Poštnina plačana v gotovini
teto XX.	|	1	f	126.
za	H	B	V H S m jlf'	H	H H	H	Uredništvo ln upravništvo
celoletno 180 din, za 'it leta ■	TOfc.	M	1MM*  Iff lb4 gl|	» fijfcg ^JK Hj je v Ljubljani v Oregorči-
80 za */. leta 45 din, ■	■	W V^T V	V	HHP W	V	£eVl 111101 23* ~ Rokopisov
mesečno 15 dih; za lno-	ne vračamo. - Račun pri
zemstvo: 210 din. - Pia- *	.	,	.	.	..	-	,	.	,	...	pošt. hranilnici v Ljubljani
ča ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino9 industrijo, obrt m denarništvo št. 11.953. - Tel. St. 25-52.
/zhala^oT^	Ljubljana. ponedeljek 8. novembra 1937	Cena	VSO
Napačni poimi o trgovstvu
Kakor že dostikrat prej, tako se je tudi ob zadnjem boju proti veleblagovnicam pokazalo, da imajo nekateri čisto napačne pojme o trgovstvu in da prav za prav vse njih utemeljevanje trgovstvu škodljivih ukrepov sloni na tern napačnem pojmu. Ti ljudje poznajo trgovca le z ene strani. Vidijo samo njegov zaslužek in še tega gledajo skozi povečevalno steklo. Vse delo trgovca, ves njegov boj za obstanek pa ne vidijo. Ti ljudje menda mislijo, da ni treba drugo, ko trgovino odpreti, pa že lete tisočaki v lokal. Nič pa nočejo vedeti o silnih naporih, ki so potrebni, da se v trgovini denar tudi zasluži in da trgovec kljub ostri konkurenci, visokim davkom, veliki režiji ter celi vrsti drugih stroškov vendarle iztrži toliko, da mu ostane nekaj dobička. Ti ljudje ne vedo ali pa nočejo vedeti, da je danes v trgovini prostora le za cele može, ki se popolnoma posvete svojemu poslu in da takoj propade vsak trgovec, ki le nekoliko popusti in ki le nekaj živi čez razmere. V trgovini se vedno bije oster boj za obstanek in na tisoče ljudi je že propadlo, ker niso bili dovolj močni, varčni in delavni, da bi v tem boju vzdržali. Ce kje, potem je v trgovini zakon o izbiri najsposobnejšega izveden do konca.
Kakor ti neprijatelji trgovstva nimajo pravega pojma o delu trgovca, tako tudi ne cenijo dovolj pomena trgovine za narodno gospodarstvo. Nekateri teh ljudi bi kar najraje imeli, da bi bilo sploh vse trgovine konec, ker bi po njih mnenju ne bilo potem med producentom in potrošnikom nobene ga posrednika in bi po njih mne nju dobil v tem primeru producent za blago več, potrošnik pa bi plačal za blago manj. Kakor se vse te razlage v teoriji lepo slišijo, pa govori praksa čisto drugo pesem. Brez posrednika namreč sploh ne gre in če bi se tudi vse tako zgo dilo, kakor žele ti neprijatelji trgovstva, potem bi nastala le ta sprememba, da bi trgovca nadomestile zadruge ali veleblagovnice. To pa pomeni v zadnji konsekven ci, da bi se trgovina ali birokratizirala, kakor se je to že zgodilo v Rusiji in povsod, kjer si država pHlašča trgovske posle ali pa bi zagospodoval nad trgovino velekapital. Ne v enem in ne v dru gem primeru ne bi bil potrošnik na boljšem. Znano je vendar, da birokracija vsak posel podraži in da velekapital, kadar je neomejen gospodar, ne pozna nobene milosti do potrošnika. Skrajna kratkovidnost je zato, če kdo hoče uničiti samostojnega trgovca zato, da se trgovina birokratizira ali pa da zavlada nad njo velekapital.
Ta kratkovidnost je tem večja, ker je samostojni trgovec tudi s
dobivali iz trgovstva. Ni slučaj, da je istočasno rasla sila naših denarnih zavodov, ko je rasla sila slovenskega trgovstva. Naša mesta in naši trgi so postali slovenski šele takrat, ko so zavladali naši ljudje v trgovini in obrtu. A tudi zasluge mecenov iz trgovskih vrst ne smejo biti pozabljene. In kako naj nastane slovenska družba brez krepke domače trgovine! Kako naj zaživi naša kultura, če trgovina ne bo zbrala narodnega kapitala? V
svojim delom v narodu dokazal, da je pozitiven element in da je tudi on eden stebrov narodnega življenja. Srbski trgovec je dal denar za osvobodilne vojne Srbije in cela vrsta prvih srbskih kultur nih in gospodarskih ustanov bi bila nemogoča brez mecenov iz vrst trgovstva.
A tudi slovenski narod ne sme Pozabiti na zasluge svojega trgovstva. Nikdar ne bi mogle naše kreditne zadruge tako uspešno delovati brez pomoči trgovstva. Naši denarni zavodi so se mogli razvijati le zaradi dotoka, ki so ga
resnici! Le skrajno kratkovidni ljudje omalovažujejo pomen trgovine!
Vsak človek, kdor dela, ima tudi samozavest. Tako jo ima tudi slovenski trgovec in zato si je že zgodaj ustvaril svoje stanovske organizacije in zato je bil vedno tudi stanovsko zaveden. Nad sto let združuje že stanovska organizacija ljubljanske trgovce, ki zato tudi dobro vedo, kaj pomeni za njih stanovska organizacija. Trgovci bodo zato tudi znali svojo orga-
nizacijo vedno braniti, ker to spada že v njih tradicijo. Tudi ta tradicija je pozitivna in zato napačno dela, kdor je zadostno ne ceni.
Samo iz malenkostnih pogledov je nastalo neprijazno stališče do trgovstva, ki more narodu le škodovati. Zato pa naj vsi, ki so v zadnjih dneh nastopali proti trgovstvu, preudarijo zadnje konsekvence svojega nastopa in upamo, da bodo potem spremenili svoje stališče. Svoje temelje uničuje narod, ki uničuje svojo domačo trgovino.
bi na vsak način moral dvigniti dohodke državne uprave gozdov. Ce morejo doseči poljski in češkoslovaški državni gozdovi boljše dohodke, zakaj jih ne bi mogli naši? Na vsak način je zadnji čas, da se začenja naši upravi posvečati večja pozornost, ker postaja naša birokracija že tako draga, da tega ni mogoče več prenašati.
Nepravi prihranki
Potrebne	Investieiiese ne smele
V nekaterih naših listih se dostikrat čitajo slavospevi, da so se posrečili državni upravi veliki prihranki. Tako se te dni spet poroča, da znašajo prihranki v tekočem proračunskem letu že nad 400 milij. din. Kot davkoplačevalci bi se morali teh prihrankov le veseliti, vendar pa se tega veselja nikjer ne opazi. Kajti davčno breme je ostalo kljub vsem prihrankom isto, oziroma se je še povečalo. Na drugi strani pa so v vsej državi, zlasti pa v Sloveniji potrebe po investicijah tako velike, da se te nikakor ne bi smele odlašati.
Zato javnosti ne zanima toliko, koliko se je prihranilo, temveč bi javnost mnogo raje vedela, kako se je prihranilo, kateri izdatki se niso izvršili. To je tem bolj potrebno, ker itak vemo, da se pri vsakem sestavljanju proračunov črtajo vsi količkaj pogrešljivi materialni izdatki. Kar pride v proračun materialnih izdatkov, so sami vseskozi res nujni izdatki, ki se brez škode ne smejo odložiti. Prav tako pa tudi vemo, da pri osebnih izdatkih ni prav nobenih prihrankov, temveč nasprotno osebni izdatki vsako leto še naraščajo. Moramo zato misliti, da gredo vsi prihranki na račun materialnih izdatkov in tudi najbolj nujnih. Takšnih prihrankov pa si res ne moremo želeti.
Če se n. pr. še ne bo začel letos polagati kabel iz Maribora v Beograd, potem ne bo to v korist državni blagajni, ki zaradi odložitve tega izdatka ne bo prav nič na boljšem. Enkrat bo ta kabel vendarle treba položiti in če ga bomo položili leto dni kasneje, bo državna blagajna tudi leto dni kasneje prejemala dohodke od tega kabla. Poleg tega pa bo trpelo vse naše gospodarstvo, ki bo moralo še eno leto dalj prenašati sedanjo telefonsko mizerijo.
Prav tako ni nikomur pomaga no, če še kar neprestano razveljavljajo licitacije za nabavo želez niških vagonov. Te vagone vendar potrebujemo, ti vagoni bodo vendar donašali denar in služili na šemu gospodarstvu. Če jih ne bomo letos nabavili in pustili, da zapade za nove vagone določeni kredit, potem ne bomo s tem prav nič prihranili, temveč samo podaljšali svojo prometno mizerijo. Pa še drugo napako bomo storili s tem »prihrankom«. Namesto da bi domača tvornica delala in zaposlila ljudi, bo stala, mi pa bomo plačevali brezposelne podpore. »Prihranek« se bo gladko izpre-menil v izgubo.
Noben prihranek tudi ne bo, če bodo zapadli krediti za začeta cestna dela. Saj vendar ni to nobena pravljica, da je naše cestno omrežje obupno slabo. Vsako leto izgubljamo milijone in milijone,
ker nimamo avtomobilske ceste z Jesenic do Sušaka. Kolikor pozneje bomo to cesto zgradili, tem več milijonov bomo zapravili. Tu je vsako odlašanje zgraditve te ceste očitna narodnogospodarska izguba. Mnogo bolje bi bilo vseh teh prihranjenih 400 milijonov takoj letos porabiti za zgraditev te ceste, kakor pa se šopiriti s 400milijon-skim prihrankom.
Isto velja tudi za vse druge produktivne investicije. Vse te so neodložljive ih čim dalj jih odlašamo, tem dalj trpimo, ker niso izvršene in tem večja je dejanska škoda. Obveljati mora že enkrat načelo, da pHhrhnki na produktivnih ih-vesticijah niso nobeni prihranki.
Seveda pa nočemo reči, da ne bi bili nekateri prihranki zelo koristni in produktivni. To so vsi prihranki na čisto reprezentativnih stroških. Tu pa se da mnogo prihraniti in brez škode za narodno gospodarstvo. Ali pa se to tudi dogaja? Zal nam je, da moramo biti v tem pogledu zelo skeptični in da v te prihranke ne verjamemo. Zato bi bili Zelo hvaležni, če bi mogli zvedeti, koliko se je pri-
hranilo na komisijah, koliko na raznih reprezentacijah, koliko na drugih podobnih izdatkih. Podrobno bi se moralo vse to navesti in šele, če bi bilo odgovorjeno na ta vprašanja jasno, bi vedeli, ali smo res kaj prihranili.
Sploh bi želeli, da bi se naša statistična služba reformirala, da se ne bi objavljali vedno le isti stereotipni podatki, za katere je bilo že sto in stokrat dokazano, da nič ne povedo. Tiste statistične službe, ki je le bolj za dekoracijo, s katero se ljudje le igračkajo, imamo res že dosti. Potrebujemo izčrpne podatke, ki jih ni mogoče razlagati na vse mogoče načine, temveč ki dajejo v resnici jasen pregled in ki se ne morejo poljubno natezati.
Tudi o državnih dohodkih in izdatkih potrebujemo samo takšno, pravilno statistično službo in šele potem bomo videli, če smo res kaj prihranili ali ne. Podatki, kakor se objavljajo sedaj, pa so le za oči in nimajo zato tudi nobene prave cene. Zato tudi škoda za trud fca zbiranje takšnih podatkov.
Državni	d
v septembru za
stotka
Državni dohodki so tudi v septembru znašali več ko eno milijardo din. Po proračunu bi morali znašati dohodki le 909-1 milijona din, znašali pa so 1021'4 milijona, torej za 112*3 milijone ali za 12*34% več kakor pa so bili pro-računani.
V zadnjih šestih letih so se gibali državni dohodki v septembru takole:
v milijonih din
1932	767
1933	854
1934	856
1935	838
1936	919
1937	1021
Po uradnih podatkih finančnega ministrstva bi morali v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta, t. j. od 1. aprila do 30. septembra znašati vsi državni dohodki 5455*0 milijona din, znašali pa so 5630*9 ali za 175'9 milijona din več.
Državni izdatki bi morali v istem času znašati 5445'0 milijona din, znašali pa so le 5008-1 milijona din, da so bili doseženi prihranki v višini 446*9 milijona din. Skupno z doseženim viški dohodkov znašajo vsi prihranki 622*8 milijona din.
Možnost je torej dana za zelo aktivno gospodarsko politiko.
Kateri državni dohodki so narasli
Po uradnih podatkih se razdeli višek v septembru doseženih dohodkov takole:
V primeri s proračunom so bili doseženi višji dohodki
v milij. din v % železnice	34*9	20*47
carine	26*2	36*14
takse	24*8	26-53
posebne
davščine	13*4	20*92
monopoli	13*2	7-99
neposredni	9*5	7*40
trošarina	9*3	12*95
poštna
hranilnica	5-4	81*07
rudniki	4*0	16*73
Ti podatki dokazujejo, da je absolutno nepotrebno vsako zviše vanje železniških tarif, ker že po sedanjih tarifah dajejo železnice večje dohodke, kakor pa je bilo proračunano. Skoraj 35 milijonov viškov dohodkov le v enem mesecu dokazuje, da bi nasprotno mogla železnica še mnoge tarife znižati in s tem povečati promet, da znižanje tarif za njo rte bi pomenilo nobenega finančnega bremena.
Vprašati pa se moramo, kako to, da državni gozdovi niso dali večjih dohodkov! Dvig cene lesa
Dva velika turna dogodka
Razstava bratov Šubicev — Stoletnica Forsterjevega rojstva
Dva velika in pomembna dogodka je doživela slovenska prestolnica v nedeljo: razstavo bratov Šubicev in otvoritev Fcirsterjeve razstave ter svečanositnih prireditev v proslavo Forsterjeve stoletnice.
V veliki dvorani Narodne galerije je bila ob pol 11. dopoldne svečanostna otvoritev razstave bratov Šubicev. Mnogo zaslužni predsednik Narodne galerije dr. Frani Windischer je mogel pozdraviti tako odlično ih tako številno občinstvo, da moramo biti kar veseli. Po pozdravu je predsednik doktor Windischer na kratko označil pomen razstave obeh bratov Šubicev in podal njih življenjsko pot teh nato- proglasil razstavo za otvor-jeno. Dr. Ložar je nato podal oris življenja obeh bratov Šubicev. Gostje so si nato ogledali razstavo, ki je napravila na vse mogočen vtis in vzbudila veliko občudovanje umetnosti Janeza in Jurija Šubica. Nevenljivih zaslug za naš narod sta si pridobila brata Šubica s svojimi umetninami.
Razstava je zelo velika ter vsebuje vso veliko dvorano Narodne galerije, manjšo sobo na desni ter vse prostore Jakopičevega paviljona.
Narodni galeriji, njenemu predsedniku dr. Windischerju, razstavnemu odboru in upravniku Zormanu s hvaležnostjo čestitamo k uspdhu.
Naj nihče ne zamudi razstave bratdv Šubicev!
V mali dvorani Filharmonije pa je bilk ob 12. otvorjena Forster-jeva razstava, ki je bila prirejena pod geslom »ForSter ih njegova doba«. Tudi ta razstava je lepo organizirana ter je bila odlično obiskana. VodstVo po razstavi je imel Forsterjev učenec France Marolt. V daljšem govoru je navedel Vse ogromne zasluge Antona Fčrsterja za razvoj naše glasbe in njegovo neutrudno in požrtvovalno delo.
Forsterjeva razstava je le del slavnostnih prireditev v proslavo Forsterjeve stoletnice. Tako veliko je bilo delo Forsterja, da bi zaslužil poseben zakon, s katerim bi se vklesalo v kamen v večen spomin, da je bil zaslužen za naš narod.
Trdno smo prepričani zato, da bodo Slovenci z velikim obiskom vseh prireditev dokazali, da so bili vredni dela, umetnosti in ljubezni velikega Čeha — Antonh Forsterja.
Francoski finančni minister ;
izjavil, da je francoski narodni dc hodek še vedno za 10 do 20° manjši kakor je bil 1. 1929. Prt izvodnja pa je od takrat padla 2 25 do 30%-. dočim so davščine ne rasle za 40 do 50%). Francoska ti govinrka bilanca je stalno pasivr in šele v zadnjem tromesečju f kaže rahlo zboljšanje.
»Ta-Ta« demonstrirala proti sebi
Solidarnemu protestu beograjskega trgovstva proti dovolitvi veleblagovnice »Ta-Ta« se je pridružila tudi — »Ta-Ta«. Kakor so zaprli vsi beograjski trgovci svoje lokale, tako jih je tudi zaprla — »Ta-Ta«. Tako je »Ta-Ta« demonstrirala proti sebi.
Čeprav pomeni ta uredba za »Ta-To« naravnost odrešujoče darilo, se je vendar tudi »Ta-Ta« pridružila splošnemu protestu proti tej uredbi.
Nekateri pa skušajo demonstracijo »Ta-Te« tolmačiti tudi na ta način, da se je »Ta-Ta« bala, da bi ji kdo razbil izložbena okna, če ne bi imela lokala zaprtega. Mnenja smo, da je ta razlaga brez vsake utemeljitve. Kajti na eni strani je policija v Beogradu tako dobra, da bi že znala »Ta-To« zadostno zastražiti, na drugi strani pa se tudi ni bati, da bi trgovci segli po takšnih sredstvih. Trgovstvo se bori za tako pravično stvar, da se poslužuje le legalnih sredstev.
Vsa stvar pa dokazuje, kako malo zanesljiv je tuji kapital, ki se ne obotavlja tudi iz praznega strahu demonstrirati.
nar, ki ga je ljudstvo prihranilo. Uničila bi se ona sredstva, ki so nastala z delom in žrtvami. Zato ne smemo voditi finančne politike, ki bi znižala veljavo denarja.
Država mora od ljudstva naravnost zahtevati žrtve. Pri iskanju
Pred bližnjo novelizacijo obrtnega zakona
V soglasju s splošno zahtevo po novelizacijii obrtnega zakona je zaprosila zagrebška trg. industrijska zbornica ministrstvo, da se obrtni zakon čim prej novelira. Trgovinsko ministrstvo je sedaj sporočilo zagrebški zbornici, da je minister za trgovino že odredil, da se začne pripravljati nova izdaja obrtnega zakona. Ministrstvo bo pri tem upoštevalo gradivo, ki so mu ga poslale zbornice. K sodelovanju pa bodo še enkrat pozvani zastopniki zbornic, da bi novi zakon čim bolj vsem ustrezal. Upajmo, da bodo te obljube tudi kmalu uresničene in da se bodo pri novelizaciji obrtnega zakona upoštevale tudi vse, že ponovno navedene zahteve trgovstva.
Letošnja koruzna žetev
Po cenitvi kmetijskega ministrstva bo letošnja koruzna žetev najboljša, kar smo jih imeli. Kmetijsko ministrstvo računa, da bo znašal letošnji pridelek v posameznih banovinah:
milijonov ali na 1 ha
	stotov	stotov
vardarski	2,03	12‘4
vrbaski	3,39	14'3
dravski	0,58	14"0
drinski	5,70	17'1
donavski	24,22	261
zetski	1,32	14-8
moravski	6,30	18'0
primorski	0,97	18‘6
savski	8,66	197
upr. Beograda 0,11		23'5
vsa Jugoslavija 53,32		20'2
Dosedaj je bil dosežen		na 1 ha
največji donos 1. 1934. ko je zna šal 19'4 stota, letos je z 20‘2 stota znatno prekoračen.
Kako se naj plačuje oboroževanje
Guverner Češkoslovaške banke dr. Engliš je imel v Napajedlu v proslavo 401etnice tamošnje hranilnice govor, v katerem je med drugim dejal:
»Prišel je čas, v katerem je važna misija kreditov, ker potrebuje država denar za svojo obrambo, Potrebna sredstva si more država nabaviti na tri načine:
1. z davki,
2. s posojili pri državljanih in
3. z operacijami na svobodnem trgu, s tiskanjem bankovcev itd,
Če bi država izbrala tretjo možnost, potem bi bil ogrožen oni de
Čitajte »Trgovski list«!
novih dohodkov za oboroževanje pa se ne sme zadušiti podjetništvo z novimi davki. Ne smemo misliti, da podjetja vzdrže vsako breme. Če je oboroževanje neodvrnljivo zlo, potem moramo, potem je treba ljudstvu odkrito povedati, da
so žrtve neizogibne, ker ni računati na pomoč iz tujine...
Proračun mora biti v redu in uravnovešen, zato pa se mora gospodariti nad vse varčno. Varčnost bo na ta način rešitev za samostojnost države.«
Sirite
ust
Palača	banke ..Slavile"
Letos je v Ljubljani gradbena sezona dokaj živahna ter se gradi več impozantnih stavb. Tako je bila baš te dni dozidana v surovem stanju lepa palača E. M. Mayerja, hitro se dviga tudi že nova palača hotela »Slon« in začeli so tudi že graditi palačo banke »Slavij^«, ki bo med vsemi temi novimi stavbami največja.
Gradi na tako imenovanem Du-kičevem bloku na vogalu Tyrševe in Gajeve ulice. Stavbišče je bilo zelo drago in (je menda dosedaj najdraže plačano stavbišče v vsej Ljubljani. To pa tudi zato, ker sega velik del stavbišča čez regulacijsko črto. Za celih 12 m se namreč mora pomakniti nova stavba nazaj. Seveda pa je tudi res, da je stavbišče na enem najbolj krasnih mest, v sredi centra nove moderne Ljubljane.
Temelje za novo palačo so že začeli kopati v septembru in segajo 9 metrov globoko. Nova palača bo namreč na nekaterih mestih dvakrat podkletena. Ob Tyr-ševi cesti bo nova palača dolga 31 metrov, ob Gajevi 39 in v novi projektirani ulici med Gajevo in Puharjevo ulico 31 m. Dovoz v novo palačo bo le z nove ulice, s Tyrševe bo dostop le za pešce, glavni vhod pa bo iz Gajeve ulice. Tako bo tudi prometnim ozirom v popolni meri ustreženo.
Da se dobro izkoristi drago stavbišče — 2000 din za m* — bo stavba visoka 30 m in bo imela 6 nadstropij ter podstrešje. Nova palača bo torej še nekoliko višja kakor pa so hiše Dukičevega bloka. V pritličju bodo trgovski lokali, ki so že vsi oddani, v prvem in drugem nadstropju bodo poslovni prostori banke, v ostalih nadstropjih pa dvo in trosobna stanovanja, ki bodo urejena seveda z v-seip konforom. Vseh stanovanj bo 38 in je tudi za ta stanovanja živahno zanimanje.
Projektant nove palače, ki bo v resnici v okras Ljubljani, je inž. Medved. Vse pridobitve moderne tehnike je uporabil inženir Medved za novo palačo. Tako je med drugim projektiral poseben izolacijski jašek, ki bo zadržal vse sunke in stresljaje težkih voz. Nadalje je poskrbel za zelo praktičen način oddajanja smeti. Vse instalacije bodo smiselno izpelja-
ne skozi poseben steber. Tudi vzidane omare, kakor so splošno uvedene v Ameriki, bo imela nova palača. Trije lifti bodo skrbeli za lahek dostop v vsa stanovanja, seveda pa bo imela palača tudi centralno kurjavo.
Statične račune je izdelal naš priznani statik inž. Stanko Dimnik, načrte za centralno kurjavo, vodovod, plin in sanitarno opremo inž. Likar, za električne napeljave in neon luč ter dvigala univ. prof. inž. Horvat ter ing. Vajda. Naši prvi strokovnjaki sodelujejo torej pri tej palači.
Ljubljana bo z novo palačo silno mnogo pridobila, kar ije zasluga banke »Slavije«. Znova se vidi, kako so domače zavarovalnice nam vsem v korist!
konj za klanje 1‘6		1-6	
govedi	32-2	• 3U8	55’8
prašičev	122’8	146‘5	85*4
ovc	13’2	18'2	67-1
konj za klanje 1‘6		1’6	2-8
		tisoč kg	
svinjskega			
mesa	1037	68	89
slanine	488	406	724
svinjske			
masti	2635	371	—
Romunski izvoz živine in živalskih proizvodov
Romunija je v prvih devetih mesecih izvozila:
1937	1936	1935
Iz tega se vidi, da je izvoz goveje živine in tudi prešičev nazadoval, tem bolj pa narastel izvoz mesa in -masti.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. novembra objavlja Uredbo o razporeditvi krajev ali šol, na katere se nanašajo pogoji predpisani v prvem odst. § 101 zakona o ljudskih šolah — Uredbo o trgovinskih obratih velikega obsega — Pravilnik o strokovnem odboru za gozdne proizvode pri za vodu za pospeševanje zimanje -trgovine — Preosnovo banskega sanitetnega sveta dravske banovine — Razne razglase sodišč in uradov te-r razne druge objave.
Mične vesli
Kralj Boris je sprejel v avdienci angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Edena.
Romunska vlada je na svoji zadnji seji sklenila, da odstopi takoj, ko se vrne kralj Karol iz Češkoslovaške. Ministrski predsednik Tatarescu je odpotoval na svoje posestvo. V javnosti so se takoj začele delati razne kombinacije, kdo bo sestavil novo vlado. Splošno se misli, da pridejo na vlado nacionalni zaranisti pod vodstvom Mi-helakeja, ker so dobili ti pri zadnjih občinskih volitvah relativno večino.
Bruseljska konferenca je sklenila, da pošlje novo noto japonski vladi, da se udeleži bruseljske konference. Bruseljski poslanik v Tokiu je japonski vladi novo noto že izročil. O njej je razpravljal nato 'aponski kronski svet, ki najbrže povabila ne bo odklonil, pač pa stavil takšne pogoje, ki bodo praktično pomenili odklonitev povabila.
Med Poljsko in Nemčijo je bil sklenjen dogovor zaradi manjšin ter je bila s tem napetost, ki je nastala zaradi zadnjih dogodkov, likvidirana. Hitler je sprejel v posebni avdienci vodstvo poljske manjšine v Nemčiji. Je to prvič, da e Hitler sprejel nenarodnosociali-stično organizacijo v Nemčiji.
Objavljeno je bilo besedilo polj-sko-nemške manjšinske pogodbe.
V posebni izjavi se obe državi zavezujeta, da bosta spoštovali vse pravice manjšin, da more vsaka manjšina svobodno gojiti svojo narodnost, da se ne bosta v ničemer vmešavali v verske in karitativne organizacije manjšin in da tudi ne bosta poskušale asimilirati pripadnike narodne manjšine. Manjšine pa so dolžne ohraniti popolno lojalnost in zvestobo do države, v kateri živijo.
Nemško-japonsko-italijanski protikomunistični pakt je bil podpisan soboto v Rimu, in sicer so ga podpisali za Nemčijo v. Ribbentrop, za Italija zun. min. Ciano in za Japonsko veleposlanik Hato. Pakt ima 4 člene ter v glavnem določa, da se Italija pridružuje nemško-japonskemu protikomunističnemu bloku, ki je bil sklenjen pred enim letom in da more k novemu paktu pristopiti vsaka država.
Po podpisu pakta so vsi trije podpisniki pakta podali krajše izjave, v kateri poudarjajo, da je namen -pakta zajeziti komunistično nevarnost, ki da je nevarna evropskemu miru, da ni novi pakt naperjen proti nobeni drugi državi in da je poroštvo za svoboden razvoj narodov. Povedane so bile še nekatere druge fraze, ki se ob takšnih prilikah izrekajo.
Evropsko časopisje ne pripisuje novemu paktu posebnega pomena in francoski listi pišejo, da je Mussolini s podpisom pakta ustregel Nemčiji, ne da bi pri tem kaj tvegal. Italijansko in nemško časopisje pa seveda piše o zgodovinskem pomenu novega pakta, ki da je na j večji dogodek letošnjega leta.
Japonci so zasedli Hangčov, kjer se je izkrcalo več njihovih motoriziranih oddelkov. S tem je nastala na šangajski fronti čisto nova situacija, ki je za Kitajce precej nevarna, ker bi mogle biti nekatere kitajske čete odrezane. Su-čova Japonci še vedno niso mogli prekoračiti. Iz Tokia pa javljajo tudi o zmagah japonskih čet na severnem bojišču. Sprednje straže Japoncev so vkorakale v Tujuan, glavno mesto pokrajine šansi. Kitajci del teh japonskih zmagovitih vesti demantirajo.
Na Japonskem se vedno bolj širi protiangleška gonja, ki jo oblasti tolerirajo. Boje se zato, da pride do dejanskih napadov na. Angleže in angleške lokale. Angleški veleposlanik je tudi že- interveniral zaradi te protiangleške propagande pri japonski vladi. Zanimivo je, da se na drugi strani Japonci skrbno izogibajo vsakemu napadu na Arne-rikance
Gen. Franco je odredil takojšnjo likvidacijo francoskih konzulatov
na Kanarskih otokih in na Balearih. Francoska vlada je zaradi tega energično protestirala, a ni gen. Franco na njene proteste še odgovoril.
Gen. Franco ne bo začel ofenzive proti Madridu, temveč bo skušal najprej pretrgati zvezo med republikanci in Francijo, ker so nacionalisti mnenja, da dobivajo republikanci še vedno vojni material iz Francije.
Maršal Vorošilov je v spremstvu maršala Blucherja pregledal sovjetske garnizije na Daljnem vzhodu. Pregleda se je udeležil tudi sovjetski vojaški ataše v Nankingu.	.	-
V sovjetski Rusiji se se vedno nadaljujejo smrtne obsodbe proti trockistom.
Denarstvo
V septembrji 1937 so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. septembra 1937 skupaj 1.009,054.092 din. V celoti so torej padle v primeri z avgustom približno za toliko, 'kolikor znašajo obresti za 1 mesec, ki se bodo pripisale vlagateljem na koncu leta. Vendar je razveseljivo, da so padle vloge le v tekočem računu, dočim so ostale vloge na knjižice na isti višini (601,3 milij.).
Sicer pa izkazuje 6 hranilnic prirastek pri vlogah na knjižice, 7 hranilnic prirastek pri vlogah v tekočem računu, 8 hranilnic pa pri celotni vsoti vlog. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 6 hranilnicah, enako število vlagateljev v tekočem računu, skupno število vlagateljev pa pri 7 hranilnicah in znaša skupaj 136.250 vlagateljev. Skupno število vlagateljev v tekočem računu je naraslo pri vseh hranilnicah skupaj za 13.
Tudi iz teh številk se vidi, da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Ko bodo denarni zavodi prejeli po novem letu prve anuitete od Priv. agrarne banke in morda tudi posojila od Narodne banke, posojilnice pa tudi od Poštne hranilnic,e na podlagi svojih odstopljenih kmečkih posojil, se more pričakovati ugoden vpliv na vse naše denarne zavode. Vsaj tako moramo upati!
Stanje Narodne bankfe
Izkaz Narodne banke z dne 31. oktobra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je povečala za 10,3 na 1.748,6.
Devize izven podloge so se zmanjšale za 97,8 na 536,5.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 31,7 na 335,3.
Posojila so se povečala za 16,7 na 1.611,9.
Razna aktiva so se povečala za 224,9 na 1.974,6.
Obtok bankovcev se je povečal za 196,9 na 5.856,7.
Obveze na pokaz pa so padle za 216,6 na 2.423,01.
Razna pasiva so se zmanjšala za 29,2 na 300,4.
Celotno kritje se je povečalo na 27,13%, samo zlato pa na 26,06%.
Silna prizadevanja Italije, da si nabavi tuje devize
»Financial News« poročajo, da imajo izvozniki onih držav, ki nimajo klirinške pogodbe z Italijo, vedno večje težave s plačilom svojih terjatev. (A tudi plačila po kli-ringu so vedno težja.) Še pred nedavnim so imele ameriške terjatve neke prednosti, na eni strani zato, ker Združene države Sev. Amerike niso sodelovale pri sankcijah, na drugi strani pa zato, ker je Italija upala, da bo mogla znova emitirati svoje obligacije v Newyorku. Sedaj pa tudi ameriški izvozniki vedno teže pridejo do svojih plačil. Glavni vzrok pomanjkanja deviz v Italiji je v velikem uvozu petroleja in drugih surovin, ki jih potrebuje Italija za svoje divje oboroževanje, Poleg tega pa je za Čel narod v Italiji tczavrirati funte in dolarje. »Financial News« smatrajo, da je dobila' italijanska vlada na podlagi dekreta, da morajo vsi italijanski državljani prodati svoje tuje vrednostne papirje, 7-a približno 1'50 milijonov dolarjev obligacij. V Ameriki ni nobene Prepovedi, da ne bi mogla italijanska vlada prodati teh obligacij na ^all Streetu, kjer tp obligacije no-tirajo. Toda že prodaja teh papir-lev za par tisoč dolarjev bi neiz-°gibno povzročila njih padec. Zna-
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet din 7,444.55!)‘96.
Z ozirom na to, da so bili v zadnjem tednu zbog praznika le štirje borzni sestanki, je bil dosežen razmeroma še znaten devizni promet, čeprav znaša padec nasproti predzadnjemu tednu več ko 3'5 milijona dinarjev.
V poedinih devizah je bilo per-fektuirano največ zaključkov v devizi London in sicer za cel milijon dinarjev več kot v predzadnjem tednu. Poleg Londona je bilo največ prometa v nemških markah, katerih zaključki pa so nazadovali za skoraj 3'26 milij. di-harjev. Prav tako je padel promet v avstrijskih šilingih, a narastel v dinarski devizi, kot je razvidno iz sledeče primerjave:
ni bankir Giannini poskuša že več mesecev, da bi te papirje ponovno uvedel na ameriški trg. Toda nima pravega uspeha in njegovi agenti morejo prodati te obligacije le v silno majhnih količinah.
Italija ne bo mogla več dobiti kratkoročnih kreditov v Londonu
Po podatkih lista »Financial News« je dobila Italija v zadnjih tednih na londonskem trgu okoli milijona funtov kratkoročnih kreditov. Kakor poroča isti list, v bodoče Italija ne bo mogla dobiti na londonskem trgu nobenega posojila, dokler se ne razčisti situacija v Sredozemskem morju, zlasti v zvezi s španskimi dogodki.
Glavna zadružna zveza ni prav nič zadovoljna z načinom, kakor bo pomagala Poštna hranilnica zadrugam. Zlasti poudarjajo, da je vsota 120 milijonov din, kolikor namerava Poštna hranilnica dati zadrugam na razpolago, mnogo prenizka, ker je treba za izplačilo hranilnih vlog do 10.000 din najmanj pol milijarde din. Da so- s pomočjo Narodne banke nezadovoljni tudi denarni zavodi, pa smo že sporočili v prejšnji številki.
Angleški veleposlanik v Washing-tonu je sporočil ameriški vladi, da bo začela Anglija ponovno vračati svoje vojne dolgove Združenim državam Sev. Amerike.
Švicarska narodne banka je sklenila, da bo v bodoče kupovala zlato in zlat denar samo od emisijskih bank. Kljub temu pa traja še naprej dotok zlata v Švico in so zato devize znova nazadovale. Obtok švicarskih bankovcev se je povečal za 50 na 1450 milijonov, obveze na pokaz pa za 100 na 1754 milijonov šv. fr. Istočasno pa se je po-
večala zlata in devizna podloga bank za 134 na 3159 milijonov šv. fr., da so bankovci in obveze švicarske banke krite s 100%.
Zlato se vrača v Francijo ter je
bilo samo v prvem tednu novembra iz USA v Francijo izvoženo zlata za 8 milijonov dolarjev.
Vlada svobodnega mesta Gdanska, ki v zadnjem času vedno bolj for-sira narodno socialistični kurz, namerava uvesti namesto gdanskega goldinarja nemško marko kot državno valuto, Ta namera pa je naletela na oster odpor pri Poljakih, ker je v nasprotju z mirovnimi določili. Zato najbrže tudi ne bo izvedena.
Cena zlata v Londonu narašča in se je prim dvignil že na 6 in pol penija. Cena je narasla predvsem zaradi velikih nakupov zlata tujih držav na londonskem trgu. Zadnja dva dni je bilo prodano na londonskem trgu nad pol milijona funtov zlata po ceni 140 šilingov in 7 penijev za eno unčo.
TEDEN NA UUBUANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA-
-j- 1'99, Bruselj -f 0'54, New York -j- 0-23, Praga + 0'30, a Curih je menjen.
Devize s	•pri m om		Po v pr.	Pon.
Narodne	banke		din	din
	1937			
Amsterdam 2.		XI.	2382-65	2397-25
	5.	XI.	2382-65	2397-25
Berlin	2.	XI.	1731-03	1744-91
	5.	XI.	173302	1746-90
Bruselj	2.	XI.	729-45	734-51
	5.	XI.	731-30	736-36
Curih	%	XI.	996-45	1003-52
	5.	XI.	996-45	1003-52
London	2.	XI.	213-56	215-62
	5.	XI.	21410	21616
Newyiork	2.	XI.	4279-75	4316-07
	5.	XI.	4274-75	4311-07
Pariz	2,	XI.	145-21	146-65
	5.	XI.	145-44	146-88
Praga	2.	XI.	150-93	152-04
	5.	XI.	150-98	152-09
Tret	2.	XI.	226-44	229-52
	5.	XI.	226 14	229-23
predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev)
21	156
4671	1315 priv. klir.
125	594
688	833 avstr. pr. ki.
1770	744 avstr. pr. ki.
1995	2958 priv. klir.
1973	519
—	79
4	1
13	242 boni
—	4
Devize:
(vse Amsterdam Berlin Curih Din. deviza Dunaj London*
New York Pariz Praga Solun Stockholm
Narodna banka je intervenirala v Curihu in Londonu ter deloma v Berlinu.
V privatnem kliringu ije bila trgovana nemška marka po nekoliko višjem tečaju (po din 14'—) in ves minuli teden notirala din 13'90 v povpraševanju ter din 14 10 v ponudbi. Prav tako je brez izprememb beležil angleški funt v privatnem kliringu in sicer din 238'— za denar, dočim je bilo intervencijsko blago obraču-navano na tej bazi.
V avstrijskem privatnem kliringu je notiral
avstrijski šiling:
2. novembra din 8 72—8*82
3. novembra din 8*64—8*74
4. novembra din 8*59—8*69
5. novembra din 8 60—8*70 Devizna tečajnica prejšnjega
tedna ne kaže posebnih tečajnih izprememb; sicer pa so bile dosežene razlike (vse izraženo v poenih):
Amsterdam je beležil v petek na bazi notice od 2. t. m., Berlin
1'85, London — 5'—, Pariz. 0'05 in Trst ostal nespre-
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje še vedno stalna.
V zadnjem tednu je bilo na četrtkovem borznem sestanku dne 4. t. m. ekseikutivno prodano 1140 temeljnih delnic Ljubljanske kreditne banke po tečaju din 85'— za komad, t. j. za din 96.600'—. Izmed privatnih efektov je notirala kot običajno le Trboveljska premogokopna družba in sicer 2., oziroma 3. t. m. na bazi din 220'— za denar, a din 230'— za blago, od tega dne dalje pa za 5 točk višje.
Notice državnih vrednostnih papirjev so bile sledeče:
1937 din din
7 % inv. poe.	2*	XI.	93 75	95-—
5. XI. 94*25 95 —
8 % Blair	2.	XI.	94--	95-50
5. XI. 94-— 95-25 7 % Blair	2.	XI.	85-—	86'—
5. XI. 85-— 86 -7 % Seligman 2. XI. 100-— 101-— 5. XI. 100 — 101 — 4 % agr. obv.	2.	XI.	53-50	54-50
5. XI. 52-50 53-50 4 % drž. gair.	2,	XI.	51-50	53 —
agr. obv.	5.	XI.	51-—	53-—
6 % Begi. obv.	2.	XI.	77-50	78-50
5. XI, 78-— 79-— 2'5 % voj. škoda 2. XI. 420-— 422-— 5. XI. 418-— 420-—
Žitno tržišče
Tendenca še trdna.
Promet je bil malenkosten na-lik prejšnjim tednom in tudi cene so ostale popolnoma neizpre-menjene.
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tempel« vrelca. Okus bo popolnejši in . . . Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »Tempel«!
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te najvišje, oziroma najnižje blagovne cene:
Žito:
Koruza:	din	din
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . 108'— 110'— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg,
2°/o primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 180-— 182 50 nova, gor. bačka, 78 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko maki. postaja 180-— 182"50 Ječmen:
63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-— 140'—
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko
nakladalna postaja . 140'— 142'50 Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 130-— 132-50
Mlevski izdelki:
Moka:	din din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285'— 295'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285'— 295'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265'— 275'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	245-—	255'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagOD bačka postaja .	.	.	110'—	115-—
pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	100'—	105'—
Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2% din 170'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'—.
Begej kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168-—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 166'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 168-—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166'—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165'—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164'-.
Od določene cene za blago fko. vla čilec, se za kritje pretovomih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'-.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Veliko zanimanj© inozemstva za naš mehiki les je nadvse razveseljivo, le žal da ni večjih zalog izdelanega in suhega blaga. Precej povpraševanj je prišlo tudi iz Italije, vendar pa se zaradi prepočasnih klirinških izplačil kupčija ne more razviti tako, kot bi si vsi želeli. Naši izvozniki pa tudi sicer nimajo preveč zaupanja in posebnega veselja, da bi se spuščali v večje tvegane kupčije, kajti še vse preveč se čutijo težke posledice in žalostne skušnje iz prejšnjih let.
Zadnji čas je opažati zanimanje tudi za bukovino, predvsem' v dimenzijah kot jih zahtevajo angleška tržišča.
Tendenca za gorivo ije vedno čvrstejša in cene so že dokaj visoke. Oglje se dobro plasira doma, znatno manj pa izvaža v Italijo.
V službeni tečajnici Ljubljanske borze so pričeli notirati neobrob-Ijeni brestovi, javorjevi, jesenovi in lipovi plohi v I./II. kakovosti.
Les:
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi .	.
Bordonali imerkamtilnd Filerjii do 5'/6' . . . Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm	naprej	.	.	.
Škorete, paralelne, od 16 cm	naprej	.	.	.
škorete, podmeme, do
15 cm..................
Deske-plohi, kon., od
16 cm	naprej	.	.	•
Deske-plohi, par., od
16 cm	naprej	.	.	.
Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . .
Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljenii, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. • Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . Hrast;
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej .
Bordonali................
Deske-plohi, boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm...................
Frizi I., širine od 8 cm
naprej..................
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II. Plohli, parjeni, I., II. oboji neobrobljenii, Brest:
Plohi neobrobljeni I.,
II.....................
Javor:
Plohi neobrobljeni’ I.,
II.....................
Jesen;
Plohi neobrobljeni I.,
II.....................
Lipa;
Plohi neobrobljeni I.,
II.....................
Parketi: hrastovi, za m2 . . . bukovi, za m?* . . . Železu, pragi 2‘60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad Drva:
bukova', za 100 kg . hrastova, za 100 kg .
Oglje: bukovo, za 100 kg . »canella«, za 100 kg .
din
130--
150-160-— 160-— 150 —
din 160— 170— 180— 180*— 170*—
345'— 375— 375*-280*-280*.
414--
320*-
300--
320--
125--
40'-
350*— 135*— 60'—
245— 265-
375—	405--
260*— 290'-520'— 570-
220'— 300'-820'— 920'-900— 1000--
750'— 850-
845— 955--
750 — 800-
850— 1000-
800— 900--890— 980--
450— 530-520— 600— 680— 780— 500— 590—
54'-
40'-
37—
24—
62—
46—
42'-
27--
15-50	16-50
14-50	15-50
40—	48—
45-— 51—
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" Sir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm im od 1 m dalje.
Parjena, oetrorobo paralelno rezana bukovina I. im II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deeke I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi bouleei.
Brestovi bouleei in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16cm naprej; dobava sUkceeivna.
Kavina ofenziva Brazilije |
Braziljska vlada je sklenila, da Naše in bolgarsko grozdje se more popolnoma spremeni svojo kavino z^> Prodaiat/i le s precejšnjo iz-
politiko. Izvoz kave bo popolnoma .	. .	.	».	...
.	,	,	.	,	1,Csl. monopolska družba za žito
prost, da bo mogla braziljska kava je kupila v sovjetski Rusiji 700 va-zopet uspešno konkurirati na sve- gonov rži po povprečni ceni 157 ši-tovnem trgu. Da se preprečijo lingov za tono fob Hamburg, špekulacije na to spremembo ka- Italijanske avtomobilske tvornice
vine Dolitike Braziliie so vse ka- so dobile dovoljenje, da povišajo vme pomike Brazilije, so vse na cenQ osebnim avtom0bilom za 10«/0.
vme borze v Braziliji zaprte Sklep Albansko ministrstvo za narod_
braziljske vlade je povzročil ne- no gospodarstvo je odredilo, da se
uspeh konference v Bogoti, ko ni sme v Albanijo uvažati samo ono
moglo priti do soglasja med Bra- blago, ki ga nima Italija. S tem
ziiiio in d ranimi ameriškimi dr/a- dobiva Italija dejansko monopol za ziiijo in drugimi ameriškimi arza uvoz Waga y Albany0
vami. Braziliji je največji pro- Na kovinskem trgu v ^ndonu
ducent kave na svetu, proizvaja vlada slaba tendenca ter so padle
pa predvsem cenejše vrste kave. v oktobru cene bakru za 46“/», jeklu
Sedaj bo svetovni trg kave prišel
za 33,7, svincu za 51,9 in cinku za 55,9"/«.
Italijanski kmetijski minister Rossoni je izjavil, da bo letošnja žetev v Italiji presegala lansko, in sicer bo pridelek žitaric za 24.800 stotov, krompirja za 2700 stotov in olja za 800.000 hi večji.
Doma in posveti
Avstrijski tajnik za zun. zadeve dr. Schmidt se je kmalu po povratku iz Varšave odpeljal v Berlin, da se udeleži, kakor se to ofi-cialno sporoča, nekega lova. V [ resnici pa gre za politične ra^o-vore z Goeringom o stališču Nem-
v tuii
pod pritisk cene braziljske kave.. _	m	_	_ _
Nehalo pa se bo tudi uničevanje I Povpraševanje po našem blagu
braziljske kave. Dosedaj je uničila Brazilija 53'4 milijona vreč I kave. Brazilija upa, da bo mogla z neomejeno ponudbo kave popolnoma prodreti na kavinem trgupre"”a"‘za izdelovanje ro-er izpodrmiti drugo ameriško M ^ pisarnišfee omare kavo. Ni pa pričakovati, da bi se	T v	V1
zaradi te spremembe braziljske 1	\125	“	Mučenec	(Ceskoslov^-
kavine politike pri nas kavalška>: hrastovi železniški pragi
Les in lesni izdelki ;
1124 — Berlin:	hrastov	les
znatno plenila, ker je“'J preveč l (1(X)'fK)() k^v) 3,ter hrastov les za obremenjena z raznimi dajatvami. mos ve ^ m ^
Francoski zunanji minister Del-....	,	-	--------
. bos bo obiskal Bukarešto in Beo- člJe S lede zblizanja podonavskih Trg s konopljo je čvrst in imajo grad, nato pa Prago in Varšavo drzav- 12 Berlina bo odpotoval, cene naraščajočo tendenco. Poseb- Podaljšanje pakta prijateljstva Schmidt v Rim, kjer se bo v glavno živo je povpraševanje po ko- med Jugoslavijo in Francijo je bi- nem razgovarjal o avstrijskem sta,-noplji v Italiji.	h0 zaregistrirano pri Zvezi naro- llšču do 061 Rbn-Berlin.
V USA je proizvodnja avtomo-	dov.	V	Gdansku je bilo zaplenjeno
bilov narasla od 3,57	milijona voz	Novi	francoski	poslanik Rey- Yeč	bančnih dobroimetij tamošnjih
v prvih 10 mesecih 1936 na 4,14 le- mond Brugere je v svečanostmi 2idov> ker da so premalo plačali tos. Ni pa še dosegla proizvodnje v nastopni avdienci izročil svoja po- davkov- Proti Židom se bo začela 1. 1929., ko je znašala 5,01 mili- verilna pisma knezu-namestniku }zvaiatf zelo ostra davčna praksa, jona voz. Dvig od lani je tem bolj Pavlu	kakor je napovedal vodja gdanskih
pomemben, ker se je med tem Vsa' naša ministrstva pospešeno bitlerjevcev Forster. preuredila ameriška avtomobilska delajo na novem proračunu čez visoke sole v Lvovu so bile za-industrija na proizvajanje avto- kaka dva tedna bo proračun že radi protižidovskih demonstracij mobilov novega tipa.	|	predložen narodni skupščini.	aaprte	,
1501etnica Vuka Karadžiča se bo , Mandat .za s,es, ° nove belgij-po vsej Srbiji, zlasti pa v Beogra- *ke vlade je dobil zunanji minister du in Ložnici proslavila v dneh od Taa Menijo, da se mu bo se-6. do 8. novembra zelo svečano I stava vlade Posrečila, ker je nje-Kakor nornea	gov ugle‘d zaradi izvolitve za pred-
glavno	glasbo	JRZ,	je	narodm po-1	brus€liske Ference zelo
1139 - Marseille:	divja perut-	SlvSlml pi^T^ŽnTk^leiT- Ste’
n1 na, zaklana,	Brodu o vsebini sporazuma. Kakor	fja SUdEtekih
1140 — New	York City: kože	trdi »Samouprava«, je dejal med	bil ker ^bn ^nmiipn
(zlasti kozje),	drugim: Srbi so pristali na spo-1	Ssualnih delani Tie	iedobil
1141 — Hamburg:	nasoljena	°d vodstva naro'dn° socialistične
Hrvatska dobi svoj sabor. V Za- -	’ ker- ] vse glDanJe za'
grebu bo hrvatska vlada s hrvat-
svinjska jetra.
Proizvodi rudarstva:
1142 — London: cinkov prah.
Stanje kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje kliringov naslednje
Aktivni kliringi:
31. 10. 22. 10. v milijonih
Italija (stari) lir	39‘94
Italija (novi) lir	32-92
Nemčija RM	11'51
Poljska din	15'77
Turčija	7'81
Španija pezet	2-77
Pasiviii	kliringi;
Belgija belg	4'27
Bolgarska din	0'01
Madžarska din	7'17
Romunija dih	28'84
Francija fr. fr.	7'59
Češkoslovaška Kč	134'2
Šviba šv. fr.	1*96
Deželni pridelki;
1126 — Berlin: zastopniškatvrd-ka išče fižol, koruzo, otrobe in grahorico,
1127 — Piran: koščice oljk za proizvajanje mila,
1128 — Dunaj: ponuja se zastopnik za razna živila (fižol),
1129 — Milah: korenje, skorja in plodi za barvanje in strojenje,
1130 — Brenfec (Ceškoslova-8-25 I ška): majaron.
^ ^ ' Proizvodi sadjarstva:
1131 — Berlin: zastopniškatvrd-4'03|ka išče jabolka in drugo sadje,
0 08	H32 — Port Said: zastopnik se
8 401 zanima za suho sadje,
1133 — New York City: suhe višnje,
1134 — Zwickau: orehi.
40’23
32'78
15'48
15'01
27-67
6'94
131-52
1-81
radi njega zelo trpelo.
i cin™)	xt	ai	i , ,i Pri bombnem napadu nacionali-
ShudTtvi i™iteni hin	stlčnUl španskih letalcev na Le-
i oa ljudstva izvoljeni ban, ki m od- rido io b7]o gvs oseh ubitih nad
govoren osrednji vladi v Beogra-' J	’
zveze. Tudi vse transakcije so ustavljene.
Po desetletnih pripravah se je
Industrijski proizvodi:	  v	DCUBia-|7nfl	na
1143 - Bombay: razni indust- zunanje^inisfitvo S	Kitajske	banke so sklenile, da
rijski proizvodi za indijsko trži- “Stv^^voSo/Te^odSS Pretl-gaj° Japonsko vse poslovne sče (kratko blago, železnina, ste- beležimo le kot kronisti.
klarsko blago), v	Kmetijsko	ministrstvo	je	pode-	__________ _________
1144 Carigrad: aceton (5 ti-1 lilo banskim upravam za podpira-1 posrečilo neki švedski družbi pri-soč kilogramov),	n^®. kmetijsko-zadružnega pouka dobivanje olja in bencina iz manj-
1145 — Le	Csire-	klei	iz	kosti	u6C-lei P°dP°re>	m„,sic€.r s° dobile	vrednega lesa in	lesnih odpadkov,
t	klej	iz	kosti,	banske uprave	v Skoplju 65 tisoč,	y Skanski tvomici za ocetno ki-
Razno:	v 5ara^fvu„5°’	Sadu 70,	siino v Perstorpu	na južnem šved-
-,	i	,	,	v Zagrebu 30, v Nisu 100 m v Ba-	skem se že gradi	naprava, v kateri
114» — Amsterdam: novousta- njaluki 65 tisoč dm. Banska upra-1 se bo predelaval les v bencin in novljena trgovska hiša se pripo- va v Ljubljani ni dobila nič. olje. Kljub sedanjim dobrim ce-roča interesentom, ki hočejo biti Večina novoimenovanih občin-1 nam za les upajo, da se bo nove
skih svetnikov v Virovitici je od- podjetje obrestovalo, stopila, da zopet ne more zasedati
barva, pleslra in
Ze v 24 urah ssr,—"
obleke klobuke
Črna kronika
| Proizvodi živihorejč, perutninarstva in ribarstva;
1135 — Oslo:	zastopniška fir-
I ma se zanima za razno kožo in za
V Belgijo je odpotovala naša izdelke iz ikože, delegacija z dr. Piljo na čelu da 1136 _ Port Said: zastopniška zaključi trgovinska pogajanja z , ,,	,	1	.
Belgijo	tvrdka ršČe mesne konzerve, suho
šipad je natovoril v Šibeniku za meso, sir, kačkavalj,
Italijo že 110 000 kub. metrov lesa n37 _ Tel_Aviv: nasoljene sar-Do konca leta se bo pa povečal ,.	...	,,	J
Sipadov izvoz lesa v Italijo na dtne v sodčkih,
150.000 kubičnih metrov.	1138	— Dunaj: ponuja se za-
Lesni kontingent, ki nam ga je ,	-,	... k
dovolila Nemčija za 4. četrtletje I st°Pmk M ribJe konzerve, znaša po vrednosti 2,979.000 RM ali 41,4 milijona din.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je izvozila V Švico Bolgarska 296 vagonov, Jugoslavija 248, Danska 174, Poljska 131 in Belgija 101 vagon jajc.
češkoslovaški namerava pove-1 Društvo industrijcev bi veletr-čati svoj uvoz 'prašičev iz Jugosla- govcev v Ljubljani je izdalo to vije. V ta namen se bodo povečali okrožnico o otvorjenih in konča-sedanji redni kontingenti, poleg nih konkurzih in prisilnih porav-njih pa bo dovolili čsl. vlada še navah izven konkurza za čas od izredne kontingente, izvoz naših. 11. do 15. oktobra.* ičev v češkoslovaško se bo povečal prihodnji rhešeč.
Madžarsko kmetijsko ministr- Drinska banovina: Vujič Jerotdj, stvo je dovolilo, da se uvozi iz če- šabac, lastnik firme Uroš Vujič, šfcoslovaške 6060 vagonov lesa.	Beograd,	Zemun, Pančevo: Za
Nemška vlada je ustavila vsa puščina po pok. Antoniču Milivoju, uvozna dovoljenja za avstrijski Beograd, uvoz razen za določenle želeme in RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-jeklene predmete ter živalske in	NA	VE
Drinska banovina; w taljena. 80% vsega avstrijskega i2' renfel^^rta' Vukovai-Va 19‘ R°" voza v Nemčijo je s tem ustav-1 eli)anavina;- Morgen.
češkoslovaška je v prvih devetih I tteif T/.akov Eliza- Nikolinac ifiesecih t. 1. izvozila 932 avtomo-1 vrsca-
zastopani na tamošnjem trgu.
Zlasti je firma specializirana za I občinski^sveL izkoriščanje nov(h patentov iz Beograjska obrtniška zbornica je tujine,	začela novo akcijo, da se ustanovi
1147 — Nicosia (Ciper): išče se I	vseh	obrtniških zbornic^ v
zveza z našimi proizvajalci raznih ^fjWus^šnod branllf obrtniški^ki^ I,td- Skrobl In svetlolika srajce. o»raf predrhetov. .	teresi.	nike in manšete. Pere. suši, munga In
f	Občni zbor Prizada bo dne 29.	|ika	doIlla#e	perilo
Izvozniki, ki se zanimajo za eno novembra v Beogradu. Na dnev-	.	^
od navedenih pqnudb ali povpra- ^ermizvolitev nov^a^pm-mega^in tovarna JO S. REICH ševanj, naj se obrnejb na Zavod | nadz»rnega odbora.	jToUanski nasip 4-6 Selenburgora ni. 8
za pospeševanje zunanje trgovine I Slovesno sta bila v soboto blago-Beograd, RatniČki dom, ter naj slovljena parnika »Sarajevo« in pri tem navedejo: 1. številko, pod '>šumadija«, ki sta bila zgrajena za , .	- i.,	.	n	l	i	Jadransko plovidbo v Splitu,
katero je blago navedeno, 2. točno Na dan 0^letni ko fe pred 19
označbo vrste blaga, 3. način em-1 leti vkorakala srbska vojska v Sa-balaže z ozirom,na tržne uzance, rajevo, je bil slovesno otvorjen
4. količino razpoložljivega blaga. s°kolski dom.
5. ceno, franko nasa meja ali cif	* promovhan ^ikcda I pridejo v promet posebne znamke
pristanišče	države	kamor	naj pri-	Tesla>	Balkanske zveze in Male antante.
de	blago	0.	plačilne	pogoje in	.11 okrožnih, uradov za zavarova-	Nove znamke t)odo po 3 in 4 di_
7. rok dobave. Za boniteto tujih nje delavcev izkazuje v bolniškem ,, p	. liri-ro.hlsn
»...j.. 7..„j	    I	zavarovanju 2,36 milijona din pre- narJe- prve se bodo uporabljale
sežkov, 9 uradov pa	skupno 4,4	za promet z državami Balkanske
milijona din deficita.	Med aktiv-	zveze ih Male antante, druge pa
Telefon št 22-72.
Znanike balkanske zveze
Na podlagi posebnega sporazuma med Grčijo, Romunijo, Jugoslavijo, Turčijo in Češkoslovaško
tvrdk Zavod ne .jamči.
OTVORJENI KONKURZI:
bilov v vrednosti 19,5 milijona Kč in 1579 motociklov v vrednosti 41,61 milijona Kč.
Izložbena stojala — Konzole za steklene nastavke — Omarice za kavo, olje, petrolej
Kovinski pokroman! In nerjaveči predmeti hitro In solidno le pri
KRON - KOVINA
Medvešček Rudolf LJUBLJANA
Tyrševa 34 (Dunajska)
KONČANI KONKURZI:
Savska banovina: MeislRozalija, Cmac obč. Podr. MoslaVina; Sin ger Julio i Leo Kohn, Zagreb; šal-go Makso k. d., Osijek.
Primorska banovina: Tomič Mi-hovil pok. Dragutina, Knin.
Drinska banovina: Maksimovič čedomir, šabac.
Donavska banovina: Andrič Mi-lisav, Parcan; Jovanovič Dimitrije Požarevac; Srečkovič Dragoljub Trnave.
Moravska banovina: Ikič Vladimir, Prokuplje; Kostič Raka, Gorič obč. Prokuplje; Matič i Jeftič, So-ko Banja; Radojkovič Stavro, Prokuplje.
Vardarska banovina:	Cmatovič
Svetozar, Vlasotinci; Petkovič Jo, sif, Kumanovo; Popovič Boško, Pe
nimi uradi sta seveda tudi okrožni | v prometu z drugimi državami.
Čenijevac; Zdravkovič J. Stojan, urad v Ljubljani in Trgovsko bol- ^	.	.	,	,	,	,	,
Vlasotinci.	|	podporno	društvo.	Tudi	v	bodo	v	prometu	od	29.	ok-
bolniškem zavarovanju plačuje tobra do 30. aprila, uporabljati
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Trbuljak Ivka, Djurdjevac.
| pa se bodo smele še ©n mesec.
Radio Ljubljana
Torek, dne 9. nov. 11.00: Napra-
Slovenija za druge.
Beograjska tvrdka »Ta-Ta« je
tožila novosadskega trgovca Bog Moravska banovina: Stanojevič | danoviča zaradi nelojalne konku-Dinrdie Ror	renče, ker je Imenoval svojo pro-
JJ’ ' v	dajalno »Ta-Ta-Ta
ZAVRNJENI KONKURZNI PRED- Sladkorne tovarne so zahtevale,
LOGI:	da dovoli vlada povišani)© cen I vimo si nekaj modelov jadralnih
Savska baiiovina:	Juda Mozes sladkorju. Upamo, da vlada tega letal (M. Zor) — 12.00: Plošče —
Silva, Zagreb.	ne bo storila, ker je sladkor pri I 12.45: Vreme, poročila — 13.00:
Donavska banovina:	Petkovič nas že itak mnogo predrag in mo- čas, spored, obvestila — 13.15: Iz
Vaso, Požarevac.	| ra vse prebivalstvo Jugoslavije | čeških oper (plošče) — 14.00: Vre-
~*~Podatke za dravško banovino Plačevati mnogo prevelik davek me, borza. — 18.00: Koncert radij-smo izpustili ker jih objavljamo sladkornim tovarnam, ki so veči- skega orkestra: Slovenska glasba
sproti. Vsi drugi podatki o ro 1............................  -	>	10	An'	--------------
kih, kvotah Itd., v tajništvu dru štva
noma v rokah tujcev.	— 18.40: Krščanstvo in nacionali-
Prvo nagrado za spomenik al- zein (dr. Veber) — 19.00: Čas, vre-; banskemu narodnemu junaku me, poročila, spored — 19.30: Nac. Skenderbegu je dobil jugoslovan- ura — 19.50: Zabavni tednik — Nprtiška	>etev	I	ski kipar Augustinčič, drugo je do-	20.00:	Večer. Josipa Prochazke:
, , ,	. t. bil neki italijanski, tretjo pa neki I Uvodno besedo govori D. M. šija-
Po podatkih nemškega statistič-1 albanski kipar.	I nec, boje g. Vladislav Rakovec).,
nega urada je bila letošnja nem- Ustanovljena je bila z listino onata za violino (igra prof. K. Ruška žetev slabša od lanske. Tako škofijskega ordinariata nova žup- pel), klavirske skladbe izvaja prof.
11 -q nn nija sv. Družine v Mostah v Ljub- M. Lipovšek — 22.00: čas, vreme, je padla žetev žitaric od 119 na Jnl	poročila, spored - 22.15: Radijski
11 2 milijona ton, sena je bilo lani Kaznovan in izgnan iz Jugosla- orkester.
pridelano 39‘9, letos pa samo 37’02 vije je bil strojni in pleterski moj- Sreda 10. novembra. 12.00: Slo-miliiona ton Z© lanska žetev pa ster Max Silbermann v Mariboru, vanski plesi (plošče) — 12.45: Vre-*	Uritip Homnče ker i€ psoval slovenske delavce, me, poročila — 13.00; čas, spored,
m zadostovala za kritje domače i pray tako,	obvestila — 13.15: češke pevske
potrebe. _____________________________ I	v Zagrebu so začeli stavkati šo-1	skupine (plošče) — 14.00: Vreme,
ferji-taksijev. Zahtevajo sklenitev	borza — 18.00:	Mladinska ura:
Tvornica vžigalnikov kolektivne pogodbe.	Glasbeno	oblikoslovje: Plesne obli-
v	j,,	iintanovila I Poskusi z gojitvijo bombaža v ke (dr. A. Dolinar) — 18.40: Oblike
V Beogradu se je ustano ll Crbi gori SQ ^ dodro obnesli. Ra- in dinamika življenja (vseuč. prof.
delniška družba »Jugomina«, ki I čunajo, da bi se na enem hektarju I dr. Andrej Gosar) — 19:00: čas, bo proizvajala in prodajala vžigal- moglo pridelati 2000 do 2600 kg vreme, poročila, spored — 19.30:
nike vseh vrst za električno vži- bombaža.	Sac' ^a-"77 1?-50: ^ah — ,20 b0:
™0xJ V Beograd so prišle v zadnjem Koncert ceske komorne glasbe. Iz-ganije mul. Glavnica družbe znaša U.u ogromne količine premoga vaj a jo: ga. Lobejeva (čelo), gdčni. 1,000.000 din, razdeljenih na 1000 ter zato upajo v Beogradu, da bo Francka Ornikova (violina) in Sil-delnic. Ustanovitelji hove družbe cena kurivu padla.	va Hrašovec (klavir)—21.00: Kon-
tso- Dl T nirfi 7. Babič M Jova- Slavni poljski pesnik in član cert češke glasbe (Radijski orke-so. Dj. Lazič, A, w V	akademije lepe knjige Boleslav ster) - 22.00: Čas, vreme, poro-
novič, Ivo Korbler, L. Šmalc, I Lesmia.n je umrl v Varšavi v sta- čila, spored — 22.15: Tercet Stritar K. Šefler in S. Popadič.	|	rosti 58 let.	I in radijski jazz.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless. urednik Aleksander 2eleznikar. tiska tiskarna »Merkur« d. d. njen predstavnik Otmar Mlhalek vs) v Ljubljani