvi, ne samo po zmogljivostih in voznih lastnostih se prisma integrale ločuje od svojih sester.
Če je prisma integrale na
zunaj povsem podobna drugim prismam, pa se seveda razlika skriva po pokrovom motorja in v sistemu prenosa moči. Pri Lancii so ji namenili dvolitrski motor uglednejšega člana družine, theme. Štirivaljnik je opremljen z elektronskim vbrizgavanjem goriva, z dvema odmičnima gredema glavi in dvema dodatnima gredema, ki se vrtita v nasprotno smer, da bi odpravila odvečne tresljaje. Največja moč je 115 KM pri 5400 vrtljajih v minuti, največji navor pa 16,6 kpm pri 3250 vrtljajih. Najvišja hitrost je nekoliko manjša kot pri themi, prisma pa le dosega vsega spoštovanja vredno hitrost 185 km/h, kar za limuzino s stalnim štirikolesnim pogonom ni malo.
Najbolj zanimiv je seveda sistem prenosa moči na vsa štiri kolesa. Razvili so ga s pomočjo avstrijskega Stey-ra, ki ima na tem področju večdesetletno prakso. Prisma ima tri diferenciale, kjer sta prednji in zadnji prosta (slednji ima mehansko zaporo, ki jo sprožite s pritiskom na poseben gumb na armaturni plošči). Srednji diferencial pa ima tudi viskozno sklopko (ferguson), ki odmerja prednji premi 56%, zadnji pa 44% navora. Razmerje se seveda samodejno spreminja ob upoštevanju stanja na cestišču. Za vse to skrbi izum inž. Ferguso-na. V izredno nenaklonjenih vremenskih razmerah, ko vam sneg in led delata preglavice, je moč zadnji diferencial blokirati in boste vso moč imel na zadnji premi.
M-
V normalnih pogojih je prisma integrale zanesljiv in v vseh pogojih nevtralen avto. Z njo ne boste nikoli imeli problemov, niti na suhem, niti na mokrem cestišču, zato je prisma posebno varen' avto, ki se uspešno kosa, tudi glede na relativno nizko ceno, z drugimi limuzinami 4X4 tega razreda (audi 80/90/100 guattro, ford sierra in scorpio 4X4, VW golf in passat syncro). Ta segment avtomobilskega trga postaja čedalje pomembnejši, saj nre prezreti dejstva, da so leta 1986 prodali skoraj 2.000 tovrstnih avtov. Lancia pa je v svoji ponudbi vozil sa štirimi pogonskimi kolesi takorekoč v samem vrhu, njena ponudba namreč gre od malčka Y10 4WD, preko prisme integrale, do vrhunske delte HF 4WD, da o športnih različicah niti ne govorimo.
Pa vrnimo se k prismi. Tudi notranjost je skoraj povsem enaka drugim pri-
smam, le da so napisi na uricah, ki krasijo armaturno ploščo oranžne barve, sedeži pa so prevlečeni z dragoceno alcantaro. Na armaturni plošči je , poleg že običajnih merilnikov in kontrolnih lučk, tudi kontrolna plošča, ki nadzoruje najpomembnejše funkcije vozila. Pri tem pa je Lancii treba
dati strogi opomin: še niti na eni prismi, ki smo jo vozili, se ni zgodilo, da bi ta plošča delovala brezhibno, najpogostejša napaka je ta, da se prižge redeča kontrolna lučka za olje, pa čeprav je z mazalno tekočino vse v najlepšem redu. Ker se šofer že navadi, da se te lučke prižigajajo pač po njihovi
volji in v bistvu ne opazarja-jo na nevarnost, se kaj lahko zgodi, da prižgano prezre tudi, ko gre za resno opozorilo.
Do pred kratkim je bila cena z 18-odstotnim davkom IVA zelo ugodna, saj je prisma integrale veljala 22.930.000 lir. Sedaj je tej ceni treba dodati še 4-od-stotni davek, ki naj bi veljal do konca leta.
Nad naslovom: prisma integrale je videti normalna družinska limuzina; zgoraj: armaturna plošča z volanom; levo: shema razdelitve navora s sredinskim diferencialom.
Tehnični podatki
Motor: štirivaljni - štiritaktni - vrstni - nameščen spredaj prečno - vrtina in gib 84,0 x 90,0 mm - gibna prostornina 1995 kubikov - kompresija 9,75:1 - največja moč 85 kW (115 KM) pri 5400/min - največji navor 163 Nm pri 3250/min - ročična gred v 5 ležajih - 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) - 2 dodatni gredi zoper tresljaje - glava iz lahke litine - elektronsko vbrizgavanje goriva (IAW we-ber) - vodno hlajenje.
Prenos moči: motor spredaj poganja vsa štiri kolesa - eno-kolutna suha sklopka, sredinski diferencial z viskozno sklopko (ferguson), ročno vklopljiva zapora zadnjega diferenciala - petstopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na tleh - delež motornega navora spredaj 56%, zadaj 44% - platišča 5 1/2 Jx14, gume 185/60 R 14H .
Voz in obese: limuzina za 5 oseb - 4 vrata - samonosna karoserija - vsa štiri kolesa na posamičnih obesah - spredaj vzmetni nogi, prečna vodila, stabilizator - zadaj vzmetni nogi, prečna vodila, natezne opore, stabilizator - dvokrožne zavore, štirikrat kolutne, ser-vo, omejevalnik moči zadaj, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) - volan z zobato letvijo, servo, 2,8 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke.
Mere in teža: dolžina 4,180 m - širina 1,620 m - višina
l,	385 m - medosna razdalja 2,475 m, kolotek spredaj 1,409
m,	zadaj 1,404 m - rajdni krog
10.4	m - teža praznega vozila 1180 kg - dovoljena skupna teža 1630 kg - dovoljena teža prikolice (z zavoro) 1200 kg -prtljažnik (tovarna) 350 kub. dm - posoda za gorivo 57 litrov.
Zmogljivosti: (tovarna); največja hitrost 184 km na uro -pospešek 0-100 km na uro:
10.5	s - poraba goriva (ECE): 7,8/10,0/11,0 litra bencina super na 100 km.
1111
■
11111
lil



Mili
■lil
\ ..
lili
Hill
■
Hiši®
iii
11
Kdaj avto na sončni pogon?
Motor na premog, na acetilen, na vtekočinjeni plin, na alkohol, na sadje, na smeti, na paro, na vodo (ali bolje na vodik), na veter, na bioplin (plin, ki nastaja pri razkrajanju organskih snovi), na vodo in bencin, na bencin in alkohol, na akohol iz sladkornega trsa, iz sladkorne pese, iz sena, iz evkalipta, iz agave, iz sadja, iz lesa, iz krompirja: domišljija iznajditeljev res ne pozna meja, vendar , razen redkih izjem, avto še vedno poganjajo petrolejski derivati v tej ali oni obliki.
In vendar se vsi dobro zavedajo, da gre za obliko energije, ki bo prej ali slej pošla. In kaj potem? Zato so se mnogi raziskovalci usmerili v raziskovanje energije, ki najbrž ne bo nikoli pošla, dokler bo našo Zemljo ogrevalo sonce. Govorimo seveda o sončni energiji, ki je še toliko bolj moderna, ker je čista in je živo nasprotje "umazani" jedrski energiji.
Morebitni avto na sončni pogon bi poganjale sončne celice, ki bi seveda napajale električni motor. Slednji obstaja že vrsto let, vendar je njegova avtonomija za sedaj premajhna, ker namreč ni takega akumulatorja, ki bi mu zagotovil zmogljivosti in avtonomijo. Sončne baterije bi napajale normalen akumulator, ki bi potem poganjal motor. Šibka točka tega načrta je veliko število sončnih celic, ki bi bile potrebne, tako da bi avto na sončni motor za sedaj bil povsem neestetski, saj bi nujno moral biti opremljen z velikimi panoji, katerih naloga bi bila vsrkavati sončne žarke. Poskusni avto švicarske profesorice Renate Jenni ima na strehi dva velika panoja, kljub temu pa presega 100 km/h, se pravi vozi hitreje kot je v Švici sploh dovoljeno.
Vse to nas navdaja z upanjem, da bo sončni avto nekoč le stvarnost in sa bomo iznebili suženjstva bencina. Raziskave so v teku na Japonskem, v SZ, Franciji, Zahodni Nemčiji, Izraelu in ZDA. Prav v Kaliforniji je prototip s 16 sončnimi panoji prevozil razdaljo od San Diega v Kaliforniji do Jacksonvilla v Floridi: po ravnem je vozil s hitrostjo 40 km/h, odločno počasnejši pa je bil, ko je vozil v hrib (6 km/h), dosegel pa je najvišjo hitrost 72 km/h.
Zadnja sekunda brez pasov
Italija je ena redkih evropskih in sploh svetovnih držav, kjer še ni obvezna raba varnostnih pasov. V avtu jih je sicer treba imeti, nihče pa vas za sedaj ne more prisiliti, da se pripašete... razen zdrave pameti. Da bi vas prepričali o koristnosti varnostih pasov ponatiskujemo grozljivko, ki jo je pred časom objavila revija Avto magazin: kaj se zgodi v zadnji sekundi, ko vaš avto s hitrostjo 80 km/h drvi proti drevesu, vi pa niste pripasani.
•	1,0 sekunde: zavirana kolesa blokirajo, obide vas groza, nesreči se ni več mogoče ogniti.
•	0,9 sekunde: prstni členki na volanskem obroču od silnega stiska pobelijo.
•	0,8 sbkunde: avtomobil je trideset centimetrov daleč od drevesa.
9 0,7 sekunde: udarec ob drevo začne mečkati prednji odbijač in masko na nosu vozila.
•	0,6 sekunde: vaše telo se odlepi od sedeža s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro; za-
radi tega tehtate več kot tri tone in koleni se zlomita.
•	0,5 sekunde: telo povsem zdrsne s sedeža, zlomljeni koleni se zarijeta v armaturno ploščo, roki zvijeta skelet volanskega obroča.
•	0,4 sekunde: 60 centimetrov avtomobilskega nosu je že povsem deformiranih; vaše telo se še vedno premika s hitrostjo 80 kilometrov na uro; motor sili proti zadku avtomobila.
•	0,3 sekunde: z rokama, otrdelima od smrtnega strahu, odrinete volanski obroč; zglobi in lakta se lomijo; volanski drog se prebode, kovinski drobci cefrajo notranjost telesa, kri zalije pljučni krili.
•	0,2 sekunde: nogi zdrsneta Iz čevljev; zavorni pedal se zlomi; karoserija avtomobila se zvije približno na polovici, spoji in vijaki pokajo; z glavo udarite ob lomečo se prednjo šipo; časa ni več niti za krik!
% 0,1 sekunde: avtomobil se povsem sesede, sedeži se odtrgajo z nosilcev, vaš prsni koš je zmečkan. Skozi usta krvavite. Zaradi šoka se vam ustavi srce.
•	0,0 sekunde: mrtvi ste!
Volkswagen pob GT 10. iz družine polov
Dizel bo manj strupen
Trije "ekološki" ministri Zahodne Nemčije, Avstrije in Švice so se obvezali, da bodo do leta 1990 zmanjšali stopnjo strupenosti izpušnih plinov tovornih vozil. Še zlasti bodo zmanjšali količino saj, ki jih vsebuje izpušni plin dizlov in ki po ugotovitvah nemških znanstvenikov povzroča raka.
Do konca tega desetletja bodo zmanjšali količino ogljikovega monoksida in ogljikovodikov v izpušnih plinih, kar zadeva sajaste delce pa bodo za poskus vgradili posebne filtre v 80 avtobusov, ki krožijo v ZRN. Za ta poskus se je odločila tovarna Daimler-Benz, ki bo dala na razloge, če bo poskus uspel, te filtre brezplačno na razpolago.
Polova družina se je obogatila še za eno različico: tokrat je na vrsti polo GT, športna verzija posrečenega Vol-ksvvagnovega malčka.
Avto označujejo nova maska z dvojnimi okroglimi žarometi, platišča iz lahke litine in prtljažnik na strehi, ki je iz z motno črno barvo pobarvane kovine.
Polo GT ima še bolj športne sedeže, 1300-kubični motor, ki zmore 75 KM pa zagotavlja novorojenčku zavidljivo hitrost 170 km/h, ob pospešku, ki od 0 do 100 km/h velja 11,9 sekunde. Tudi pri hitrosti 120 km/h prevozi polo GT 13,3 km z litrom bencina.
S to verzijo je polo sedaj v Italiji na voljo v 10 različicah.
VI d rijočih fj&i
s.n.c. / VV
SAMOSTOJNA AVTORIZIRANA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Dvajset let izkušenj je naše najboljše jamstvo! Ul. A. Valerio 148 - Tel.: 040/54432 - TRST
Zakaj ima Mitsubishijev pa-jero takšen uspeh? Konec koncev gre za terensko vozilo brez kakšnih posebnih stilističnih novosti in katerega zmogljivosti se ne razlikujejo bistveno od zmogljivosti drugih tovrstnih vozil. Kakorkoli že, pajero 88 se je nekoliko spremenil, seveda v boljše, saj se pripravljajo na leto 1992, ko bodo sprostili uvoz iz Japonske in bodo avti iz Daljnega vzhoda preplavili naša tržišča. Za sedaj pa so nekoliko spremenili normativ, ki zadeva uvoz terenskih vozil iz Japonske v Italijo, tako da si uradni uvoznik Bepi Koelliker iz Milana nadeja na velik skok naprej v prodaji.
Pajero uvažajo v Italijo izključno z motorjem diesel 2477 kubikov s turbinskim polnilnikom, ki zmore 84 KM, predvidevajo pa , da bodo kmalu začeli uvažati tudi 2555-kubični bencinski motor, ki zmore 103 KM. Dirke Pariš — Dakar se bo letos udeležila tudi italijanska ekipa pajerov, ki bodo opremljeni z 2,6-litr-skim bencinskim motorjem s polnilnikom, ki zmore več kot 210 KM.
Pri pajeru poganja prednji motor zadnja kolesa, po potrebi pa se pogon lahko vključi tudi na prednja. Zadnji diferencial ima zaporo, petstopenjski menjalnik pa ima reduktorje na vseh petih prestavah. Volan je opremljen s ser-voojačevalcem, kar močno poenostavlja in lajša vožnjo po poteh, ki niso asfaltirane. Sicer pa ima pajero odlične terenske zmogljivosti, kar nam je omogočilo, da smo se tudi mi, ki nismo vajeni vožnje po blatu, rešili iz godlje, kjer bi nam sicer moral priskočiti na pomoč vlačilec.
Na voljo je več različic, s krajšo ali daljšo medosno razdaljo ter s platneno ali kovinsko streho.
Najvišja hitrost dosega 135 km/h, pajero pa premaguje kar75-odstotne klance (35 stopinj).
KP! predlaga odpravo cestnine na avtocestah
Komunistični poslanec Gianni Cervetti predlaga, da bi na italijanskih avtocestah odporavili cestnino, ki samo zavira promet in je trenutno dokaj zastarel sistem financiranja avtocest. Cervetti predlaga, da bi nekoliko zvišali ceno bencina in davka na posest avta ter da bi avtoceste financirali s temi sredstvi. Cestnina je bila morda upravičena pred leti, ko so avtoceste obstajale le v nekaterih italijanskih deželah in bi bilo torej nepravično obdavčiti vse italijanske avtomobiliste.
Cervettijev predlog je najbrž obsojen ppropad, saj bo vlada ceno bencina slej ko prej podražila, davek bo tudi zvišala, ker je to najbolj zanesljivo sredstvo, da pride do denarja, kaj pa da bi še del sredstev odvajala za vzdrževanje avtocest.
Ibiza niza uspehe
Seatova Ibiza doživlja vedno več uspeha. Že sredi poletja je s španskih tekočih trakov stekla 300.000. Ibiza, kar je pomemben delovni uspeh, če pomislimo, da se je proizvodnja začela šredi leta 1984 in da so 300.000. komadov dosegli mnogo pred rokom, ki ga je predvidevala tovarna. Kar stoti-soč ibiz so proidaii v tujino, dobršen del v Italijo, ki je eno najpomembnejših tržišč za špansko-nemško podjetje.
■ Nova "vespa" bo največja privlačnost skorajšnjega milanskega salona koles in motornih koles. Piaggio bo namreč predstavil zadnjo različico svojega priljubljenega dvokolesnika, kateremu so nameniti motorje s kubaturo od 125 do 150 kubikov. Tudi ti motorji imajo posebno napravo, ki zmanjša strupenost izpušnih plinov.
Marbella sprint še cenejša
O.S.A.
specializirana delavnica za popravilo in
vzdrževanje
amortizerjev
TRST Ul. Giuliani 48 Tel. 773717

Te dni so začeli prodajati v Italiji posebno serijo marbell, ki so jo poimenovali "sprint" in ki je naprodaj 7.372.000 Ur.
limuzina? športni avto? terensko vozilo? camper? stationvagon?
kup vprašanj, en sam odgovor:

moncini pneumatici
najboljše znamke po najbolj ugodnih cenah in najbolj usposobljena servisna služba
v Trstu, Ul. Coroneo 31 — Tel. 774684
v središču mesta, enostaven dostop

	
AVTOMEHANIČNA	
DELAVNICA »VIGNA«	, V
Ul. Torricelli 14 - Tel. 567869	• •
popravila in montaža novih in rab-	
Ijenih radiatorjev in izpušnih cevi.	•
|ll

JKVr.
Ob nespremenjeni ceni več opreme in boljša kakovost
Supertransit in transit z zvišano streho
Za Ford je tržišče lahkih tovornih vozi! zelo pomembno, saj je imela nemška tovarna na tem področju s transitom od nekdaj zelo velik delež, ki se ni zmanjšal, še več, povečal se je, tudi z novim transitom. V Italiji se je transit od vedno uspešno kosal s Fiatovimi majhnimi tovornjaki, pa naj so to bili dailyji ali ducati
ali karkoli. Na tem področju ima Ford 17 odstotkov tržišča, v prvem šestmesečju letošnjega leta so prodali v Italiji 6724 transitov, lani pa so v istem obdobju prodati samo 4541 tovrstnih vozil. Porast je bil kar 48-odstotni.
Še večji uspeh bo Fordov transit beležil v bodoče, saj si pri Fordu obetajo za prihodnje
leto 20-odstotni delež tržišča. K temu bo odločilno pripomogel novi transit z zvišano streho, ki ima seveda tudi večjo tovorno prostornino. Transit z manjšo medosno razdaifo bo tako z zvišano streho zmogel 8 kubičnih metrov tovora, z daljšo medosno razdaljo pa celih 10 kubičnih metrov, med-
tem ko gre nosilnost od 1000 do 1650 kilogramov.
Pri tem je treba še dodati, da je od oktobra na vseh tran-sitih z daljšo medosno razdaljo v ceno vključen tudi šervo-ojačevalec volana, kar bo še povečalo udobje v sedanjem gostem mestnem prometu.
Transite poganjata dva sodobna motorja: dvolitrski bencinski štirivaijnik (75 KM) ter 2500-kubični dizel (67 KM), ki je opremljen z najsodobnejšim sistemom neposrednega vbrizgavanja goriva, ki mu zagotavlja visoke zmogljivosti (135 km/h) ob majhni porabi: pri 90 km/h prevozi 15,9 km z enim litrom plinskega olja.
Kot vsa Fordova vozita imajo tudi transiti 12-mesečno garancijo, za doplačilo pa garancijo za 3 leta ali 100000 km, 3 teta ali 50000 km, 2 leti brez omejene kiiometraže ter trajno/ garancijo, ki je povsem brezplačna, za popravila, ki so bila opravljena pri Fordovi servisni mreži.
Še besedo je treba dodati o novih supertransitih, ki so v primerjavi z dosedanjo verzijo mnogo bogatejši, saj imajo dvojni sedež za potnika, prevleke iz blaga, mehko obložen volan, šoferjevemu sedežu je moč nastaviti višino, imajo pa še dnevni števec kilometrov, uro, vžigalnik, vzvratno ogledalo, ki ne slepi. Skratka, novi supertransit/ so mnogo bolj popolni, medtem ko ostane cena v bistvu nespremenjena.
PRIDITE IN OGLEJTE Sl NOVI
»TRANSIT«
Z VISOKO STREHO in OSTALE VERZIJE SUPERTRANSIT
NA RAZPOLAGO SO NOVI »SUPERTRANSIT«
80 RAZLIČNIH VERZIJ
LA CONCESSIONARIA fNAP0RKSRTA,N0
TRST - Ul. Caboto 24 - Tel.: 826181	združenja ©žfSKf""™
ti in morje__________ vojko oija
Blišč in beda italijanske navtike na 27. genovskem navtičnem salonu
V osrednji genovski razstavni hali
Ob pripravah na letošnji 27. mednarodni genovski navtični salon smo zapisali, da italijanska industrija še ni našla poslovnih prijemov, ki bi ji omogočili izhod iz sedanje krize. Kogar bo v teh dneh zaneslo v Genovo, se bo na lastne oči prepričal, da je bila naša ocena v dobršni meri pravilna. Blišč, ki ga bo opazil na 165.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora, lahko zavede politike, suhozemce..., ne pa ljubiteljev morja. Koga pa sploh zanima 35-metrska motorna jahta ladjedelnice Baglietto? Morda kakega šejka, a še ti so v zadnjem času previdnejši. Bržkone imamo tudi v Italiji potencialne kupce za take plavajoče vile. Morda je M 35 predrag, 18-metrsko jahto Black Corsar pa lahko kupimo že za 2,5 milijarde lir. A kaj, ko je tu dohodkome-ter, ki preprečuje, da bi lastniki takih jaht prijavljali davkariji smešno nizke letne dohodke.
V soboto je minister za trgovsko mornarico Prandini obljubil revizijo
se bohotijo ie prestižne motorne jahte
(Telefoto AP)
dohodkometra. To ga ni navsezadnje nič stalo, saj ta posredni sistem ugotavljanja dohodkov ni v pristojnosti njegovega ministrstva. Že res, da lahko vpliva, a kaj, ko državi kronično primanjkuje denarja. Minister lahko operaterjem prizna, da je 38-odstotni davek IVA za jahte nad 18 BRT najvišji na svetu. Da bi pa kaj ukrenil, je bolj malo verjetno. Predsednik združenja navtičnih industrij (Ucina-Consor-navtica) Ceccarelli je z zagrenjenostjo ugotovil, da je v navtični industriji zaposlenih 25 tisoč ljudi, ki letno ustvarijo več kot tisoč milijard lir dohodka. Kljub takim pozitivnim postavkam pa se po njegovem mnenju država ma-čevsko obnaša do navtike.
Ceccarelli pa je bržkone pozabil povedati, da so cene italijanskih proizvodov med najvišjimi na svetu, in tega ni vedno kriv davek IVA. Že res, da mora tudi v navtiki prevladovati podjetniška logika, a kaj, ko je ta kratko-
ročna. Številke zgovorno dokazujejo, da je bila proizvodnja dragih in prestižnih jaht zgrešena. Iztržek italijanske navtične industrije se je.lani znižal za 15,45 odstotka, ta negativni trend se nadaljuje tudi letos. Takopa lahko v Genovi samo ugotovimo, da italijanska navtika nadaljuje pot, ki jo je pripeljala v sedanje krizne vode. Število srednjemu sloju dostopnih plovil se je letos naknadno skrčilo. In to ne samo jadrnic in jadralnih desk, temveč celo gumenjakov, ki so v Italiji najbolj razširjeno proletarsko plovilo. Za nameček so se cene tem proletarskim plovilom tako dvignile, da se krči krog kupcev. Po nekaj letih se je v Genovi končno povečalo število jadrnic, a še to po zaslugi večtrupcev, ki pa so spet prestižna plovila.
Industrije! zahtevajo odpravo ali vsaj racionalizacijo dohodkometra, znižanje 38-odstotnega davka IVA, nihče pa se ne spomni, da je davčni pritisk na manjša plovila prav tako pretiran. Priznati je treba, da je dohodko-meter v nekaterih primerih (stara plo-
vila) pretiran, a to še ne pomeni, da ga je treba odpraviti. Italijanski navtiki bi bržkone bolj koristilo, da bi znižali davek na manjša plovila in da bi poenostavili birokratske zaplete. To bi seveda zahtevalo drugačen poslovni pristop industrije. Če prodajalec proda več sto milijonov drago jahto, je v enem mahu uresničil večmesečni za-
služek, z malimi barkami bo tak dohodek ustvaril le v primeru, da bodo prodaje stekle kot na tekočem traku. To pa je uresničljivo le v primeru, da se plovila pocenijo, da nastanejo infrastrukture (privezi, »parkirišča« in drče). Država vidi v navtiki še vedno molzno kravo, industrija pa se do sedaj ni potrudila, da bi spremenila to mnenje. Tak elitni koncept je privedel do nesprejemljivega stanja, ko se bistveno ne razlikujejo davčna in druga bremena ter nakupne cene med posameznimi razredi.
Obisk genovskega salona postaja tako le paša za oči, sejem skritih sanj navadnih smrtnikov. . •
Ženska in njena stvarnost bredapahor
Ženska v reklami
V svetu reklame je moški nesporni vladar. Do takšne ugotovitve, ki sicer ni nikakršna novost, so strokovnjaki ponovno prišli na osnovi posebne raziskave Evropske gospodarske skupnosti o vlogi ženske v reklami.
Nanaša se seveda na članice EGS, podatki pa so sveži, saj so zaključili raziskave pred kratkim. Tehnični naslov ankete se glasi »Podoba ženske v televizijskih dnevnikih, v reklami in v feljtonih«, v pretres pa so raziskovalci vzeli 480 reklamnih pobud, 77 televizijskih dnevnikov in 29 zgodb v fotografiji raznih držav, članic EGS. Iz vsega tega pregledanega gradiva je izšla že večkrat dokazana trditev, da »moški vodijo žensko pri nakupih«.
Kot na tolikih drugih področjih so vloge med moškim in žensko jasno opredeljene in razdeljene: ženske raznorazno blago predstavljajo, ga preizkušajo, uporabljajo in kupujejo. Moški pa svetujejo, strokovno povzemajo in sklepajo kupčije. Klasičen je primer televizijske reklame: ženski nasmešek predlaga, moški glas pa poda razlago in nasvet.
Od tega splošnega trenda v bistvu ne odstopa nobena obravnavana država, kar pomeni, da povsod prikazujejo žensko, ki je daleč od stvarnosti. Če se na primer zaustavimo pri televizijski informaciji, ugotovimo, da se približno četrtina vesti nanaša na žensko problematiko, ki pa jo v treh četrtinah primerov obravnavajo moški.	,	.	' ,
Stereotipno in daleč proč od ženskih pogledov je poročanje o ženski problematiki, zastarela in povsem neodgovarjajoča pa je tudi ženska zunanjost, ki jo prinašajo in zagovarjajo mass media v okviru EGS. Njihova vzorčna ženska še nima 40 let, ne nosi očal, lase ima na kratko pristrižene, naličena je zelo diskretno. V tem se v zadnjem desetletju ni nič bistveno spremenilo, kot je takšna ženska še vedno nosite-Ijica reklamnih oglasov prehrambenih izdelkov, raznih pijač ter lepotno-higienskih pripomočkov.
Sicer pa, opozarja raziskava, je zunanjost žensk, ki nastopajo v raznih reklamah, močno pogojena od tipa artikla. Lepo oblečena, močno naličena ženska bo kupcem ponujala drage avtomobile, krzno, dragulje in podobno; diskretneje oblečene in naličene ženske pa bodo predstavljale zdravila, hrano ter druge artikle za otroke ali za domače živali.
Vsekakor je naravno žensko okolje za ženske na reklamah dom, za moške pa delovno mesto. Ženske se o nakupih pogovarjajo z moškimi, medtem ko se moški lahko pogovarjajo z drugimi moškimi. To pa pomeni, da ženska še vedno velja zgolj za nakupovalko, medtem ko moški izbira in odloča.
O odgovornosti sredstev javnega obveščanja pri zaustavljanju uresničevanja stvarne enakopravnosti med spoloma je ponovno razpravljal tudi evropski parlament na zahtevo nekaterih parlamentark. Tako je na primer Marlene Lenz izjavila, da »televizija, radio, tisk in reklama ne dajejo realne slike o vlogi in položaju žensk«; »prikazane ženske so brez specifične osebnosti, ker imajo vselej tipično ženske značilnosti«; »prikazujejo jih le v nekaj poklicih, drugače doma«; »zunanjost je vsekakor odločilnega pomena za karkoli«. Evropejka je lahko samo mlada in lepa, redkokdaj starejša, grda nikoli: tako odrejajo mass media. Zato so evropske parlamentarke pozvale razne odločilne forume EGS, naj nekoliko pregledajo, če razna sredstva javnega informiranja upoštevajo številčno in kakovostno prisotnost žensk v okviru držav Evropske gospodarske skupnosti.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
DN
RAI 3
M" RTV Ljubljana
I
JL ram
7.15	Ihf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi (23. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba. Glasbeni instrumenti -rog (4. del)
16.00	Risanki: Biskitts, Lamico Gipsy
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Šport: evropska nogometna prvenstva
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Informativna oddaja: Afrika, Afrika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
11.05	Izobraževalna oddaja: Matematične igre in pouk matematike
11.30	Risanka: Mostri in concerto
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Miss Marple
15.25	Film: Centomila dollari (kom., It. 1940, r. Mario Camerini)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Orient-Express
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: II viaggio (dram., ZDA 1959, r. Anatole Litvak, i. Yul Brynner, Deborah Kerr)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.50	Šport: evropska nog. prvenstva 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Film: La voce del silenzio (kom., 1952, r. George Wilhelm Pabst, i. Aldo Fabrizi, Paolo Stoppa)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Dok.: Kako preživeti danes
14.30	Variete: Jeans 2
16.00	Športna oddaja: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
. 19.20 Deželne vesti
19.35	Dok.: Special Jo Chiarello
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Razmišljanja
20.30	Film: La valle delle bambole (dram., ZDA 1967, r. Mark Rob-son, i. Barbara Parkins, Patty Duke, Sharon Tate)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Informativni tednik: Samarkanda. Stičišče
23.40	Aktualno: Visitors. Srečanja s tujimi pisatelji - Phillis D. James in Dylan M. Thomas
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Deželne vesti
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Drama: Drobno gospodarstvo (pon.)
16.00	TV mozaik (pon.)
16.30	Tečaj angleščine
17.00	Tečaj francoščine
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (9. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (Slavko Pregl, r. Staš Potočnik, i. Peter Ternovšek, Gorazd Lemajič)
18.15	Izobraževalna oddaja: Računalništvo
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film tedna .- ciklus Tennessee VVllliams: Noč Iguane (dram., ZDA 1964, r. John Huston, i. Richard Burton, Ava Gardener)
21.55	Aktualno: Dokumentarec meseca - Prepovedane igre
22.35	Dnevnik
22.50	Rezerviran čas
^P) TV Koper_____________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nad.: I promessi sposi (8. del)
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Razgovor z mlado pianistko Katjo Milič pred nastopom v KD TRST — V Slovenskem klubu o 40-letnici mirovne pogodbe in preseljevanju Istranov
GORICA — Ob odprtju stalne razstave starih avtomobilov TRST — Predstavitev revije "E" -stičišče drugačnosti
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.45	Nogomet: za Pokal prvakov Real Madrid-Porto
23.30	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec: Živalski svet
jfž| CANAIE 5__________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News,x 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tandb, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II principe študente (kom., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Ann Blyth, Edmund Purdom)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film:Unborghesepic-colo piccolo (dram., It. 1977, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi,
•j	Shelley VVinters)
22.55	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night 0.i5 Filmska rubrika: Premiere
0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.25Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Congo vivo (dram., It.-Fr. 1961, r. Giuseppe Bennati, i. Gabriele Ferzetti, Jean Seberg)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Sandy, Georgie, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50	Film: Effetto notte (kom., Fr.-It. 1972, r. Francois Truffaut, i. Jacgueline Bisset, Valentina Cortese)
1.05	Nanizanki: Shannon,
1.55	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman, 10;30 Tarzan, 11.30 Cannon,	12.30
Charlie's Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold 14.20 Glasbena oddaja: Dee-
jay Television ■
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 A Team,
21.30	Riptide
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.25	Film: Images (dram., VB 1972, r. Robert Al-tman, i. Susannah York, Renen Auberjo-nois)
1.25	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film:	Roma bene
(dram., It. 1971, r. Carlo
Lizzani, i. Nino Manfredi, Senta Berger)
22.20 Nanizanka: Gioco di coppie
22.50	Šport: tenis
0.30 Film: Natale con i tuoi (krim., ZDA 1972, r. John Moxey, i. Sally Field, Eleanor Parker)
% TELEFRIULI
13.00	Dok.: Bella Italia
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: AlLombra della grande guercia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Variete: Settimo anno
21.30	Nanizanka: I grandi detective
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Ta rozajanski glas (pon.);
8.40	Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Sredenski zbornik: Ženska in naš danes (1. del), nato Zdravnik in pacient, Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.20 Zbori; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina;
14.40	Glasbene skice; 15.00 Roman: Pod svobodnim soncem (18. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 15.30 V svetu knjige; 16.00 Zrcalce, zrcalce, povej! (pon.); 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Pianist Lorenze Baldini; 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio, jutri; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Slovenski muzikantje; 18.15 Naš gost;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Iz slovenskih oper; 22.00 Našim po svetu;
22.30	Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Naj zvoki zaigrajo: Godalni kvartet Smetana; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 17.00 Glasbeni informator; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Aktualno: Ostali Trst - L' altra Trieste; vmes glasba.
Krize v krajevnih upravah na Goriškem kar po tekočem traku
Ta Gorico dosežen okvirni sporazum, ki pa še ni gotov
Politiki na Goriškem so v zadnjem času vedno bolj nervozni. Od krize prehajamo k preverjanju, od preverjanja spet h krizi. O dogajanju v goriški občini smo že veliko pisali. Tam sredi septembra je župan Scarano predlagal, v imenu ožjega odbora, da bi vodstvo del na avtoportu poverili inženirju Gelserinu Graziatu, priznanemu strokovnjaku, pred leti tudi tajniku KD in predsedniku Hranilnice. Znotraj KD tako Scarano kot Graziato pripadata isti struji, tisti andreottijevcev, na čelu katere je v deželnem merilu odbornik Di Benedetto.
Močni skupini v krščanski demokraciji pa predlog o poveritvi del inž.
Graziatu ni prijal. V občinskem svetu 14. septembra, zaradi številnih prostih strelcev iz vrst večine (to niso bili le demokristjani) ter odkritega nasprotovanja komunistične opozicije, predlog ni prodrl. Odtod odstop Scarana in odbora.
Na dolgoveznih pogajanjih so se predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in SSk domenili, da morajo župan in odborniki preklicati ostavko ter ostati na svojih mestih. Po tem uvodnem sporazumu pa so se pričeli križi in težave o programu. Največ spora je med demokristjani in socialisti. Slednji zahtevajo več pogajalne moči, upoštevajoč
tudi podvojitev glasov PSI v mestu na zadnjih parlamentarnih volitvah. Medtem ko nekateri v KD hočejo, da bi občinski svet spet razpravljal (tokrat brez prostih strelcev) o poveritvi vodstva del prej omenjenemu strokovnjaku, so baje socialisti odločno proti. Sestanki si sledijo sestankom. Baje so pred dnevi vendarle dosegli sporazum. O tem so razpravljala vodstva posameznih strank. Ponovni sestanek petih naj bi bil že danes zvečer. Šele potem, še pred koncem tedna, naj bi se tajniki petih strank sestali s Scara-nom. Seveda ostaja še vedno odprto vprašanje, ali bo župan sprejel zahtevo socialistov in doseženi sporazum, da se inženir Graziato odpiše od vodenja del gradnje avtoporta. Zaradi tega ni še gotovo, da se bo kriza na lepem zaključila. Komunisti so s svoje strani zahtevali takojšen sklic občinskega sveta. Po mestu so razdelili lepake in letake. Z njimi pozarjajo, da so odprta številna vprašanja, ki pobliže zanimajo prebivalstvo, in sicer posledice poplave, zakon o prosti coni, napovedani odpusti v podgorski predilnici itd. Brez dvoma bodo v njem, ko se bo ta sestal, dvignili krik in vik.
Podobne težave so v Krminu. Tam so demokristjani zapustili sedanjo večino, ki jo vodi socialistični župan Nu-nin. Do spora je prišlo bodisi zaradi notranjih zapletljajev v krščanski demokraciji kot tudi zaradi različnih stališč o zadevi bolnišnice.
Tudi v Tržiču se nekaj kuha, kot smo že včeraj poročali. Tudi tu so med socialisti in demokristjani različna
gledanja, tokrat o vprašanju termocen-trale na premog.
O vseh teh vprašanjih so govorili na zadnji seji pokrajinskega vodstva KD. Kot izhaja iz tiskovnega poročila, ki ga je podpisal tajnik Crisci, je vodstvo KD zelo zaskrbljeno zaradi teh trenj. Vodstvo KD zagovarja sodelovanje med strankami petstrankarske koalicije in bo, tako povzemamo iz tiskovnega poročila, naredilo vse, da se nasprotja odstranijo. Govorili so, s tem v zvezi, tudi o programskih točkah, ki so osnova sodelovanju med strankami koalicije. Demokristjani hočejo narediti, kar se narediti da, da se bo našlo soglasje v teh točkah. Istočasno je treba na stvari gledati globalno, ne pa kampanilistično.
Očitno so v vodstvu KD zelo zaskrbljeni zaradi različnih stališč in trenj, kot tudi zaradi vedno večjih krajevnih zahtev. Vodstvo KD se npr. zavzema za to, da bd za univerzo poskrbljeno v Gorici in ne drugje. To je odgovor tistim, ki bi želeli odprtje fakultet tako v Tržiču kot v Gradišču ob Soči. Istočasno je KD za-enotno gledanje na vprašanja bolnišnic na vsem ozemlju Goriške. Sedaj prihajajo na dan še energetska vprašanja, vezana na vprašanje morebitne gradnje nove termocentrale v Tržiču. Še bi lahko naštevali.
Trenj pa bo v prihodnjih mesecih še in še. Pred nami so deželne in pokrajinske volitve. Vsaka stranka želi pridobiti čimveč glasov. Poleg tega pa je veliko trenj tudi znotraj posameznih strank.
PLI, KPI, Zeleni in MSI zahtevajo sklic občinskega sveta v Gorici
Svetovalci vseh opozicijskih skupin, liberalci, komunisti, zeleni in fašisti, so podpisali skupno zahtevo po nujnem sklicanju občinskega sveta. Iz tiskovnega poročila, ki so ga podpisali Sergio Fornasir (PLI), Marzio Lamberti (KPI), Renato Fiorelli (Zeleni) in Luigi Coana (MSI), izhaja, da so za podpis zahteve vprašali tudi svetovalce večinskih strank. Občinski svet je zadnjič zasedal 14. septembra. Nujno je treba rešiti nekatera vprašanja (ne nazadnje zadnjo povodenj). Svetovalci PLI, KPI, Zeleni in MSI, zahtevajo takojšen sklic občinskega sveta.
Iz tiskovnega poročila pa ni razvidno, ali je poleg enajstih svetovalcev teh štirih strank (PLI 1, KPI 6, Zeleni 1, MSI 3) še kdo podpisal to zahtevo. Po zakonu se namreč občinski svet avtomatično skliče, če zahtevo podpiše ena tretjina svetovalcev. V goriškem primeru bi jih moralo biti štirinajst.
MLADINSKI KROŽEK GORICA prireja
MLADINSKI PLES
v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu v Gorici.
Ne pozabite si priskrbeti izkaznice!
w
V nedeljo v Spetru praznik kostanja
V Špetru v Slovenski Benečiji bodo v nedeljo imeli praznik kostanja ali, kot temu pravijo, burnjak. Gre za zaključno prireditev od številnih, ki so bile in so še v teh dneh v raznih krajih Benečije. V Špetru bodo domačini predstavili svoje pridelke že v dopoldanskem času. Popoldne ob 15. uri, pa bodo domače žene, članice Zveze beneških žena, predstavile in ponujale tudi doma spečene specialitete. Gre za zanimivo prireditev, ki je brez dvoma vredna nedeljskega izleta.
Kako je z bencinom v Novi Gorici
Na marsikateri črpalki na novogoriškem omočju ni bilo v teh dneh bencina. Zaradi tega so bile zaprte nekatere črpalke, kjer ne prodajajo, poleg bencina, gorilnega olja. Kot smo izvedeli pri Petrolu v Novi Gorici, bi se moral že danes ali jutri položaj normalizirati.
Do težav je prišlo, ker je sedaj rafinerija nafte na Reki v popravilu. Prav iz te rafinerije dobavljajo bencin črpalkam na novogoriškem ter sežanskem območju. Zaradi tega so se sedaj morali zateči k rafineriji v Sisku. Ta pa je precej oddaljena in seveda skrbi predvsem za svoje stalne kliente. Na območju Nove Gorice pa prodajajo sedaj veliko več bencina kot običajno, kajti, zaradi za Italijane ugodne cene, tja prihajajo v velikem številu po nakupe avtomobilisti iz Italije, tako iz goriške kot iz videmske pokrajine.
■ V trčenju v križišču ulic V. Veneto in Terzarmata sta se včeraj dopoldne ranila 66-letni Fiorello Muser iz Cer-vignana in 30-letna Lorenza Giuricin iz Arta Terme. Prvi bo . okreval v šestih, druga pa v treh dneh.
Predsednik Bevilacqua zainteresiral ministra Santuza
Prizadevanja Trgovinske zbornice za obnovo zakona o prosti coni
Zaskrbljenost zaradi obnove oziroma podaljšanja zakona o prosti coni je seveda tudi v Trgovinski zbornici. Vendar tu ne ostajajo le pri zaskrbljenosti. Aktivno si prizadevajo, da bi bil zakon podaljšan. To je na zadnji seji upravnega odbora zbornice povedal predsednik Enzo Bevilacgua. Povedal je, kako je zainteresiral ministra Santuza, naj se ta v vladi zavzame za dekret, ki naj bi zakon podaljšal za dobo treh let. To seveda v pričakovanju, da vlada izdela svoj zakonski osnutek o goriški prosti coni.
Bevilacgua je povedal, da ni mogoče naprej z enoletnimi podaljšanji. Podjetniki ne zaupajo v tako kratke časovne roke, zaradi tega ne investirajo. Zahteva goriških gospodarstvenikov je bila, da bi zakon podlajšali za najmanj petnajst let. Zaradi neenot-
nosti nastopanja, težav v vladi, pritiskov s tržaške in videmske strani ter tudi zaradi notranjih sporov v Gorici o vsebini novega zakona, pa je bil doslej režim proste cone podaljšan z dekreti le za dobo enega leta.
V novem zakonu naj bi bile točke podobne tistim zakona proste cone v Dolini Aoste. Trgovinska zbornica naj bi imela možnost menjati kontingente, če bi za to nastala potreba. Urediti bi bilo treba tudi razširitev proste cone na vse ozemlje pokrajine.
Še nekaj v zvezi s prosto cono. Upravljanje kontingentov bremeni Trgovinsko zbornico za približno pol milijarde lir letno. V zbornici predlagajo, da bi denar za to prišel iz Goriškega sklada, kamor se stekajo prelevmani na blago proste cone.
Na isti seji so govorili še o vprašanju paketa Altissimo. Tudi o tem je Bevilacgua govoril s Santuzom. Kot je znano, je nekaj milijard lir iz paketa Altissimo namenjenih Goriškemu skladu. Podjetniki so že vprašali po tem denarju v želji posodobiti njih obrate. Prošenj je bilo za približno 80 milijard lir, investicije pa bi bile vredne nad 350 milijard lir. Goriški sklad seveda nima toliko denarja na razpolago, zato je možnost, če bi ustregli le nekaterim prej omenjenim zahtevam, da ne ostane v blagajni niti lira.
■ Roji čebel, ki uhajajo iz panjev, povzročajo v zadnjih časih precej preglavic. Včeraj so se čebele pojavile v znanstvenem liceju na Senenem trgu. Posegli so gasilci, ki so odstranili nepovabljene goste.
Rajonski sveti o osnutku pravilnika posvetovalnice
Na Pokrajini razgovori o namakalnih konzorcijih
V Štandrežu govor tudi o javnih popravilih
Rajonski sveti razpravljajo v teh dneh ne samo o posledicah hudega naliva in poplave, marveč tudi o osnutku pravilnika za izvolitev in sestavo Občinskega odbora za sodelovanje pri upravi družinske posvetovalnice. V nekaterih rajonih so že v prejšnjih dneh dali svoje mnenje o predlogu Občine, drugi bodo še prišli na vrsto. V Štandrežu je bil o tem govor na seji v ponedeljek. Takoj naj povemo, da so svetovalci soglasno izrekli po-voljno mnenje, ne da bi predlagali popravke.
Osnutek določa, da bo pri upravljanju posvetovalnice sodeloval 16-član-ski odbor. V njem bo po en predstavnik vsakega rajonskega sveta (skupno deset), pet članov bo imenoval občinski svet, enega člana, ki bo imel vlogo koordinatorja, pa bodo izbrali operaterji posvetovalnice. Vloga tega odbora naj bi ne-bila zgolj birokratsko-up-raviteljska, pač pa naj bi odbor, tudi zaradi prisotnosti predstavnikov posameznih rajonov, posredoval operaterjem želje in potrebe prebivalcev v raznih mestnih predelih ter usmerjal delovanje družinske posvetovalnice. Pripomniti pa je treba, da bo odbor le začasno deloval po teh pravilih, v pričakovanju ustanovitve zdravstvenih okrajev v okviru KZE.
Na seji rajonskega sveta je predsednik Reščič tudi poročal o uporabi denarnega sklada za popravila in druge manjše posege v rajonu. Doslej so nekaj več kot milijon lir porabili za iztrebljanje rastlinja na pločnikih in ulicah, skoraj poltretji milijon pa za prebarvanje oken in vrat na socialnem centru ter nekaterih drugih objektov. Poseg na drogovih za zastave pri spomeniku mora podjetje še izvesti.
Ob silovitem neurju, ki je povzročilo poplavo, so težave imeli tudi v osnovni šoli v Štandrežu, kjer se je sesula obloga stropa učilnice v prvem
nadstropju. Rajonski svet si bo skušal zagotoviti dodatna denarna sredstva in skupaj s preostankom svojega letošnjega denarnega sklada (približno 800 tisoč lir) izvesti vsaj nekaj minimalnih popravil. S temi naj bi zagotovili nemoten zaključek šolskega leta, saj je v poletnih mesecih predvidena popolna obnova šolskega poslopja.
Na seji je tudi bil govor o prošnji športnega društva Val, da bi mu Občina dodelila vsaj skromen prostor za pisarniške potrebe.
Težavno stanje dveh naj večjih konzorcijev za kmetijsko namakanje in bonifikacijo v goriški pokrajini je bilo predmet razgovora med pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo Tomatom in sindikalno delegacijo.
Sindikalni predstavniki De Ponte, Bagolin in Cosma so odborniku nakazali težave zaradi zadolžitve vseh konzorcijev, ki onemogoča delovanje in celo redno izplačevanje prejemkov uslužbencem. Izhajajoč iz teh ugotovitev so predlagali združitev vseh konzorcijev v goriški pokrajini. Po poravnavi dolgov bi delovanje enotnega konzor-
Z Nušičem poln Kulturni dom
Goričani smo v ponedeljek zvečer do kraja napolnili dvorano Kulturnega doma v Gorici. V goste so prišli igralci Slovenskega stalnega gledališča, ki so na začetku letošnje sezone ponudili publiki komedijo srbskega pisatelja Nušiča Sumljiva oseba. Ljudje so se med predstavo pošteno zabavali. Zadovoljni so odhajali iz dvorane. SSG je v Gorici predstavo ponovilo včeraj zvečer.
cija omogočilo precejšen prihranek glede na sedanjo raven izdatkov.
Tomat je soglašal s to zamislijo in seznanil sindikate z vsebino resolucije, ki jo je pred nedavnim odobril pokrajinski svet, ki prav tako nakazuje možnost rešitve v poenotenju konzorcijev. Izhod iz sedanjih težav je torej nakazan, sedaj pa ga bo treba čimprej tudi dejansko uresničiti, da se zagotovi izvajanje pomebne vloge, ki jo konzorciji imajo za kmetijstvo in nasploh za celotno skupnost v pokrajini.
Novo vodstvo pokrajinske ZKMI
Na pokrajinski skupščini Zveze komunistične mladine v Gradišču so izvolili nov teritorialni izvršni odbor. Novi tajnik bo 23-letni študent Nicola Cernigoi iz Gorice. Skupaj z njim bodo v pokrajinskem vodstvu še Giampaolo Andrian iz Tržiča, Fulvia Trevisan iz Pierisa in Gianluca Spessot iz Fare. Te izbire bodo morali sedaj potrditi z referendumom med vsemi člani Zveze.
Zaplet na pogrebu
Včeraj je na nekem pogrebu v Gorici prišlo do neljubega zapleta, ki je povzročil negodovanje pogrebcev in zadrego nič krivega osebja pogrebnega podjetja. Predvideno je bilo, da odpeljejo posmrtne ostanke Lojzke Verč Pipan, ki je umrla v nedeljo v bolnišnici usmiljenih bratov, ob 10. uri v Mavhinje, kjer naj bi jo pokopali. Zadnji trenutek pa so morali prevoz odložiti za poldrugo uro, ker je pater v bolnišnici pozabil izročiti Občini dokumente o smrti, brez teh pa matični urad ni mogel izdati dovoljenja za pokop.
Prišlo je do razumljivega negodovanja in tudi zaskrbljenosti vseh, ki so čakali na pogrebni sprevod v Mavhinjah. Pogrebno podjetje Preschern pa nam je včeraj izrazilo kritične pripombe na račun Bolnišnice Janeza od Boga, kjer da je že večkrat prišlo do podobne pozabljivosti.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov v petek, 23. t. m., ob 20.30 v središču Danica.
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesni tečaj (začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni), ki ga bo vodil učitelj Alvis. Prva vaja bo jutri, 21. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave sprejemata Ivana Butkovič (tel. 882105) in Tanja Vižintin (tel. 882338).
PD Štandrež in ŠD Velox prirejata tečaj ritmične telovadbe v občinski telovadnici v Štandrežu za mladino od 5. do 15. leta. Tečaj se prične v četrtek, 22. t. m„ ob 15. uri. Vodila ga bo prof. Nataša Sirk. Prijave sprejemata Anica Pavio (tel. 21003) in Joana Marušič (tel. 21419).
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečelov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice.
Mladinski krožek Gorica priredi v soboto, 24. t. m„ v Kulturnem domu v Gorici Mladinski ples. Vstop z izkaznicami. Kdor nima (še veljavne) lanske izkaznice, si jo lahko priskrbi pri članih krožka: Tanji Vižintin in Roberti Plet (zavod Zois) ali VValterju Ferfolji in Dušanu Košuti (licej Trubar).
__________prispevki_______________
Za sekcijo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah daruje Oskar Kovic 50 tisoč lir.
Jože Maraž (Zdravščine) daruje 50 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: sestre Milotti 10 tisoč; družina Gregori 50 tisoč; Aurelio Nalgi 20 tisoč; družine Bozzi, Buccik, Cardegna, Foggia, ladarola, Rodighiero in Šuligoj 70 tisoč; Ma De Marchi 20 tisoč; žena in hči Alberta Brillija 30 tisoč; družina Macoratti Emilio iz Palmanove 100 tisoč; Pierina Furlani 90 tisoč; družina Giovanni Špacapan 10 tisoč; Elda Castellani Bernt 50 tisoč; Anna Maria Martini Perco 50 tisoč; sodelavci v službi in penziji Tehničnega urada goriške občine 374 tisoč; osebje dermatološkega oddelka goriške bolnice 100 tisoč; družini lucchi in Zimolo 100 tisoč; Nerina Malfatti 10 tisoč; hči Assun-ta 10 tisoč; žena in hči Oresteja Battella 50 tisoč; družina Giorgio Trevisani 50 tisoč; Bruno, Gianni Marega, Liliana in Bruno Badin 30 tisoč; Berta Lucchesi 50 tisoč; družina Lollis 50 tisoč; družine Del Slabile, Zeffer, Suttorini, Ballaben in Mi-rella Marega Gurtner 110 tisoč; zakonca Luigi in Maria Bregant 50 tisoč; družini Marega in Pittana 50 tisoč; družina Nanut 30 tisoč; prijatelja Vittorina Ezio in Luigi 100 tisoč; družina Lenuzza 30 tisoč.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Full Metal Jacket«. R. Stanley Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 18.00—22.00 »Giulia e Giulia«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »La porno trepa-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto. Jutri: 17.30—22.00 »Super maschio per mogli viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Ko udarja Taekwan-do«.
DESKLE 19.30 »Ko zazvoni telefon«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
Jutri otvoritev v TK Galeriji (ob 18. uri)
Trst in ljubljanski bienale
Razstava tržaških grafičnih umetnikov, ki sledi tako neposredno 17. Mednarodnemu grafičnemu bienalu v Ljubljani, je z njim dejansko tesno povezana. Prikaže naj namreč delež, ki ga imajo tržaški umetniki že tradicionalno na tej mednarodni prireditvi in s tem pri podobi reproduktivne grafike sploh. Ta delež ni majhen in je prav svojevrstnega pomena. Če si namreč ogledamo historiat grafičnega bienala od skromnih začetkov do zdajšnjega bujnega razcveta, ko postajajo razstavne dvorane že tesne in bi jih z vposlanimi listi skorajda lahko napolnili še enkrat toliko, vidimo, da je delež tržaških umetnikov na njem konstanten in prinaša zmeraj spet obogatitev umetnosti regije »od Alp do Jadrana« — ožje pojmovane in zgodovinsko povezane — s spojem celinske in obmorske likovne občutljivosti ter tako zajema v prgišče problem, ki ga na široko prikazuje celotna prireditev. »Ljubljanska šola« in tržaški umetniki skupaj so, kar zadeva grafiko, podoba sveta v malem, pač tudi s čisto svojim karakterjem.
Drži namreč, da je po relativni osamitvi in pretrganih vezeh — posledici vojne in tik povojnih razmer — Trst prinesel s svojimi prvimi grafičnimi razstavljavci v Ljubljano nov
A vgust Černigoj Edoardo Gandrus Zora Koren Marjan Kravos Marcello Mascherini Klavdij Palčič Nino Perizi Bruno Ponte Livio Schiozzi Lojze Spacal Giancarlo Stacul Rado Štrukelj Franko Vecchiet Edvard Zajec
impulz, dal znova čutiti širino pogleda obmorskega človeka, odprtega Mediteranu, in je s tem nedvomno vplival na domače umetnike. In mislim, da prav tako drži, da ljubljansko središče s svojimi bienali zdaj to da-
rilo vrača, da je medsebojno preže-manje, oplajanje, pripeljalo tudi do današnjih uspehov tržaških umetnikov.
Celotna regija, o kateri teče beseda, je pač izrazito prehodno ozemlje, tradicionalno povezano, s skupnim zgodovinskim spominom, tako rekoč brušeno z dveh strani, s Severa in z Juga, in je naravno, da se ideje in izraz dopolnjujejo in prepletajo. To čutiš v motivih, v prvem zapisu črte, v uporabi barve in materije kot take. Ne gre zgolj za geografsko soseščino, temveč za duhovno povezavo, za neprestano strujanje, ki — med drugim — prinaša z udeležbo tržaških umetnikov na zaporednih bienalih sproten korektiv, sprotno dopolnitev ustvarjalne atmosfere, kakršno je Ljubljana kreirala za svoje kot za tuje umetnike. Tako ima pričujoča razstava dvojno vlogo: strokovnjaku in ljubitelju ponuja pregled ustvarjalnosti in moči danes aktivnih grafičnih generacij tega območja, zaokroženo podobo skupine in zanimive profile posameznih umetnikov. In po drugi strani prezentira ustvarjalni delež, ki ga nekateri tržaški umetniki danes ta dan tako uspešno vključujejo v pisani vzorec svetovnega grafičnega ustvarjanja.
ZORAN KRŽIŠNIK
Aldu Madottu v spomin
Včeraj so v Reziji pospremili k zadnjemu počitku pisca Alda Madotta. Njegova življenjska pot je bila svojevrstna, zaznamovana s preseljevanji in izseljevanji. Rodil se je v Osojanih v Reziji 6. junija 1920. Ko mu je bilo pet let se je moral z družino izseliti na Madžarsko, kjer je opravil osnovno šolo. Naučil se je materinega jezika, madžarščino, nemščino in seveda italijanščino.
Po povratku v Italijo je najprej študiral v Gorici, klasično gimnazijo pa je dokončal v Vidmu. Univerzitetne študije je opravil na tržaški univerzi, kjer je doktoriral iz političnih ved. Ko je opravljal vojaški rok, je izbruhnila druga svetovna vojna. Po zlomu fašizma je Modotto odšel v vrste oboroženega odporništva. Boril se je v slovenskih in italijanskih partizanskih enotah. Po vojni se je kot funkcionar
zaposlil na občini v domači Reziji. Z velikim navdušenjem se je angažiral v kulturno in politično delo domačega kraja, ali bolje rečeno, sam je bil pobudnik številnih akcij.
Bil je glavni pobudnik za ustanovitev kulturnega društva »Rozajanski dum«, ustanovil je rezijansko sekcijo Socialistične stranke in Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Za svoje protifašistično delovanje je Mo-doto prejel visoki priznanji nekdanjega predsednika italijanske republike Pertinija in jugoslovanskega predsednika maršala Tita.
Aldo Modotto pa je bil tudi ploden pisec. Izdal je več knjig o življenju in zgodovini Rezije. Naj omenimo vsaj nekatere: La Val Resia e i suoi abitan-ti (Rezijanska dolina in njeni prebivalci); Paesi e localita (Vasi in kraji); Pagine di storia 1951- 1960 (Poglavja iz_ zgodovine); Vivere tra le montagne (Življenje med gorami).
Madotto je pisal z veliko ljubeznijo do domačih krajev in ljudi. Želel je, da bi drobna, a pomembna epopeja Rezije ne šla v pozabo in da bi majhni in veliki dogodki ostali v spominu zanamcev. Vsekakor je bil Modotto eden izmed tistih intelektualcev, ki so znali gledati tudi v malem svetu znamenja usodnih dogodkov. Misel, ki se rodi nekje med zapuščenimi vasmi in dolinami, a ima moč, da se povzpne iz sence in se zagleda v široki svet, je tipična poteza rezijanskih piscev: od zgodovinarjev do pesnikov.
Živahna izvedba revije filmov mlade generacije
TURIN — Osrčje festivalskega dogajanja na letošnjem »Filmu mladih«, od sedeža vseh uradniških in drugih uslug do tiskovnih konferenc in srečanj z avtorji, vse to je letos koncentrirano v osrednjem »Jolly Hotel Ligure«, v elegantno urejenem in večnamenskem poslopju, ki stoji izpred glavne železniške postaje »Porta Nuova«, tako rekoč pred simboličnim vhodom v piemontsko glavno mesto. V spodnjih hotelskih prostorih so tudi videokabineti, kjer predstavljajo sporede iz sekcije Odprti prostor. Odtod se potem razraščajo številne niti, ki so povezane z ostalimi festivalskimi terminali: z osrednjo dvorano kina Olimpia, kjer se odvija uradni spored, s kinom Centrale, kjer so še druge informativne sekcije Odprtega prostora ter s kinom Charlie Chaplin, kjer predvajajo izključno filme iz retrospektive sovjetskega filma šestdesetih let. Ob takšni široki in raznovrstni pahljači del, ki se nam istočasno ponujajo na različnih krajih, se je potemtakem težko odločiti.
Naša pi /a skrb je bila vsekakor, da si ogledamo čimveč sovjetskih filmov, to iz več razlogov (predvsem, ker so to prva dela, nekatera še nikoli prikazana na Zahodu, danes vodilnih režiserjev v Sovjetski zvezi), a o tem bomo podrobneje pisali po festivalu. Tej osnovni potrebi smo bili prisiljeni podrediti naše druge možne oglede. Zato smo, vsaj v tej prvi fazi, zamudili ali le napol videli nekatere bolj obetavne naslove iz uradnega dela: na primer zanimiv prvenec »La gentilez-za del tocco« sicilskega cineasta Francesca Calogera ali zabavno satiro na račun kitajske vojske »Da yuebing« (Velika parada) Kitajca Chena Kaige. V opredeljevanju tega svojskega festivalskega »itinerarja« smo osredotočili našo pozornost na bolj izzivalne »predloge« iz pregleda Odprti prostor. Tako smo se prerinili na rekordno obiskano predstavitev videa »Ripresi«, ki so ga realizirali dva filmvide-omakerja iz Turina (Mimmo Calopresti in Carlo Paletto) ter sedem zapornikov (bivših teroristov) iz turinskega zapora »Carceri nuove«. Zaporniki so letos poleti dobili celo enotedenski dopust, da so lahko montirali svoj video, jim ni bilo pa dovoljeno se udeležiti prve javne predstavitve tega videa, prav v okviru festivala »Cinema giovani«. Takšno nerazumevanje sodnih oblasti so organizatorji festivala obsodili, kajti ne glede na vsakršno estetsko vrednotenje, je zelo pomembno že samo dejstvo, da je do tega projekta prišlo. Da je takšen nevezan in avtentičen kolaž raznih zgodb, razmišljanj, sanj, obsesij zapornikov lahko prišel ven, s pomočjo videomedija, izza rešetk v naše življenje...
Z radovednostjo smo sledili tudi svežim kratko- in dolgometražcem nigerijskih cineastov Mariama Hima, Moustapha Diopa, Inoussa Ousseinija, Moustapha Alassanija idr., katerih dela in osebnosti je z veliko človeško simpatijo predstavljal Jean Rouch, ugledni direktor francoske kinoteke, vodilno ime svetovnega etnografskega filma in tudi veliki prijatelj afriškega filma. Višek te retrospektive mlade nigerijske kinematografije, ki je dejansko nastala komaj v šestdesetih letih, je bila nedeljska okrogla miza, na kateri so sodelovali prisotni avtorji in Rouch. Na tem razgovoru in tudi v samih prikazanih filmih so prišli do izraza svojskost, barvitost, entuziazem in volja afriških cineastov, da bi ustvarili samostojen model avdiovizualne produkcije, osvobojeni od spon zahodnoevropskega in ameriškega produkcijsko-distribucijskega monopola.
Filmov in videov na tem turinskem pregledu je še in še. Turinska publika pa najraje polni večerne in polnočne projekcije glavnega sporeda v kinu Olimpia.
DAVORIN DEVETAK
Slika je delo ameriškega fotografa Roberta Adamsa. Objavljena pa je bila v novi tržaški reviji »E guesto giornale«
Novo, obsežno delo pisatelja Saša Vuge
»Človek je kot smet - se hitro izgubi«
JANEZ POVŠE
Kar v dveh obširnih delih, na več kot 900 gosto tipkanih straneh, je Saša Vuga zasnoval svojo veliko fresko iz Napoleonovih časov, bolje rečeno, imperatorjevih časov na Slovenskem kot se je pač leta 1797 odvijalo francosko prodiranje po Soški dolini z zavzetjem trdnjave Kluže nad Bovcem, oziroma kot se je leta 1809 odvijala bitka med Francozi in Avstrijci ob utrdbi Predel - obakrat Francozi zmagajo, pisatelj pa tam pred sedmimi leti v kavarni »Dome« v Parizu obuja spomine in svoja mnenja o tem slovitem Napoleonu, »izdelovalcu vdov« - menda jih je zagrešil okrog deset milijonov - potem ko si je dodobra ogledal cesarjev grob v »Les Invalides« ter ugotovil, kot pravi dobesedno: »Kako je slava, kadar je samo od oblasti, troh-ijiva«. Nenavaden vtis, globok in otipljiv, zapusti v pisatelju srečanje s to svetovno vojaško veličino, ki je zrasla iz revolucije in je končala z diktatorsko in cesarsko bleščavo, prehodila in pomendrala tako rekoč
vso Evropo, in je ni bilo mogoče ustaviti drugače kot s pokončanjem.
Tudi Slovenci tistega, Napoleonovega časa, so bili deležni galskih vojaških škornjev in topov, in Saša Vuga je rekonstruiral, na umetniški način seveda, navedeni bitki in dogajanja pred njima, kot se je vse skupaj menda ali bi se lahko odvijalo tam okoli našega Mosla na Soči, prelepe Soče, pa Idrijce, Kobarida in Koritnice. To so bili drugačni časi, kot so današnji, in avtor nam kot kakšen Pieter Bruegel naslika celo množico ljudi, posameznikov, ki bodo odigrali svojo igro, se potopili v nič premagancev, ali pa jih bo bitka pustila pri življenju, zato jih bo pa toliko temeljiteje pohrustal in zmlel zob časa. V takšnem pogledu bodo pred nami, dandanes, zaživele osebe, kot so stotnik Herman, osrednji skrivnostni lik, ki bo na koncu odšel z zamolčano besedo, Gottfrie-do Milost de Campana, župnik Jernej Kikelj, Terezija, vojak Čizbej, Jadviga, Judita Iris Mihaela, mesar Putata, Buderle, Mungerle, Kunsterle, Marcial Agrikola, Joseph Sluga, Ma-
ria Fides Erntruda itd. itd. Saša Vuga jih bo, vse te osebe, slikal docela zamejene v njihov čas, zaposlene z vsemi tistimi podrobnostmi, ki so tako pomembne za vsakršno sedanjost in tako ničeve za stoletna razmišljanja. Opazoval jih bo, svoje osebe kot v migotanju mravljišča, kjer uboga majhna bitja bojujejo svoj boj, pa prvzaprav ne vedo, kakšne nevarnosti jih bodo stisnile za vrat. S staro besedo, klenim, mnogokrat inovatorskim, čeprav na videz zgolj anarhičnim jezikom, bo avtor tkal svoj gromozanski gobelin zgodovinskega klanja, klanja in še enkrat klanja, ki bo pridrvelo nad drobnjakarske ljudi kot vesoljni potop. Še dobro, da ljudje ne vedo, kaj jih čaka, se zdi, da misli avtor, zato pusti svoje osebe in osebice živeti nepomembno pa vendar zanje do kraja smiselno življenje. »Širok je svet, pritlični smo ljudje«, modruje pisatelj, vendar se ne opaja s svojo zgodovinsko prednostjo in večvednostjo: čeprav čaka na koncu vsega mašine-rija klanja - kot kazen za posvečanje neštetim nepomembnim vzgibom in opravkom vsakdanjika - pa ima na-
mreč Vuga te svoje junake rad, ne privošči jim, kar jih zanesljivo čaka na grozljivem koncu, ne navdušuje se nad logiko zgodovine, ki bo že postavila stvari na svoje mesto - seveda se to vedno zgodi na moč, na silo in brez milosti, brez upoštevanja vsakega drobnega bitja posebej. Napoleon je v »Krtovem kralju« višja sila, ki ji pravzaprav ni mogoče videti obraza, prihaja nekje od zgoraj, s silnim zamahom, kot kakšna nerazumljiva pokora, ki bo kaznovala preveč, da bi to še bilo človeško in smotrno. Ljudem pač ni mogoče zameriti trmaste preprostosti, s katero gredo svoji pogubi naproti, enostavno jim ni mogoče pomagati, lahko je mogoče le ovekovečiti njihovo bivanje in nehanje, grizenje življenja in umiranja. Prav zaradi tega toliko slikanja navad in običajev do podrobnosti, plastificiranja predmetov, kosov obleke, pohištva, vsega, kar predstavlja čas, smisel v tem času in prizorišče nizanja dni, kjer je pač nujno vedno in vedno najti radost, veselje, strast, opoj, če je že pač treba enkrat umreti.
Vsaka podrobnost tega Vugovega »manuskripta« je svojevrstna podoba, naslikana v barvi in vonju, ustavljena, kot ustavimo film; svet Napoleonovih žrtev in bodočih dni tega našega naroda na primorskih tleh je ves zapreden navznoter, v svojo logiko, barvitost in potekanje, ki mu ni mar nikakršnih naravnih in vojnih katastrof, ki bodo v hipu razkrojile pajčevine preživetega in tako mukoma ohranjevanega smisla in sprotnega smotra. Na koncu koncem je vse skup le trohljivost, posebno še vsakršen blišč, kar dokončno čeprav ne poslednjič potrjuje le na videz simpatična koničavost Napoleonovega pokrivala. Simpatičnost te figure in njej podobnih je zelo varljiva, pravzaprav nedopustna in grozovita, zato je nemara tudi zaživela pričujoča romaneskna freska. In če je osnovna poanta v prid malega, »normalnega« človeka, torej docela na njegovi strani, pa avtor vendar ne more mimo svoje razprostranjene presoje, ki zaključi pripoved z naslednjim osveščajočim stavkom: »Človek je kot smet - se hitro izgubi«.
Danes prve tekme drugega kola v evropskih nogometnih pokalih
V ospredju Real - Porto, Velež včeraj zgubil
POKAL PRVA!	IOV	
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Neuchatel Xamax (Švi.) - Bayern (ZRN) Real Madrid (Šp.) - Porto (Por.) Bordeaux (Fr.) - Lillestrom (Nor.) Aarhus (Dan.) - Benfica Lizbona (Por.) Glasg. Rangers (Škot.) - Gornik (Pol.) Spada Praga (ČSSR) - Anderlecht (Bel.) Rapid Dunaj (Av.) - Eindhoven (Niz.) Steaua (Rom.) - Omonia Nikozija (Ciper)	danes danes danes danes danes danes danes danes	4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11.
POKAL POK PR\	FAKOV	
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Villaznia (Alb.) - Rovaniemi (Fin.) OFI Crjte (Gr.) - Atalanta (It.) Den Haag (Niz.) - Voung Boys (Švi.) Real Sociedad (Šp.) - Dinamo Minsk (SZ) Sporting Port. (Por.) - Kalmar (Švi.) Hamburger (ZRN) - Ajax Amsterdam (Niz.) Malines (Bel.) - St. Mirren (Škotska) Olympique Mars. (Fr.) - Hajduk (Jug.)	danes danes danes danes danes danes danes danes	4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11.
POKAL UEFA		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Dundee U. (Škotska) - Vitkovice (ČSSR)	danes	4.11.
Spartak Mos. (SZ) - VVerder Bremen (ZRN)	danes	4.11.
Br6ndby (Dan.) - Sportul Stud. (Rom.)	danes	4.11.
Inter (It.) - Turun Palloseura (Fin.)	danes	4.11.
Vitoria Giumar. (Por.) - Severen (Bel.)	danes	4.11.
Milan (It.) - Espanol Barcellona (Šp.)	danes	4.11.
VVismut (NDR) - Flamurtari (Alb.)	danes	4.11.
Aberdeen (Škot.) - Feyenoord (Niz.)	danes	4.11.
Chaves (Por.) - Honved Budim. (Madž.)	danes	4.11.
Utrecht (Niz.) - Verona (It.)	danes	4.11.
Borussia D. (ZRN) - Velež Mostar (Jug.)	2:0	4.11.
Barcelona (Šp.) - Dinamo Moskva (SZ)	danes	4.11.
Toulouse (Fr.) - Bayer Leverkusen (ZRN)	danes	4.11.
Panathinaikos (Gr.) - Juventus (It.)	danes	4.11.
Crvena zvezda (Jug.) - Bruges (Bel.)	danes	4.11.
Victoria (Rom.) - Dinamo Tbilisi (SZ)	danes	4.11
Potem ko so klubi »posodili« sredo državnim reprezentancam za kvalifikacije EP, je tokrat spet na sporedu 32 dvobojev v evropskih nogometnih pokalih. Podatki prvega kola so dokaj zgovorni: samo Francija in Nizozemska ohranjata svoje predstavništvo neokrnjeno, dobro so se »obnašale« še ekipe iz Portugalske, Italije ZRN, Španije, Škotske in Belgije, med malimi državami pa Finska in Albanija, za Jugoslavijo se je prvo kolo izteklo povprečno, slabo so se obnesli Švedi, Grki in Vzhodni Nemci, katastrofo so doživeli Avstrijci (»rešil« se je le eden od petih zastopnikov) in Bolgari (brez kvalificiranega moštva).
Italijanske enajsterice imajo možnost, da se vse po vrsti dokopljejo do tretjega kola. V pokalu UEFA bi to pomenilo, da bi bila polovica četrtfinalistov italijanska! Težja je naloga za »preživeli« jugoslovanski moštvi. Podrobni pregled daje naslednjo sliko.
Pokal prvakov
Res ni mogoče trditi, da ima španski Real srečo z žrebom. Po tekmi z Napo-lijem se bo zdaj spopadel nič manj kot z lanskim zmagovalcem Portom, ki je v prvem kolu suvereno izločil Vardar. Drevišnje srečanje na stadionu Berna-beu bo osrednji dogodek večera. Pred lahko nalogo so menda Bordeaux in Steaua, miinchenski Bayern, Benfica in Anderlecht pa si lahko zagotovijo kvalifikacijo z dobrimi nastopi v gosteh.
Pokal pokalnih prvakov
Težko se je sprijazniti z dejstvom, da sta na sporedu tekmi Villaznia (Al-
banija) - Rovaniemi (Finska) ter Ajax -Hamburger in da bodo Nizozemci ali Nemci izločeni. Vsa ostala srečanja obetajo oster boj. Hajduku v Marseillu ne bo lahko, še posebej, ker so Spliča-ni v izrazito slabi formi, o čemer zgovorno priča njihova dosedanja prvenstvena pot. Drugoligaš Atalanta v prvenstvu igra prav tako spremenljivo, a grško moštvo OFI s Krete ne zglede nepremagljivo.
Pokal UEFA
Poleg Italijanov imata samo SZ in ZRN več kot dva predstavnika. Sovjeti bodo le s težavo ohranili vse svoje tri predstavnike, lahko ne bo niti Zahodnim Nemcem. Privlačna sta tudi dvoboja med Aberdeenom in.Feyenoor-dom ter Crveno zvezdo in Brugesom, vprašanje je le, ali so si Beograjčani opomogli po katastrofi v Mostarju (0:5). Navijači so v predprodaji že odkupili 60 tisoč vstopnic. Skrivnostni so nasprotniki italijanskih moštev. Espa-nol, ki bo drevi gostil pri Milanu (vendar v Lecceju zaradi znane diskvalifikacije igrišča), je v svojem prvenstvu predzadnji, a je v prvem pokalnem kolu izločil Borussio. V vratih igra znani Kamerunčan N'Kono.
Verona bo na Nizozemskem skušala prekiniti s tradicijo, po kateri je drugo kolo zanje usodno. Utrecht je kompaktno moštvo, a brez zvezdnikov, povrhu je baje v povprečni formi.
Juventusov nasprotnik Panathinai-kos bo nastopil brez hudo poškodovanega jugoslovanskega asa Zajca, žrtve
»zločinskega« posega nekega branilca. Turinčani nimajo težav, v Atenah jih baje čaka dokaj »znosno« ozračje, saj Grki niso prilili olja naivni izjavi lana Rusha, da dobro pozna sodnika dreviš-njega srečanja Bridgesa.
Najlažja je naloga Interja, saj za finski Turun igrajo sami amaterji. Tra-pattoni pa opozarja, da so v prvem kolu z 2:0 zmagali na Avstrijskem, potem ko so doma zgubili z 1:0. Milančani igrajo v popolni postavi.
BORUSSIA D. - VELEŽ	2:0 (0:0)
STRELCA: Hupe v 66. in Dickel v 85. min. _
VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič, Ši-šič, Prskalo, Djurasovič, Barbarič, Kaj-taz (Gudelj v 85'), Kalajdžič, Jurič, Ka-rabeg, Tuce.
SODNIK: Santos (Port); GLEDAL-CEWV: 50 tisoč
DORTMUND — Sinočnja anticipi-rana tekma se je za Velež slabo končala. Mostarci so sicer dobro začeli in imeli tudi dve piložnosti, ko pa so
okrog 30. minute nekoliko popustili, so domačini začeli s silovito ofenzivo in akcije so si sledile kot na tekočem traku. Tako so nadaljevali tudi v 2. polčasu, v katerem Velež sicer ni bil brez priložnosti, a jih je vse zapravil, gostje pa so od številnih, ki so jih imeli, dve izkoristili. Za Velež bo v povratnem srečanju težko, čeprav naloga ni nemogoča, še zlasti, ker Nemci v obrambi niso zgledali nepremagljivi, a seveda bo treba pokazati kaj več, še zlasti natančnosti.
Košarka: v pokalu pokalnih prvakov
Scavolini in IMT v četrtfinalu
Medtem ko bodo povratne tekme osmine finala v pokalu prvakov jutri, je bilo nekaj srečanj v ostalih pokalih že sinoči.
V	pokalu pokalnih prvakov je Scavolini iz Pesara znova visoko odpravil ciprski Enad (101:49, polčas 56:24) in se tako uvrstil v četrtfinale. Najuspešnejša v ekipi iz Pesara sta bila Zampolini (28) in Petrovič (17).
V	četrtfinale tega tekmovanja se je prebil tudi beograjski IMT, ki je brez težav s 125:69 (70:27) premagal avstrijsko UBSC VVels. Največ košev za beograjsko peterko sta dosegla Mladjan (27) in Babič (20).
Pot v evropskih pokalih, in sicer v Koračevem pokalu, pa se je končala za Divarese. V prvi tekmi proti Racing France je igral neodločeno 98:98, sinoči pa je izgubil s 96:83 (51:48).
Pokal Smelt Olimpiji
LJUBLJANA - Košarkarji Smelt Olimpije so zmagovalci pokala na področju Slovenije. V sinočnji finalni tekmi so namreč s 105:90 (46:37) premagali Merx iz Celja. Največ košev za Smelt Olimpijo so dosegli Hauptman (27) in Vilfan (17), za Merx pa Govc (30), Golc in Pipan (po 18).
Smelt Olimpija in Merx sta se uvrstila v finalni del tekmovanja za jugoslovanski pokal.
Sovjetska zveza v vodstvu
ROTTERDAM — Na 24. svetovnem gimnastičnem prvenstvu je po obveznih vajah na začasni lestvici prva Sov-
jetska zveza, ki je zbrala 294,05 točke. Sledijo: NDR 289,85; 3. Kitajska 289,80;
4.	Japonska in Bolgarija 287,80; 6. Madžarska 286,00; 7. ZDA 285,60; 8. ZRN 285,35; 9. Romunija 285,20; 10. Kuba 284,70; 11. Kanada 284,25; 12. Italija 283,75. Med posamezniki vodi Sovjet Belozerčev (59 točk) pred rojaki Ljukinom (58,95) ter Koroljevom in Ar-temovom (po 58).
Karpov predal četrto partijo
SEVILLA — Izzivalec Anatolij Karpov je po ponedeljkovi prekinitvi brez nadaljevanja predal četrto partijo v dvoboju z Garijem Kasparovom za naslov šahovskega svetovnega prvaka. Rezultat je zdaj 2:2, peta partija pa bo na sporedu že danes.
Okrog predaje bivšega prvaka je bilo nekaj zapletov. Vest o predaji so namreč sprva demantirali, nato pa je Karpov svoj sklep sporočil sodniku v zadnjem hipu, kar ocenjujejo kot novo poglavje v psihološki vojni med tekmecema. Kuvertirana poteza Kasparova Td8 je bila povsem pravilna, položaj na šahovnici pa je bil že pred tem jasen. Poznavalci menijo, da ima Kasparov dvoboj zanesljivo v svojih rokah. S črnimi figurami je obakrat zlahka izsilil remi, spodrsljaj v drugi partiji pa pripisujejo izključno časovni stiski. Četrta partija pa je bila pravi monolog Kasparova. Veliko pričakovanje vlada zdaj za naslednji dve partiji. Včerajšnja je bila že stota med Kasparovom in Karpovom za naslov svetovnega prvaka.
Triestina razočarala svoje navijače
De Falco odhaja prihodov pa ne bo
Vodstvo Triestine je uradno sporočilo, da bo nekdanji idol tržaškega stadiona Grezar Franco De Falco prestopil k tretjeligašu Salernitani. Igralec je že pred nekaj dnevi podpisal pogodbo, zdaj sta se sporazumeli še društvi. Kaže, da je Triestina iztržila kakih 800 milijonov lir namesto napovedane milijarde 300 milijonov lir, še pred nekaj leti pa je ta igralec, ko so se zanj potegovala številna društva, seveda veljal mnogo več.
Še manj bo navijače tržaškega dru-goligaša razveselila trditev (kaznovanega) predsednika De Riuja, ki je izjavil, da z izkupičkom De Falcove prodaje ne misli kupiti novih (prepotrebnih) igralcev, temveč »mašiti« primanjkljaj, ki nastaja zaradi slabega obiska gledalcev na domačih tekmah in skromnega inkasa.
Tako v taboru Triestine kot Udine-seja se medtem pripravljajo na nedeljski derbi. V Vidmu je Bora Milutinovič vodil svoj prvi trening. Napovedal je ofenzivno igro, morda tudi povratek Chierica, Manzo in Caffarelli pa šele okrevata.
Odbojka na TV
MILAN — Na posebni tiskovni konferenci so predstavili moško odbojkarsko prvenstvo A-l lige, ki se bo pričelo v soboto. Sporočili so tudi, da bo RAI vsako soboto po TV v posrednem prenosu sledilo eni prvenstveni tekmi, ki jo bodo odigrali v petek. Prva tekma po TV bo Kutiba - Bistefani. Favorit prvenstva je Panini iz Modene.
Košarka: na turnirju ZSSDI v Nabrežini
Bor pred Kontovelom
Namizni tenis: trofeja A. Picciulin
Kras Globtrade potrdil vodilno vlogo v deželi
V	soboto in nedeljo je bil v nabre-žinski telovadnici turnir, ki ga je organiziralo ZSŠDI in na katerem so sodelovale kadetske ekipe Jadrana, Bora in Soluzza (slednjo je vodil Mas-simo Raseni) ter ekipa mladincev Kontovela.
V	prvem dnevu turnirja so Konto-velci z lahkoto premagali neizkušene igralce Soluzza. Bolj zanimiva je bila druga polfinalna tekma med Borom in Jadranom, ki je veljala tudi za turnir mesta Trst. Borovci so se tokrat morali pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih jadranovcev.
V	finalu za tretje mesto je Jadran kljub odsotnosti Pavline zasluženo odpravil Soluzzo, ki se je sicer boril skozi vso tekmo.
V	velikem finalu so borovci v razburljivi končnici premagali Kontovel-ce. Tekma je bila izredno hitra, obe ekipi pa sta se vseskozi izmenjavali v vodstvu. Zaradi slabih obramb pa so vsi z lahkoto polnili koš, predvsem Bajc in Oberdan pri borovcih in Ci-vardi ter Sterni pri Kontovelcih. V zadnjih minutah igre je že kazalo, da bodo Kontovelci slavili zmago, vendar so borovci z agresivnim presingom prestregli nekaj žog in tekmo zaključili v svojo koris. Izidi:
POLFINALNI TEKMI
Kontovel - Saluzzo	81:51	(34:16)
Bor - Jadran	100:81	(45:44)
FINALE ZA TRETJE MESTO Jadran - Saluzzo	70:49	(31:21)
JADRAN: Daneu 10 (6:6), Pizziga 3 (1:2), Sterni 11 (1:6), Stanissa 14 (2:2),
Lisizza, Pertot 3 (1:3), Sosič 10 (2:2), Prelec 12, Bogateč 7.
SALUZZO: Perlo (0:1), Miranda 4, Alloi 2 (2:2), Orlanda 2, Giacchino 13 (4:6), Carli 3 (3:6), Lanzone 2 (0:1), De-petris, Nicolas 7 (1:3), Brero 16 (4:8).
3 TOČKE: Giacchina 3, Bogateč 1.
FINALE ZA 1. MESTO Bor - Kontovel	116:111 (57:57)
BOR: Oberdan 25 (4:6), Cujrin (0:1), Simonič, Arena, Krasna 2, Skerk 19 (3:4), Race (0:1), Bajc 3 (1:2), I. Bajc 34 (14:16), Ažman 9 (2:2), Smotlak 24 (2:2).
KONTOVEL: Čebulec, Kocman 8 (2:3), Škrk 10 (0:2), Gregori, Pahor 12 (4:6), Sterni 33, Gruden, Dolhar 7 (1:2), Golemac, Civardi 41 (9:13), Stanissa.
3 TOČKE: Sterni 3, Oberdan 1, Ažman 1. (L. Furlan)
Košarka: prijateljska tekma
Prepričljiv uspeh Doma
NOVA GORICA - DOM 60:81 (26:47)
DOM: Silič 45, Pavšič, Bednarik 6, Skok 2, Šviligoj 14, Primožič 2, Zavadlav 9, Pintar 2.
V prijateljskem srečanju sta se v Novi Gorici srečali mladinski košarkarski postavi šole Milojke Štrukelj in Doma. Čeprav so bili v nepopolni postavi in z igro, ki je bila na trenutke nekoliko zmedena, so Domovi igralci prepričljivo zmagali. Glede posameznikov velja podčrtati nastop Siliča, ki je dosegel kar 45 košev in se zelo dobro izkazal tudi v obrambi. (A. J.)
Kras Globtrade se je z nedeljskega tekmovanja v Gorici vrnil s trofejo Alda Picciulina. Poleg deželnega prvenstva je to najbolj prestižno merjenje moči v okviru dežele, tako da osvojitev trofeje predstavlja veliko zadoščenje in hkrati potrditev, da je Kras vodilna namiznoteniška sila v F-JK.
Na tekmovanju v Gorici je sodelovalo čez sto igralcev (Kras jih je poslal 22) iz dvanajstih društev. Priča smo bili kakovostnim in atraktivnim dvobojem. Pri naših predstavnikih je bil viden korak naprej pri načinu izvajanja igre. Skoraj vsi prihajajo v zadovoljivo formo, ki jim bo kaj kmalu nujno potrebna na državnih kvalifikacijskih turnirjih in bližajočih se ekipnih prvenstvih A, B in Č lige.
Bera osvojenih mest je bila takšna: 4 prva mesta, 4 druga mesta in 8 tretjih mest. Kljub vidnemu uspehu in napredku v igri pa ni šlo vse gladko. Tu in tam so se pojavile določene pomanjkljivosti, predvsem z vidika vztrajnosti, izbire pravega udarca v pravem trenutku in pri vzdržljivosti na celodnevnem tekmovanju.
Poglejmo bolj podrobno rezultate Krasovih igralcev na trofeji Alda Picciulina. Med pionirji je Marjan Milič zasedel 3. mesto, a na istem mestu je med pionirkami pristala Biserka Simo-neta. Presenečenje je med mladinci pripravil Igor Milič, ki je s svojo samozavestno in prepričljivo igro osvojil
srebro. Tudi mladinke so se dobro odrezale, tako posamezno kot v dvojicah. Posamezno je bila prva Alenka Obad, 3. Martina Ravbar. Dvojica T. Ravbar -T. Čok je stopila na zmagovalno stopničko, dvojica A. Obad - M. Ravbar pa je bila tretja.
V	absolutni ženski kategoriji (dvojice) je Kras osvojil nadaljnji dve medalji - srebro s T. Ukmar in S. Milič ter bron z D. Sedmak in A. Obad. V konkurenci 64 igralcev v tretji moški kategoriji se je Boris Štoka uvrstil v prvo osmerico, R. Milič med šestnajsterico, I. Milič in E. Bole pa med dvaintride-seterico. V tretji deželni ženski kategoriji je vsa tri prva mesta osvojil Kras. Zmagala je Tanja Ravbar, ki je med mladinkami sicer izpadla že v prvem kolu, druga je bila Ksenja Marušič, tretja pa Elena Colja. Klubski soigralki K. Čok in M. Mosetti sta jima sledili do osmine finala.
V	absolutni ženski kategoriji je zopet slavil Kras: Sonja Milič je tesno premagala Damjano Sedmak, Alenka Obad in Tanja Ukmar pa sta si delili 3. in 4. mesto. Omeniti je treba, da se je vrsti naših iz^ nižjih kategorij (M. in T. Ravbar, N. Škrk, M. Mosetti in K. Marušič) uspelo prebiti do šestnajstine finala, saj so se pomerile z igralkami druge in tudi tretje državne kategorije.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Kras, 2. Fincantieri Tržič, 3. Chiadino Trst. (J. J.)
Odbojka: under 18 moški
Zmaga goriške združene ekipe
GSS S. LUIGI - NAŠ PRAPOR VAL
INSA 2:3 (15:7, 15:13, 10:15, 6:15, 8:15)
NAŠ PRAPOR: Ouell, Corsic, A. in M. Ferri, Bensa, Vogrič, Puzzinelli, Pe-tejan, Zavadlal, Tomšič, Superga.
Za našo združeno ekipo se tekma ni pričela najbolje, saj je zaradi nemotivirane in slabe igre izgubila prva dva seta. Zatem pa so naši le nadaljevali kot znajo in povsem nadigrali nasprotnika. Tekma (trajala je dve uri) je bila na visoki tehnični ravni, saj sta ekipi glavna kandidata za osvojitev prvenstva. Pohvaliti je treba vse igralce, posebno pa kapetana Roberta Benso, ki je bil zelo učinkovit v napadu in obrambi. Žal sodnik ni bil na višini te predstave in je marsikdaj oškodoval ene in druge. (M. V.)
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v soboto, 24. t. m., in v soboto, 7. 11, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 15.30 šahovski MEMORIAL ZLATKA JELINČIČA. Turnir bo polhitri (vsak šahist bo imel na razpolago za partijo 15 ali 20 minut), veljal pa bo tudi za 5. zamejsko šahovsko prvenstvo. Vpisovanje v soboto pred začetkom turnirja. Vabljeni vsi zamejski šahistil
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira predsmučarsko telovadbo ob torkih in četrtkih ob 20.30 v telovadnici pri Domju.
ŠD BREG
obvešča, da otroška telovadba, ki bi se morala pričeti danes, do nadaljnjega odpade, ker telovadnica pri Domju ni uporabna.
Alpinizem: namerava preplezati Fitz Roy in Cerro Torre
Ivo Kafol kmalu v Patagonijo
Zamejski alpinist Ivo Kafol, ki je v zadnjih dveh sezonah opravil celo vrsto izjemnih alpinističnih podvigov, se odpravlja na izredno zahtevno plezarijo v Patagonijo na skrajnem jugu Južne Amerike. To je le logična posledica izredno trdega treninga in plezanje v domačih gorah, saj je nujno, da se vrhunski športnik, potem ko se je poskusil doma, odpravi tudiiz svojega ozkega kroga v »svet« ter se tam sreča in meri moči z ostalimi športniki, svetovne klase.
In, kot rečeno, se Kafol 25. t. m. skupno s soplezalci Ines Božič, Janežem Skokom in Zlatkom Gantarjem odpravlja na izredno zahtevno plezarijo. Načrt je namreč kar se da ambiciozen. Naveza namerava preplezati prvenstveno smer na Fitz Royu ter se po Maestrijevi smeri povzpeti na Cerro Torre. Če bo to uspelo Ines Božičevi, bo koprska alpinistka prva ženska, ki se je povzpela na najznamenitejši patagoski očak. Če bo preostalo časa, se bodo alpinisti povzpeli še kam, morda na Tor-reEgger ali kako drugo patagonsko goro, vendar pa bo zelo dosti odvisno od vremena. Slovenski alpinisti bodo namreč kaka dva meseca in pol na poti, v Patagoniji pa se večkrat zgodi, da je treba na lepo vre-
me čakati več tednov. Sploh pa je vreme daleč najhujši problem in sovražnik plezanje v Patagoniji. Vendar pa brez orkanskih vetrov, ki pihaho preko 200 km na uro, in nenadnih sprememb temperature, ko slednja pade pod 40 stopinj pod ničlo, Patagonija ne bi bila Patagonija...
Kako pa so se alpinsti na ta podvig pripravljali? Poleg stalnega plezanja je bil v tem primeru bistven kondicijski trening, torej dosti teka navkreber in dosti vaje v vsestranski vzdržljivosti. Marsikdo pa se sprašuje, kako pa alpinisti sploh lahko gredo od doma cele tri mesece,
kako se preživljajo, kaj delajo itd. Ines študira ter piše članke in pripravlja reportaže, tudi fotografske, za vrsto uglednih, tudi evropskih revij, prav tako Janez Skok, ki še opravlja višinska dela, Zlatko Gantar pa dela v Iskri pri Idriji in, ko se odpravlja na plezarijo, dobi le neplačan dopust. Vse trditve torej, da alpiniste, podpira »družba« in da jim slednja plačuje odprave ipd., so le pravljice za naivne. Alpinist si torej presneto težko zasluži vsakdanji kruh, saj so odprave drage, pa tudi časa za trening večkrat primanjkuje.
Omenili bi, da ima Ivo Kafol 21 let in da se s plezanjem ukvarja kakih pet. Vendar pa intenzivno pleza in trenira dve polni sezoni. Trenutno ima samostojno tvrdko za višinska dela »La Verticale«, dela pa je v tej stroki (in če si seveda tehnično zelo pripravljen...) vedno dosti. Vseeno pa denarja za odprave vedno primanjkuje, saj so slednje zelo drage. Nujni so torej sponsorji, Ivo pa jih ima nekaj. Nekaj materiala so mu namreč ponudile specializirane firme Ciesse, Samas, Vaude Italia, Edelveis in Stubai, pomagala pa mu je tudi trgovina Papi Šport.
Patagonija je postala alpinistično zanimiva le v zadnjih letih, v zadnjih nekaj sezonah pa je doživela pravi »boom«. (D. Jelinčič)
Na državnem prvenstvu v hoji
F. Ruzzier deseti
V nedeljo se je v Ascoliju odvijalo državno prvenstvo v hoji na razdalji 50 km. Na startu so se razen Ducces-chija ter Poggija predstavili vsi najboljši državni specialisti, nastopil pa je tudi naš atlet Fabijo Ruzzier. Izredno ponesrečena izbira proge s stalnimi vzponi je zelo razredčila vrste nastopajočih, tako da jih je na cilj dospelo le 15, med katerimi je bil tudi Ruzzier, ki se je kljub hudi krizi pri 35 km, ko je zaradi močno otekle tetive na levi nogi, že mislil odstopiti, uvrstil na 10. mesto. Njegov čas 4.16’08" je za skoraj 7' boljši od osebnega rekorda. Glede na težave, s katerimi se je spopadel, ko so zadnji kilometri zanj predstavljali pravi križev pot, je podvig že to, da je sploh prispel na cilj. Letošnji državni prvak je presenetljivo Pericelli od Fiamme Azzurre. S časom 3.47'49" je izenačil državni rekord, ki ga je na letošnjem SP s 4. mestom dosegel Raffaello Ducceschi.
Paradna zvrst atletinj Bora Infordate
Naše kopjašice odlične
Na sobotnem in nedeljskem atletskem tekmovanju za mlajše mladinke in kadetinje v Trstu, na katerem je nastopila množica najboljših iz vse dežele, je nastopilo tudi pet deklet AD Bor Infordata - vse v metu kopja. Medtem ko sta kadetinji Mikela in Martina Mosetti z rezultatoma 19,76 oziroma 16,62 pristali v drugi polovici množice nastopajočih, so mlajše mladinke Analiza Bavčar, Klavdija Kozlovič in Kata Kozlovič na najboljši način zaključile letošnjo sezono. Analiza je s prvim mestom in rezultatom 37,64 celo postavila nov pokrajinski rekord (letos že tretjič), Klavdija in Kata pa sta z drugim mestom in rezultatom 34,56 oziroma šestim mestom in rezultatom 25,66 postavili osebna rekorda. V letošnjih nastopih v tej disciplini so naša dekleta v deželi povsem v ospredju z odličnimi možnostmi, da bo tako tudi naslednje leto in da bo rekord ostal v lasti naših deklet z velikimi obeti, da bo tudi izboljšan. (I. P.)
Odbojka: pred pričetkom moške D lige
Sloga za utrditev statusa
Slogaši (na drugi strani mreže) med lanskim nastopom z moštvom VPT
Odbojkarje Sloge je sredi poletja nemalo razveselila vest, da so bili po lanskem izpadu ponovno vključeni v deželno D ligo. Zgodilo se je namreč, da so se nekatera društva odpovedala prvenstvu, ki bo letos z vseh vidikov, predvsem pa finančno, mnogo bolj zahtevno, saj so ligo poenotili in zdaj šteje 14 ekip.
Trener Sloginih odbojkarjev bo tudi letos Bruno Milič, ki je nad repesažo svojega moštva naravnost navdušen in pred pričetkom ligaških bojev mnogo bolj optimistično razpoložen kot pred letom dni, ko nam je v podobnem pogovoru zaupal, da je nad usodo svojega moštva dokaj zaskrbljen.
»Razlogov za optimizem je več,« je dejal, »predvsem moram povedati, da smo letos precej boljši, čeprav je ostal igralski kader skoraj nespremenjen. S pripravami smo pričeli že 16. avgusta, doslej pa smo redno trenirali po štirikrat tedensko (med prvenstvom bodo. en trening opustili op. ur.) in napredek je viden. Drugič, letos so propozi-cije v ligi ugodnejše, saj je lani izpadla iz lige polovica udeležencev, pet na deset, letos pa se v nižjo ligo selijo štiri moštva od štirinajstih vpisanih.« K optimizmu navajajo tudi dosedanja predprvenstvena srečanja, še zlasti sobotni nastop s Turriacom, ki so mu bili naši fantje enakovredni, čeprav je lani uspešno nastopal v višji ligi. Nekaj težav je glede služenja vojaškega roka, saj bo Marko Kralj snel suknjo šele februarja, Betocchi in
standardni podajač Komar pa sta na »prepihu«.
»Letos smo nekoliko spremenili koncept igre. Lani smo predvajali igro, tako rekoč... za 1. divizijo, zdaj pa skušamo igrati mnogo bolj kombinatorno, kar je tudi nujno, saj je pomanjkanje telesne višine naša največja hiba.«
V ekipo sd letos vključili tudi nekatere mlajše igralce, ki jim bo treniranje z bolj izkušenimi soigralci veliko koristilo. Zaenkrat so mogoče še nekoliko premladi, da bi se lahko uveljavili v članski konkurenci, a predstavljajo bodočnost ekipe, ki ima letos nalogo, da bo po nekajletnem stalnem »skakanju« iz pokrajinskega na deželno merilo, končno utrdila svoj položaj in dokazala, da si četrtoligaški status resnično zasluži, (ak)
POSTAVA SLOGE
Matija Betocchi	1966	180	C
Mario Čač	1970	179	u
Maksimilijan Gulič	1969	183	c
Ivo Hrovatin	1969	183	c
Marko Kerpan	1969	175	u
Marko Komar	1969	175	p
David Kralj	1972	185	c
Marko Kralj	1966	184	c
Danjel Malalan	1972	173	p
Andrej Maver	1973	176	u
Martin Mesar	1972	184	k
Borut Pahor	1966	182	k
Marjan Renčelj	1972	175	k
Branko Sain	1969	178	k
Mauro Sgubin	1964	187	k-c
____________UNDER 18_____________
FORTITUDO - VESNA	0:1 (0:1)
STRELEC: v 10. min. S. Sedmak (iz 11-metrovke).
VESNA: Saverino, Grgič, Babič, Vlah, S. Sedmak, Cusma, M. Sedmak (od 85. min. Stefančič), Millo, D. Sedmak (od 86. min. Kavalič), Tavčar, Šuc.
Kriška Vesna je izbojevala nadvse dragoceno zmago proti solidni ekipi iz Milj. Čeprav so Križani zmagali le z zadetkom prednosti, »plavi« so z igro povsem zadovoljili, saj so se vsi srčno borili in si s tem zalužili celoten izkupiček. Zaradi prevelike borbenosti, predvsem pa zaradi nekorektnosti domačinov, je sodnik izključil kar tri no-gometaše, med njimi tudi Cusmo. Že v uvodnih minutah je padel tudi zmagoviti gol: Križani so vneto napadali, nasprotni branilec pa je hotel »plavim« odvzeti žogo v kazenskem prostoru kar z roko. Kapetan Silvano Sedmak, ki je pravi steber kriškega moštva, je uspešno izvedel enajstmetrovko.
(A. Kostnapfel)
OPICINA - BREG	2:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Slavec
BREG: Giorio, P. Tamaro, Salvi, Sancin, Diminich, Bevk, Turco (M. Tamaro), Giuressi, Braida, Slavec (De Franceschi), Pitacco, Paiano, Pečar, Bandi.
Brežani so res nezasluženo izgubili, saj so se skozi vso tekmo enakovredno upirali nasprotniku, ki je le v zadnji minuti dosegel zmagoviti zadetek. Tekma se je začela v znamenju Brega, ki si je ustvaril nekaj dobrih priložnosti in tudi kmalu povedel po zaslugi Slavca. V drugem polčasu pa je Opici-na imela vseskozi terensko premoč, Bregova obramba pa je dobro prestregla vse nasprotnikove napade. Brežanom je sodnik tudi razveljavil dva gola zaradi dvomljivega »off-sida«. Opicina je pa vendar prav v zadnji minuti realizirala zmagoviti zadetek in tako potrla vse upe Brežanov.
(E. B.)
IZIDI 6. KOLA: Fortitudo - Vesna 0:1; Opicina - Breg 2:1; S. Sergio - S. Andrea 3:0; Supercaffe - Muggesana 1:1; S. Vito - Edile Adriatica 1:5; Chiar-bola - Costalunga 0:0; Montebello -CGS 1:1; S. Marco - S. Luigi 2:3.
LESTVICA: Edile Adriatica in S. Luigi 6; CGS 5; S. Sergio 4; Vesna, Muggesana, Costalunga, Opicina, S. Andrea in Supercaffe 3; S. Marco, Chi-arbola in S. Vito 2; Fortitudo 1; Breg 0.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - DOMJO	1:0 (0:0)
STRELEC: Žagar
PRIMORJE: Štolfa, Škabar, Gher-bassi, Lukša, _ (Tomasettig), Praselli, Mitja Štoka, Žagar, Princival, Tence, Peter Štoka, Trampuž (Riolino).
Prosečani so zasluženo osvojili obe točki proti Domju, ki se do konca ni vdal. V prvem polčasu so gostje imeli burjo za hrbtom, kljub temu pa niso bili nikoli res nevarni. Domačini so predvsem s hitrimi protinapadi postavili v težave obrambo gostov, ki je v končnici polčasa imela tudi nekaj sreče. Na drugi strani pa je Štolfa ubranil edini, čeprav nevaren strel gostov, in sicer iz prostega strela. »Rdeče-rume-ni« so povedli z Žagarjem, ki je v protinapadu izrabil podajo Tenceja in nesporazum branilcev. Gostje so postali živčni in so igrali zelo neorganizirano. Sodnik je moral zaradi nešportnega obnašanja odstraniti z igrišča kar dva igralca gostov, .od katerih je eden sedel ha klopi. (M. Š.)
VESNA - OPICINA	0:0
PREK. PO 45. MIN.
VESNA: Delise, Saba, Ciacchi,_ Mohorčič, Madotto, P. Sedmak, Švab, Tence, Baselice, Esposito, Visentin.
Vse je kazalo, da se je kriškim naraščajnikom odprlo. Toda slabo vreme in premočeno igrišče jim je tokrat prekrižalo račune. Križani so v prvem polčasu igrali zelo dobro, tako da so dosegli kar dva zadetka. Toda sodnik je zadetka P. Sedmaka in Tenceja neupravičeno razveljavil. Zaradi dežja pa je nato sodnik tekmo prekinil.
(A. Kostnapfel)
IZIDI 5. KOLA: Breg - S. Sergio 0:3; Primorje - Domjo 1:0; Vesna - Opicina prek.; Fortitudo - S. Vito 6:0; Čampi Elisi - CGS prek.; Campanelle - Montebello 0:1; Giarizzole - Olimpia 1:1; Portuale - Zaule 1:1. Prosta Muggesana.
LESTVICA: Zaule in S. Sergio 9; Olimpia in Montebello 8; Domio 7; Fortitudo 6; Portuale, Opicina in Muggesana 5; CGS in Giarizzole 4; Čampi Elisi in Primorje 3; Vesna, Breg, S. Vito in Campanelle 0.
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - MONTEBELLO 3:1
(1:0)
STRELCA ZA PRIMORJE: Vodopivec 2, Savi
PRIMORJE: Franza, Savi, Osi (Gher-bassi), Štolfa, Puntar, Pahor, Vodopivec, Trampuž, Gruden, Sardoč, Zac-chigna.
Prosečani so bili precej boljši od Tržačanov in predvsem Vodopivec je bil najnevarnejši igralec domačinov. Dosegel je prvi zadetek in ustvaril več priložnosti tudi za soigralce. V drugem polčasu so gostje izenačili z enim redkih strelov v vrata Franze. Domačini so takoj reagirali in spet povedli s Savijem iz 11-metrovke. Tretji zadetek je dosegel spet Vodopivec po lepi podaji Pahorja, ki je preigral nekaj igralcev in podal desnemu krilu, ki je realiziralo. (M. Š.)
BREG - ZAULE RABUIESE 1:1 (0:0)
STRELEC ZA BREG: RENČELJ
BREG: Gilifano, Calzi, Strain, Lavrica, Renčelj, Mondo, Maver, Vrše, Švab, Bajec, Poretti.
»Protagonist« srečanja med Bregovi-mi najmlajšimi in moštvom iz Žavelj je bila sigurno burja, saj je ta omogočila zadetek Žavelj in razbila igro Brežanov, ki so imeli v prvem polčasu tri lepe priložnosti. V drugem polčasu so igralci Brega napadali, a so jih Žavelj-čani presenetili in z edinim strelom v vrata povedli. Nato so Brežani napadali in s težavo izenačili. (S. L.)
IZIDI 5. KOLA: Primorje - Montebello 3:1; Breg - Zaule Rabuiese 1:1; Esperia - Fortitudo 0:2; S. Giovanni -CGS 0:0; Campanelle - Olimpia prek.; Triestina - Don Bosco 5:0; Giarizzole -
S.	Andrea 1:1; Portuale prost.
LESTVICA: Triestina 9; Olimpia 8; S. Giovanni 7; Portuale in S. Andrea 6; Breg in Giarizzole 5; CGS, Fortitudo in Don Bosco 4; Primorje, Campanelle in Montebello 3; Zaule Rabuiese 1; Esperia 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
PRIMORJE - ZARJA ADRIAIMPEK
2:1 (0:1)
STRELCA ZA PRIMORJE: Vodopivec 2, ZA ZARJO: D. Grgič.
PRIMORJE: Ciacchi, Gherbassi, Husu, Sardoč, Guštin, Trampuž, Vodopivec, Rebula, Kristjan Pahor, Emili, Aleš Pahor, (Purič).
ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana, Pussini, D. Grgič, Doljak, Kralj, Umek, Tence, Jurinčič, Granzotto, Vremec, Possega. (Poropat, Glavina, Ražem).
»Rdeče-rumeni« so še vedno nepremagani. Tokrat so premagali dobro ekipo Zarje. V prvem polčasu so Bazo vci s pomočjo burje napadali in prišli tudi prvi v vodstvo s strelom iz kakih 25 metrov. V nadaljevanju so imeli gostje še nekaj priložnosti, a so bili netočni. V drugem polčasu so se »rdeče-rumeni« podali v napad tudi ker so tokrat imeli burjo za hrbtom. Najprej so izenačili z Vodopivcem, ko je preigral kar tri branilce in realiziral, isti igralec je dal še drugi zadetek po hitri osebni akciji in lepim strelom. Prosečani bi lahko še povečali razliko, a sodnik jim ni priznal gola, ko je bila žoga že čez gol črto. (M. Š.)
IZIDI 5. KOLA: Primorje - Zarja 2:1; Breg - Chiarbola 0:0; Fortitudo - Son-cini A 0:6; CGS - Vivai Busa 2:1; Opicina - Esperia 1:0; Giarizzole - S. Giovanni 0:2; Ponziana - Campanelle 3:0; Muggesana prosta.
LESTVICA: S. Giovanni 10; Chiarbola 8; Primorje 7; Soncini A, CGS, Giarizzole in Ponziana 6; Zarja 5; Vivai Busa B in Opicina 4; Muggesana
in Fortitudo 3; Breg in Esperia 1; Campanelle 0.
NA GORIŠKEM
CORMONESE - JUVENTINA ASS. CARNICA	2:1 (2:0)
STRELEC ZA JUVENTINO: Koršič
JUVENTINA: Ferfolja (Peric), Pete-an, Lomuscio, Lutman, Peršolja, M. Pe-tean (Koršič), Narduzzi, Dario, Češčut, Kobal, Di Beret (Marvin), Onofrio.
Zdesetkana ekipa Juventine je v Kr-minu doživela prvi poraz v tem prvenstvu. Trener Ferfolja je tokrat moral poslati na igrišče povsem spremenjeno postavo, saj so mu manjkali nekateri igralci, ki so ogrodje ekipe. Ob tem je treba povedati, da sta si med srečanjem Dario in Marino Petean poškodovala, kar je seveda še poslabšalo položaj na igrišču.
Srečanje samo pa je pokazalo, da sta si bili ekipi enakovredni. Domačini so oba zadetka dosegli v zadnji minuti prvega polčasa. V nadaljevanju igre pa je Juventina zaigrala bolje in s Koršičem zmanjšala razliko v zadetkih. Ob izteku srečanja pa je Dario dosegel drugi gol, ki ga je sodnik, zaradi dvoumnega nedovoljenega položaja napadalca, razveljavil.
(M. Prinčič)
CICIBANI
SKUPINA B
MUGGESANA - BREG	1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: Bandi.
BREG^ Jercog, Bandi, Čuk, Argenti, Sancin, Šik, Rocco, Martini.
Brežani so v primerjavi s prejšnjimi tekmami, pokazali velik napredek in tako tudi dosegli prvo prvenstveno točko. V prvem polčasu je bila tekma izenačena in obe ekipi sta prišli ti^di do zadetka. V drugem polčasu pa je Breg imel rahlo terensko premoč in tudi zapravil nekaj dobrih priložnosti. Pohvaliti je treba vso ekipo zaradi borbenosti, predvsem pa vratarja Jer-coga, ki je ubranil enajstmetrovko, in Argentija. (E. B.)
IZIDI 4. KOLA: Muggesana - Breg 1:1; S. Sergio - Don Bosco 4:4; S. Giovanni - Chiarbola 4:0; Domio - S. Andrea B 5:0; Fulgor A - CGS B 14:0. Soncini B prost.
LESTVICA: S. Giovanni 8, Domio 7, Fulgor A 6, Don Bosco in S. Sergio 5; Soncini B in Muggesana 3; Chiarbola 2; Breg in CGS B 1; S. Andra B 0.
SKUPINA C
ALTURA - ZARJA ADRIAIMPEK 0:1
STRELEC: Lipovec.
ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Buda, Kočevar, Umek, Pussini, Domio, Križmančič, Marc, Sancin, Lipovec, Metlika.
Tokrat s prikazano igro zarjani niso blesteli. Zato nas rezultat razveseljuje
le do neke mere. Igrali so preveč raztrgano, zato so njihove akcije slonele na spretnosti nekaterih posameznikov. Prav ena takih akcij Lipovca je privedla Zarjo v vodstvo, katerega je obdržala do konca tekme. (M. Ž.)
IZIDI 4. KOLA: Altura - Zarja Adri-aimpex 0:1; Campanelle - Rabuiese 2:0; Costalunga - S. Andrea A 1:4; Vivai Busa - Opicina 1:0; Esperia - CGS A 3:3.
LESTVICA: Zarja Adriaimpex in Campanelle 7; CGS A 6; Primorje in Esperia 5; Opicina in S. Andrea A 3; Altura 2; Costalunga 0.
NA GORIŠKEM
PRO FARRA - SOVODNJE 1:1 (1:0)
STRELEC ZA SOVODNJE: Černigoj.
. SOVODNJE: Pisk, Fajt, Zanfagnin, Černigoj, Peteani, Perdec, Devetak. Ožbot, Batistič, Pellegrin, Čotič, Zani-er, Tomšič.
Cicibani Sovodenj so v Fari izbojevali prvo prvenstveno točko in pokazali precejšen napredek v igri. Resnici na ljubo, je treba ppvedati, da so si varovanci trenerja Čevdeka zaslužili nekaj več, saj so bili boljši od nasprotnika.
MLADOST - GRADESE	0:1
MLADOST: Peric, J. Gergolet, Ma-cuzzi, A. Gergolet, Fara, D. Gergolet, Gorjan, Lavrenčič, Pahor, Nardon, B. in D. Ferletič.
Mlada ekipa iz Doberdoba je nerodno izgubila na domačih tleh proti Gra-deseju. Kraševci so namreč v začetku srečanja zaigrali odločneje in imeli več priložnosti za gol. Zaradi nesporazuma domače obrambe pa so gostje prešli v vodstvo in ga, kljub naporom domačinov, da bi izenačili, obdržali do konca. (A. G.)
MLAJŠI CICIBANI	"
PONZIANA B - ZARJA	2:2
STRELEC ZA ZARJO: Brazzani 2.
ZARJA: Urdih, Grgič, Sabadin, Domio, Fonda, Furlani, Brazzani, Bergagna.
Se en pozitiven rezultat naših mlajših cicibanov, ki so se tudi tokrat lepo izkazali. Pred tednom dni smo zapisali, da so dobro igrali. No, tokrat moramo našo oceno izboljšati ter zapisati odlično, tudi zaradi dejstva, da so naši že izgubljali z 2:0 in potem v drugem polčasu to razliko nadoknadili. Izne-nadil nas je predvsem njihov trd značaj, kar za tako mlado jn še neuigrano ekipo res ni malo. (M. Ž.)
IZIDI 4. KOLA: Ponziana B - Zarja 2:2; Zaule - Fani Olimpia 0:8; Soncini -Fortitudo 8:3; Giarizzole - S. Andrea 7:2; Ponziana A - Portuale 2:3; Esperia - Vivai Busa 1:9.
LESTVICA: Fani Olimpia 8; Portuale in Soncini 7; Ponziana A, Vivai Busa in Ponziana B 5; Giarizzole 4; Zarja 3; Fortitudo in S. Andrea 2; Esperia in Zaule 0.
Naročnina: mesečria 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številk^ 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2jjp0 - din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- dirT upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije m podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,-din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11..nad. - 'telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš.. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanska opisni založnikov FlEi
zveze časopisnih
21. oktobra 1987
Presenetljive okoliščine vojne, ki je že zahtevala milijon žrtev
Zgodovinsko ozadje sedemletnega iraško-iranskega vojnega spopada
RIM — Krvava zalivska vojna divja že osmo leto, vse mirovne pobude pa so doslej trčile ob iransko zahtevo, da OZN ali kaka druga mednarodna inštitucija prizna Irak za agresorja. V Bagdadu sicer res priznavajo, da je iraška vojska 22. septembra 1980 prva prešla mejo med državama, trdijo pa, da je v bistvu prvi pričel vojno Iran. Stališči sta si seveda nezdružljivi, ostaja pa še vedno vprašanje: kdo je pravzaprav pričel vojno?
Zgodovinski razlog vojnega spopada je postopen polom, ki se je pričel s Homeinijevim povratkom v domovino, iraško-iranskega alžirskega sporazuma iz leta 1975, ki je dokončno uredil vprašanje meja ob Šat el-Arabu. V bistvu, pa so se državniki Iraka in Irana v Alžiru tudi domenili, da se ne bodo vtjkavali v notranja vprašanja sosednje države. Homeini šahovega sporazuma seveda ni spoštoval, saj je že od samega začetka napovedoval razširitev revolucije tudi na Irak, v pričakovanju, da bo islamska revolucija vžgala ves islamski svet. Bilo je torej le še vprašanje časa, kdaj se bo dejavnost integralističnih prevratnikov sprevrgla v odkrit oborožen spopad. Irak pa je pri tem napačno ocenil, da bi lahko v nekaj tednih, ob koncu leta 1980, odpravil z iransko revolucijo in s Homeinijem. K temu je treba dodati, da je imel iraški predsednik Sadom Husein splošno podporo zmernih arabskih držav, saudski kralj Haled, pa mu je, le mesec dni pred vdorom iraške vojske v Iran, obljubil obilno finančno pomoč.
Ko govorimo o krivdi in odgovornosti v zalivskem spopadu, ne smemo spregledati iranskih pobud neposredno pred 22. septembrom 1980. Prepogosto se pozablja, da je Homeini prav med svojim 14 let dolgim bivanjem v iraški šiitski skupnosti An Nažaf ustvaril vizijo o eni sami islamski državi. Ta bi morala obsegati območje od. gorovja Atlas v Maroku do indonezijskih otokov, apoteoza pa bi bila islamska svetovna vlada pod Alahovim duhovnim vodstvom. Nič čudnega torej, če je Homeini prav na Iračane naslovil prvi poziv k uporu, vse skupaj pa je privedlo do izgona 35 tisoč iraških šiitov. Ko se je še irška opozicijska stranka Al-Dava odločno postavila na Homeinijevo stran je bila mera polna.
Istočasno s tem so bili spopadi na iraško-iranski meji vse bolj pogosti. Iranski napadi na mejni črti so se usklajevali z drugimi nasilnimi akciji na iraške interese v Iranu, v prvi vrsti pa je bil napad na iraško veleposlaništvo v Teheranu, v katerem je bilo ranjenih več diplomatov. Poleti leta
1980 so šiitski verski voditelji strastno obljubljali, da bodo Irak osvobodili izpod »sunitskih opresorjev«; ne pozabimo, da je večina prebivalcev Iraka šiitske ločine, politično vodstvo države pa je sunitske.
4. septembra 1980 so Iranci bombardirali obmejna mesta Hanakin, Mundah, Neft Haneh in Zerbatižah, iraški viri zato navajajo, da se je vojna med državama pravzaprav pričela s tistim napadom. V naslednjih dneh so iranski lovci napadli iraške naftne naprave in iraške ladje v Zalivu. V tem kontekstu je bilo odločilno dejstvo (tako je bilo tudi z Izraelom pred pričetkom 6-dnevne vojne), da vsa iraška najbolj pomembna mesta stojijo
nedaleč od iranske meje, iranska pa daleč v notranjosti države. K temu gre dodati še dejstvo, da so Iranci napadali iz strateško pomembnih višav, ki bi jih morali po alžirskemu sporazumu vrniti Iraku, kar pa Iranci niso nikoli storili. To je vse nekako prisililo Iračane, da so prvi prešli v odkrito akcijo misleč, da bo vsega konec že v nekaj tednih.
Bliskoviti spopad se je tako spremenil v pozicijsko vojno, ki je doslej zahtevala milijon žrtev in več sto milijard dolarjev vojne škode. Iran pač vselej vztraja pri mednarodni obsodbi iraške agresije, kar pa Huseinov režim ne bo nikoli sprejel, saj bi to bil politični samomor.
Okameneli gozd izginja
Debli okamenelega gozda, ki so ga odkrili pri Perugii, izginjajo zaradi negativnih učinkov atmosferskih dejavnikov	(Telefoto AP)
Število mrtvih je naraslo Nesreča terjala 150 žrtev
DŽAKARTA — Včeraj smo že poročali o hudi železniški nesreči, ki se je pripetila v bližini indonezijskega glavnega mesta Džakarte. Po zadnjih vesteh je žal število mrtvih znatno poraslo. Trenutno znaša skupni seštevek 150 mrtvih in več kot 300 ranjencev. Po mnenju reševalcev, ki so že poldrugi dan na kraju nesreče, je še več trupel med skrotovičenimi pločevinami obeh vlakov.
Ponedeljkova železniška nesreča je gotovo najhujša nesreča, kar jih pomni zgodovina indonezijskih železnic. Visoko število mrtvih pa je kljub vsemu lahko razumljivo, če upoštevamo, da se je »peljalo« na obeh vlakih več kot 2100 potnikov.
Na sliki (telefoto AP): reševalci so pravkar rešili enajstletnega otroka, ki je ležal celih 18 ur pod truplom očeta.
V ZDA urijo morske sesalce v vojaške namene
Delfini in kiti: vsi v vojsko!
VVASHINGTON — Ameriška vojna mornarica je izurila skupino nenavadnih potapljačev in sicer skupino delfinov, kitov in morskih levov. To pa spada v »marine mammal program«, katerega točni namen ni znan. Po vsej verjetnosti gre za pravi vojni program, saj o tem Pentagon ni dal točnih podatkov.
Omenjeni sesalci — teh je približno 240 — se »šolajo« v »ocean systems centre« v San Diegu (Kalifornija) in v drugih podobnih centrih, ki so posejani ob ameriških obalah. Predstavniki ameriške vojne mornarice so sicer dali nekaj podatkov o uporabi teh morskih sesalcev. Njihova poglavitna naloga naj bi bila reševanje raket, ki bi obležale na morskem dnu. Poleg tega je bil govor tudi o nekakšnem morskem »nadzorstvu«, ki pa ostaja zelo skrivnosten.
Nekaj več podatkov lahko razberemo iz številnih uradnih komunikejev Pentagona, ki so omenjali urjenje teh sesalcev. Uporaba teh naj bi bila naznolika: bili bi na straži v primeru podvodnih napadov, sledili bi sovražnikove ladje ter bi oddajali položaj teh s posebnimi elektronskimi oddajniki. Poleg tega bi znali onesposobiti plavajoče mine, in sicer prav takšne kot v teh dneh strašijo v Zalivu. Nekateri celo trdijo, naj bi delfini se znali zakaditi v kamikaškem slogu s polnim tovorom eksploziva v sovražnikove ladje.
V vsem tem bo tudi nekaj resnice, pravo resnico pa verjetno ne bomo nikdar izvedeli. Jasno je, da postane vsa zadeva sila zagonetna, ko pristavi svoj lonček - takšno je mnenje newyor-kškega dnevnika »Newsday« — tudi CIA.
Otroka hotel prodati v Italijo
SARAJEVO — Včeraj je sarajevska policija vložila tožbo proti Božidarju Bašu iz Titograda za poskus ugrabitve.
10. oktobra je Baš izpred Doma za vzgojo otrok in mladine »Hum« odvedel trinajstletnega gojenca doma. Otroka je odpeljal na sarajevsko železniško postajo. Grozil mu je z nožem in ga prisilil, da je stopil na vlak. Tam mu je povedal, da ga bo prepeljal v Italijo.
Ugrabitev se je končala na poti iz Sarajeva v Zagreb ugrabitelj je za trenutek zaspal, otrok pa je stekel h kondukterju vlaka in mu povedal, da je ugrabljen in naj o tem obvestijo policijo.
Vedno manj forintov za jugoslovanski denar
BUDIMPEŠTA Pristojni madžarski organi so že tretjič v slabih dveh mesecih poslabšali pogoje za prihod jugoslovanskih turistov. Prvega in 30. septembra so občutno zmanjšali vrednost jugoslovanske valute: najprej za 16 potem pa še za 24 odstotkov, kar je znatno nad sprotno devalvacijo dinarja v primerjavi z dolarjem. Tokrat niso spremenili tečaja, zato pa so povečali vsoto forintov, ki jih je treba kupiti pri prestopu meje.
Doslej je veljalo pravilo, da obiskovalci iz Jugoslavije kupijo 780 forintov (minus 20 forintov za obvezno zavarovanje), koliko so zanje morali plačati, pa je bilo odvisno od sklepa madžarskega ministrstva za finance. Sredi leta je ta vsota dosegla 10.000 dinarjev, vendar so jugoslovanskim turistom za ta denar dajali vedno manj forintov. Sprva 690 zatem pa 580 in nedavno le še 440. Od včeraj velja stari sistem oziroma obvezen nakup 780 forintov po nakupnem tečaju 43,68 forinta za 1000 dinarjev. To pomeni, da bodo ob vsakem vstopu na Madžarsko ne glede na tranzit z vlakom ali avtobusom morali Jugoslovani odšteti 18.000 dinarjev. Za lastnike maloobmejne prepustnice je vsota pol nižja.
JO / RAZPRODAJA PRIJATELJEV
Avtor: Matjaž Učakar
Ob trditvah, da je nevaren tudi naravni fond
Razhajanja med znanstveniki glede radioaktivnega sevanja
LUKSEMBURG — Evropski znanstveni krogi so še vedno razdvojeni ob vprašanju nevarnosti radioaktivnega sevanja. Številni znanstveniki so namerno začeli objavljati podatke o naravnem radioaktivnem fondu, da bi prebivalstvo privadili na življenje z jedrsko energijo. Kdor torej živi na območjih z granitnimi kameninami, kdor potuje z letalom, se hrani s sočivjem in zelenjavo, je po trditvah projedrsko usmerjenih znanstvenikov v podobni rizični skupini kot ljudje, ki živijo v neposredni bližini jedrskih termoelektrarn. Nasprotniki jedrske energije ne zavračajo teh ugotovitev, dodajajo le, da je treba k naravnemu radioaktivnemu fondu dodati še industrijskega. Kovinopredelovalna industrija je med najhujšimi viri radioaktivnega onesnaženja, da je vsota naravnega, industrijskega in termoje-drskega sevanja po mnenju nasprotnikov jedrske energije skrajno nevarna za človeka.
Projedrsko usmerjeni irski jedrski fizik lan McCaulay navaja, da so Evropejci po černobilski katastrofi prejeli le slabih 10 odstotkov večjo radioaktivno dozo kot znaša naravni fond. Po teh ugotovitvah bo v naslednjih petdesetih letih umrlo zaradi posledic černobilske tragedije tisoč oseb. Jedrski fizik Webb ob tem poudarja, da bo v istem obdobju zaradi kajenja v Evropi umrlo 30 milijonov ljudi.
Izvedenec za jedrsko medicino Robin Russel Jones pa trdi, da znanstveni krogi podcenjujejo nevarnost tako naravnega kot drugih radioaktivnih sevanj za človeški organizem. Po njegovem so znanstveni krogi podcenjevali celo dolgoročne posledice jedrskih eksplozij v Hirošimi in Nagasakiju in to kar za osemkrat. Drugi spet trdijo, da so vse te številke pretirane, ker statistike ne prikazujejo večjega odstotka rakastih obolenj med prebivalstvom, ki živi na območjih z visokim naravnim radioaktivnim fondom,
Polemike se bodo v prihodnjih tednih bržkone preselile tudi v Italijo, kjer bodo novembra kar trije referendumi o jedrski energiji. Na žalost bomo ponovno priča predvsem političnim in psevdoznanstvenim razglabljanjem. Povsem razumljivo bodo tako pristaši kot nasprotniki jedrske energije poudarjali, da so le ugotovitve »njihovih znanstvenikov« pravilne, vse ostale pa demagoške in zlonamerne.
Nesporno je černobilska tragedija sprožila v zavesti ljudi spoznanje, da je tudi uporaba jedrske energije v miroljubne namene skrajno nevarna. Za evropski projedrski lobby pa zveni kot prava ironija dejstvo, da so prav ti krogi v svoji protisovjetski zagnanosti nehote sprožili strah pred jedrsko energijo. Da bi bila mera polna, so v naslednjem obdobju skušali marsikaj prikriti, da jim bo sedaj le redki verjel.