Leto II • St. 262 linjoirm&ciijskii dne o mi k A I. S. Cena 4 lire TRST, četrtek 25. aprila 1946 UREDNIŠTVO : Via S. Pellico 12 Telefon st 93354 In 94413 OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona); trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Soctetž per la Pubbliciti in Italla, Trst, ul. Silvio Pellico St. 4. tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. CROMIKOI RO PRISOSTVOVAL■“ NADUIM RAZGOVOROM MARSHALLOVI RAZGOVORI ' v& . ..v.: ' . London, 25. aprila Posebni odposlanec predsednika Trumana general Marshall se je v Cungkingu sestal g gc-nerallsimom Cangkajškom in voditeljem komunistov generalom Cou En Laijem, ODLOČILNO RAZDOBJE POLOŽAJA V MANDŽURIJI LONDON, 25. aprila Dopisnik lista «Daily He-rald» piše iz Multdena: Trenot-no nadzoruje osrednja kitajska vlada samo okoli 10% celotnega ozemlja Mandžurije, ki meri 1,265.000 kvadratnih kilometrov. Področje, ki je pod komunistično zasedbo, se polagoma s sovjetskim umikom veča. Nove velike vojaške edinice kitajske narodne vlade, ki so prišle z južne strani velikega kitajskega zidu, so v zadnjih 48 urah korakale skozi Mukdcn ter se pomikale proti severu v smeri bcjišča na področju ftangčuna. Z ozirom na ta dejstva predvidevajo v Mukdenu, da se bo v kratkem začela velika ofenziva oboroženih sil kitajske narodne vlade, če ne dosežejo prav kmalu miru, ki bi zadovoljil obe stranki. Jasno je, da da stopa položaj v Mandžuriji v odločilno raz-dobje». Odklonitev predloga pomeni moC Varnostnega sveta Danes špansko vprašanje NEW YORK, 25. aprila — Posebni «Rcuterjev» dopisnik poroča, da so predstavniki Združenih narodov pozdravili odklonitev predloga, po katerem naj bi perzijsko vpraSanje odstavili z dnevnega reda, kot zmagoslavje moči Varnostnega sveta. Nekateri odposlanci so omenili, da je sovjetski odposlanec Gromiko preprečil odklonitev sovjetskega predloga -samo na ta način, da se je v zadnjem trenotku pridružil kompromisnemu predlogu francoskega odposlanca, da predložijo vprašanje v preučitev glavnemu tajniku Združenih narodov. Odrekel se je tudi zahtevi po glasovanju o svojem predlogu, ko je glasovanje o francoskem predlogu pokazalo, da bi sovjetski predlog doživel takoj popoln poraz. Gromikov predlog je onemogočil francoskemu odposlancu, da zavzame stališče do prvotnega sovjetskega predloga, ker bi se zaradi glasovanja o sovjetskem predlogu glasovi lahko zmanjšali samo na glas Poljske. Izvedeli smo, da je sovjetski odposlanec Gromiko v dolgem govoru, ki ga je imel na zadnjem zasedanju. izpodbijal mnenje pravnih izvedencev Varnostnega sveta, ki so z večino glasov potrdili pravico Sveta kot takega, da obdrži perzijsko vprašanje na dnevnem redu, e-nako pa tudi pravico članov Sveta, da odklonijo perzijski predlog po odstavitvi vprašanja z dnevnega reda. Končna razpravljanja se nisp tikala Gromikovega predloga, marveč predloga francoskega delegata Bonneta, ki Je zahteval, naj tajništvo zbere podatke za poročilo, ki ga bo Varnostni svet podal glavni skupščini, ki se bo sestala septembra. Ameriški odposlanec Stet-tinius k temu izjavil, da to slabi prejšnji sklep Varnostnega sveta in pomeni umaknitev perzijskega vprašanja z dnevnega reda. Izjavil Je, da mora imeti Varnostni svet oblast, ki odgovarja njegovi odgovornosti. Ko so francoski popravljalni predlog odklonili, Je Gromiko izjavil, da je obdržanje perzijskega vprašanja na dnevnem redu v nasprotju s statutom Združenih narodov In da zaradi tega ne more več prisostvovati razgovorom. Izvedeli smo, da bo Svet na današnjem zasedanju reševal franco-sko-špansko vprašanje. FPMCOSKI SOCIALISTI ODKLONILI PREDLOG KOMUNISTOV London, 25. aprila Socialistična stranka je v torek odklonila komunistično ponudbo za skupno kdmpanjo za ustanovitev ene same zbornice, ki bo glavni predmet prihodnjega narodnega referenduma. LONDON, 25. aprila Vojaški voditelji, med njimi maršal lord Alan Brooke, maršal RAF-a lord čTedder in general sir Hastings Ismay, so se včeraj udeležili zasedanja ministrskih predsednikov imperija, ki se je nadaljeval pod predsedstvom britanskega ministrskega predsednika elementa Attlccja v Dovvning Street št. 10. Navzoč je bil tudi zunanji minister Bcvin; na razgovor so povabili tudi ministra za kolonije G. II. Halla. Ministrskega predsednika Južne Afrike maršala Smutsa pričakujejo v Londonu koncem tedna. Trenotno preučujejo ministrski predsedniki obrambo ozemlja imperija, posebno na Pacifiku in v jugovzhodni Aziji. Z vojaškimi voditelji se posvetujejo o sestavi načrtov za celotni obrambni ustroj Združenih narodov'. Laburistični «Daily Hernld* piše v pozdravu konferenci britanskega imperija, ki je zdaj v Londonu, sledeče: »Ne obotavljamo se priznati, da je Commonvvealtii v celoti že dolgo premagal tisti imperializem, ki so mu ga prej očitali. Tisti, ki se bodo sestajali v prihodnjih tednih v poslopju ministrskega predsedstva, so svobodni no pa plahi glasniki svoboščin-Ce se sporazumejo o končni odločitvi ali pa ne, bo vsak kazal svetu politične smernice svojega naroda*. Deloifiinje teroristov na Javi in Celebesu BATAVIJA, 25. aprila — Kot javlja torkovo zavezniško poročilo, so indonezijski teroristi na področju Buitenzorga (db km jugovzhodno od Batavije) umorili devet oseb, nied njimi tudi dva otroka dveh anglo-indijskih družin. Aretirali so suri osumljene osebe. .____ Na letališču v Bataviji je v to-rek strmoglavilo japonsko šolsko letalo, ki je bilo last ljudske voj-®ke indonezijske republike. To je Prvo indonezijsko letalo z rdečimi belimi znaki, ki je padlo n-a letališče pod zavezniškim nadzor-^vom.' Moštvo je ostalo iivo in Zdravo. Kot poroča »Reuter*, 3e na raz-Pth indonezijskih otokih nadaljuje-spopadi med indonezijskimi ek-8tremističnimi elementi in zavezni-•klmi oddelki. Ponedeljsko poročita zavezniškega glavnega stana v bataviji javlja, da so v Kilaki na jugovzhodnem Celebesu teroristi na-Padl1 oddelke nizozemske policije. oli<:ija je imela 5 mrtvih, 1 ranje-"?fa in 8 pogrešanih. Poslali so 0f®čenja. Na področju Pelopo na prednjem Celebesu se po uradnem ^0<;"u e skupino 200 ekstremistov lee» * neki japonski opazovali *ratslwrn» ptoku Bali s° utli‘ teroriste, 13 pa so jih ujeli. Na Vl je bil ubit član patrulje nizo-noske mornarice. Na področju emarang So zabeležili samo puljenje in delovanje minometov. niICeraj“nje por°čtlo javlja, da je vite ,'mSka Patrulja v bližini Baia-indVZVedla napa<1 proti skupini 50 ^nezijskih teroristov; eden iz- Je hUPadlih na indonezijski strani ija j6 JaPonec. Neka druga patru-zorov»n Ua 8 teroristov, ki so nad- Po ‘ °e8t°. iskovaT^°neZ'tsl!lh P°ro. diplomatske hladnosti, ki je bila pred kakimi desetimi leti v navadi med zunanjimi ministri. s,NITI PEDI../' PRAVI SARADZOGLU ANKARA, 25. aprila. Turški ministrski predsednik Saradzoglu je včeraj izjavii ameriškem dopisniku, da Turčija ne bo odstopila nobenemu — niti prijatelju niti sovražniku — niti pedi ozemlja. Med razgovorom, o katercn; je dopisni!, po radiu poročal v Združene države, je Saradzoglu izjavil, da jo Turčija odločena, da se bo držala dogovora v Montreal!vn, ki predvideva svobodno uporabo Dardanel za ladje vseh držav, in sicer v miru in v vojni, da pa mora ožina ostati pod turško upravo. Dopisnik je takele tolmačil to izjavo: «Tn je jasen odgovor na vztrajajoče glasove sovjetskih zahtev po oporišču v ožini». PEBŽU3KE VOLITVE Teheranska radijska postaja je včeraj javila, da je ministrski predsednik Sultaneh imenoval votivni svet, ki bo nadziral potek volitev, ki bodo verjetno prihodnje ga Junija. V tej zvezi je teheranska radijska postaja javila, da bo imel svet nalogo zagotoviti p i volitvah ■xd.no svobodo brez vsakega notranjega ali zunanjega pritiska. Byrnes je najstarejši izmed ministrov, ki imajo nalogo, da pripravijo mirovne pogodbe. Rodil se je leta 1879 v Karolini na jugu. Doslej je bila njegova politična in di-plomatrka pot polna velikih u-spehov. Morda je njegova največja odlika pri delu, ki ga mora zdaj c-praviti, čut pravičnosti, ki nosi pečat Vrhovnega sodišča. Njegova slaba stran je po ran j kanje globlje izkušenosti v sedanjih zamotanih, mednarodnih vprašanjih in pri pogajanjih z neameriški,tri predstavniki. Vendar se ponaša s spretnostjo pri dosegi premetenih kom- promisov in pri poravnavi prepirov. Minister Vjače-slav Mihailovič Skrjabin (svoje ime je spremenil v rusko besedo «Molotov», kar pomeni «kladivar») je precej mlajši | od prvih dveh. Rojen je bil leta 1890. 7,e kot študent je bil revolucionar, Zaradi svojega 'prepričanja so ga izgnali in zaprli. Je zelo izobražen; poučeval je na šolah v Ka zanu in na leningrajski univerzi Ko je bil v zaporu, 1e dolge ure presedel.pri knjigah. Je zve" t in premočrten pristaš Stalina. Ima se pč-polnomi v oblasti in obvladjje tudi svojo vznemirjenost, kar pa ne po meni, da ne izgublja mirnosti, ko vidi, da je to z ozirom na okoliščine potrebno. Ameriškemu zunanjemu ministru sledi po letih Ernest Bevin, ki je *po sili okoliščin v središču položaja. Ni naklonjen kon-serv a t i v n o' s t i, reakcionar n o s t i pa tudi ne komunistični ideologiji, ki jo razglaša Moskva. Verjetno je med vsemi štirimi mož, katerega politična kariera je bila najtežja. Bil Je samouk; iz u-čenca je postal trgovski pomočnik, nato prodajalec in končno tramvajski venač. Postal je delaven sindikalni organizator. Znan je po svojih organizatoričnih sposobnostih in po spretnosti. Je skrajno razburljiv in včasi se zgodi, da izgubi svoj mir, kar spravlja njegove kolege ministre, ki so mirnejši, v zadrego. Georges Bidault se je rodil' leta 1900. Je istočasno gost in najmlajši član na drugem zasedanju Sveta zunanjih mini-etrov. Dosegel je slavo sijajnega pisatelja kot urednik pariškega dnevnika «L’Au-be». Kot o:eba je med svojimi kolegi gotovo najbolj pretkan. Podedo val Je precejšnjo mero francoske vljudnosti. Čeprav ni prehodil redne poti francoske d plomacije (Quai d’Orsay) se mu ob izzivanjih pojavi na obrazu rdečica, pred javnostjo ne izgubi mirnosti; je morda duhovitejši, vča:i ostrejši in oprez nejši oi ostalih treh. Vprašanje, ali bo zastopnik Francije, so včeraj ugodno rešili. ameriški zunanji minister Byrnes-Spremljala sta ga senatorja Ccn-nally in VaSdenberg. Kmalu za tem je prispel novi britanski veleposlanik v Sovjetski zvezi, in sicer iz Ankare, kjer je bil doslej. Zvečer sta prispela z letalom sovjetski zunanji minister Molotov ln Andrej Višinski. Številni sovjetski delegati so bili v Parizu že prej. Bevin je odpotoval iz ^.ondona danes v prvih jutranjih urah; spremljali ga bodo njegovi glavni svetovalci. Ostali člani britanske delegacije so bili v Parizu že včeraj. Novega termina za sklicanje mirovne konference, ki bo sledila razgovorom zunanjih ministrov, še niso objavili. Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je izročil veleposlanikom štirih velesil, ki bodo zasto-nune na konferenci v Parizu noto, v kateri Češkoslovaška zahteva, da sprejmejo ob priliki razpravljanja o nemškem vprašanju na dnevni red tudi češkoslovaške zahteve v pogledu poprave meje z Nemčijo. Poročajo, da so preložili sestanek namestnikov britanskega, ameriškega, sovjetskega in francoskega zunanjega ministra, ki bi moral biti včeraj v Parizu, in sicer zaradi odsotnosti sovjetskega veleposlanika v Veliki Britaniji Fjodorja Gu-seva. Sestanek bo danes. Guaev je moral iti naproti Molotovu. Iz uradnih virov porojajoj da namestniki zunanjih ministrov na današnjem sestanku ne bodo raz-nravljali o pomembnih stvareh, marveč bodo obravnavali vprašanje priprav za sestanek štirih ministrov. Verjetno je, da pred petkom ne bodo imeli pravih razgovorov. ZAPISKI PROGLAS NEMŠKE ENOTNE SOCIALISTKE SIMNKE London, 25. aprila Nemška enotna socialistična stranka, ki je nastala po združitvi social-komunistične stranke, je včeraj izdala prcg'as, v katerem pravi; »E.iotna socialistična stranka se zavzema za ustanovitev demokratske, parlamentarne in pro tifašistične republike, obsoja vsako separatistično težnjo in se odločno izjavlja za nemško zedinjenost in neodvisnost nemške države; stremi k odstranitvi militarizma ter si zadaja nalogo ustvariti agrarno reformo demokratskega značaja in se boriti za vzpostavitev sindikalnih pravic. MAURICE THOREZ 0 ZONANJi POUTiKI Pariz, 25. aprila Državni minister in vodja komunistične partije Maurice Thorez je v govoru, in ga je imel v nedeljo zvečer v osrednjem oclboru iste stranke, iznesel naslednje štiri točke: 1. tretjina italijanske mornarice mora kot vojna odčaodnina pripasti Franciji; 2. Vvpostaviti je treba gospodarsko in carinsko zvezo Posaarja s Francijo; 3. Porurje je treba podržaviti; 4. podaljšati je treba zasedbo Porenja. Pri razpravljanju o francoski zunanji politiki je Thorez dejal: «ZdruČ3ni moramo biti z našimi zahodnimi in vzhodnimi zavezniki. V kolikor aš tiče teh zadnjih, so države, s katerimi smo poleg So-n on, . apr a ^etjfce ZVeze tradicionalno pove-Včeraj so v senatu obnovili raz- ^ni Poijsk9 ki kI;tub 10 mHjonov pravo, o anglo-ameriškem finanč- ^rt.v in nepopisnim uničenjem preučuje zdaj možnost za pošiljanje AMERIŠKI SENAT 0 POSOJILO B3ITSNIJI nem sporazumu. Voditelj demOj kretske stranke senator Rarkley je izjavil, da ima namen nadaljevati z razgovori v senatu, če potrebno vse poletje, dokler ne bodo sprejeli vrste zakonodajnih ukrepov, ki jih je predlagal Truman. Med njimi so sklepi o posojilu Veliki Britaniji in o razširitvi vojaške obveznosti na nadaljnji čas. Senator Barkley je izjavil, da imajo številni člani senata zmoten vtis, da bodo zasedanje odgedili na mesec julij, in sicer ne. glede na uspehe, ki so jih dosegli pri omenjenih ukrepih. rremoga, Cečaoslovaska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Jugoslavija.* „Ne moremo upati niti na mir niti na procvit, dokler drugi narodi zaradi pomanjkanja, bolezni in nesreče siradajo najnujnejših sredstev za obstoj. Združeni narodi, prav posebno pa še produktivne države, morajo začeti skupno akcijo, ki naj prepreči, da bi se sedanje težke razmere podaljšale.** TRUMAN Iz uradnih virov so sporočili, da je britanska vlada pristala, da iz svojih zalog da na razpolago 200 0U0 žita. Na ta način bo po.rn.cgala Indiji in drugim državam, ki jih je prizadelo pomanjkanje. Voditelj britanskega prehranjevalnega odposlanstva pri mešanem uradu za prehrano v Washingtonu Maurice Hutton je stavil ponudbo, na podlagi katere so nato predlagali. da bi 60.000 ton nakazali Daljnemu Vzhodu, predvsem Indiji. 60.000 ton britanskemu zasedbenemu področju v Nemčiji, 60.000 ten državam, ki jih podpira UNRRA 20.00Q ton p>a ostalim potrehnin, državam. Med britanskimi funkcionarji in ustanovo UNRftA so v teku razgovori o tem, katere ladje naj bi uporabili, da bodo potrebne države dobile hrano čimprej. Zd užene države in Kanada sta se obvezali, da bosta avgusta in septembra nadoknadili izčrpane britanske zaloge žita. Razdelitev onfenjenega žita bo imela takojšnji učinek. Ameriški poljedelski minister Clinton Anderson je izjavil, da skuta mešani urad za prehrano pripraviti tudi druge države, ki imajo presežke, da slede vzgledu Velike Britanije. Anderson ni omenil, za katere države gre. Ameriški notranji miniiter Krug je v ponedeljek pojasnil, da bodo presežke živil ameriške vojske na Alaskl, katerih vrednost je 1 milijon dolarjev, odstopili pomožnim organizacijam, da jih bodo razdelke v Indiji, Indokini, na Koreji in " Evropi. Ne%p poročilo iz Montreala javlja, da je na poti v omenjeno mesto 0-koll milijon korcev ■lit'1, ki je namenjeno stradajočim državam in ki ga bodo iz Montreala razposlali na vse strani. Mešani urad za prehrano je dodelil Veliki BritaniH I.?2.5W fon sladkorja. Urad je nakazal blago tudi Združenim državam, Kanadi, Franciji, Nizozemski ter ostalim državam. Vštete so tudi dobave za v-stenovo UNRRA. Glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia je v ponedeljek izjavil, da se bo v «primernem trenotku.» po diplomatski poti obrnil na Sovjetsko zvezo, naj več prispeva k svetovni prehranjevalni pomoči. Pomočnik ameriškega ministra za poljedelstvo je v torek dal nadvse optimistično izjavo o letošnjem pridelku Združenih držav. Potrdil' je verjetnost, da bo pridelek žita največji, kar ga pomnijo v zgodovini države. Abesinski vršilec poslov p Wa-shigtonu je v ponedeljek sporočil, da je njegova vlada ponudila ustanovi UNRRA 100 tisoč ton žita in 10 tisoč ton kave. Abesinija zahteva samo to, da ji pomagajo pri prevozu živeža do priitanišč, kjer ga bodo natovorili. UNRRA riževega Italija bo po ustanovi poslala v Grčijo 300 ton semena. V torek je iz Buenos Airesa odplula ladja «Voluntas», ki jo je argentinska vlada nedavno vrnila Italiji. S seboj vozi tovor 15 tisoč ton koruze. kar je druga količina žitaric, ki jih je Argentina poslala v pomoč Italiji. ' Predsednik italijanske vlade Ds Gasperi je zaradi izostzlih dobav nadomestne količine moke. zaradi česar bi morali verjetno znižati obroke kruha, stopa v neposredni stik z glavnim ravnateljem ustanove UNRRA. Ravnatelj mu je v torek zvečer sporočil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči in da bo pazil, da bodo upoštevali predvsem potrebe Italije. Vendar pa je La Guardia dejal, da je žito težko dobiti. Več upanja ima za junij, ker bo vlada izplačala Izvozne nagrade in bo sam osebno naslovil poziv na kmete. DELO KOMISIJE ZA BEGUNCE London, 25. aprila Na nekem tiskovnem sestanku Je podal včeraj predsednik komisije ZN za begunce Hektor McNeil podrobnosti o delu komisije, ki so jo sestavili pred desetimi dnevi. Nadaljujejo se debate o načinu, kako naj spoznajo med begunci, ki so v koncentracijskih taboriščih, eventualne kolaboracioniste, vojne zločince in vse nezaželjence. Verjetno bodo imenovali dva pododbora, enega, ki bo preučeval u-stroj in statut novega organizma za begunce, in drugega, kl bo vršil preiskave o beguncih. Prostovoljne skrbstvene organizacije za begunce v odbor ne bodo poslale svoj.h predstavnikov, temveč bodo lahko, ako bodo hotele, poslale spomenice, ki jih bodo pazljivo preučili. Komisija bo irorala do 25. maja predložiti poročilo gospodarskemu socialnemu svetu Združenih narodov. . «Koroška kronika», glasilo Britanske obveščevalne službe na Koroškem, je nedavno pod gornjim naslovom objavila naslednji Članek: Sedemdeset let je trajala na Koroškem borba slovenske manjšine za pouk v materinem jeziku v šoli, a vse zaman. V zadnjem času moramo poudariti, da smo tudi tu vk'jub vsem težavam prešli mrtvo točko. Eden izmed številnih razlogov proti slovenskim šolam, ki so ga vztrajno navajali, je bil tudi ta, da jezik koroških Slovencev sploh ni slovenski, ker ti ljudje govorijo le «windi3ch», kar naj pomeni mešanico slovenskih in nemških besed, kjer pa vkljub vsemu prevladuje nemščina. Pedagogika na Koroškem* je šla nekoč celo tako daleč, da je slovenski pouk na pripravnici postavila na podlago koroškega narečja, ali bolje, celovškega «windisch» jezika. Da bo enkrat tudi' na tem področju zavladala jasnost, si poglejmo, kaj je prav za prav «win-disch* jezik- Slovenci na Koroškem se sami nikdar ne imenujejo «windisch». Oni se kličejo »Sovenjt* v narečju, ki «1» skoro dosledno izpušča. Večina Slovencev' čuti v besedi «windi»ch» nekaj sramotilnega, ker je bila to pač najpogostejša nacistična psovka sia Slovence. Toda potreba ni, da Je to vedno nekaj sramotilnega. Beseda je prišla k nam od severnih Slovanov. Beseda »Slovenec*, je naravna: Slovo je beseda in Slovenec človek, s katerim so se lahko sporazumeli. Nemec je pomenil nemega človeka, s katerimi se Slovenci niso mogli razgovarjati, ker njihovega Jezik* niso poznali. Bolj naravnih in preprostih imen si Slovenci ne bi mogli izbrati. Kakšen pa je potem jezik koroških Slovencev? O tej stvari najrajši govorijo ljudje, ki slovenščine ne obvladajo, ali tisti, ki se materinega jezika niso nikoli učili. Kjer koli se narod naslanja na soseda, bo prevzel od njega več ali manj besed, posebno še, če je od njega kakor koli odvisen. Netilci so prevzeli od Rimljanov silno veliko besed ih so svoj jezik pred nedavnim »čistili*. Prav tako so Nemci tudi od Slovencev prevzeli veliko besed. Slovensko »oralo* je postalo nemški »Ari*, »bič* »Pei-tsohe* itd. Zanimiv je proces spajanja nemščine in slovenščine prj krajevnih imenih. Slovensko ime je bito Loka, nemško pravijo temu Au. Ce je obe besedi združil in iz »Loka — Au* je nastal Luggau. Takih primerov bi lahko našteli neskončno dolgo vrsto. Pri tem seveda ne bi mogli zanikati, da imamo tudi mi veliko nemških izpeljank in besed. Kdor torej pravi, da je naša govorica na Koroškem drug in ne slovenski jezik, ta se moti in ne pozna razvojne poti našega jezika. To kar mi govorimo, ni drugi jezik, pač pa je slovenska narečje, pri katerem so razlike s književno slovenščino zato tako velike, ker se mi nismo nimeli prilike izobraževati v materinščini in smo zato jezikovno zaostali. Oe greste v St. Pavel v Labudsid dolini in vprašate kmeta na polju-»Saeen Sie Weizen?», vam oblčajho ne bo odgovoril. Ce pa mu rečete: »Saaz Waaz?», vam bo gotovo takoj dal odgovor. Kaj hočemo? Imajo pač svoje narečje. Nihče še ni trdil, da v St. Pavlu ne govorijo nemško. Nasprotno pa hočejo nam dopovedati, da govorimo mi «windisch». Narečje je pač jezik vsakdanje uporabe; ki ga v pisani besedi ne moremo uporabljati. Kar so pri petju note, to je pri jeziku pravopis. In če mi pravopisa ne obvladamo, pač ni naša krivda. Mislim, da se bo z novo šolsko ureditvijo tudi to popravilo, če bo obojestranska dobra volja. JAPONSKE VOLITVE NOBENA STRANKA ABSOLUTNE VEČINE Tokio, 25. ap.ila General MacArthur je označil izid japonskih volitev kot velik korak proti demokraciji. Dejal je, da so se volitve razvijale na povsem reden in pravilen način. Glasovalo je več kot 73% volivcev; od teh je bilo 66% žensk, ki so lahko prvič, glasovale. Med 466 poslanci, ki so jih izvolili, je samo šest poklicnih politikov. »Reuter* poudarja, da so pri volitvah zmagali konservativni elementi Japonske politike, nobena stranka pa ni dobila absolutne večine. PERZIJSKA CENZURA Washington, 25. aprila V torek zvečer so sporočili da je perzijski ' ministrski predsednik Sultaneh obvestil ameriško zunanjo ministrstvo da Perzija ni storila r.obsnega cenzurnega ukrepa • v pogledu novic, ki jih tuji dopisniki pošiljajo iz države. Izjema sta bili le dve Timesovi brzojavki. Po poročilu ameriškega zunanjega ministra je perzijski ministrski predsednik izjavil, da ne bo cenzurirana nobena novica, ki ne "bo nasprt>tovala pogodbi, ki so jo podpisali v Madridu leta 1932. Ta pogodba daje državem podpisnicam pravico, da zabranijo oddajo vsake brzojavke, ki bi se lahko zdela nevarna v pogledu drl/avne varnosti, ali bi nasprotovala zakonom, javnemu redu ln morali. OB PRVI OBLETNICI Varšava, 25. aprila Ob prvi obletnici poljsko-sovjet-ske pogodbe sta predsednik Bierut in ministrski predsednik Morawski izmenjala brzojavki & Stalinom in zunanjim ministrom Molotovom. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 25. aprila 1946 RAZPRAVA V NURNBERGU V letih od 1940 do_1943 pobitih 2 milijona Zidov Aretacija Streicherjevega brata Numberg, 25. aprila Poročajo, da ao aretirali Maxa Strcicherja brata Juliuaa Strei-oherja, znanega preganjalca Zidov, Ul Je med obtoženci na niirnber-,‘kem procesu, Maxa Strcicherja bo aretirali na Južnem Bavarskem ki ga bo sodilo vojaško sodišče, ker je v svoji hiSl skrival orožje. V začetku preteklega tedna je nadaljeval obrambni govor bivši namestnik šefa Gest&pa Kalten-brunner, za njim pa je kot prva obrambna priča nastopil Rudolf Hoess, ki je bil od 1940 do 1943 poveljnik taborišča Auschivltz. Hoess je Izjavil: «V času ko sem bil Jaz poveljnik taborišča v Au-schvvitai, Je umrlo 2 milijona Zidov — mo2, šena ln otrok. Leta 1941 sem Imel sestanek s Himmler-jem v Berlinu; dejal mi je, da mora biti Auschvvltz taborišče uničenja, ker je Hitler odločil, da bo iztrebil Zlde. Taborišče je moglo sprejeti 140 tisoč oseb. Vse stražarsko osebje je moralo priseči strogo molčečnost. Vsa poslopja sc bila skrita v gozdovih zaradi tega, da ni nihče mogel vedeti, koliko žrtev so pripeljali v taborišče. Vsak dan so pripeljali V taborišče 2 vlaka s po 2000 žrtvami. Vse žrtve so oropali in jih nato sežgali. Niso vedele, kak konec Jih čaka. Vsa vrata so Imela table z napisi v različnih jealkih, na katerih Je pisalo »kopel* ali »dezinfekcijska soba*. Zagovor »vzvišenega duhovnika* Alfred Roeenberg, nacist, 53 let star, rojen v Sovjetski zvezi, ki je bil »vzvišeni duhovnik* hltlerjevih rasnih teorij, je prišel v klop zn priče, da bi položil račun o svojem nacističnem delovanju. Opredelil se Je kot nasprotnik nacističnih verskih preganjanj. Ker se Je protivil zaplembi samostanov, ki jih Je Izvrševal Gesta po, je prišel v nesoglasja s Himmlerjem. Rosenbcrg je med drugim tudi dejal, da je kot minister vzhodnih zasedbenih predelov Izdal ukaz »a vzpostavitev verske svoboda v teh področjih. Ko ga Je zasliševal ameriški tožilec o odredbah, ki so Jih Izdali za prisilno delo Sovjetov za nemško ki. duatrijo ln poljedelstvo, je dejal: «To smo mdrali storiti zaradi tega, da bi preprečili tistim, ki so te odtegovali od dela, da bi se sprehajali po cestah*. Ameriški tožilec Dodge je pr-»-čltal spomenico, ki Jo Je napisal Bortnann, v kateri predlaga »za zmanjšanje prebivalstva osvojenih slovanskih predelov sterilizacijo*. »Pustimo, naj prebivalstvo Kijeva umira od lakote — nadaljuje spomenica. Ukinimo Sole ln sanitetno službo za Slovane. Ni potrebno, da bi znali šteti od 1 do 100, če bodo delali za nas*. njegova prizadevanja za zagotovitev popolne neodvisnosti pravosodne uprave Tretjega rajha, je bilo sodstvo podrejeno Interesom države. «V svoji notranjosti — je dejal — se čutim neizmerno krivega grozodejstev*. Ko ga j* branilec vprašal, če je želel vojno, je Frank odgovoril: »Mi nismo želeli vojne. Naš sen jo bil doseči pregled verselllske pogodbe z miroljubnimi sredstvi*. Ko je imenil nedavne izjave, ki jih je pedal Rudolf Hoess, bivši poveljnik koncentracijskega taborišča V Auschwitzu glede odgovornosti usmrtitve 2 milijonov Zidov je Frank izjavil*, da mu njegova vest ne dopušča nagrmaditi vse odgovornosti le na osebe, ki sede na aatožnl klopi; čd* je Hitler na nje zvalil odgovornost; jo mora on deliti z njimi. Bojevali smo se proti žldovstvu ln dovolili strašne stvari. Frank je nato dejal, da je name-raval podati ostavko zaradi razmer, ki eo vladale na Poljskem. «Na-Zalost je FiJhrer zmetal v koš vse note, ki smo jih na njega naslovili*. Na torkovi razpravi je 'Frankov državni tajnik Josef Buehler, bivši glavni guverner Poljske, označil Franka kot človeka, ki je bil proti vsem nacističnim ukrepom. Dejal je, da je Frank vztrajal pri tem, da bi sodili poljske teroriste zakonito in da bi s poljskimi delavci, ki so Jih vpoklicali na delo, previdno ravnali. Frank — je dejal Buehler, — Je vztrajno zahteval od Himmlerja, da bi osvobodil 30 ah 60 tisoč oseb, ki so iih po vstaji v Varšavi 1. 1944 posla’1 v koncentracijska taborišča. Hans Frank priznava, da Je sodeloval pri obijanju Židov Na nllrnberškem sodišču je 46 letni Hans Frank, bivši generalni guverner Poljske, ki je pozvan k < obrambi, priznal, da je bil soudeležen pri »uničevanju Zidov*. Frank je zanikal, da bi bil član SS ki je Izjavil, da ko so propadla Goering obtožen, da je skušal prestrašiti pričo Goering je bil včeraj obtožen, da je skušal » pomočjo svojega odvetnika prestašltl razbremenilno pričo. Grožnje so bile namenjerie dr. Hansu Bemhsrdtu von Glsse-vlusu, ki je pričal za bivšega notranjega ministra Wllhelma Frika ln proti drugemu obtožencu Htjal-mar Schachtu. Na zahtevo predsednika, naj da pojasnila o teh grožnjah, je Goerlngov odvetnik odgovoril, da je von Gissevlus dal Schachtu koristne informacije o sorodnikih žene maršala Blomber-ga, ki je pred kra|kim umrl ln da or. nasprotuje, da bi se razpravljalo na procesu o zasebnem življenju pokojnega marš&la. Von ‘Glssevius je vseeno izpovedal pred sodiščem, da okoliščine, ki so povzročile Goeringovo nasprot-stvo, nimajo ničesar skupnega z Blombergom temveč samo s Goe-rlngom samim, ki z viteškimi izgovori, da braci mrtvega, skuša braniti-samega sebe. Prej je von Gissevlus s svojo Izpovedjo v korist Frika dejal, da je treba Goe-rlngu pripisati odgovornost za ustanovitev Gestapa ln za uvedbo sistema političnih zločinov. Friko-va obramba se je začela s predložitvijo dokumentiranih dokazov, ki dokazujejo, da obtoženec ni vedel o Hitlerjevih nadapalnlh namenih ln da ni kriv zaradi delovanja Gestapa ln pri ustanovitvi koncentracijskih taborišč. UPOR V KAZNILNICI SAN VITTORE ZATRT MILANO, 35. aprila. — Vč«raj ob 11.30 uri so oddelki bersalje-rov divizije »Folgore* vstopili v notranjost zaporov San Vil tore skazi glavni vhod na trgu Filangeri ln po premaganju ovir, ki ao jih branili uporniki, so dosegli dvorišče. ( vzdrževa- Vss ostale edinlce za nje javnega reda so obkolile kaznilnico. Zunaj so »s slišali streli orožja bersaljerov, ki so napredovali proti upornikom. Malo pred pričetkom akcije, ki jo Imajo za zaključno, so odstranili časnikarja s trga Filangeri ln jih poslali za zapreke. Premik sil karabi- njerjev in agentov se Je nadaljeval vse dopoldne. Zavzeli so vse strateške točke in postavili novo orožje. Štafete na motorjih vzdržujejo zvezo med raznimi oddelki. Neizmerna množica stoji vedno okrog področja, ki ga imajo zasedenega čete. Sile v bojni opremi in druge ob vhodu v zapore so pred vdorom bersaljerov zasedle zidni pas po prekoračenju prehoda za straže. Intenzivno -streljanje se je začelo med obema strankama že ob 10. url. Nato je ogenj upornikov postajal vedno šibkejši, dokler ni skoraj zamrl-Ob 11.30 uri so vdrli bersaljeri divizije »Folgore* v notranjost zaporov. Notranji minister Romita je na vprašanje zastopnika Usta »Avan-ti» o uporu pripornikov v San Vittore, potem ko je izjavil, da ga je pripisovati pobudi združenih kriminalcev, katerim so ss potem pridružili fašistični zločini in nekateri partizani, dejal, da je Izdal strogo odredbe, da bodo odkrili vir, iz katerega so se uporniki oborožili. Ob 16. url so uporniki v kaznilnici San Vittore razobesili belo zastavo ln kmalu potem so se predali. Prvi* belim, zastavam, ki so jih vihteli uporniki so se pridružile v kratkem še mnoge d-uge Bilo je vldotl, de ja upern".:; popari , strah. Kmalu potem so odprli vrata In železne zapahe, ki vodijo v notranja dvorišča kaznilnice; pokazali so so uporniki, da bi te. predali policijskim silam. Drugi so v diru prihajali iz hodnikov. Upornike so zaporedoma skrbno pretakali in zbirali na prostoru, ki je pred kaznilnico, oi koder so Jih na Številnih avtordobtjih tako' prepeljali v druge zapore; Med ujetniki, ki so prišli lz kaznilnice, da se predajo, je bil tudi general Archimede Mlsrht, bivši šef glavnega stalna republikanske vojske. Stanje šestnajstih talcev, ki so jih končno osvobodili je bilo dob -o, ker z njimi niso ravnali slabo. Samo zadnje ure upora so pr Siv--11 dramatične trenotke, ko so J lb privezali na okna in na železna vrata, da bi ščitili upornike. Izvedeli so, da je morala policija uporabiti dve mini, od kateilh je ena tehtala 20 druga pa 50 kg. da sl Je utrla pot v obzidju, ki obkroža kaznilnico, skozi katerega so se pognali nekateri oklepni avtomobili. Ob 18.30 je prefektura Izdala sledečo uradno poročilo: «Upor v kaznilnici San Vittore so popolnoma udušili brez prelivanja krvi*. Prefekt je podal zagotovilo, da so se vsi uporniki predali m oddali orožje. Med moštvom policije *n vojaštvom ni bilo nlkakth Izgub. TRST IZREDNO POROTNO SODIŠČE Prva smrtna obsodba Maiaspin> obsojen na smrt, Caiollo na 24 let jede Včeraj dopoldne se je nadaljevala in popoldne zaključila razprava proti naredniku Lulgiu Marasplnu in Gius:ppu Carollu, starešini bivše prostovoljne milice za narodno zaščito. Med prvimi izpovedbami prič je bil jasen opis, ki ga je podal profesor Cohstantintdes; Maraspin, ki je brat ubijalca in So ga leta 1913 obsodili na 4 mesece zapora zaradi poizkusa tatvine, je psihopat, nagle jeze ln je bolehal v mladih letih za podedovano božjastjo, kar pa v vsakem primeru izključuje kakršno koli zmanjšanje umske zmožnosti in dejanj. Tečaj za slovenske učitelje TRST, 25 aprila Zavezniška vojaška uprava je javila, da rabijo za slovensko osnovne šole na področju A veliko število usposobljenih učiteljev z znanjem slovenskega jezika. Glavni stan Zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini * je izdal odredbo št. 118, 21. aprila 1946, iz katere je razvidno, da bodo ustanovili pripravljalni tečaj za slovenske učitelje na učiteljišču v Gorici. Natečaj bo trajal šest mesecev in udeleženci bodo prejemali isto plačo kot učitelji osnovnih šol, ki so prvič nastopili svoje učiteljsko mesto. Nadaljnje podatke gierle po* ložaja za sprejem kandidatov v natečaj bo dal častnlk-na-čelnik prosvetnega oddelka pri Zavezniški vojački upravi. G eda'!Sže Fenlce 7.a Welfare Eatertainmants predvaja danes zvečer varietejsko predstavo in revijo »International Fan-tasia». Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Posebno dramatična je bila Izpoved Josipine Cattaruzzi, ki so jo odpeljali v Nomčljo po zaslugi. Ma-raspina in ki je še cudt3.no rešila iz taborišč mučenja. Njena hčerka Luisa, ki so skupno z njo aretirali sa žal ni več vrnila ter ne vedo ničesar o njeni Usodi. Priča se je obrnila k obtožencu ln ga obupano vprašala: «Povcj mi vsaj, kje je umrla moja hčerka*. Lutmann Santa je potrdila krivdo Maraspina, katero je potrdil njen mož pred svojih odhodom v Nemčijo, od koder se ni več vrnil. Batti Mariji je okrutnost Maraspina za vedno vzela sina Bruna. Maria Casali ima še v spominu udarce, ki jih ji je zadal Maraspin ln njegovi pomagači. Važna je bila izpoved dr. Maria Petrucca, ki je vstopil v prostovoljne milico za narodno zaščito na odredbo narodnega osvobodilnega odbora iz obveščevalnih namenov, ki je Izjavil, da je milica delovala na lastno p,-st in izročila toliko ne* srečnikov Nemcem. Nato so pričale še tri druge priče, ki so potrdile brezsrčno delovanje Maraspina, ki je bil pravi «deus ex machina* gnezda v ulici Ferricra. Po govoru državnega tožilca, ki Je zahteval za Maraspina smrtno kazen in po govorih branilcev, je sodišče po dolgem posvetovanju izreklo prvo smrtno obsodbo z ustrelitvijo v hrbet proti Marasplnu, katerega so Bkupno s Carollom, ki so ga obsodili na 24 let z zakonskimi posledicami, spoznali za krivega zločina, da je pomagal sovražniku v smislu člana 51 vojaškega kazenskega zakonika. Maraspin more proti te.1 obsodbi vložiti priziv na kasacljsko sodišče. Ce bi sodišče obsodbo potrdilo je ne bodo megli izvršiti brez odobritve vrhovnega poveljnika zavezniških sil na sredozemskem področju. Predsednik Nachlich, državni tožilec Ghersa, ljudski sodniki: Motelu, Schott, Brattlna, Miclrslcich. Ladjedelnice v Belfastu »Pravda* je poročala, da bodo na podlagi petletke dvignili sovjetsko pio'zvodnjo žita na 127 milijonov ton letno; in sicer do leta 1950. To ee predstavljalo 7 procetnl provlšek V ; .; z .no...o.':ijo v latu 1910. Bel/ast je eno izmed najvalnejSih srcdUi britanskega ladjedelništva; iz teh ladjedelnio so izplule nekatere največje trgovske in vojne ladje na vse konce sveta. V preteklih letih je bila gradnja ladij v Belfastu največja med vsemi ladjcdclniiklml mesti na svetu. Največje in najobselnejSe ladjedelnice na svetu — Harland and Wollf — stoje v Belfastu. Za časa poslednje vojne so te ladjedelnice zgradile nič manj kot 170 vojnih ladij, razen Številnih popravil, pr "gr aditiv-, in izpopolnitev. Danes so belfaSke ladjedelnice bcljSe opremljene kot kdaj koli prej in gledajo z zaupanjem, v bodočnost, ko Sele lepo'niti svoj veliki mirnodobni načrt rod g- sio m: «Ladje za ves svet». Slika nam kale veliko os za ladijski vijak velike ladje v delavnici ladjedelnice Harland and WoV.f. 4 P. G. WODEHOUSE 12. NOTIMR PSMITH »Z velikim zanmanjem’ sem prebral vašt zaglavj:*, ja aeja] Prmlth. »Motil se bom, toda zd! ao mi, da Je vase delo bilo takšno, kakršnemu svet ne more dovoliti, da preneha*. Mrzli obraz častitljivega Edwi-na se je skrčil v bledem nesmesku. «Vsekakor», je nadaljeval Psmlth. «Razumel sem, da Zeli prijatelj Windsor prav v tem tre-notku pospešiti njegov kc^oc. Iz takih čudnih protislovij, iz takih sporov osebnih pojmovanj je sestavljeno to, kar Imenujemo življenje. Tu imamo z ene strani...*. Prikazal se Je m1-!, ki je Imel orehu podoben obraz !n ki ga je dotlej prikrival hrbet nekega drugega debelega gospoda; tudi ta Jo recitiral svojo vlogo. »Kdo je ta Windsor? Z Wind-sorjem želimo govoriti! Skozi Štiri leta sem neprestano sodeloval pri tem listu, razen ko sem bil zaradi vretja jprlulesne slinavke bolan, In popolnoma sem prepričan, da so v New Yorku moje zaglavje čitali prej kot vsa druga. JSdaj pa so pojavi ta-le Windsor, slavni Wind-»or! In mi kratkomalo pove, da mo Ust več ne potrebuje!*. »Takšne so tragedije življenja*, je dejal Pa ml tir. »Toda, kaj je hotel reči? To 'bi rad vedel; in to je, kar bi radi vedeli ti-le gospodje. Poglejte, gospod... «S kom imam čast?*, jo vprašal Psmlth. «Asher mi je ime, Hnnderson Asher, urednik zaglavja 'Veseli trenotki’*. Psmithovo obličje jo izrazilo globoko zanimanje; enako so zanima tujec, ki je na obisku v tuji državi In sa nenadoma znajde pred kakšnim znamohitim spomenikom. Ni predvideval takšne naklonjenosti sreče, ki naj bi mu ponudila privilegij, da lahko občuduje živega pisatelja zag^vja 'Veseli trenotki’*. »Prijatelj Asher*, je spoštljivo JUL. KRAJINA Preklic domnevnih obmejnih spopadov pii Kobaridu TRST, 25. aprila Trinajsti korpus je uradno preklical, da bi bili na kobariškem področju spopadi med Jugoslovani in med ameriškimi ali britanskimi četami. Edina ilietdenta, o katerih naj bi bili že poročali, sta bila malo važna spopada med policijo in oboroženimi civilisti ob zahodni meji Julijske krajine. GORICA Ukaz Št. 117 ZVIŠANJE ODŠKODNINE DAV0NIM IZTERJEVALCEM TRST, 25. aprila Zavezniška vojaška uprava je objavila ukaz štev. 117 z veljav nostjo od 1. maja 1946, s katerim povišuje odškodnino davčnim Izterjevalcem na davkih, ki jih Izterjajo. Tiskovna konferenca majorja Longa Javna dela za omejitev brezposelnosti Zborovanja in sprevodi 1. maja bodo dovoljeni v skladu z varnostjo prebivalstva Izpred izrednega porotnega sodisča Razprava proti generalu Espositu ter enajstim kolaboracionistom Na tiskovni konferenci, k* jo je imel včeraj z soriškimi novinarji, Je upravnik goričkega področja major Long najpiej naznanil, da bodo imeli 25. april za zakoniti praznik in nato opozoril, da do sedaj oblasti niso izdale nikakega dovoljenja za zborovanja, ki naj bi bila 1. ali 2. maja. Zborovanja in sprevodi bodo dovoljeni v skladu z varnostjo prebivalcev in bodo uživali pomoč In varstvo. Prehajajoč na vaje v streljanju s topovi pri Šmartnem je major Long poudaril, da 30 izbrali to področje, da bi bila povzročena škoda na pridelkih čim manjša in da bodo škodo povrnili; obžaloval pa je pomanjkanje sodelovanja prebivalstva, ki je z neprestanim sabotiranjem telefonskih linij spravilo poveljstvo v položaj, da je moralo opustiti telefonsko zvezo med strelskimi središči in stražami, ki ne bodo mogle dati znaka za prestanek streljanja, če bo kdo vstopil v območje topniških baterij. Področje streljanja bo označeno z zastavicami in straže bodo stale ob robovih. Oblasti so mnenja, da so s tem storile vse za preprečitev ne-sreč, katerih tako ne bo mogoče pripisovati zavezniškim siJam.. _____ O pro zvOdnji v predilnici, za ka- ~ tero je na poli lz Združenih držav Včeraj dopoldne se je pred izredntm porotnim sodiščem začela razprava proti generalu Espositu in njegovim tovarišem. Malo po deveti uri so obtoženci, general Glovanni Esposito, general Armando DAquino, polkovnik Franco Pirelll, odvetnik-stotnlk Rlocardo Gocfter-VVondrieh, poročnik dr. Antonio Ruzzler, podpolkovnik Angelo Giarrataco, podpolkovnik Fi iberto Benedotti, polkovnik zdravnik Federico Bu-gliarello in Giuseppe Affatati, stopili v sodno dvobano, Trije obtoženci, ln Btoer: polkovnik Giovannl DtAmore, stotnik Tcma-sio Carbone in podpolkovnik Gio-vsnni Salvo se skrivajo. Sodišče, je pod vodstvom predsednika dr. Maria Thermesa, m naslednjih ljudskih sodnikov: Antonia Apollonia, Gulfla Milettija, Stanislava Ccssutto, Eduarda Ja-novieha in Leonarda Ruga, ki je določen za namestnika. Odvetnik Cesare Ficcoli zastopa javno tožilstvo. General Esposito, general D'A-quino, polkovnik Pi'.-el’.o in odvetnik -stotnik Gefter - Wondrlch, morajo med drugim, skupno s skrivačem polkovnikom D’Amo-rem, odgovarjati za zločine, ltl Jih predvideva člen 51 vojaškega kazenskega zakona, ki so kaznivi z največjimi kaznimi. Kopanje v Barkovljah Vršilec dolžnosti poveljnika pristanišča sporoča 'da je v področju tržaškega prlttanišča med Mirama-rom in 7. avl jami dovoljeno kopanje razen v urejenih kopališčih samo na tistem delu morja, ki leži ob bar-kovljanskl obali med mestnim kopališče™ In križiščem cest na Mira. man in v Tržič; prepovedano je kopanje v pristanišču pod Torste-nico. Kdor bo prekršil to odredbo bo kaznovan po čl. 1174 zakona o plovbi z globo do lir 2.000 razen morebitne druge kazenske ali clvil-no-pravne odgovornosti.. Vsi stražniki so dobili nalog, da strogo pazijo, da kopalci to odredbo upoštevajo. Neuspel rop Pred dnevi Je Angela Eherharda, njegovo ženo in dva’vnuka presenetil pri prertevanju dnevnega izkupička zakrinkan mež, ki je z naperjenim revolverjem v roki stopil v trgovino z jestvinami v ulici Fc-s^olo 3. Ker je žena začela kričati, kar bi lahko 'opozorilo mimoidoče na dogodek, je neznanec hitro zgrabil torbo, v kateri pa so bile samo igrače enega izmed vnukov. Po tem neuspešnem ropu je neznanec skeču na avtomobil, ki ga je z delujočim motorjem čakal v bližini. Ml-moidoči so uspeli zapomniti sl številko avtomobila, tako da ne bo težko ugotoviti storilca, v kolikor je številka pravilna. Ko se je razprava začela, je branilec podpolkovnika Salvo predlagal, da bi odgodili razpravo njegovega klienta, ker ga to sodišče nF more soditi, ker ni pristojno, z ozirom na to, ker je Salvo vojni ujetnik. Javni tolilec je stavil predlog in sodišče ga je sprejelo, da v Salvovem primeru zadevo Izločijo ln postopek ustavijo, dokler trajajo sedanje razmere. Nato je predsednik na predlog javnega tožilca odredil, da se začne postopek v odsodnosti proli polkovniku DlAmore in stotniku Carbonu, Tu se je zdaj začela dolga vrsta postopnih Incidentov, ki so jih povzročili zastopniki obrambe. Odvetnik Gianninl je zahteval, da postopke proti Gefter-tVondrlchu ter Bugllarcllu izločijo, k*r njihova zadeva nima nobene zveze z ostalimi obtoženci. Branji ec generala D'Aqulna, je zahteval, da bi zaslišali nekatere priče, ki naj obrazložijo nekatere okoliščine. Odvetnik Turols, je vprašal, če je treba častnike vojske imeti za navadne zločince, ali pa za Častnike, ki so vojni ujetniki. Glede na dr.-ugl primer je odvetnik naglasil, da to sodišče nt merodajno soditi obtožencev, katere bi bilo mogoča Imeti za vojne zločince. •.-' *;£"... JHhN Glede na izjave, je javni tožilec soglašal z raznimi obtožbami proti obtožonccm ter Je mnenja, da bi bilo treba spremeniti prvo točko obtožnice proti Espositu, D’ Aqul-nu in Picollu v smislu, da so bili poklicani, da odgovarjajo samo za dejanja, ki Jih predvidevata člena 54 In 58 vojaškega kazenskega zakonika. Zti Esposita bi ostal le Člen 51, za katerega je zahteval izločitev, toda v tem oziru bi morali voditi preiskavo vojaško tehničnega značaja. Preiskave naj) bi Izvedli generali ln strokovnjaki, ki se naj Izjavijo o zahtevah, Ce je Esposito napravil vso svojo dolžnost kot poveljnik sa obrambo Trsta, da bi preprečil, da bi Nemci vdrli v mesto. Po enournem posvetovanju se je sodišče odločilo na podlagi zahteve Javnega tožilca sestaviti komisijo iz poveljnikov vojaških prezidijev iz Rima in Flrenz. Komisija bo morala dati v teku dveh mesecev svoje izjava. Sodišč« jo nato odredilo, naj se Izloči Odstavek A obtožnice proti generalu Espositu. Popoldanska razprava se je začela z zagovorom generala Esposita, ki je v dolgem govoru pojasnil vzroke zaradi katerih je prevzel mesto in deloval v času od 8. septembra 1943 naprej. Ko mu Je predsednik dejal, da je bil naklonjen fašizmu ln poleg tega tudi nacizmu, je obtožene« od-govoril, da ni bil drugega kot vojak, ki Je branil koristi svojih vojakov. Ob 19.20 Je predsednik prekinil razpravo in jo preložil na petek zjutraj ob 9. uri. dejal, »ali vam smem stisniti roko?*. Asher mu je dvomljivo ponudil roko. Psmlth jo je toplo 'sprejel, nakar je nadaljeval: »Vaše zaglavje me Je čestokrat pomirilo, ko so me boleli zobje*. Spet se je vsadel. «Gospodje», jo nadaljeval, »to je žalostni primer. Okclnosti, ki Jih boste gotovo priznali, ko vam bom razložil vse podrobnosti, ki so jih povzročile, so neizogibne. Vprašali ste me, kje je gospod Wilber-floss; povedati vam moram, da ne vem, kje je*. »No veste!* je vzkliknil gospod VVaterman. »N« vem. Vi tudi ne vest*. Drugi tudi ne vedo*, Psmith je z roko pokazal na prisotne, »Nihče ne ve. Kraj, kjer je gospod VVilbsrflOES, jo težko najti: lažo bi bilo najti črnega mačka, ki se v temni brez-mosocni noči skriva v ogelnici. Preden so me sprejeli v službo pri tem listu, je moral gospod Wilber-floss) — na predpis zdravnika — odpotovati, da se odpočije; odpotoval je takoj in ni pustil nobenega naslova. 'Ne moremo mu poslati niti pisma, kor mu je zdravnik zaukazal najpopolnsjjll mir. Kje je, potem takem, zdaj? Kdo bi nam mogel povedati? Morda se plazi po strmih pečinah Skalnega gorovja; morda v tem trenetku beži pred dvema medvedoma ali pred divjo mačko, ki ga zasleduje; morda je na kakšnem majhnem otoku v Floridskem močvirju in poizkusa, da s pombčjo mesenih odrezkov privabi kakšnega krokodila; morda je v Kanadi, kjer pri-pravja paetl za severne Jelene. Nikakor nam ni dano vedeti, kje je*. Tiha osuplost je prevzela obiskovalce. Končno se je častitljivi Edvin T. Philpotts vendar spomnil. »Kje je gospod White?» je vprašal. Videli je bilo, kot da je to vprašanje zadelo žebelj na glavo: ves zbor je namreč ponovil: »Seveda, kje je gospod Benjamin Whlte?». Psmlth je zmajal z glavo. »V Evropi. Več vam ne morem povedati*. Potrtost obiskovalcev Je postala Se večja. »Torej*, je vprašal gospod Asher. »pravite, da zdaj tu ukazu-je ta-le Windscr? In da to, kar določa, moramo napraviti?*. Psnilih se je poklonil. »Prijatelj Asher, kot le, je upravnik izjavil, da častpik za civilne zadeve ne prepoveduje ustanavljanja zadrug, če • zadruge delujejo v korist prebivalstva. V primerih za kraje, ki jih navaja slovenski časopis, ki je (Stavil vprašanje, so nova dovoljenja preklicali, ker so nekatere osebe samovoljno izključili od do-lelitve živil. Na zadnje stavljeno vprašanje e ln jih je treba dvigniti do 15. maj® 1946. PULJ C RADIO SPOROČILO URADA ZA DELA JAVN fr Urad za Javna dela sporoča: «V Pulj je prispela skupina izvedencev za odstranitev bomb, streliva ln razstreliva na splošno. Vsi tisti, ki vedo za ležišča ostankov vojnega materiala, naj to takoj javijo civilnemu tehničnomu uradu v Pulju, Vlcolo a Mare. Četrtek, 25. aprila 17 prenos lz Vidma; 18 žen«** ura; 18.30 konoert pianista Idet, Eothya; 19 pevski konoert s»Pr1, čistke Pavle Potrata (slov.); 19,1 pouk slovenščine; 19.30 vaški seK-stet (slov.); 20.30 uganke P° r° diu; 20.50 predavanje; 21 igra; n» to, lahka glasba; 2325 nočno zabavišče. Glavni'urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK A- I. B. Izdaja navadno natrij ste s svojo razumnostjo takoj zadeli pravo točko. Prijatelj Windsor je zdaj tu ravnatelj, ki odloča. Je mož ostrega značaja In strogo gospodujoč; ni človeka na zemlji, ki bi mu mogel nasprotovati in niti jaz nimam moči, da ga prepričam, naj prekliče avoje odredbe. Se več: če mu včasi pri sestavljanju lista svetujem, ga draži. Meni, da »Lagodni trenotki* nujno potrebujejo popolno preosnovo, ki j° 130 natančno in dobesedno Izvedel- Ni dvoma, da bi bil pripravljen sprejeti vaše sodelovanje, če bi soglašalo z njegovim pojmovanjem. Dobrovoljno' bi sprejel opis kakšne zanimive rokoboube, kakšne Železniške nesreče, ki naj bi čitatelje zgrozila, ali kakšnega drugega po-, dobnega dogodka; toda.-.*. »Nikdar nisem slišal kaj takšnega!* ga je jezno prekinil gospod Waterman. Psmlth je vzdihnil; nato je odgovoril: »Nekdaj — daleč v mojih spominih — eem tekel nekemu prijatelju, ki se je Imenoval Spiller: -Prijatelj Spiller, nikar ne zamenjaj nenavadnih dogodkov z neverjetnimi", To je pravilo mojega življenja. Res Je, da podrav-tednika navadno ne Izvrši takšnega rop* ln kar prevzame poveljstvo »®d “atom; toda, ali J® takšna stvar neverjetna? NI, pa žalosti I-n prijatelj Windsor J* napravil prav tako. Ravno v ten1' prijatelj Asher in vi, gosp04^®' ste »« zmotili. Nenavaden dog0' dele ste zamenili z neverjetnim«-»Kaj moramo potem nap1-8'* tl?», je vzkliknil gospod Asher-«Mislim, da lahko samo To Je samo poizkušnja- Mor«b bo gospod Wllberfloss — bo mogel Izogniti medvedom , divjim mačkam — ob svoji vro na ravnateljsko mesto listo odl°' Sil, da sedanjih smernic ne en\l0-več slediti. Deset tednov bo °° o ten*. »Deset tednov!*. »Mislim, da bodo njegove niče trajale tako dolgo. c najboljše bi bilo — če vam 8 « svetovati — da bi počakali. zaupat« mani: vašo korist imel vedno v vidu. Kadar jte vaše misli postale žalostne, ^ sami sebi: »Ne boj se: Psmith mojo korist pred očmi*. ^sorl* »Vsekakor bi tega Wi ^gpo& rad spoznal*, j« dejal tfj Asher. Psmith je žmnjal * * (Nadaljevanje prlhoch-J