Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica. P.aza Vittoria 18/11 - Poitni predal (casella poit.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trat, št. 11/6464 PoStnina plačana v gotovini Posamezna št. Lir 25 NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 49 TRST, ČETRTEK 28. APRILA 1955, GORICA LET. IV PO ZASEDANJU V BANDUNGU Kitajci so se otresli odvisnosti od Moskve ..Kitajsko ljudstvo ne želi vojne z Združenimi državami,, — je izjavil Ču En Laj - Prebujenje azijskih in afriških narodov Na zasedanju 'azijskih in afriških držav \ Bandungu je zastopnik komunistične Kitajske Ču En Laj stavil Ameriki ponudbo, ki je v mednarodnem svetu učinkovala kakor bomba. Vsi vemo, kakšna sovražna napetost vlada zaradi Formoze že del j časa med Združenimi državami in Kitajsko. Eisenhower je poslal v tamkajšnje vede ameriško vojno mornarico in letalstvo z nalogo, da s silo odbijeta vsak komunistični napad na Formozo. To je naredil zavoljo' tega, ker so rdeči Kitajci izjavili, da se hočejo za vsako ceno polastiti otočja ter od tam pregnati Šekove nacionaliste. Pred Združenimi narodi se c zadevi sploh niso hoteli pogajati. Formoza — so rekli *— je sestaven del Kitajske in Ameri-kanci imajo le eno dolžnost: da se iz teh tujih krajev takoj umaknejo ter se ne mešajo več v kitajske notranje razmere. Kitajska vlada — je Ču En Laj poudarjal pred vsem svetom — se ne boji ameriških groženj in se tudi vojne ne plaši, kadar gre za narodno svobodo in neodvisnost. Večkrat se je zdelo, da na Daljnem vzhodu lahko vsak čas izbruhne vojna. Sedaj je pa Ču En Laj naenkrat iziavil. da «kitajsko ljudstvo ne želi vojne z Združenimi državami« in njegova vlada je pripravljena »e z Ameriko mirno poravnati o vseh spornih vprašanjih Vzhodne Azije, zlasti seve glede Formoze. VOJNA NEVARNOST SE ODMIKA To nenadno spremembo v kitajski zunanji politiki si ljudje na različne načine razlagajo. Nekateri trde, da gre za novo, dobro premišljeno taktiko vsetovnega komunizma. Kakor je Sovjetska zveza s svojim velikodušnim ravnanjem z Avstrijo samo na videz popustila, v resnici pa nadaljuje svojo dosedanjo politiko, samo z druigimi sredstvi, tako približno je sedaj naredila Kitajska z Arne-liko in Veliko Britanijo. Ču En Laj je namreč v Bandungu ponudil tudi Angležem sporazum in predlagal, naj bi se med obema državama sklenila pogodba o nenapadanju. Mogoče je res vse gola taktika in Ču En Tyaj res dela dogovorno s Sovjetsko zvezo. Vendar to niti najmanj ne zmanjšuje važnosti njegovega koraka: poglavitno je, da se je komunistična Kitajska izjavila za mirno poravnavo vseh obstoječih sporov. Mao Tse Tung se odpoveduje sili kot sredstvu politike. Kitajske narodne koristi hoče braniti in uresničiti s pogajanji, kakor predpisuje listina Organizacije Združenih narodov. Ali se je za to odločil iz gole taktike ali pa, ker je v to prisiljen, je postranskega pomena. Tudi ni važno, ali je ravnal sporazumno z Moskvo. Važno je samo, da je do tega sklepa prišel, kajti z njim se je nevarnost nove svetovne vojne znatno odmaknila in milijoni delovnih ljudi v svetu so te dni veseleje zadihali. MAO IN SOVJETSKA ZVEZA Za premnoge je pa nova zunanja politika Mao Tse Tunga dokaz, da so se Kitajci popolnoma otresli odvisnosti od Moskve. Čeprav je Mao pravoveren komunist, njegovi odnosi s Stalinm niso bili vedno najboljši. Znano' je, da je bil Stalin dolgo časa mnenja, da je na Kitajskem komunistična revolucija nemogoča. Od Mao Tse Tunga je zahteval, naj Tazpusti svoje vojaške edinice ter se podredi Čang Kaj Šeku. Ravno tako kakor je zahteval od Tita, da se sporazume z vlado kralja Petra v Londonu. Mao je proti Stalinovi volji izvedel komunistično revolucijo na Kitajskem. Ko se je njegovo gibanje z nezadržno silo širilo, ga je Stalin skušal vsaj obdržati pod svojim čim večjim nadzoTStvom. L. 1945 je poskrbel, da je gospodar Mandžurije, ki so jo Rusi zasedli, postal Lilisan. Ta kitajski komunist je prišel na oblast, čeprav je bil smrtni sovražnik Mao Tse Tunga. Mandžurijo je u-pravljal po navodilih iz Kremlja in se ni nič menil za Maove ukaze. Mandžurija je bila tedaj dejansko ruska pokrajina. Po popolni Maovi zima,gl 1. 1949 se je Lilisan moral seveda umakniti in je odpotoval v Sovjetsko zvezo. Namesto njegia je prevzel upravo Mandžurije Kao Kang. Ta je bil član osrednjega vodstva kitajske komunistične stranke in v njem so videli enega izmed možnih naslednikov Mao Tse Tunga. Tudi Kao Kang je bil vdan Stalinu in postal s časom zastopnik ruske politike na Kitajskem. Zahteval je, naj se socialna revolucija na Kitajskem izvrši strogo po vzorcu Sovjetske zveze. Spomladi 1952 je imel govor, v katerem je postavil stranki dve nalogi: najprej mora takoj izvesti korenit prevrat v kmetijstvu in se držati pri tem Stalinove petletke iz leta 1929. Zemlja naj se podržavi in spremeni v kolhoze. Če se kmetje upirajo, jih je treba ukloniti s silo. Druga naloga stranke je, da takoj meščanstvo uniči ter ga kot razred izbriše iz kitajske družbe. Ljudi, ki se s tem ne strinjajo, je označil za »nekomunistične in stranki sovražne elemente« in pri tem cikal na Mao Tse Tunga ter mu tako javno napovedal boj. Borba za kmečko dušo Mao se s tem programom ni strinjal. Morda ravno zaradi tega, ker je kmečki sin in so ga kmetje spravili na oblast. Njihov položaj je bil pred revolucijo zares obupen. Po številkah, ki so jih sestavili 1. 1927 sami Čang Kaj Šekovi nacionalisti, je 75 odstotkov kitajskega prebivalstva posedovala tedaj samo 6 odstotkov kmečke zemlje. Štiri petine vseh njiv so bile last veleposestnikov. Ti so jih dali obdelovati najemnikom ter jim za to ponekod odstopili manj ko eno tretjino pridelkov. To in ne tuja propaganda je vzrok, da je Mao Tse Tung zmagal. Ko je prišel na oblast, ni maral posnemati Stalina. Protivilo se mu jc, da bo najprej zcimljo dal kmetom, a jih malo zatem razlastil td podvrgel državi. Sodil je, da na Kitajskem za skupno obdelovanje zemlje v velikih kolektivnih veleposestvih niso dani pogoji: manjkajo prepotrebni stroji in ljudstvo za tako obratovanje ni še dovolj izobra- ženo. Zato se je uprl nasilnemu ustanavljanju kolhozov. Kmetje naj ostanejo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo. Zadovoljil se je s tem, da je za sedaj začel širiti zadružništvo. Nje- gov program je zelo zmeren. Pekinška vlada uvaja na deželi razne vrste zadrug, ki so na nekomunističnem zapadu že davno vpeljane. To je po' Maovem mnenju edina pot, ki vodi polagoma, toda varno in brez nasilja v socializem. Ravno tako je bil Mao nasproten, da bi se vsi podjetniki čez noč razlastili ter industrija in trgovina na mah podržavili. Bal se je, da bi podjetja pod vodstvom državnih uradnikov nazadovala. Zato je vladi prijazne industrij alee in trgovce pustil pri miru in se zadovoljil s strogim nadzorstvom države nad gospodarskim življenjem. Imovite sloje je raje prijel pri davkih in jih prisilil, da služijo ciljem narodne skupnosti. S svojo zmerno in previdno politiko je seveda prišel v čedalje ostrejše nasprotje s Kao Kangom in z njegovimi pristaši. Začela se je brezobzirna borba, ki se je morala končati s popolnim porazom enega ali drugega. Kao Kang se jc čutil močnega, ker je imel na svoji strani Stalina in tudi precejšnje število kitajskih generalov. Njegov načrt je bil, da pridobi zase vojsko in se z njeno pomočjo polasti oblasti. Nadaljevanje na 3. strani VSEGA SVETA NOVICE SOVRAŽNA TABORA SE PRIBLIŽUJETA Po dolgi dobi ostre napetosti se kažejo prva znamenja, da žele komunisti in zapadnja-ki spet sesti k mizi in se pogajati. Najprej se bodo skoro gotovo zedinili glede Avstrije in najbrž že maja podpisali z njo mirovno pogodbo. V ponedeljek so pa zapadnjaki izjavili, da so pripravljeni se nato razgovarjati s Sovjetsko zvezo- tudi v Nemčiji in sploh o položaju v Evropi. Že junija naj bi se sestali na Dunaju, v Londonu ali kaki drugi prestolnici 4 zunanji ministri ter gledali, da se sporazumejo. Sele če bi bil ta sestanek zares uspešen, bi se zbrali jeseni načelniki vlad Eisenhower. Eden, Faure in Bulganin k razgovoru o svetovnem položaju. Pogajali bi se tudi o razorožitvi, posebno o nadzorstvu nad atomskim orožjem in o utrjevanju miru v »vetu. Dober znak je tudi, da je zunanji minister Dulles odgovoril nekam ugodno na ponudba Ču En Laja. Dal je razumeti, da je Amerika voljna se pogajati s kitajskimi komunisti. KAJ BI DALA PROSTA CONA Prof. Giorgio Bonifacio je izračunal, kakšne koristi bi imelo naše prebivalstvo, če bi Italija proglasila tržaško ozemlje za prosto cono, kjer bi se ne pobirale carine. Cena sladkorja in čaja bi padla za 65 odstotkov, soli, cigaret in električnih priprav za 60%, kave, vina, čokolade in kakava na polovico; za več ko eno tretjino bi se znižala cena angleškemu suknu, pivu, ameriškim čevljem, raznim mesnim konservam, mleku v prahu, popru, siru, svežim ribam iz tuji-ne itd. Prebivalstvo ozemlja bi prihranilo letno od 11 do 16 milijard lir, za vsakega člana družine približno 4000 lir na mesec.^ Družina, ki prejema danes 50.000 lir mesečne plače, bi živela tako, kakor da so se prejemki povišali na 65.000. Tržačani že vedo, zakaj tako odločno zahtevajo prosto cono1. AURIOL V LJUBLJANI Bivši predsednik francoske republike Vincenc Auriol je obiskal Ljubljano, da se udeleži občnega zbora Zveze borcev Jugoslavije RAK — BOLEZEN STOLETJA V Londonu so objavili številke, iz kateril izhaja, da je leta 1954 umrlo na Angleškem od raka nad 47 tisoč moških in 42 tisoč 780 žensk. Visoke številke so vzbudile v držav: pravi preplah. Istočasnd je umrljivost zara di tuberkuloze padla za 65 odstotokov. Jetika ni več tako nevarna, kakor je bila nekoč LEPA VZGOJA Kakor drugod tako so tudi v Rimu slovesno obhajali 10. obletnico' osvoboditve. Ko je župan začel svoj slavnostni govor, so fa šistični svetovalci zapustili dvorano in nato se je iz njih praznih sedežev dvignil neznosen smrad. Pod klopmi je ležala razbita steklenka Smrad je bil tak, da se je ljudem obračal želodec in so si vsi tiščali nos z robci. Taki so politični razlogi, ki se jih poslu- žujejo fašisti. Od te kulture se Slovenci res lahko učimo. TAKA JE MEŠČANSKA VOJNA Rimski fašistični dnevnik II Secolo dTtalia je bil zelo nasproten proslavljanju 10. obletnice osvoboditve. Zato nimamo — pravi list — nobenega vzroka. Saj je ob prevratu bilo v samem mestu Bologni umorjenih ali brez sledu izginilo 1278 naših tovarišev. In med te ni štetih 20 zajetih toskanskih fašistov, ki so jih predali nekdanji splošni bolnici, iz katere se niso nikoli več vrnili. Ko so pred nekaj meseci delavci kopali v dnu zgradbe, so našli v greznicah stranišč na desetine mrtvaških glav in odsekanih udov. Že prej so v nekem kanalu odkrili mrliče, stlačene v vreče, polne skal. Teh grozot niso zagrešili slovanski barbari, marveč visoko omikani Italijani v napredni Bologni. O njih je italijanski tisk doslej molčal. Bog obvari, da bi kaj sličnega odkrili v naših krajih. Kaj bi pisal Piccolo. kako blatil ves naš narod! Mi pa ne bomo zaradi teh dogodkov nikoli označili Italijanov za nekulturno ljudstvo divjakov. Mi vemo, da so to pač žalostni sadovi revolucije in meščanske vojne in posledica vnebovpijočih krivic, ki jih fašizem dela prebivalstvu. PROFESORJI STAVKAJO V Trstu in republiki so stopili srednješolski profesorji v stavko, ki bo trajala 4 dni, to je do 2. maja. Zahtevajo novo ureditev službenega položaja in zboljšanje plač. Slovenski profesorji v Trstu so se priključili italijanskim tovarišem in solidarno z njimi stavkali en dan. To so storili v upanju, da bodo' prihodnjič tudi Italijani podpirali zahteve slovenske šole. V tem upanju se naši profesorji najbrž varajo. ČUDO TEHNIKE Turška vlada je naročila nemški tovarni Krupp, naj zgradi most preko Bospora. To je morska ožina pri Carigradu. Most, ki bo vezal evropsko z azijsko zemljino, bo pol- drugi kilometer dolg in 65 metrov visok. Pod njim bodo lahko pluli največji parniki. OTROŠKA PARALIZA Zdravilo proti otroški paralizi, ki ga je iznašel Amerikanec dr. Salk, so že v velikih množinah uporablja. V Združenih državah bodo cepili z'njim nad 9 milijonov šolskih otrok. Izvažajo ga tudi v inozemstvo. V Nemčiji in Franciji bodo cepili 45.000 otrok. Cepivo prihaja tudi že v Italijo in stane 6000 lir. ! ' 1 ZEMLJA SE TRESE Potresi postajajo že nekaj let posebno na pomlad bolj pogosti. Zadnji potres je bil v Grčiji oh egejski obali, kjer je v mestu Vo-Ios bilo porušenih preko tisoč hiš. Tudi z dveh drugih koncev sveta poročajo o nihanju zemeljske skorje. To' je bilo na Filipinskih otokih. Večje škode ni bilo, a učenjaki se boje, da je to le uvod v hujše katastrofe. V južnoameriški državi Čile je pa zaradi podmorskega potresa morje valovilo proti obali in odplavljalo hiše in vrtove. TOLAŽBA ZA DEŽ V Nemčiji posluje že od predlanskega leta poseben zavod, ki zavaruje letoviščarje proti slabemu vremenu. Če dežuje in ne moreš na izlet ali kopanje, ti izplačajo nekaj stotakov, da nisi preveč žalosten. Ta zavarovalnica bo od 1. junija dalje poslovala tudi v Italiji v pokrajinah severno od Pada. LE ENO JE MANJKALO V Parizu je prejšnji teden ustrelil sebe in ženo Artur Lopez, milijardar iz Južne Amerike. Njegova last so bila bogata ležišča fosfata in solitra, imel je palače v Londonu, bajne vile ob Sinji obali Francije in dva lepa o-točiča. Kaj mu je manjkalo? V6e, zakaj žena se je hotela ločiti. Imel je vse razen ljubečega srca poleg sebe. KDO BO PREDSEDNIK? Doi izvolitve novega poglavarja države manjka samo še 24 ur, a italijanske stranke se še zmerom niso mogle zediniti, koga bi izbrale. Scelba je izjavil, da predsednik republike ne sme biti demokristjan in tako je stranka predlagala neodvisnega Mezagoro, ki je predsednik senata. To je udarec proti Gronchiju. Nastop fašističnih divjakov V ponedeljek, 25. aprila, so praznovali tudi v Trstu 10. obletnico splošne ljudske vstaje proti fašistom in nacistom v Italiji. Ferruccio Parri, voditelj tedanjih partizanov in predsednik prve protifašistične italijanske vlade, je govoril v kinematografski dvorani Nazionale v ulici XX. Septembra. Ideali svobode in demokracije, za katere smo se pred 10 leti borili — je rekel — na žalost niso še uresničeni. Fašizem dviga v Italiji spet glavo. Zato je potrebno, da se njegovi nasprotniki tudi danes združijo in kot nekoč proti njemu borijo. Kako pravilno je govoril, so dokazali fašisti sami s svojim obnašanjem ta dan v Trstu. Prireditev so motili in vpili: »Živio Du-ce! Smrt ščavom!« Oddelki policije so preprečili večje nerede. Huje je pa bilo na Glavnem trgu. Ko se je končalo spominsko' zborovanje v bližnjem gledališču Verdi, so fašistični pobalini začeli dejansko napadati udeležence. Pograbili so stolice in mize v bližnji kavarni Specchi ter z njimi šli na občinstvo. Napadli so tudi Furlane, misleč, da je njihov jezik — slovenski. Tudi tu so morali nastopiti oddelki policije. Poslužili so se med drugim brizgalk ter z njimi pošteno škropili po ljudeh. Zgodilo se je, da so policisti pomotoma krepko brizgali tudi po> policistih v civilnih oblekah pod stebriščem prefekture. Pretepe in nemire so fašisti izzvali tudi v številnih mestih republike. Njihovo obnašanje vzbuja gnus v vseh poštenih in miroljubnih ljudeh. Iz tega vidimo, kaj bi čakalo nas in italijansko ljudstvo-, če bi zmagali nekdanji črnosrajčniki. Mi bi padli spet v suženjstva in barbarstvo. Bog obvari nas in Italijo tolike sramote. Tem bolj moramo obsojati razne Bar talij e in tovariše, ki s svojo narodno zagrizenostjo nehote utirajo pot fašizmu. Kitajci so se otresli odvisnosti iz Moskve Nadaljevanje s 1. strani PORAZ RUSKE SMERI Toda Mao Tse Tung je bil spretnejši od Kao Kanga. Posrečilo se mu je privabili svojega tekmeca iz Mandžurije v Peking in ga popolnoma osamiti. Dne 31. marca je stranka Kao Kanga naposled obsodila in izključila iz svoje srede. Izobčenec je nato izvršil samomor. Moskva ni bila dovolj močna, da prepreči padec Kao Kanga. Medtem je bil umrl vsemogočni Stalin in njegovi dediči so* imeli dovolj skrbi s tem, kako bi se iznebili Ma-lenkovia. Mao' Tse Tung je te oikolnosti izkofistil, da obračuna z levičarsko' opozicijo v stranki. Zanimivo je, da je na Kitajskem zmagala zmerna struja ravno v trenutku, ko je v Rusiji prišel na oblast Hruščev, ki zastopa nasprotno smer. Malenkova so vrgli, češ da je preveč popustljiv in premalo revolucionaren. Že iz tega se vidi, da se bo komunizem na Kitajskem razvijal drugače kakor v Sovjetski zvezi. Mao bo ubral svojia pota in ne lxv posnemal Stalina. Kakšno smer bo izbral, je danes težko prerokovati. Jasno je danes samo to, da se je s smrtjo Kao Kanga in z uničenjem njegove skupine, ki je nihče ne more več preprečiti, Mao o-tresel vsake odvisnosti od Rusije ter postavil na lastne noge. Odslej bo' tako v notranji kakor v zunanji politiki ravnal popolnoma svobodno in neodvisno. Ponudba, ki jo je v Biandungu stavil Ameriki in Veliki Britaniji, je po mnenju mnogih prvi samostojni nastop kitajskih komunistov. Vse to je bilo neizogibno. Kitajska je namreč preogromna dežela, da bi mogla biti komurkoli podložniška država. Saj šteje več ko pol milijarde prebivalcev in njen prirod-ni prirastek znaša 4 do 5 milijonov na leto. Razen tega ne smemo nikdar pozabiti, da je druga svetovna vojna prinesla pravo revolucijo med azijske in! afriške narode. Zbudili so' se k samozavesti in hočejo biti belcem v vsem enakopravni. O svoji usodi hočejo sami odločati ter imeti delež pri vodstvu svetovne politike. To je velik zgodovinski dogodek, s katerim morajo velesile in seveda tudi Sovjetska zveza računati, če hočejo prihraniti človeštvu bridka razočaranja in krvave homatije. OVICE DIVJA BRZINA V Franciji so na progi Bordeaux-Hendaye stavili v promet poseben vlak, ki je dosegel največjo sedanjo brzino. S 3 težkimi vozovi je predirjal v eni uri 320 kilometrov. Prejšnji rekord na železnicah je znašal 243 kilometrov. Tak brzovlak bi pridirjal iz Trsta do Gorice v desetih minutah. SMRTNI OBJEM Blizu Beneventa je 7-letni Ludvik vlekel vodo iz globokega vodnjaka. Pa se je preveč nagnil in padel v globino. Osemletni bratec Aldo se je po vrvi takoj spustil na pomoč. Že je brata zagrabil za ovratnik, ko mu je spodrsnilo in sta oba izginila v vodovju. Trupli so povlekli ven, tesno objeti v bratskem objemu. TOBAČNICA GOSPE KLARE LUCE Ameriški veleposlanici v Rimu so Italijani lahko hvaležni. Kjerkoli more, jim poma-g‘a. Svojo hvaležnost ji izkazujejo na različne načine. Tako je grof Zoppi, glavni tajnik zunanjega ministrstva, po podpisu londonskega sporazuma od 5. oktobra, nagovoril tajnico ge Klare, naj ji skrivaj izmakne zlato tobačnico. Vanjo so vdelali tržaški grb iz samih diamantov. Gospa Klara je bila veselo presenečena. REVNI AVTOMOBILISTI Te dni »e je v Parizu okoli 150 tisoč oseb udeležilo protestnega zborovanja proti davčnemu sistemu. Mnogo trgovcev se je pripeljalo na starih, polomljenih avtomobilih, ki naj bi pričali o revščini, v katero je Francijo dovedlo krivično obdavčenje. Zborovanja »o ee hoteli udeležiti tudi nekateri tržaški trgovci, a Pariz jim je bil pre-oddaljen. TUJSKI PROMET V preteklem letu je Italijo obiskalo vsega 9 milijonov 327 tiso« tujcev, to je za milijon 600 tisoč več ko 1. 1953. To je bil za državo precejšen dohodek. V Trst je prišlo od tega lani 37.654 potnikov; med njimi 9660 Avstrijcev in 7271 A-merikancev . Če bi v ponedeljek ti tujci videli, kako iašisti razgrajajo po našem mestu, bi majali 7. glavo. Lepa propaganda za tujski promet! STANOVANJSKA KRIZA V Ankoni je neki podčastnik, ker ni mogel najti družini primernega stanovanja, iz obupa znorel. Poslanec Spalone je nekaj časa zatem vložil interpelacijo, v kateri sprašuje notranjega ministra, kako je mogel osebni tajnik prefekta v Pescari dobiti petsobno stanovanje, čeprav je samec. Kaj bo Scelba odgovoril, ne vemo. PARNIK NA ATOMSKI POGON V ponedeljek je predsednik Eisenhower naznanil svetovni javnosti, da pripravlja A-merika trgovsko ladjo* na atomski pogon, ki naj bi plula okoli sveta in pristala v lukah različnih dežel, da si jo ljudje ogledajo. To naj bi bil dokaz, kako se atomska siln lahko uporabi za napredek človeštva in obenem, da Ameriko prešinja duh miroljubnosti DRAGA OBRAMBA Združene države Amerike se na vso moč trudijo, kako bi se zavarovale pred kakim presenečenjem. Vzdolž mej so postavile mrežo radarskih postaj, ki bi same od sebe javljale vsako približevanje sovražnikov. Sedaj hočejo 200 km od obale zgraditi še številne u-metne otoke s takimi postajami. Na vsakem bo 30 mož posadke. En tak otok stane 1 milijon dolarjev. Tudi za obrambo je potrebno mnogo denarja. Revne države se niti braniti ne morejo. genij naše Dne 18. aprila zjutraj je umrl v ameriškem mestu Princetownu največji učenjak našega stoletja fizik Albert Einstein. Njegov pomen za razvoj znanosti primerja svetovno časopisje z važnostjo Galileja, Kopernika, Newtona in podobnih, ki so prodrli v tajne vsemirja in v bistvo vesoljstva. Einstein se je rodil v nemškem mestu Ulm leta 1879. Težka so mu bila mlada leta, ker je očetova elektrotehnična trgovina šla slabo. Fant je v slabih razmerah tudi težko študiral na gimnaziji. V fiziki, katere moderni oče je danes, ni uspeval dobro. Težave življenja so učenjaka privedle v Ziirich v Švico, kjer je dvajsetletni fant z odliko dosegel doktorsko čast iz fizike. Prvo službo je imel pri uradu za patente. Ko je pregledoval račune drugih, je tudi sam začel razmišljati in pisati znanstvene knjiige. Že leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za razpravo o elektronih in težnosti zemlje. Svet je spoznal veličino skromnega duha. Klicali so ga za profesorja v Ziirich, Prago in Berlin. Ko je Hitler, bivši sobni pleskar, začel preganjati Žide, se je učenjak moral zateči v Ameriko. Tu je dobil mesto* vseuči-liškega profesorja. V mestu Princetownu je imel svoj zavod, od koder so* šle v svet znanstvene razprave, ki so popolnoma spremenile dosedanje naziranje o sestavi vesoljstva. Tu je ustanovitelj relativnostne teorije, nauka O' štirih dimenzijah in je oče atomske znanosti. Že samo to zadostuje, da ga prištevajo med največje duhove vseh vekov. Med drugim je napisal tudi knjigo »Čemu vojna«. V njej je povedal, da je odkril atomsko silo, toda ne za bombe, kajti če pride do tretje svetovne vojne, bo svet uničen. Danes je ta silni duh mrtev. Žive pa njegova odkritja, ki bodo človeštvu v srečo ali pogubo — kakor jih bo* znalo* uporabljati. LAHKOMISELNI VOZAČI V Zapadni Nemčiji je leta 1954 izgubilo v prometnih nesrečah življenje 12.000 ljudi. Vsak dan se je ubilo povprečno 33 oseb.Teže ali laže ranjenih jih je pa bilo 308.000. Tega so krivi brezvestni vozači. HOPSASA! Policija je zaprla 68-letno staro mater Heleno Masirotti, doma iz Milana. Zakaj? Ker je vsa natreskana razgrajala v nočnem zabavišču ter hotela za vsako ceno na oder, da bi tam plesala pred občinstvom kot mlada, na pol oblečena deklica. Bog daj norcem pamet! DOBER ZAČETEK V ameriški zvezni državi Utah so zaprli mladeniča, ker je ukradel biserno ovratnico. Preiskovalni sodnik ga je vprašal, čemu je to naredil. Z denarjem — je pojasnil fant — je nameraval odpreti detektivski urad, ki bi i-mel nalogo loviti — tatove. Sedaj so pa njega ulovili. DOBROSRČNI VLOMILCI V Bruslju so vlomili v neko zlatarno in vse odnesli. Toda glej, naslednjega dne dobi lastnik obširno pismo, v katerem so bili vsi dokumenti o zavarovanju zoper vlome in je stala pripomba: »Vračamo priložene listine, da ne bi trpeli preveč škode. Vlomilci.« Zaires. priiazni zlikovci. Šbopthi h OPČINE V okviru proslav za 10. obletnico osvoboditve je mestna uprava med drugim sklenila postaviti na opensko strelišče spominsko ploščo in tako počastiti 71 talcev, ki so jih nacifašisti postrelili. Ploščo je odkril pretekli ponedeljek župan Bartoli. Openci smo sicer zadovoljni, da se je občina končno' spomnila žrtev vojnega divjanja. Vendar smo globoko razočarani, da je na plošči samio laški napis. Kljub temu da so bili ustreljeni talci povečini Slovenci in da so Opčine slovenska vas, ni tržaška občina smatrala za potrebno poskrbeti tudi slovenski napis. Ko je v ponedeljek župan Bartoli prišel na Opčine, se je našel nekdo, ki je tržaškemu odličniku to povedal v obraz. Župan je najprej nekaj zamomljal in se nato izgovarjal, češ da. je uradni jezik občine italijanščina. Dejal je tudi, da se mu zelo mudi, ker da ga čakajo še druge dolžnosti, in je odšel . . . Naše ljudstvo ostro obsoja njegovo ravnanje, ki ga skuša hinavsko opravičevati z obstoječimi zakoni. Ali se Bartoli ne zaveda, da so openski talci dali svoja življenja tudi zato, ker jim je fašizem prepovedoval rabo materinščine? Openci zato odločno zahtevamo, naj se poskrbi tudi plošča s slovenskim napisom. Mnenja smo, da bomo le tako uradno potrdili upravičenost protifašistične borbe. Ce se naša volja ne bo izpolnila, bomo upravičeno smatrali Bartolijevo proslavljanje fašističnega poraza za burko. NABREŽINA V ponedeljek, 25. t. m., je občinski svet slovesno obhajal desetletnico osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma. Ob 9. uri se je v nabrežinski župni cerkvi brala maša zadušnioa za padle. Ob 11. uri pa je bila v občinskem domu slavnostna seja občinskega sveta. Priložnostni govor je imel najprej župan Terčon, ki je poudaril velikanski pomen današnjega dne, ko italijanski narod praznuje zmago nad fašistično diktaturo. G. Terčon je dejal, da se Slovenci naše občine z vsem srcem pridružujejo temu slavju, saj je primorsko ljudstvo sorazmerno največ žrtvovalo v borbi proti krutemu fašističnemu režimu. Odpor se je začel že koj po prvi svetovni vojni, ko je Mussolinijeva Italija zatrla naše šole, razpustila vsa kulturna in športna društva ter uničila vse naše gospodarske organizacije. S tem je hotel fašizem zbrisali z zemeljske oble pol milijona Slovcncev in Hrvatov, ki niso zagrešili nobenega zločina, temveč le želeli ohraniti svoj narodni značaj. Začela se je najprej tiha. podtalna borba proti režimu, ki seveda ni štedil s protiukrepi. Naše najboljše ljudi so zapirali, obsojali, streljali, mnoge izobražence pa prisilili, da so se zatekli v inozemstvo. V nekaj letih je primorsko ljudstvo o-g tal o tako rekoč golih rok. Vendar naše ljudstvo ni klonilo. Ko se je Mussolini odločil 7,a vojno ter skupno s svojim pajdašem Hitlerjem začel zavojevalni pohod proti drugim miroljubnim narodom. so se naši ljudje postavili na stran Pravice ler začeli z oboroženo vstajo. Tedaj, — je poudaril župan Terčon — se nismo spraševali, kako si bomo uredili svoje povojno življenje, ker smo si zastavili za cilj, kako čim-prej zrušiti fašizem in izvojevati si tako zaželeno svobodo. Na žalost moramo danes ugotoviti, da se naši cilji niso povsem uresničili, čeprav fašizma v Italiji ni več. G. Terčon je zaključil s pozivom, naj nova oblastva končno le najdejo način, da tu živeča naroda lahko živita v miru in medsebojnem sodelovanju. S tem se bomo najlepše oddolžili spominu vseh naših številnih ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja v zadnji vojni vihri. Krajša govora sta imela tudi odbornik Vižintin in svetovalec Colja. Po seji so se prisotni podali pred županstvo, kjer je župan odkril spominski plošči. Padlih borcev so se svetovalci in občinstvo spomnili z enominutnim molkom. Kakor vidimo, je proslava potekla slovesno, vendar so nekateri prisotni bili mnenja, da bi morala imeti širši značaj. Na proslavo bi bili labko povabili svojce padlih, nabre-žinsko godbo in pevske zbore, ki bi se prav gotovo vabilu zelo radi odzvali. Skoraj neodpustljivo pa se nam zdi, da ni bilo ta dan na spomeniku na trgu niti cvetlice. Drugič bo treba te pomanjkljivosti odpraviti. DOLINA Desetletnico osvoboditve so v Dolini proslavili v ponedeljek, 25. t. m. Ob 9. uri je bila V župni cerkvi maša za-dušnica za padle in v dopoldanskih urah so predstavniki občine položili vence na vse spomenike padlih v dolinski občini. Popoldne je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri je govoril župan Lovriha. Svetovalci so sklenili, vzidati spominsko ploščo na novem občinskem domu, ki ga sedaj gradijo in bo jeseni dokončan. Slovenska in italijanska osnovna šola pri Domju se bo odslej imenovala šola »Osvoboditve«. Ko se je seja končala, so svetovalci odšli v sprevodu do vaškega spomenika padlim ter položili vence. Župan je tu imel priložnostni govor. Pevski zbori iz Doline, Boljunca, Ric-manj in iz Boršta so ubrano zapeli nekaj ža-lostink. Proslave so se udeležili številni Občinarji ter močna skupina Tržačanov. ŠEMPOLAJ Kakor je bilo pričakovati, smo za velikonočne praznike poslušali lepo cerkveno petje. Cerkveni pevski zbor se je to pot prav zares lepo izkazal. Potem ko so se pevci tri mesece požrtvovalno učili in hodili k vajam tudi petkrat na teden, so končno dosegli zaželeni cilj. »Za veliko noč se mora peti nova maša«, so dejali in to se je res zgodilo! Koliko lepega bi se dalo pri nas narediti! Zbor sestavlja 29 večinoma mladih pevcev, le nekaj jih je starejših. Lahko bi ti pevci sestavili zbor prosvetnega društva. Kako lepo bi donela slovenska pesem iz teh mladih grl! Upamo, da se bo to tudi zgodilo. Sedaj popravljajo naš vedno bolni vodovod. Ni dolgo tega, ko so ga napeljali, a je podoben neozdravljivemu bolniku. Na vci1 krajih, kjer se cevi stikajo, je iz njih odtekala voda, tako da so ljudje morali plačevati tudi vodo, ki je niso uporabili. Vsi želimo, da bi ta stvar bila mojstrsko popravljena in da se ne bi več ponavljale te neljube nevšečnosti. REPENTABOR Prihodnjo nedeljo v dopoldanskih urah bodo odkrili na županstvu v Repentabru spominski plošči padlim za svobodo. Občinstvo je vabljeno, naj se slavnosti polnoštevilno u-deleži. ZGONIK Tudi pri nas se kakor v ostalih občinah te dni spominjamo vseh naših številnih žrtev ki so dali življenje za srvobodo in lepšo bodočnost svojega naroda. V nedeljo bodo na županstvu vzidali spominski plošči padlim junakom. Občane vabimo, naj pribite na proslavo v velikem številu. DEVIN Preteklo soboto sta si v župni cerkvi na 1 .ijesi v Beneški Sloveniji obljubila večno zvestobo g. Karel Legiša iz Devina in gdč. E-ma Primožič iz Hosten pri Klodiču. Ženin je sin znanega posestnika g. Karla Legiše (Kupčevega) iz Devina, nevesta pa izhaja iz zavedne Glavinove družine iz Hosten. Po cerkvenem obredu se je začelo ženito-vanjsko slavje, ki se je zaključilo v najlepšem razpoloženju v Devinu, kjer so dolgo v noč odmevali zvoki naše pesmi in vesele glasbe. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. DROBHJE ffESTI | /a Gorice SKUPNI IZLET Goriški turistični urad Applani pripravlja za 28., 29. in 30. maja skupni izlet iz Gorice v Ljubljano to na Bled. Odhod bo 28. maja ob 14. uri. Cena je 9700 lir na osebo. Za izlet se je treba prijaviti do 14. maja. MEJA BO ZAPRTA Obmejna policija javlja, da bodo bloki za dvolastnike na Goriškem zaprti v nedeljo 1. to v ponedeljek 2. maja. NAGRADE ZA GNOJIŠČA Deželna uprava je razpisala 420 tisoč lir nagrad za izboljšanje gnojišč. iNagradi je skupno 16, in sicer dive po 50 .tisoč, 4 po 30 to 10 po 20 tisoč lir. Deležni jih bodo kmetovalci, ki zgrade nova gnojišča ali preuirede stara. Pravico do nagrad Imajo posestniki z največ po 5 hektarjev zemlje v dolini ali največ 10 hektarjev v hribu. Prošnjo naj nare-de na vzorcih, ki jih dobe pri deželipi upravi ali pri Kmetijskem nadzorništvu. TOVARNA fhii/icie KRMIN - CORMONS _ _ | TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje Itd. Izvrši vsako delo |>o naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. KONCERTI SLOVENSKEGA OKTETA Gorica in ilepa prestolnica našega gori-škega Krasa, Doberdob, »slovenskih fantov grob«, sta doživela v soboto in nedeljo veličastne dni. Z njima so jih Slovenci na Goriškem in Tržaškem, ki so se od vsepovsod u-deležili koncertov okteta. V vsej burni, sko-ro 40-letni zgodovinnski dobi, odkar je del Slovencev prišel pod Italijo, so mogli v Gorici z dovoljenjem italijanskih oblastev prvič javno nastopiti priznani tvorci najvišje duhovne kulture, umetnosti petja, ki je po svoji naravi vsaj deloma tudi religiozne narave. Naši sodržavljani italijanske narodnosti naj ne zamerijo, če na tem mestu ugotovimo, da se njihovai duša ob tej priliki ni odprla tako v širino, kot se je naša. Saj je naš, v svetovni javnosti priznani oktet iz Ljubljane, moral'hast opiti v zakotni, mali dvoranici pri »Zlatem pajku« v bližini nekdanjega židovskega »geta«. Prireditelji niso mogli dobiti nobene večje in dostojnej-še dvorane, čeprav jih ima Gorica celo vrsto. Pri tem naj še pribijemo, da smo gori-ški Slovenci moralno pa tudi pravno edini lastniki današnjega Ljudskega, prej Trgovskega doma, če se zadevni zakoni le količkaj pravično tolmačijo. Prav’ isto velja tudi za poslopje bivše Centralne posojilnice na kor-au, kjer je danes lepa kino dvorana. Kljub temu smo hvaležni oblastnikom, ki 60 se odzvali vabilu prirediteljev, čeprav so s tem sledili le v izobraženih krogih običajnemu taktu, zlasti ker gre za kulturne stike med dvema sosednima narodoma. Hvale vredno je zlasti ravnanje šolskega skrbništva, ki je poslalo na koncert svojega zastopnika, kar je storil tudi kvestor, medtem ko je pTefekt De Zerbi svojo odsotnost opravičil z boleznijo. Kulturno čast naših sodržavljanov pa je zlasti rešil list Gazzettino, ki je na koncerte poslal svoje urednike ter jih edini izmed vseli italijanskih dnevnikov tudi ocenil. Zapisal je med drugim tele besede: »Uspeh koncerta je popoln in brezpogojen. Njegova izvajanja so potrdila, da je slava, ki jo uživa, plod umetniške sile in tehnične spretnosti, saj razpolaga kar s štirimi liričnimi solisti.« Naj še poudarimo, da smo se Slovenci u-deležili vseh štirih koncertov kot ena družina brez razlike na našo strankarsko razcepljenost. Kako tudi ne, saj nas je združila duhovna osnova slovenske pevske lepote, ki nas priznano odlikuje v zboru kulturnih narodov. Srčna vam hvala, možje in fantje okteta, ki nam je vaša. velika žrtev in ljubezen do kulture, pesmi in naroda, svetal vzor. Na veselo svidenje! ZLATA MAŠA častni kanonik msgr. Alojzij Novak bo 3. maja praznoval zlato mašo1. V duhovnika je bil posvečen 3. maja 1905 v nadškofijski kapelici, kjer bo tudi daroval svojo zlato mašo. Bogoslovje je obiskoval v Gorici. Najprej je služboval v raznih d uh ovni j ah, kar 30 let pa je bil dekan v Černičah. Nekaj časa je v goriškem bogoslovju predaval sv. pismo novega zakona namesto pok. dr. Ličena. Leta 1944 je prišel iz Černič in bil imenovan za kanonika goriškega kapitlja. Msgr. Novak se je živahno udejstvoval tudi v kulturnem življenju svojega naroda, zlasti še v mladinskih organizacijah. K njegovi zlati maši mu iz srca čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova. PROSLAVA 10. ORLETNICE OSVOBODITVE Kakor drugod po Italiji so obhajali tudi v Gorici 10. obletnico osvoboditve. Občinski svet je sicer na zadnji seji zavzel nasprotno stališča in župan je na vsa usta izjavil, da bo- mesto praznovalo obletnico šele leta 1957, a volja goriškega sveta ni obveljala. Gorica je praznovala že v nedeljo, toda glavni del svečanosti je bil v ponedeljek v Ločniku in drugod. V cerkvi Sv. Srca se je brala maša zadušnica za vse žrtve, ki so padle v borbi za svobodo. Naše mesto se je s posebnim odposlanstvom udeležilo velikih svečanosti v nedeljo v Genovi in v ponedeljek v Milanu. V tem odposlanstvu so bili občinska svetovalca dr. Terenzio in Bisiach ter občinski u* radnik dr. Delcliin. Vzeli so s seboj tudi mestno zastavo. Trg pred železniško postajo se bo odslej imenoval »Trg mučenikov za svobodo«. IZ ŠTEVERJANA V nedeljo smo tudi v števerjanu praznovali 10. obletnico osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma. Pred 'lepim spomenikom padlim na trgu pred cerkvijo smo obhajali spomin na vse žrtve težke borbe. Naš g. župan je imel lep nagovor na Občinarje, ki so- se pa proslave žal udeležili v premajhnem številu. Števerjanski pevci so zapeli nekaj lepih pesmi. Vprašanje vodovoda ni sicer še bogve kako napredovalo, a oblastva so se vendar začela za to prevažno zadevo zanimati. Deželna u* prava je pred časom odposlala v vas zdravnika, da prouči na mestu vprašanje. Že pred enim letom je deželni zdravnik prepovedal ljudem piti vodo iz občinskega vodnjaka, če je prej ne skuhajo. Odredil je tudi, da se k vodnjaku postavi tablica, na kateri je pa bilo opozorilo žal le v italijanščini. Županstvo naprošamo, naj nujne zadeve vodovoda ne zanemari, in ga pozivamo, da ne da oblastvu miru, dokler ne reši zadovoljivo tega vprašanja. Veliko število malih posestnikov je nakupilo semenske pšenice, turščice, fižola in drugih semen ter bilo deležno precejšnjega državnega prispevka. Naši posestniki so tako prihranili nad 100 tisoč lir. Smatramo za dolžnost, da se ob tej priliki javno zahvalimo Kmetijskemu nadzorništvu, ki nam je izposlovalo to znatno državno podporo. Tudi kmetijski sindikat se je za zadevo zanimal. V preteklem tednu sta bili pri nas kar dve poroki. Letos je bilo v vasi že pet porok, kar je zelo razveseljivo. Lani pa smo v celem letu imeli le dve. IZ PEVME Hvale vredno je, da so se Pevmčani, Oslavci in Štmaverci ob proslavi 10. obletnice osvoboditve spomnili padlih v drugi svetovni vojni in vseh žrtev, ki smo jih Slovenci dali v težki borbi proti nacizmu in fašizmu. Položili so lep venec na spomenik padlih v zadnji svetovni vojni in prav tako na grobove žrtev. Obsoditi pa moramo divjaštvo nekaterih šovinističnih pobalinov, ki gotovo niso Goričani, ker so v noči od nedelje na ponedeljek sneli venec s spomenika ter pomečkali šopek rdečih nageljnov. Prav bi bilo, da policija končno že enkrat ostro kaznuje fašistične zlikovce, ki ogrožajo ugled republike. V četrtek, 21. aprila, sta si v naši cerkvi obljubila večno« zvestobo Pavšič Benjamin in Peco-ra-ri Katarina. Ker je bila nevesta cerkvena pevka, so jima pevci med sv. mašo zapeli kot voščilo prelepo pesem »Marija skoz življenje«. Mlademu, spoštovanemu paru želimo, da bi jima bilo življenje polno božjega blagoslova in sonca! OSLAVJE Našo vas obiskuje, zlasti ob nedeljah, vedno več izletnikov iz Goriške, Tržaške in Furlanije. Vabi jih lepota naših Brd, oslav-ska »kostnica in tudi okusna jedila, predvsem dobra gnjat in pristni bric. Vsi se pritožujejo proti goriškemu avtobusnemu podjetju, ki doslej še ni podaljšalo vožnje avtobusa št. 8 do Oslavja, čeprav so premnogi to potrebo že ponovno razložili na pristojnem mestu. Od novegai leta dalje, odkar jc ATA prevzela mestni avtobusni promet, vozi na Oslavje le Ribijev. avtobus, ki pelje do Števerjana le nekajkrat dnevno. Do zime jc bilo to še nekoliko opravičljivo, sedaj ko se jc izredno« povečal pritok izletnikov, je pa tako ravnanje neodpustljivo-. Upravo P0 A m B. Jakac: Primicova Julija France Prešeren ji je posvetil eno svojih najlepših pesnitev Sonetni venec. Boljših programov za naš okus, za naše resnične potrebe si ne želimo, ker jih mi, ker nam boljših nihče ne bi mogel dati. Oktetovci vedo nele kaj hočejo, ampak! tudi kaj mi želimo. Glasbeni znanstvenik, estet iip. učitelj kompozicije Edvard Greli gre v oboževanju vokalne glasbe tako daleč, da godalni glasbi sploh odreka pravdo do obstoja. Ce bi poslušal te dni z nami ljubljanske apostole Lepote, bi se v svojih nazorih verjetno še bolj utrdil. V svojem poslanstvu ustvarja oktet od toč Ive do točke, od nastopa do nastopa vedino nekaj novega in ponovno prekaša samega sebe. Za tako lepo petje ne zadostuje niti odličen glas niti vse drugo, kar spada k tehniki posameznikov in celote. Tu je potrebno nekaj več, nekaj višjega. In foaj bi to bilo? To so duhovne vrednote, ki so v popolnem nasprotju z odrskim narejenim vedenjem, z lažjo. Dragi naši oktetovci, vi ste svoje poslanstvo zares dobro izvršili, pridite sipet! ph Kulturne vesti Odlični solistki ljubljanske Opere, Sonja Draks-lerjeva in Cvetka Součkova, sta se obvezali, da bosta začasno nastopali v tujini, in sicer prva v dunajski Volksoperi, druga pa v Hamburgu. Brez dvoma je to lep uspeh dveh mladih slovenskih umetnic, vendar bi pa želeli, da bi naši pomembnejši pevci ostajali doma. Sloviti italijanski pevec Tino Rossi bo meseca junija gostoval v Jugoslaviji, kjer bo priredil več koncertov. Slovenski slikar samouk Ivan Cobal je v Mariboru razstavil svoja grafična dela. Uspelo mu je ustvariti nekaj resnično svežih, zanimivih in neposrednih umetnin, ki pritegnejo gledalce, kakor V kavarni, Peterček, Žrtve vojne itd. Neko nemško filmsko podjetje hoče filmati sloviti roman nemškega pisatelja Thomasa Manna »Bu-denbrooks«, kjer je zajet lep kos nemške preteklosti. Mann je pa odgovoril, da naj se združita dve podjetji iz vzhodne in zapadne Nemčije, da bo film, kakor je roman, skupna lasti vsega nemškega ljudstva. Ko so umetniku dejali, da to ne bo šlo, je odgovoril: »Lahko čakam!« SREDNJEŠOLCI NASTOPAJO: Rok: sl na Baze o vici Gledal sem veseloigro Roksi, ki so jo igrali v nedeljo dijaki klasične gimnazije na Bazovici. Bila je to lepa predstava, ne glede na to da je bilo še mnogo (pomanjkljivosti. Izbira igre je bila posrečena. Podajanje je bilo tako, da je bila igra vsakomur razumljiva. To je najbolje dokazovalo dejstvo, da so se gledalci zabavali. Smeh in veselo ploskanje v dvorani sta bila 'mladim igralcem najboljše priznanje. Ce pogledamo posamezne igralce, maramo reči, da so bila dekleta za cel razred boljša od fantov. Pohvaliti moramo prav dobro igro naivne in obenem prebrisane Roksi (Fonda Vijolica), njene komične matere (Lavra Dežjot) in njene domišljave sestre (gdč. Bekarjeva). Glavnega junaka, namreč simpatičnega ženina, je igral Marijan Slokar, ki je bolje začel kot potem nadaljeval. Drugega ženina, 7. BoltavšUa in A. foiioMlia V torek zvečer sta nastopila na odru Avditorija dva zelo mlada koncertista: Janez Bokavšek je droben, s čopom las na čelu, še v kratkih hlačah štirinajstleten gojenec nižje glasbene šole Ljublja-na-Moste, kjer se uči violino pri prof. Janezu Žižmondu; Aci Bertoncelj, slok petnajstletnik z veliko črno pentljo, zavezano na način bohemov, je dovršil oddelek Sirednje glasbene šole pri profesorici klavirja Zorki Bradačevi. Spored je bil pester in zahteven: skladbe, ki jih srečujemo na sporedih velikih koncertistov so se vrstile s skladbami sodobnih slovenskih skladateljev (Škerjanc, Ramovš, Sivic) in s priljubljenimi melodičnimi skladbami za manj zahtevne poslušalce. Nič začetniškega, nič skromnega ni v n>ju>ni igri: oba obvladata svoja glasbila na način, ki je spričo njune študijske stopnje kar presenetljiv. Tehnična priprava je piri obeh resna in temeljita. Oba odlikujejo nežna, poglobljena igra, fina muzikalnost, »misel za fraziranje in dinamika. Bokavšek izvablja iz svojih majhnih gosli topel, poln zvok; Bertoncelj igra natančno in mehko (le mestoma bi želeli večjo silo, a vemo, da si jo bo, ko dozori, nedvomno pridobil). Uspeh je bil odličen; občinstvo je sprejelo z navdušenim ploskanjem vsako točko sporeda. V preteklih sezonah nam je nudila Glasbena Matica vrsto odličnih koncertov :razne skupine in številni odlični solisti so se vrstili in nam predvajali bogate komorne, simfonične in zborovske sporede. Letošnja sezona gre h koncu, ne da bi bili slišali mnogo takih koncertov. Nikomur nočemo ničesar SVETOPISEMSKI ROMAN Francoski pisatelj Jean Cassou (Zan Kasu) je napisal dolg roman iz zgodb sv. pisma. V njem opisuje življenje Lazarja, njegovo obujenje v življenje in kako se je Lazarju zdelo, ko je prišel drugič na svet. očitati. Ce ni Glasbeni Matici uspelo pripraviti tudi letos dobre koncertne sezone, ima za to gotovo svoje opravičljive razloge. Tudi z najboljšo voljo upoštevamo vse težave in zapreke, s katerimi se mora boriti ta glasbena ustanova. Na tem mestu hočemo le izreči upanje, da bodo tako oblastva kakor tudi odločujoči glasbeni krogi v bodoče prispevali k večjemu razmahu našega glasbenega življenja v Trstu. Alojz Kumer ki je bolj ali manj neroden, je prav tako nekoliko nerodno zaigral dijak Vremec, očeta pa Mlač. Zliasti zadnjemu se je poznalo, da je negotov v besedilu in to je povzročilo tu pa tam majhen zastoj igre. Začetništvo se je zlasti pri fantih poznalo tudi v tem, da so le preradi gledali v tla. Tega bi se morali na vsak način takoj otresti. Sele ko se igralec tega otrese, lahko zaigra sproščeno in prepričevalno, šele tedaj obvlada prostor na odru ini v dvorani. Igro je pripravil in vodil prof. Jože Peterlini. Njemu in mladim igralcem naše čestitke za lep uspeh pri tako lepem in narodno koristnem delu! KNJIŽNA DELAVNOST Po uradnih podatkih je izšlo lani v Jugoslaviji 156 izvirnih del. Med temi je 25 pesniških zbirk, 37 zbirk novel, 18 romanov, 7 potopisov, 17 esejev ali kritik, 26 zbirk za mladino in 19 dram. Številni prevodi tujih del tu niso všteti. Tudi število literarnih časopisov je v Jugoslaviji preicejšnje. Večina jih izhaja v Srbiji in na Hrvaškem, v Sloveniji le trije. SRBSKA ZNANOST Naj višji srbski znanstveni zbor »Srpska akademija nauka« je imela svoj letni občni zbor. Njen predsednik znanstvenik Belič je poročal, da šteje Akademija 41 rednih članov in 61 dopisujočih. Ti znanstveniki so izdali 156 spisov z raznih znanstvenih področij. Zavod ima tudi 25 raznih zavodov za znanstveno raziskovanje. To je res plodovito delo. Glasbena strast Ze od nekdaj so ljudje ljubili glasbo. Kdo bi se temu čudil! Saj je tako čudovito lepa, da si človek ne more zamisliti življenja brez nje. Spremlja te od zibelke do groba v vseh veselih ip žalostnih trenutkih. Le poglejte n. pr. nevesto, kako smehljajoča in polna pričakovanja stopa k poročnemu oltarju ob zvokih slavnostne koračnice! Ali kako te z druge strani pretresa dušo pesem žalostinke, ko stojiš ob odprtem grobu . .. Da, glasba je lepa in plemeniti človeka. Toda gorje, kadar se sprevrže v strast! Ali pa je to sploh mogoče? O, pa še kako! Poglejte, naš sosed si je nabavil na obroke nov šestcevni radio s silno močnim zvočnikom. Nikdar si nisem mislil, da ima kaj smisla za glasbo. Sedaj sem pa spoznal, da je izredno muzikaličen. Od jutra do pozne noči je muzika pri hiši. Ze prvi večer so zveneli po ulici marši (koračnice), žvrgolele primadone milanske skale in bučali orkestri newyorške metropolitanske opere! .Zjutraj ob šestih pa je bila budnica. Sosed je v pidžami odprl okno in se predal svoji glasbeni strasti. Ulica je pela, igrala, zvenela . . . Sosed pa užival, da je bilo joj! iLjudje so na pol v spanju, skremženih in kislih obrazov odpirali okna, godrnjali, kleli in besni pogledi so švigali proti muzikalni hiši. Naš prijatelj pa se je prijetno smehljal. Pozornost ulice ga je še bolj opogumila. Ce ga čez dan slučajno ni bilo domov in so bili sosedje prikrajšani za glasbeni užitek, si je pa ponoči, ko se je »okrogel« vrnil iz gostilne, tem močneje privil priljubljeno glasbilo. Sledile so pritožbe od vseh strani. Nič! Opozorila in grožnje od vseh strani. Nič! Nato pa je prišla na vrsto tožba zaradi kaljenja nočnega miru. Toda naš sosed si je znial pomagati. Obrokov za radio že tako m plačal, zato si je mislil: prodajtmo ga! Neko jutro je še zadnjikrat preizkusil njegovo jakost nato pa hajd z njim v zastavljalnico. Sosedje so imeli mir, on pa je poceni in na lahek način prišel do denarja. Radio je lepa, a tudi strašna zadeya. Kadar ima svoje muhe, se spremeni v kazen božjo in je nekaka peklenska iznajdba. Takrat postane s pokanjem, bobnanjem in cviljenjem prava toesneča fronta. Človek božji, pomisli, da imajo ljudje poleg skrbi tudi živce ... Ne vdajaj se glasbeni strastil GOSPODARSTVO POMLAD V KLETI Počasi, a vendar nezadržno prodira pomlad. Prihaja tudi v klet, posebno če ta ni globoko pod zemljo. Čim globlja je klet, tem manjše so> razlike v dnevni in ponočni, zimski in poletni toploti. V slabo zidani nadzemeljski kleti so' razlike v toploti velike, pra- vi skoki od visoke toplote na nizko in narobe. S prvim pretakanjem — tam pred zimo — smo odstranili glavno vinsko drožje. Med zimo’ pa se je vino učistilo, postalo kristalno prozorno, a je pri tem spremenilo v drožje še druge snovi, predvsem beljakovine in spojine vinske kisline. Med drožje pa je položilo' tudi vse polno' kvasnic in bakterij. Dokler je vreme hladno, je vse drožje nekam mrtvo, a oživi, brž ko postane nekoliko topleje. Če se to' zgodi — in nismo' prej nekaj posebnega ukrenili, postane vino motno, čestokrat pa se skisa ali zavre. To moramo na vsak način preprečiti. Zato vino pretočimo', preden nastopijo vroči dnevi. Če je vino nad drožjem čisto in brez slabega okusa, je najbolje, da ga pretočimo s sesalko. Če pa je vino še motno ali ima kak slab duh, n. pr. po’ drožju, po žveplu, po gnilih jajcih ali podobnem, moramo pretakati na zraku: vino naj pada v večjo posodo (šem-pla), ki jo postavimo pod sod. Tudi pred drugim pretakanjem moramo poskušati, kako se vino ponaša na zraku: postane motno ali »premeni barvo. Če vino v 24 urah ne pokaže nobene spremembe in ostane čisto v kozarcu, pomeni, da je zdravo in ga lahko brez skrbi pretočimo. Če pa se vino v kozarcu spremeni, moramo vprašati izvedenca za mnenje. Šele potem vino pretočimo. Zdrava in čista vina pretočimo v zdrave in čiste sode, ki jih prej zmerno zažvep-larno. NAVAJAŠ ŽIVINO NA ZELENO KRMO? Sv. Jurij je sicer že za nami, a letos je videl prav malo živine na paši. Saj se ne bi imela na čem pasti. A kmalu bo sveže krme dovolj in s tem nastane nevarnost za marsikatero nevšečnost v živinoreji: živali obolijo na driski, lahko nastopi napenjanje ali pa še kakšna druga bolezen. Na takih nevšečnostih pa trpi živina samo površnih in slabo izvežbanih živinorejcev. Dober živinorejec bo vsaj nekaj tednov navajal živino na svežo krmo': v začetku bo med suho, zimsko krmo primešal pest sveže krme, drugi dan dve pesti, tretji dan tri pesti itd. Vsak dan sveže krme več, suhe pa manj, dokler slednja popolnoma ne izgine. Tak počasen prehod iz suhega: na zeleno krmljenje prenese vsaka žival. Krave mlekarice bodo dale celo nekaj več mleka. KOLORADAR SE JE ŽE POJAVIL Na goriškem trgu so že pred 10 dnevi opazili prvega koloradskega hrošča, zagrizenega škodljivca naše krompirjevice, jajčevca (me-lancan), v skrajni sili pa tudi paprike in paradižnikov. Zgodaj s je zbudila ta mrha, saj krompir kuka komaj iz zemlje. Spomladi se pojavijo odrasli hrošči, ki letajo. Ti zaležejo jajčka, iz katerih se izleže ličinka, ki je hudo požrešna. Odrasla ličinka se spusti na zemljo in se vanjo' zabubi, iz bube pa nastane hrošč. Zelo koristno delo napravi, kdor sedaj u-niči vsakega hrošča, ki ga vidi. S tem uniči začelek zalege. Škropiti danes še ne moremo. To bomo storili, ko bo krompir imel več zelenja in se pojavijo prve ličinke. O tem bomo še pisali. REZANJE — KASTRIRANJE KRAV MLEKARIC Telica ali junica do »voje oteiitve ne nosi nobenega dobička in predstavlja navadno kapital, ki je naložen na slabše obresti. Dobiček se pojavi z otelitvami in molžo. Čim več mleka daje krava in čim več časa je molzna, tem višji dobiček prinaša. Zate pa napredni živinorejec ne izloča dobrih mlekaric, recimo po 4. teletu, temveč jih drži še naprej, in sicer toliko časa, dokler ne začne molznost padati, kar je navaden pojav po 6. teletu ali celo pozneje. V zadnjem času se vedno bolj uveljavlja rezanje (kastriranje) takih krav: živino-zdravnik onemogoči nadaljnjo plodnost. S tem pa mlečnost krave nič ne trpi, kakšen-krat se celo poviša in take krave dajejo obi- lo mleka še leta po opravljenem rezanju. Če imaš tako kravo, posvetuj se z živino-zdravnikom. PROIZVODNJA MLEKA V FRANCIJI — IN ITALIJI — V Italiji cenijo letno proizvodnjo mleka na 80 milijonov hektolitrov, v Franciji pa na 200 milijonov. Italija ima 3,250.000 krav mlekaric, Francija pa 8 milijonov. Povprečni Italijan porabi letno okoli 50 litrov mle- V f— CŠportni pregled —j Izidi nedeljskih tekem A lige italijanskega nogometnega prvenstva nam vsiljujejo 'naslednje vprašanje: »Je letošnje prvenstvo že zaključeno?« Najresnejši favorit Milan je namreč v nedeljo zgubil z Romo in danes vodi le s 4 točkami pred Udine-se iin Romo. Ce pomislimo, da fc>o moral Milan v nedeljo gostovati v Vidmu1 in se pomeriti s furlanskim moštvom, ki že 17 nedelj ne pozna poraza, je naše zgornje vprašanje res upravičeno. Vse kaže, da se bo borba za naslov prvaka bila do zadnjega, kar bo prav gotovo razveselilo ljubitelje nogometa. Domača Triestina je sicer v nedeljo odpravila Torino z 2:1, vendar nepristranski gledalci sodijo, da bi bil neodločen izid pravičnejši. Moštvi sta s približno enabovredni, kar je pokazal sam potek igre. Tržačani so pa le odnesli dve točki in se tako uvrstili v zlato sredino. O ostailih nedeljskih tekmah omenjamo le srečanje medi Genovo in Pro Patrio. Genova, ki je prej--šnjo nedeljo v Milanu zmagala, je to pot odšla z igrišča premagana (0:3). Kljub temu se nam zdi nemogoče, da bi se Pro Patria mogla letos rešiti 17 točk je odločpo premalo za obstanek v A ligi- Devetnajsto kolo I. lige jugoslovanskega nogometnega prvenstva je bilo usodno za moštvo Partizana. Ce bi Beograjčani v nedeljo premagali Hajduka iz Splita, bi se znali še vmešati v borbo za naslov državnega prvaka. Nedeljski poraz v Beogradu jih je najbrž izključil iz te borbe. Hajduk pa je učvrstil svoj položaj v lestvici, ker sta njegova tekmeca BSK ip Dinamo zaigrala v nedeljo neodločno. Vendar se nogometno prvenstvo ni zaklju- ka in 1.4 kg masla, povprečni FrancoB pa 95 litrov mleka in 6 kg masla. Vse ostalo mleko predelajo tu in tam v sir; v Italiji več kot polovico v sir za ribanje ( »granate). Med dohodki iz kmetijstva zavzema v Franciji mleko drugo mesto, takoj za dohodkom od mesa. Tretje in četrto mesto si delita pšenica in vino. V Italiji zavzemajo prva 4 mesta iste kmetijske panoge, le vrstni red je nekoliko drugačenprvo mesto zavzema tudi tu dohodek od mesa, drugo pridelek pšenice, tretje mlekarstvo in četrto vino. MERLOT Med črnimi sortami grozdja za vino je v naših krajih »Merlot« poleg sorte »Kabernet« najbolj priporočljiv. Sorta »Merlot« izvira iz Francije, kjer prevladuje v okrajih Gironde, Lot-et-Garo-nne, Dordogne. Zori sorazmerno zgodaj in precej obilne. Jagode so okrogle, srednje debele, rdečkaste do črne barve s prijetnim okusom. Mošt in vino sta svetlo-rdeče barve, s posebnim okusom. Vino je izborno in le redko pade stopinja alkohola izpod 10 stopinj maligana, navadno se suče med 11 in 12, v dobrih letih pa doseže 13 in več stopinj. Ta sorta ljubi predvsem lažje zemlje, tople lege, v katerih dobro kljubuje oidiju, manj peronospori. Trta zahteva dolgo rez. V naše kraje je prišel pred približno 80 leti, najprej 'v videmsko provinco, kmalu potem na Goriško. Danes se širi tudi na Tržaško. Celotna proizvodnja znaša v tako imenovani Julijski Benečiji s Furlanijo vred o« koli 100.000 hi, a ga je vsako leto premalo. Druge sorte vina se dajo namreč umetno napraviti, merlota pa ni mogoče ponarediti. Sorta se vedno- bolj širi. Vino »Merlot« ni premočno, ravno prav za primernega pivca, ki ga uživa z zadovoljstvom, z veseljem. Kdor se ga nasrka, postane navadno dobrodušen, gostobeseden, poln prijetnih domislic. čilo. Borba za prvo mesto pojde dalje ip se bo po vsej verjetnosti bila med Hajdukom, BSK in Dinamom. Za presenečenje je v nedeljo poskrbela Lokomotiva, ki je uščipnila točko nič manj kot Dinamu (3:3). Na D upa ju sta se v nedeljo stotič pomerili reprezentanci Madžarske in Avstrije. Tekma se je končala s presenetljivim remijem (2:2), kar predstavlja za Avstrijo prav gotovo velik uspeh. Madžari so dvakrat prešli v vodstvo, vendar so Avstrijci obakrat izenačili. Igralce je oviralo 'težko, od dežja razmočeno polje. V Karlsruheu se je te dni kopčalo .leto&nje svetovno prvenstvo v rokoborbi. Za jugoslovanski rokoborski šport pomeni to tekmovanje velik uspeh in odslej najboljšo uvrstitev. V kategoriji od 67 do 73 kg, je Jugoslovan Aršič zasedel tretje mesto, v kategoriji nad 78 kg pa je Pakšaj zasedel 5. mesto, od 73 do 79 kg je bil Simič šesti. V uvrstitvi mož te v je dosegla največ točk Sovjetska zveza, druga je Švedska ip tretja Turčija. V Utrechtu se je zaključilo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Jugoslovan Dolinar je v finalu posameznikov zgubil z Japonkam Tanako. Naš igralec ni namreč mogel najti načina, ,s katerim bi se branil pred' neverjetno hitrimi, ostrimi ip skoraj divjaškimi napadi mladega igralca iz »dežele vzhajajočega sonca«. Tanaka je zmagal s 3:0 (21:12, 21:9, 21:14). Tudi v finalni tekmi moških parov so Jugoslovani bili poraženi. Češki par And r e adi s-St ip e k je z odlično igro premagal lanska svetovna prvaka Jugoslovana Dolinarja in Haramgoza s 3:0 (21:10, 21:7, 21:18). Jugoslovani so se torej morali zadovoljiti z drugim mestom. Kljub temu je osvojitev dveh drugih mest na svetovnem prvenstvu v Utrechtu doslej največji uspeh jugoslovanskega namiznega tenisa. V finalni igri imešanih parov so zmagali Madžari. Pri ženskah je prvenstvo tudi letos pripadlo Romunki Roseanu. Pri ženskih parih so tudi zmagali Romuni. ZA NASE NAJMLAJSE \aaaaaaaaaa; št. lO AA^/WWW^'WVVWVVVVYVVWVVVVVVVVWWWVVVVVV/'/VVVWVVWVWVVVVVVVVVVVVVVVVVV\^ VAMAM/AWA*v\AAAAAA/ AAA/AWWAWA/V«W^AAAW^AAAAAA/VWVVAAAAAAAAAAAAAAAAAAA; Tarzan je stopil z eno jiogo na sovražnikovo truplo, vzdignil lepi obraz proti mesecu in zagnal najstrašnejši krik, ki ga je bilo kdaj začulo dekletovo uho. Ko je peklenski vrisk utihnil, je vsa trepetala od groze. Pa ne, da bi zblaznel? £ Copyright, 1929, by Edgar Rio« Burrougha, Ine. Ali righlt raaervcd. Ko se je Tarzan vrnil v Bu Saado, so ga častniki prisrčno pozdravili. Čudili so se, da je ostal živ iin zdrav. Iz Pariza je prišlo povelje, naj se nemudoma odpelje v Capetown. Pred odhodom pa je želel še nekaj opraviti v šejkovi vasi. A Tedaj je Tarzan pogledal prestrašeno dekle in se ji nasmehnil: »Tvoje dejanje je nezaslišno,« je rekla, »ip krik ni bil človeški!« A mož iz džungle ja ni ničesar pojasnil. Ob nekem potočku sta našla konja in brez nezgode prijahala V dekletovo vas. Arabka je povedala očetu svoj doživljaj. Vsi so Tarzana občudovali in so ga celo hoteli sprejeti za člana rodu. Teden dni je ostal pri njih kot častni gost. Nato se je težko poslovil od dekleta in njenih ljudi ter odjahal dalje. Tarzan je zavil z ozke ulice na majave stopnice. Skozi razsvetljeno okno je zagledal dva moža . . . Men izmed njiju je izročil drugemu prav tedaj nekakšne papirje. Nato je odšel iz sobe. Tarzan je tiho odprl vrata in zagledal pred seboj Mascalzonija. Podlež je pobledel, ko je zagledal Tarzana. Skočil je pokoncu. Mož iz džungle je planil nadenj, ga stisnil za vrat, d'a je takoj izgubil zavest. Tarzan mu je odvzel papirje, ki so bili ukradene državne listine. Končno se je vkrcal za Capetovvn. Skrivnost DRJA FU-MANCU ROMAN — Spisal: Sax Rohner - Prevedel; A. P. Tedaj so se jeli umikati tudi zidovi inoje spalnice, da sem se nazadnje držal postelje, ki se je bila zmanjšala do velikosti posteljice za lutko, ki je bila v sredi sobe, velikei ko- Trafalgar Square! Onole oikno tam je bilo tako daleč od mene, da sem ga komaj razločil, vendar pa sem še lahko odkril nekega Kitajca — lastnika zlobnega rumenega lica — ki je plezal skozenj. Še eden je potem šel za njim, ki je bil neznansko velik, da, ko sta prihajala proti meni (tar je trajalo po mojem mnenju kake pol ure, tako ogromna se mi je zdela ta soba), se mi je zdel drugi Kitajec, da je nad menoj zrasel do višine ciprese. Pogledal sem kvišku v njegovo lice -— njegovo prekleto golobrado, plešasto obličje. M. Smith, kakor dolgo bom živel, nikoli ne bom pozabil snoenjega lica. Tisto koničasto brado, velikansko celo in oči — tiste velike zelene oči —!« Tresel se je kot v mrzlici *n pomenljivo sem pogledal Smitha. Nadzornik Weymouth si je vlekel brke in čudno ga je bilo pogledati z njegovimi mešanimi izrazi neverjetnosti in radovednosti. »Pretakanje moje krvi,« je nadaljeval West, »se mi je zdelo, mi raznese telo. Soba se je razširjala in potem spet krčila. Včasih me je strop tiščal ob čelo in Kitajca — včasih se mi je prikazalo, ko da jih je dvajset — sta se spremenila v pritlikavca; že naslednji hip pa je strop spet švignil v višino strehe kake stolnice. ,Ali bedim,’ sem zašepetal, ,ali sanjam?’ Moj šepet se je šumeče razlegal okrog in odmeval od vseh zidov ter se zgubljal v senčnih daljavah tam zgoraj pod nevidno streho. ,Vi sanjate.’ Bil je Kitajec, ki me je tako ogovoril, in besede so uporabile neizmeren čas, da so1 bile izgovorjene. ,Vendar po svoji želji lahko spremenim resničnost v duhovnost.’ Gospodje, mislim, da tistih nenavadnih besed nisem mogel sanjati. In potem je uprl zelene oči — tiste sijoče, zelene oči vame. Nisem se mogel ganiti. Tako mi je bilo, ko da vlečejo iz mene nekaj življenjskega — ko da mi jemljejo zadnjo kapljo umske sile. Tedaj je vsa pošastna soha postala zelena in čutil sem, da sem se stopil z zelenostjo. Vidim, kaj si mislite. Tudi jaz sem v svojih blodnjah — če so to bile blodnje — mislil isto. Zdaj pa pride višek mojega doživetja — mojega privida — ali' kako bi to imenoval. Videl sem b e-sede, ki so prihajale iz mojih ust!« INadzornik Weymouth je obzirno zakašljal. Smith je zavil k njemu. TEDENSKI KOLEDARČEK 29. aprila, petek: Robert, Tankoslav 30. -aprila, sobota: Kiatarina, Samorad 1. maja, nedelja: 3. povel., Filip in Jakob 2. maja, ponedeljek: Stanazij, Zivana 3. maja, torek: Najdba sv. križa, Sončarica 4. maja, sreda: Florijan, Valhun <5. maja, četrtek: Pij V., papež .Desirad 6. maja, petek: Janez, Zdemir 7. maja, sobota: Stanislav, Prisposlav VALUTA — TUJ DENAR Dne, 27. aprila si dobil oz. dal za: ameriški dolar -624—628 lir avstrijski šiling 23,50—24,50 lir 100 francoskih frankov 165—167 lir 100 dinarjev 83—88 lir nemško -marko 147—148 lir pes os 20—23 lir -Švicarski frank 146—147 lir zlato 715—717 lir napoleon 4175—4275 lir Nedelja-, 1. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas-; 12.00 Oddaja za -najmlajše; 13.00 Prvomajski nagovori sindikalnih predstavnikov; 13.15 Glasba po željah; 15.00 Malo za šalo — malo za res; 16.00 Radijski oder: Silane: Fontamara; 18.00 Brahms: Koncert za violino v D-duru; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom; 20.30 Gounod: Romeo in- Julija, opera v 4 dej. Ponedeljek, 2. maja ob: 13.00 Zenski pevski duet: 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Russo; 1-8.00 Dva slavna Bachova koncerta; 19.00 Mamica pripoveduje; 20.10 Kvartet Lisin-sky iz Zagreba. Torek, 3. -maja ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Jose Iturbi; 19.00 Radijska univerza: Elektroni n-a delu-; 20.05 Slovenski kvinteti in zbori; 20.30 Radijski oder: Lelli: Pri sestrah Kadar. Sreda, 4. maja ob: 13.30 Lahke motive igra duo Harri-s-Primapi; 18.00 Deiius: Koncert za violino in orkester; 18.30 Z začarane police; Čudoviti petelin.-; 19.00 Zdravniški vedež; 20.30 Predavanje: Stara in nova diplomacija; 20.45 Poje tercet Metuljček; 21.30 Piernč: Otroška križarska vojna, opera v 4 dej. Četrtek, 5. maja ob: 12.00 Predavanje: Potovanje po Italiji; 14.00 Di-nu Lipatti; 19.00 Radijska univerza: Camelutti: Drama nesloge; 20.30 Dramatizirana zgodba-: Bledi jezdec na sivem konju; 22.00 Glasbeno predavanje; 22.30 Gershwinove -skladbe. Petek, 6. maja ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tito Schipa; 18.30 Debe-lli: Milanček -bi rad postal delavec; 19.00 Sola in vzgoja; 20.30 Tržaški kulturni -razgledi; 21.15 Književnost in umetnost; 22.00 Beethoven: Sinfonija št. 3. -Sobota, 7. maja ob: 12.00 Naše povrtnine in zdravje; 13.00 Operni dueti, kvarteti in zbori; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Lahke (melodije igra salonski orkester Pa-cchiori; 16.45 Domači odmevi; 18.40 Duet Pertot-Kos; 19.0 Radijska univerza: Poli: Suženjstvo starrega Rima; 21.00 Malo za šalo — malo za res. vpRASaim im odgovori Vprašanje št. 104: Na podlagi vašega navodila sem poskusil razkužiti vrt proti bramorjem s sredstvom »geodrin-«, katerega sem raztrosil vrhu prekopa-ne zemlje, ko je bila še v grudah, in potem sem jo poravnal z železnimi grabljami. Medtem ko sem v -prejšnjih letih našel bramorje le v zem-lji — na vrhu sem ugotovil le njihove rove — jih letos najdem zelo mnogo vrhu zemlje v omamljenem stanju. Poberem jih in uničim. Vprašam, ali geodrin bramorje samo omami ali jih tudi umori? Odgovor: Kdo ima lepšo priliko o tem se prepričati kot vi -sami? Denite omamljenega bramorja v primerno posodo, iz katere ne more uteči, in tedaj boste videli, ali bo zopet oživel ali pa bo crknil. Geodrin je za bramorje in vse živali v zemlji (strune, gliste, črve i-td.) zelo hud strup. Od geodrina omaljeni bramorji gotovo v kratkem poginejo! Vprašanje št. 105: Kako naj si razlagamo pojav, da se v zadnjih letih vedno več ljudi peča z vzrejo kanarčkov, papig in drugih ptičev ter lepotičinih ribic? Odgovor: Gospodarski, to je pridobitni razlogi gotovo ne navajajo ljudi k reji- teh ljubkih živalic, saj stane precej -denarja! nabava živalic, nji-h bivališč im prehrane. Zato si moramo pojav ra-zlagati samo iz podzavestne želje po duševni pomiritvi. Moderna doba pozna sicer mnogo pripomočkov za zabavo, a ni skoraj nobenega, ki bi nas istočasno ne utrujal (kino, avto, radio itd.). Ce pa opazujete ljubke ribice in poslušate -lepo ptičje žvrgolem-je, nehote pozabite na tegobe življenja, duša se sprosti in počiva, odpočijejo se naši živci. Poleg tega gre tudi za prirojeno željo po posnemanju: Ce ima ri-bice sosedov Jurko, zaka-j bi jih -ne imela- tudi naša Mletka? ? Vprašanje št. 106: Ohlastva vedno strože nadzorujejo mleko, ki ga prinašajo v mesto zasebni mlekarji. Ku-pil sem si neko pripravo (lat-tedensimetro), a najbrž ga me znam pravilno uporabljali. Kako se z njo določi, ali je mleko pristno? -Odgovor: Vaši pripravi pravimo po slovensko »gostomer«, ker z njo določimo gostoto m-l-eka ali nje- govo specifično težo. Navadno so n-a steklu napisane številke od 10 do 40. Te številka morate razumeti takole: liter vode -tehta 1.000 gramov, liter pristnega mleka pa 1.033. Ce dolijete mleku vode — primešate lažje -snovi — bo dob-lje-no mleko tehtalo manj kot 1.033 g-ra-mov. Ci-m več vode dolijete, tem bolj se približujete teži vode. Ce ne dolijete vode, a mleko posnamete, to je odvzamete- -lažji del, ki se nahaja vrhu -mleka-, bo li-te-r ostalega kazal več kot 1.033 gramov. Eno i-n .d-ruigo lahko ugotovite z go-stom-eroim, le da sta na -njem prvi -dve številki izpuščeni in zato ni tam zapisano 1.033, temveč sam-o 33. Ce torej pril-ije-te vode, boste čitali na gostome-ru manjšo številko od 33, če pa vode ne dolijete, pač pa mleko posnamete, bo gostomer ka-za-l višjo številko. ,Z gostomerom torej lahko določite, ali je bila mleku d-olita voda i-n ali je bilo posneto. Ugotoviti morate pa samo eno potvorbo in- ne obeh hkratii. Gostomer namreč popolnoma odpove, če je bilo mleko posneto im -mu je bila istočasno dolita še voda, torej če je bila dvakrat sleparija. V tem primeru so potrebne -druge priprave, s katerimi določimo tolščo mleka. Te priprave pa so drage in stanejo več tisočakov. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za jTržaiikn nznmljo PRIREDI: V SOBOTO, 30. APR ŠLA OB 20.3» V BORŠTU komedijo Jana de Hartoga SOPOTNIKA V TOREK, 3. MAJA OB 20.30 V NABREŽINI komedijo fJana 'de Hartoga SOPOTNIKA V ČETRTEK, 5. MAJA V KINO DVORANI V SKEDNJU OB 15.30 KRSTNO PREDSTAVO OB 18.30 PONOVITEV mladinske igre Oskarja Wuchnerja Pastirček Peter in kralj Briljantin RADIO TRST A »Nadzornik, vem, da tega ne -poznajo vaša izkustva,« mu je dejal, »toda izjava Mr. No-rrisa Westa me prav nič ne preseneča. Vem, od ko-d je izviral ta občutek.« Weymouth je neverno strmel, tačas sem že tudi jaz začel nejasno zaznavati resnico. »Kako sem videl kak zvok, nočem poskušati razlagati; čisto preprosto- vam povem, da sem- ga videl. Vedel sem nekako, da sem se samemu sebi izneveril — in da sem nekaj izdal.« »Izdali ste tajnost o sestavi ključavnic!« je rezko posegel vmes Smith. \ »Eh!« je zastokal Weymouth. To-da West je hripavo nadaljeval: »Vprav, preden me je spet zajela praznina, se mi je pred očmi zablisnilo ime ,Bayard TayIor\« »Razumem!« sem zakričal. »Razumem! Meni se je pojavilo neko drugo ime, Mr. West — ime nekega Francoza, ime Moreau.« »Ti si rešil zagonetko,« je rekel Smith. »Bilo je čisto naravno, da je Mr. Wes-t mislil na ameriškega potnika Bayarda Taylorja, dasi je seveda Moreaujeva knjiga čisto znanstvena. Bržkone je ni nikoli čital.« »Boril sem se proti omami, ki me je nadvladovala,« je nadaljeval Vest, »in se trudil, da bi malce znano ime spravil v kako zvezo s pošastnimi rečmi, med katerimi sem »e kretal. Spet se mi je zdelo, da je bila soba prazna. Odpravil sem se v vežo k telefonu. Komaj da sem vlekel noge za seboj. Zdelo se mi je, da sem rabil pol ure do telefona. Spomnim se, da sem poklical Scotland Yard, in odtlej pa ničesar več.« Nastal je kratek, napet odmor. Bil sem v precejšnji zadregi; toda nadzornik Weymouth je imel, odkrito povedano, Westa za blaznega. Smith je zadaj s sklenjenimi rokami gledali skozi okno. »A n d a in a n — drugi, je dejal nenadoma. »Weymouth, kdaj odpelje prvi vlak v Tilbury?« »Pet in dvajset dve od Fenchurch Stree-te,« je odgovoril takoj mož iz Scotland Yarda. »-Prepozno-!« se je zadrl moj prijatelj.»Skočite hitro v kak taksi in poiščite takoj dva zanesljiva moža, da odpotujeta na Kitajsko! Potem najemite poseben vlak do Tilburyja, ki naj odpelje čez pet in dvajset minut! Naročite še drugemu taksiju, naj čaka zunaj name!« Weymouth je bil ves osupel, toda Smithov glas je bil ukazujoč. Nadzornik je urno odšel, Strmel sem v Smitha, ker nisem razumel, kaj ga je napotilo do tako nenavadnega ukrepa. »Mr. West, zdaj, ko lahko bistro razmislite,« mu je- dejal, »na kaj vas ta pripetljaj spominja? Zmote glede presojanja časa; misel, da ste videli zvoke; prikazen, da se je soba izmenoma večala in manjšala; vaš izbruh v smeh in spomin na ime Bayard Taylor. Ker očitno poznate njegovo delo ,Dežela Saracenov’ — menim, da bi vam znaki tistega napada mo-rali biti znani.« Norris West si je pritisnil roke na očitno razbolelo glavo. »Taylorjeva knjiga,« je dejal topo. »Da! . . . Vem, česa so me moji možgani hoteli spomniti — Taylorjev opis o njegovih izkustvih s hašišem. Mr. Smith, nekdo me je s hašišem omamil.« ( Nadaljevanj*)