St. 76. V (jorici, v soboto Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J, Marušič). Rusija in Angleska. Kakor pred začetkom rudko-japon- ske vojske ni bilo rusko časopisje toliko ogorčeno proti JaponcPtn kakor proti An'glezem, ravno tako so naperjoni tudi sedaj, ko je sklenjen mir, članki ruskih časopisov večji del proti Angleški in je Bovraštvo do Angleške veliko večje, nego ono do Japonske, Sploh bilo je mnenje ruskega časopisja vedno to, da bi do vojske med Japonsko in Rnsijo niti ne bilo piišlo, ako bi Angleži te vojske ne izzvali, ki so hoteli izkoristiti Japonce za svoje namene. Rasi niso nikdar sovražili sJaponcev in se niso zaradi tega tudi nik- dar pripravljali na vojsko ž njimi. Rusi maiTeč goje že od nekdaj sovrnštvo do Angležev in je to njih sovraštvo tudi popolncma opravieeno. Sovraštvo do Angležev je na Rnskem takorekoč po- pularco. Zato pa mrgoli dandanes po rnskem časopisju vse polno člankov, na- perjenih proti Angležem. Poaebno je zanimiva v tern pogledn pisava raskega lista „Moskovskih Vjedomosti". „Vjedo- mosti'' pišejo: Za časa mirovnih po- gajanj govorilo in pisalo se je mnogo o nekem sredstvu, o katerem je bil Roose- velt prepričan, da bode ž njega potnočjo pripravil Rose in Japonce do tega, da sklenejo mir. In res delalo se je z vsem pritiskom na to, da se je Rnsija prego- vorila, naj ne nadaljuje vojske, ker bi z nadaljevanjem vojske Japon&ko popol- noma oničila. Šele sedaj prišlo je na dan, kako je bilo Rooseveltovo sredstvo, E katerim je uplival na Ruse, da so skle- i nili mir. Ko je Roosevelt povabil Rusijo, j da cdpošlje svoje pooblaščence v Ports- | routh, imel je sredstvo, s katerim mu je j bilo mogoče vplivati na Rusijo, že v rokah. j Mirovna pogajanja pričela so se dne 10. av- gusta t. 1, a dne 12. avgusta bila je že , sklenjena in podpisana med Japonsko in j Angleäko nova pogodba. Mel Angleško j in Japonsko obstajala je, kakor je znano, { že neka pogodba, vsled katere bi morala \ jedna zaveznica drugi priskočiti zorožjem ! na pomoč le v slučaju, ako bi bila jedna ali druga zaveznica napadena od dveh sovražnikov. Ta pogodba pa se je zame- ] nila dne 12. avgusta t. 1. z drugo novo \ pogodbo, vBled katere mora priskočiti jedna zaveznica dragi z orožjem na pomoč tudi v nlučaju vojske le z jednim samim sovražnikom. Ako bi ne bil torej sklenjen med Rusko in Japonsko mir, napovedalu bi vsled nove pogodbe tudi AngleSka Rusiji vojno, češ, da jo k temu sili njena po- godba z Japonsko. 0 ti pogodbi pa ni bilo prišlo ničcsar na dan in se je o njenih določbah doznalo šele potem, ko je bil mir že sklenjen. In ravno ta po- godba bilo je ono sredstvo, katoro je Roosevelt pri sklepanju miru rabil, da je pripravil Ruse do tega, da bo odstopili Japoncem južni del Sahalina. In da bode to sredstvo še izdatnejše uplivalo, odplula je, kakor je tudi znano, j angleška eskadra v Iztočno morje in je ' tarn demonstrirala okolo Baltižkega morja in okolo ruskih vojnih luk. Kakor se se- j daj vidi, ni nikakor demonstracija an- j gleške eskadre veljala Nemčiji, kakor so tedaj pisali listi, ampak ta demonstracija bila je naperjena proti Rasiji. In tako je Angleška že mnogokrat nastopala proti Rusiji. Kdo se ne spominja tega, kako je Angleška začela groziti proti Rusiji 1. \ 1878 po dokončani rusko-turäki vojski. I Da je Angleška grožnja imela 1. 1878 svoj vspeh, temu je najboljši dokaz St. Sl.efanska pogodba. Ravno isto vlogo je ' igrala nasproti Ruaiji Angleäka sedaj pri j sklepanju miru z Japonsko. V takih j spletkarijah ima Angleška jako spretno \ roko. „Vjedomosti" pa so mnenja, da je vse tako postopanje Angleške v resnici le spletkarenje, in da ne bi Angleška nikakor napovedala Rusiji vojske, ako bi tudi ne sklenila miru z Japonsko, j kakor bi tudi 1. 1878 ne bila napovedala Rnsiji vojske, ako bi se ta tudi pri skle- panju St. Štefanske pogodbe ne bila udala angleškim zahtevam. Omenjeni ruski list pravi namreč, da je imela se- ' daj Japonska vse svoje vojake v Mand- žuriji, in da bi jih tam tudi presneto potrebovala, ako bi Lineviö nadaljeval vojsko, tako da ne bi mogli Japonci niti j jednega vojaka poslati Angležem v Indijo I na pomoč. Indijski vojaki pa niso celö po izjavi angleškega lorda Roberta prav za nič. Rusija pa bi prav lahko zbrala še 300.000 vojakov ter jih poslala v Indijo. Angleäka mornarica bi pa zamogla k večjem le bombardirati baltiške ruske luke. V teh ni bilo v resnici vojnih ladij, ali na njih obrežju bilo je dovolj ruskih baterij, a v morju pa dovolj pomorskih min. Z vso gotovostjo trdi torej ruski list, da bi ne bila Angleäka nikakor na- povedala Rusiji vojske, ker bi znala priti pri ti priliki ob Indijo, a bi na drugi strani izzvala svetovno vojsko. Ves dru- gačen pa postane po mnenju istega ruskega lista položaj čez tri ali Stiri leta. Do takrat se bo Japonska odpočila. Pri- dobitve, katere si je Japonska vsled sklepa miru osigurila, so velike. Do takrat bo Japonska premoč na Kitajskem in v Koreji popolnoma utrjena. In do tega časa se lehko dogodi, da bode zamogel Japonec na Skrajnem Vztoku Rusiji de- lati velike sitnosti, a istočasno pomagati tudi Angležem v Indiji. Damoklejev meč, katerega je dosedaj dvigala Rusija v Indiji nad Angleži in tako vsaj deloma zadrževala Angleže pri njihovih splet- karenjih, priti znade ob vso veljavo. Ruski list prihajs konečno do zak- Ijučka : Za sedaj ne moreBicer mnogo ško- diti Rusiji nova pogodba med Angleško in Japonsko. In prav zaradi tega bilo bi dobro, da uporabimo sedanji položaj s tern, da izzovemo vojsko, in tako aničimo vse zlo, ki nam preti že v kalu. Ruski narod mora priti konečno vendarle do spo- znanja, kje se nahaja njegov največji in vedni sovražnik. S tem hočejo „Vjedo- mosti" reči, da naj Rusija napove An- gieški vojsko in udere v Indijo. V tem smislu pišejo tudi druge ruske novine. Iz tega se razvidi, da bi bila vojska proti Angleški v Rusiji mnogo popularnejäa nega je bila ona z Japonsko. Politični pregied. Proračun za I. 1906 izkazuje za 40,000.000 večje potrebščine kakor lani. Železniško ministerstvo rabi več 12, poljedeljsko ministerstvo 3, mi- nisterstvo za notranje zadeve 2, trgo- vinsko ministeratvo za izpopolnjenje te- lefonskega omrežja 6 milijonov kron. Proračun izkazuje trimilijonski prebitek. Razprava o vseučillščih v drž. zboru. Neki češki politik razpravlja v „In- formation" o predstoječi debati zaradi italijan8ke pravne sakultete ter pravi, da imajo avstrijski Italijani popolno pravico, zahtevati svojo visoko solo, in da je celo v interesu avstrijske zunanje politike, da sft ta italijanska zahteva čim preje uresniči. Potern pa pravi : ,,Ali ravno zato moramo tadi mi zahlevati in doseči, da se obenern reši tudi vprašanje o usta- novitvi češkega vseučilišča v Brnu in slovenskega v Ljubljani. Na drug način se pač ne bo dalo italijansko vseuči- liačno vprašanje parlamentarno rešiti, kakor Če na merodajnem mestu izdajo obvezne obljube glede Moravske in Kranjske, a to glede stvari same kakor tudi glede časa, kdaj se pozitivno reäi potreba ceäkega in slovenskega vseuči- lišča." Kranjski deželni zbor. Iz Bad Gasteina poročajo, da bo kranjski deželni zbor najbrže sklican na dan 10. oktobra. Za aestanek jugoslovanskih poslancev. Hrvatski listi priobčujejo ta-le ko- munike: Odposlanci opozicijonalnih na- rodnih zastopnikov v hrvatskem saboru in „Hrvatske stranke" v deželnem zboru dalmatinskem so se seäli v Opatiji na skupno posvetovanje radi sklicanja ob- čnega sestanka poslancev. Po vsestran- skem razpravljanju o predmetih, o ka- terih bo razpravljati na shodu poslancev, so bili storjeni sklepi glede poziva na sestanek in glede predmetov, s katerimi se bo bavlti, kakor tudi o raeritornih pred- logih, ki bodo na sestanku v podlago za razpravljanja. Shod se bo vräil na Raki in začne dne 2. oktobra ob 9. uri pred- poludne ter se bo, po potrebi, nadaljeval tudi naslednje dni. Italljanskl parlamentarnl klub. Z Dunaja poročajo : Italijanski klub je sklican za prihodnjo nedeljo na po- svetovanje. NaČelnikom kluba bo najbrž, namesto barona Maliattija, izvoljen posl. dr. Rizzi. Avstrlja pojde v Mltrovlco ? Srbski list rSamoupravau piše, da se Avstrija resno pripravlja na to, da odpoälje svoje vojaäke čete v Mitrovico. Nadvojvoda F*riderik Avgust je za časa svojega bivanja v Bosni skrbno in na- tanko nadzoroval vse utrdbe in se po- LISTEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko Bratina. (Dalje.) — Saj sem pravil, ksj bo, pripo- vedoval je v nedeljo polem Zatravnikar pri Ziftvetniku. Moža bo dobila sedaj,» čisto golovo. Sem že videl včeraj, kako in kaj. Žela je tam pri njem in ves je bil zabutan v njo. - — Koga bo vzela, dejal je Jagrovec. — I onega Gričarja. — Ta se bo pač opekel. Pa otroka kedo bo imel? — Kedö, he, he, ona. — Potem jo Gričar ne bo jemal, ti pravim. Le dobro pomni, z otrokom jo Gričar ne bo jemal, poznam ga. — He, he, zakaj pa ne? — No, ker še onega ni mogel vi- deti živega, onega Toneta. — Borao videli, bomo videli — — Na, Zavetnik, še pol litra ga prinesi, dejal je Jagrovec. __ Dosti bo za danes, dosti, de Za- travnikar. — Kaj dosti, saj še nič nismo pili. In Dalila sta si roožaka kozarce in Iičila ULelih lie z injnim Viptvccm, ka terega cenimo vsi Gorjani prav posebno visoko. — Pa Bog živi! in zažvenketale bo čaše in lica so se možakom razvedrila, razjasnila — IX. Jesen je bila. J Dnevi so bili lepi, jasni, kar je le ] redkokedaj, kajti jesen je pri nas na- vadno meglena in pusta. Ono leto je torej bilo lepo. Listje je začelo zarumene- I vati, senožeti so orujavele in njive so ¦ bile od dne do dne bolj prazne. Začetek jeseni mi je «redno prijeten in ljub, kajti vse je polno ßadu in povsod se mi zdi, j da narava kliče: Glej, nisem zastonj ži- ! vela. Zdi se mi, kakor bi videl visoko , i j i gori nad sabo na veliki gori, kamor ne j more stopiti vsaki, visoko moško postavo, zraven nje drugo, šibkejšo — ženo, in doli pod njimi so njeni otroci, mladi, čili. Ona dva gori sta že osivela, a rod pod njima nam zagotovlja novo življenje. — Nisva zastonj živela, nisva — — Blagor"mu, ki more izreči te besede------- Jesen je torej bila in osipavalo se je listje prejänjega leta. Izginjali so zadnji spominf, ki so nas vezali na pre- teklost, prihodnost stoji pred nami in ! Pepci se je tudi zdelo, da je izginilo vse preteklo za njo in da je le pred njo še nekaj. Črto jo naredila čez vse, kar je bilo. Pozabila je na Toneta, kakor bi ga ne videla nikoli. In nič čudnega ni to. Poznal sem enkrat dekle, lepo rudeče- lično. Krave sva pasla sbupaj na paši in šopke mi je narejela. Jaz sem bil njen „fant", in vsako soboto sem dobil z ru- dečo nitjo vezan šopek. In odäel sem potem v svet, ona je dobila druzega in pozabila na tiste dni, ko smo pasli oa paäniku za vasjo. Vrnil sem se zppet domov, pašnik sem dobil, kjer je bil, a Francke ni bilo več tam. Srečal sem jo potem — a ni me hotela več poznati. Tako dobro je izbrisala vse iz svoje duäe. To so kmetske duše. Preteklost je šla, prihodnost je treba vzeti v račun vse drugo je mrtvo. In Pepca ni mislila na drugo kot na prihodnost. Udovec sicer ni nič po- sebnega, a dober, ko ni druzega. Pepca je vedela, da drugi ne bo nikdar po- prosil zanjo. Vöak fant na vasi je va- soval pri svoji, k nji bi ne prišel, to je bilo gotovo. Korenovka je začela tudi priganjati hčer. — — Kaj bi se ga branila? Mlad ravno ni več, a dober mož, in glavno je, da ga dobiš. Drugi te ne bo hotel, to je gotovo. če te ta ne reši, potem boš se- ¦ dela. Le pazi sedaj, da ga ne boš od- gnala. Pa še s tvojim otrokom! Brez tega bi te morda kedo še vzel, a s tem gotovo ne. Jaz vem, kaj se to pravi. Stara se je skoro vstrašila teh besed, neka davna slika ji je priäla pred oči, a otre^la se je hitro teh spominov. Pepca je vzela otroka v naročje in . se ozrla vanj. Tako top in bedast obraz je imel, lice tako odurno. Zakaj ni tak, kot so drugi? Tri lela je že star, a ne govori nič, ne hodi. Skakati bi že moral okoli hiše, a se sedaj ni nič. Nikdo ga ne mara. Očeta ni, stari Koren se ga boji. Zdi se mu, da je to očitna kazen, da je to znamenje od zgoraj. Svoj živ dan še ni videl tacega otroka. In ravno njemu se more to zgoditi? On ni kriv ničesar — a žena ? Tu je starec vselej obetal in zdelo se mu je, da sliši nekod glaa: Kaznoval bom tvoje grebe v tretje in četrto koleno. In tu je to äe prej, Še prej. In Koren si ni upal vzeti otroka v naročje, zdelo se mu je, da bi ga speklo kakor oglje. Nikdo na vasi skoro ni še videl tega otroka, kajti stara Korenovka ga ni rada nosila ven, rajši je čepela doma pri peči. Tu se ji je zdelo lažje, lažje je zaduševala spomine, ki so ji včasi prišli nenadomn kakor požrešni volkovi. (Dalje pride.) sebno zanimal za to, da se prepriča o stanju tamkajšnjih železnic. Deset let ovaduh v Avatrljl. Kmalu se bo vršila na Danaja obravnava proti laäkemu inženerjo Petra Continiju. Obravnava bo velezanimiva. Dognano je namreč že sedaj, da je bil Contin v slnžbi laškega generalnega Štaba in da mu je pri ovaduštvu izdatno pomagal italijanski vojaški ataše na Da- naja, polkovnik Del Mastro. Gontin je v Avatriji deloval kot ovaduh celih deset let. Contin je tudi v zvezi z atentati laäkih delavcev v predorih nove alpske železnice. Italijanski vojaški ataše Del Mastro je tako zelo kompromitiran, da je odpotoval z Dunaja. Naš cesar užaljen. Danajski list „Neue Freie Presse" poroča, da ni naš cesar prav nič zakrival svojega nezadovoljstva glede ogerskih raznier, ko se je o njih te dni v Schvar- zahu, o priliki otvoritve železniške proge öez Tare, razgovarjal z nemškimi po- slanci. Cesar se jw nasproli nemškim po- slancem izrazil : Vi gospodje mi morate iti na roke ter pomagati. Jaz nočem in nočem nikdar privoliti v to, da bi se armada razdelila. Posl. Sylvester, s ka- terim je cesar tudi govoril, je pripove- doval v privatnem krogu, da ni videl še nikdar cesarja tako razburjenega. Velelzdajstvo na Ogerskem. BaniTyja in njegovim pristašem je skrajno neljubo, da je prišla ravno sedaj na dan znana izdajalska Ziganyjeva za- deva, v katero je zapkten tudi Banify. Med sodnimi spisi me> nuhaja neko pismo, katero bi bil Banlfy pisal Ziganyja. V četrtek si je Ban fly to pismo ogledal in pravi, da on istega pisal ni. Banffy bi rad odvalil od seba vsaki tadi najmanjši sum. Storil bi to rad prav sedaj, ko iščejo na Ogerskem ministerskega predsednika. Banify je skrajno castihlepen ölovek. On je bii že ministerski predsednik in je to mesto zapustil, ker so ga k temu ailile tedanje politične razrnere. Intrigiral je pa proti vsakemu svojih naslednikov. In njegova najsrčnejša želja je bila, da bi zopet postal ir.inisterski predsednik. In to bi se mu bilo zdaj mogoče tudi posrečilo, da ni prišla na dan Zigany- jeva zadeva. S tem pa ni rečeno, da je popolnoma izključena možnost, da postane Banll'y še ßedaj ministerski predsednik na Ogerskem. Pri nas v državi ne- verjetnosti se je, kakor je znano, zgo- dilo, da so postali ministri tudi taki ljudje, ki so bili zaradi veleizdaje obso- jeni celö na vislice. Krlza na Ogerskem. Te dni vršili se bodo na Danaju ¦pogovori med cesarjem in med ätirhni voditelji opozicijskih «trank, katere je cesar poklical k sebi. Te oaebe so: Bandy, Kušut, Aladar, Zihy in gros Andrassy. Ogersko casopisjo se nadeja, da pride sedaj do nekega sporn/iamljenjtt med krono in thed opozicij^kimi strankami ter da se posreči seatava parlamontarnega jnainisteratva. Razburjenje med ogerskiml vojaki. Kakor piše ogerski list „Magyarozszag", polotila se je huda nevolja omh ogorskih vojakov, ki morajo äe nadalje ostati v vo- jaški službi, ceravno so dokončali že tretje leto. Vojaäke oblasti ukrenile so vse potrebno, da zabranijo kak upor. Tako n. pr. se letos niso dovolili ca^t- nikom dopusti, ki se navadno dovoljujejo po končanih vojaških vajah. Itallja za utrdbe na avstrijskl meji. Hai. listi pišejo, da bodo znaäali stroški za atrdbe, katere namerava Ita- lija zgraditi ob naäi meji, 350 milijonov lir. Doticni zakoneki načrt predloži vlada ital. parlamentu baje že meseca novem- bra t. 1. Protiverski ukaz v francoskl armadl. „Eclair" poroča, da je francosko vojno ministerstvo ukazalo, da vojaške slavnosti ne smejo imeti verskega zna- Laja. Na Francoskem so imeli namreč dozduj pn vojaških slavnostih ntivado, da so narocih ob slavnostih muše za- dušnice za svoje padle tovarise. To je zdaj prepovedano in seveda upijejo „svobodoljubni" francoski iramasoni, da je to velikanski napredek, ki zagotovlja v bodočnosti gotovo zmago francoski armadi. Švedsko norveška krlza. Na poveljegenerala, zapovedujočega četam ob meji, so se včeraj umaknile čete za kilometer nazhj od meje. Švedska- je ptorila iato. Srdaj se pričakujejo Vtsti iz Karlstadta b popolno mirnoatjo. Dogodkl na Baikanu. V soboto je obkolil tarški bataljon z eno baterijo dve srbski četi na gori Kozjak med Knmanovem" in Krivo Pa- lanko. Srbski četi sta imeli po 35 mož. Boj je trajal v soboto celi dan in v ne- deljo. Podrobnosti ye niso znane. Ve se le, da so srbake izgube neznatne, tnrške pa velike. Srbi so s silnim naskokom na turške baterije razbili Tarke. Potem so so pa pevajoč zatekli v goro. To se je zgodilo v vasi Pakliste. Naslednlk Menellkov. Kakor poroča rimska ,.Tribuna" iz Massaue, je abesinski cesar Menelik u- radno imenoval svojim naslednikom v Abesiniji svojega nečaka Ligg Manu. Me- nelik nima bližnjih sorodnikov, potem, ko mu je nmrl edini »in. Vstaja v nemskl Afriki se slri. Iz Afrike došle brzojavke poročajo, da se vstaja v nemški koloniji nevarno äiri. Cela pokrajina Mähen do aultanata Hivanga se je vzdignila. Med pristanišči in važnimi prometnimi točkami so vstaši pretrgali vse zveze. Volitve v gosudarstvenno dumo na Ruskem- Poljskem. Šolskijeva komisija je izdelala vo- lilni red za gosudarstvenno damo za deset gubernij Ruske-Poljske. Po 75. letih, kar je Rusija tu odpravila ustavo, se vrše letos zopet volitve. Med-tem, ko voli na ostalem Ruakem 250.000 prebivalcev po enega poslanca, pride ta po en poslanec äele na 385.000 prebi- valcev. Poljaki Tolijo 27 poslancev. Var- šava voli 2, Lodz enega poslanca. V varšavski guberniji izvoJijo 4, v protr- kovski 3 in v lubinski po dva, v ostalih gubernijah pa po enega poslanca. Volilno pravico na Ruskem-Poljskem imajo : 1. V kuriji posestnikov vsi kmetje, ki so lastniki najmanj treh oralov ; 2. v kuriji veleposestnikov oni, ki imajo najmanj 200 oralov zemljišča ; 3. v mestni kuriji poaestniki, ki imajo najmanj 500 rubljev vrednosti in oni, ki plačujejo na leto 500 rubljev. Drugo mirovno posvetovanje v Haagu. Iz Peterburga poročajo, da name- rava ruska vladn povzroöiti drugo mi- rovno poHvetov^nje v Haaga. Kakor znano, je nameraval sklicati drugo mi- rovno posvetovanje ameriäki predsednik Roosevelt, ki je pa opuitil svoj načrt, ker prizna, da ima Raaija za to več pravice, ker je raski car povzročil prvo mirovno posvetovanje v Haaga. Roosevelt na- merava podpirati Rasijo, da pride do drugega haaškegamirovnega poävetovanja. Premlrje v Mandžurljl. Glasom neke brzojg.vke iz Kentu- Jnnga je premirje v Mandžuriji stopilo v moč minolo nedeljo. Predatraže obeh armad so se umaknile za kilometer. Kakor se govori, se otvori zopet železniški pro- met ter bo od vsake strani zopet na dan vozil po en vlak. Delajo "se priprave, da se zopet vzposUvi tudi promet, s Sin- mintingom. Prebivalci Mandžurije so za- prosili pekinsko vlado, naj odpoälje v Mandžurijo energičnega moža, ki zopet vzpostavi avtoriteto Kitajske. Pogajanje o premlrju na morju. Iz Vladivostoka so brzojavili, da se je dne 16 septembra admiral Jesen na „Rossiji" v spretiiHtvu äe treh drugih vojnih ladij peljal nasproti japonskemu admiralu Kamimuri, da se sporazumeta glede premirja nu morju. Iz Vladivostoka poročajo dalje: Dne 16. t. m. se je v Kornilovu vräil razgovor med raskirn admiralom JB.senom in japonskim admiralom Kamimuro, da sta izdelala pogoje gledo premirja na morju. Eskadra Jesena in Kamimure sta sestajali vsaka iz dveh križark in dveh torpedovk. Pogajanja so trajala pet ur, določili so demarkacijsko črto; sklenjeno je bilo tadi, da se izključi vojna kontre- banda. — Ruskl pooblaščenec Witte na povratku v svojo domovlno. Raski pooblaščenec za mirovna po- gajenja Witte mudi se na povratku v domovino že nekaj dni v Pariza. Obiskal je te dni razne francoske politike in v Četrtek priredil je njemu na cast fran- coski ministerski predsednik banket. Witte potoval bode skozi Nemčijo. Nemški cesar je izrazil željo, da bi o ti prili ki rad ž njim govoril. Ziano jo narnreč, da se Nemčija močno poteguje za rusko pri- jateljstvo. Japoncem prlmanjkuje denarja. Japonci so iakali zadnji čas v Pa- riza denarja, kateri naj bi se jim poso- dil po 4rl/2°/0. Dobili so pa odgovor, da pri södanjin razrn^r^h, v katerih se nahaja Japonska, nikakor ni denara v Parizu, ki bi se proti tako nizkim obrestim izpo.sodil Japoncem. Japonci na- pravili so namreß v teku vojske Čez jedno miljardo in pol jenov dolga, kar bi bilo v naäem denarju 75 miljard krön. Da je to ogromna vsota, o tem ni dvoma, posebno ako se pomisli, da znaäa ja- ponski državni proračun komaj jedno osmino od ruskega. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu : Neka oseba iz Sovodenj 6 K 66 h ; družba „Slovenska beseda" v Go- rici 1 K. Upravništvu pa : Tvrdka Saunig- Dekleva 10 K; I. Lapanja, dež. poslanec 10 K. — Sröna hvala ! Preplače za „Solski Dom" za S. Gregorcieevo knjigo „Job" so po- sla.Ii naslednji rodoljnbi in dobrotniki: Andrej Tomažid, učitelj v Lokavcu 60 v. Vabilo na občni zbor „Kroja^ke zadruge" v Gorici. — Z ozirom na to, da je bil obcni zbor dne 21. t. in. ne- sklepčen, vabimo p. n. Clane, da se go- tovo udeležijo drugfga občnega zbora, ki ae vrši z istirn dnovnim redom dne 5. oktobra t. I. ob 10^2 zjutraj v pro- storih „Goriške zveze". Ta občui zbor bo sklepal veljavno s katerosibodi šte- vilom navzočih členov. 0 d b o r. Smrtna kosa —¦ V torek zveöer je umrl v Tolminu sploäno pnljubljen gospod Feliks M i I o t i č, c. kr. davkar v pokoju. N. p. v m ! V pondeljek umrl je v Gorici pe- kovski mojster g. Ivan T r a rn p u ä. Pogreb bil je v sredo proti veceru. Ule- ležba pri pogreba je bila mnogoštevilna. Poleg pokojnikovih prijateljev in znan- cev udeležili so se pogreba tadi nekateri zavodi s svojimi gojenci, tako tudi „Šolski Dom", kateremu je pokojnik za- pustil 400 K. Pri pogrebu svirala je mestna godba. Truplo pokojnika prepe- ljali so v Št. Andrež. — N. p. v m.! Umirovljenje. — Iz GradiŠČa po- ročajo ital. liatom, da pojde voditelj tam. okr. glavaratva namestniätveni svetnik g. Josip pl. Fabris v pokoj. Redka slavuost v Mirnu. — 25. letnico mašniškega posvečenja so obhajali pret. pondeljek na Grada pri Mirna gospodje, ki so bili 1. 1880 po- svečeni : Franc KodriČ, karat na Trno- vem, Simon Kos, vikarij v Opatjernselu, Franc Pavletič, vikar v Fojani v Brdih, Gotard PavletiČ, župnik v Mirnu, Alojzij Pipan, vikarij v Temnici, Dominik Ve- liscig, župnik v Belvederu in Ivan Klo- bovs, c. k. vojaški superior na Danaja. Na čast domačemu g. župnikn so Mirenci v nedeljo zvečer razsvetili hribček Grad. V pondeljek ob 9. je bila slovesna sv. maša, katere so se udeležili vsi gg. ju- bilantje, lepo Število dragih duhovnikov prijateljev in mnogo domačega ljudstva. Prelat GabrijelČič je imel 9lavnostni govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da mu je dano po 25 letih videti zbrane gospode, katere je kot spiritual svoj čas pripravljal na mašniško posvečenje. Vsem gg. jubilantom naše iskreno čestitanjo! Bog jih ohrani, da bi po 25. letih akupno obhajali še zlato mašo ! ! Odborakad. fer. društva „Adrlje" vabi gg. člane na izredni občni zbor, ki se bo vräil.v četrtek 28. t. m. pri „Je- lenu". Pričetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobrodoäli. Dnevni red se objavi pra- vočasno. Dražba nagrobuih spomenikov. — Jutri prodajali se bodo na tuk. ma- nicipiju, in sicer od 10. are pa do 11. predpoladne, nagrobni spomeniki, kakor kamenite plošče, križi itd., katerih niso lastniki pravočasno odatranili s pokopa- liäca, ko so se razni oddolki istega pre- kopaeali, in so ostali mestna last. Goriški mestni svet. — G^riäki mestni svet je sklenil v svoji zadnji seji, da se v našem mestu vpelje posebna davščina na vino, katero popijejo pri- vatniki doma. lstotako je sklenil naložiti davščino na prenos nepremakljivega bla- ga, kakor pohištva itd. V isti «eji je na- znanil župan dr. Marani starežinam, da mu je doäel od zelezniäkega ministerstva dopis, a katerim se neznanja, da je že- lezniäka uprava opustila misel, zgraditi dovozno cesto k novi postaji po prvotnem načrtu, namreč tako, da bi priäla ta cesta z nove postaje na Solkansko cesto. Po- temtakem je upanje, da se zgradi dovozaa cesta k novi postaji po načrtih, kak-oršoe je dala izdelati goriška mentna aprava, namreč čez Korenj mimo Rajhove hiše in mimo H >lzerjeve tovarne. Pevsko in tambaruSko drn^tvo „Št. Androž" v Št. Amlrcžn bo imolo svoj ustanovni občni zbor v nedelio dne 1. oktobra v prostorih gostilne g. Franca Paškulina. „Kmetjsko društvo v Št. Petru pri Gorici" vabi svoje elane k redaemu občnemu zbora v nedeljo dne 8. oktobra t. 1. po blagoslovu v1 svojih prostorih. Dnevni red po pravilih Odbor. Ne puScajte koles na hodnlkih. — Četrtošolec tuk. gimnazije Filip Pahor iz Vrtojbe vozi se navadoo na kolesu v Solo in pašča kolo na hodnika. Tako storil je tudi v četrlek. Ko pa jo nthal podak in se je hotel Pahor na kolesu spet podati v Vrtojbo, ni bilo veČ kolesa na hodniku. K sreči priäel je pa vetidar po čudnem slučaiu do svojega kolesa. Njegov sošolec Željko Vižintiti iz So- vodenj, stanujoč doma v Savoiinjah, ki se vozi v solo in iz äole po železnic', se je tadi v četrtek pripeljal po železnici do Rubij, in ko je šel z rabijske postaje proti Sovodnjam, zagleda nekega čioveka na kolesu, ki se vozi proti njemu. Ker mu je bilo že znano, da je zmanjkalo kolo Pahorju, opazovati je začel na- tančnejše kolo, na katerem se je vozil tujec, in prepričal se je kmalu, da je bilo to kolo Pahorjevo. Vižintin, ne bodi len, pristopi k tujeu ter mu pove, da se vozii na kolesa njegovega sošolca. Tujcu ni bilo treba dolgo dokazovati. Stopil je brez posebnega obotavljanja s kolesa, prepustivši je Vižintinu in nadaljeval je Hvojo pot peš naprej. Vižintio dovedel je kolo v Gorico ter je izročil praverau lastnika. Človeka pa, ki se je vozil do Sovodenj na omenjenem kolesa, pravi Vižintin, da ga ne pozna. Da bi se kolo tako lahko ne spoznalo, odstranil je tujec dotično tvrdkino marko, ki se na- haja na vsakem kolesa. Pevsko in tamburaško društvo „Podgora"' v Podgori priredi jutri dne 24k. t. m. na prostoru visokorod. g. grofa W. Attems-a veselico s sledečem vspo- redom: 1. Sprejem drustev pri g. Ant. Trpinu in odhjd z godbo na cola na veselični prostor; 2, H. Sattner : „Nazaj v planinski raj", poje mešani zbor pev- skega in bralnega društva iz Št. Andreža; 3. F. Ferjančic: „Oj slovenska zemljici"', poje moški zbor pevskega in bralnega društva „Naš prapor* iz Pevme; 4 Dr. B. Ipavic : „Domovini"', poje moški zbor pevskega in tamb. druätva „podgora" iz Podgore (bariton in tenor soloj; 5. Pevski zbor v stari narodni noši; 6. V. Parma: „Mladi vojaki", udarja tamburaški zbor iz Podgore; 7. I. Bartl: „Oj planine11 (tenor solo), poje meäani zbor pevcev i z Dol. Vrtojbe; 8. Zaiec: „Slovenaci Hrvat", poj^ moški zbor kmetijskega in bralnega drustva iz Bilj; 9. Zopetni nastop pevcev v Btari narodni noäi; 10. I. Lahoda: „Venec jugoslovanskih pesmij", udarja tamburaški zbor iz Podgore; 11. F. Ko- cijančic: „Podgora", budnica, poje moški zbor pevskega in tamb. druätva iz Pod- gore; 12. „Hej Slovani", poje pevsko družtvo iz Podgore s spremljevanjem tamb. zbora; 13. „Hajd janaci", pojejo razna druätva iz okoltcei — Tramvaji bodo vozili v Gorico od 8. ure naprej. Most skozi tvornico je odprt do 12. are ponoči. Kolesarsko društvo „Gorica" na- pravi v nedeljo dne 21. t. m. izlet v Podgoro. Odhod točno ob 2l/2 uri pop. izpred kavarne ,.Central". Odbor. V Cerkncm se vrži v nedeljo dne 24. seplembra 1.1. javno ljudsko predavanje 0 Prcšcruu. — Predavata j tehnik Peter Brelih: „Prešernovo živ- Ijenje" in pravnik Vaclav Tašar : nPre- Sernova dein". Predavanje se zaöne ob 11. uri predpoludne na dvorišču g. Petra Jurmana. Novo vino. — Točenje novega vina je v naäem mestu prepovedano do 20. oktobra t. 1. Nespeča pri delu — V četrtek zjutraj ob 8y2 uri zgodila se je v S3I- kanu velika nesreča. Mizarska zadraga doziduje k svojim dosedanjim poslopjem Še neko no 0 poslopje. Za to delo na- pravili so oder in sicer tako spretno in tvdno, da se je v četrtek podrl ter da jih je z njega deset oseb padto, raed katerimi sta bila tudi zidar?ki pomočnit Franc Pregelj in težak Franc Sirok, oba atanujoca v S)lkatiu, ki sta si pri padeu zlomilu noge. Kdo vodi omenjeno delo, nam ni znano, ali zdi se naro, da pra- vega zidarskoga mojstra pri isiem ni. Na vsak način rnora biti nekdo odgovoren za to, kar se jo dogodilo. Premeščcn je iz Rivinja v Gorico sodni tajnik R Franceschinia. Priloga — Današnjemu listu je pridejana priloga g. pl. Madeyskega, ki ima veliko zalogo raznovrtnih vin v Solkanu. Izpred sodišča. — Na dva me- seca ječe je tuk. okrožno kot kazensko sodišče ob3odilo 36-letnega Franceta Pelicona iz Mirna, ker je nekega dne iz neke strojarne i?,maknil dve ustrojeni koži, vredni 24 K. Predor skozi Karavauke se po- dira. — Zeleinica skozi Karavanke se otvori še le prihodnjo leto meseca julija ali pa še le na jesen. Vzrok temu je, ker so se celi deli predora ponižali. Sedaj podirajo te dele predora in jih zopet •/ nova gradijo. Ta dela so izvräili italijanski inženerji in italijanßki delavci, plačevali bodo pa avstrijaki žepi! Iz Gradeža pišejo „Slovencu" : Ko- pališka doba se bliža koncu. Nastopilo je tudi tu pnsto jesonsko vreme z mno- gimi vetrovi in vihnrji. Večina gontov se je poslovila, katerih števil? je preseglo število prejšnjih let. Gulo so je pole/,' nemščine tudi mnogo češkega ia poljskega jezika; tadi Slovencev je hilo tu večje število, a žalibog, da >»e i tu sramujejo svojega materinega jozika in •celo med seboj v edinozveličavni nem- šoini kranali ijo, med njintii dražine ljabljanske. Umestno bi bi!o, da slovenski gostje i v Gradežu po kavarnah in go- stilnah zahtevajo 9lovenske časopise. Za- nimivo je, da je v poslednjih letih izrastlo iz tal mnogo novih krasnih hotelov in hiš za tujcti ; žal, žal, da so se vgnjozdili, kakor povsodi, kjer kaže dobiček, tako tudi tu neizogibni Abrahamoviči, tako n. pr. Dorner, Goldb erger itd. Ravno sedaj zida z Dunaja privandrani žid dr. Oransz velikansko zasnovano zdravišče „II salute" z oddelki za raznovrstne bolnike. Tako tuji bogaiini sede pri polni mizi, domačinom pa komaj ostanejo drobtine. Teh žalostnih razrnur pa je kriv bivši mostni z^stop, ki je za male Judeževe groäe prodal do mtlega, ves svet, ki je pripraven za stavbišča, ter tako tajcem na stežuj odprl vrata v slo- večo kopelj. Kako gospodarstvo je mo- ralo v tem mestnem zastopu vladati, se sklepa lahko iz tega, ker je sama vlada bila pnmorana, ga razpustiti in posU- viti vladnega konnsarja, da reši, kar se rešili da. Imenovani jud Oransz jt» h.tel, da bi bedno tukajänje prebivalstvo pred njegovim novirn poslopjom postavilj ce- sarjev kamenit spomenik, ne toliko iz domuljubja, pač pa, da bi doUl a tem reklamo za svoje uovo podjetje. Htrala Bogu, našli so se možje, njtin na čelu tukajšnji župnik Rodaro, ki so se temu načrtu uprli, povdarjajoč izrecno željo cesarjevo, da bi ae denar mesto za kamnate spomenike porabile za dobrodelne nameae. In tako je priälo do skiepa, da se kot spomenik Nj. VeliČanstvu postavi obsežno zavetišče, kjer naj bi tukajšnji res zapuščeni otroci in odraščajoča de- kleta dobila pouka in zavetja, kar bi bilo za odgojo tukajšnje mladme res velikega pomeua. — Govori se tudi, da se na- merava za dubovnike, ki sein dohajajo, kupiti posebna hiäa z lastno postrežbo. Tatviiia In ubežnlštvo ob priliki vojaških vaj. — V Kostaujovici pri Go- rici je ob priliki zadnjih vojaških vaj vojak domobranskega polka v Trstu Ivan Draschel ukradeJ nekema gostilai- čarju kolo in zbežal črez mejo ua Laško. Stanovalski izkazi za fiuaučno oblast, — Od c. kr. sinanönega ravna- teJjstva smo prejeli: V snaislu § 200 2akona od 25. okto- bra 1896. drž. zak. štev. 200 so poaestniki hiš, v katerih se stanuje, all njih na- uiestniki, dolžni predložiti davčni oblasti v čabU, ki ga je določilo deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih cseb. Izkaz mora biti urejen po sta- novanjih, ozirormi proatonh za kupčijo : pri pohlopjih, ki so dana v uajem, treba je navesti tudi najemnino in morebitne podjemalce, ter označiti ime in vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov. Podjen;alci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najtmnino, ki jo pla- čujejo ti zadnji ; gospodarski glavarji (družinski giavarji) pa vse one k njih gobpudaistvu spadajoee osebe, ki lmajo svoje dohodke. V zmislu omenjene zakonske do- ločbe in člena 39 izvräitvenega predpisa k drugema poglavju oznaeenega zakona, razglašenega v državnem zakonika ät. 108 iz leta 1898, se radi pripravljanja priredbe oaebnega dohodnega davka za ieto 1906, pozivljajo s tem posestniki hiš ali njih naraestniki, da oddajo oraenjene izkaze, in sicer v neposredno državnem mestu Trstu in v okohčanskih občinah na c. kr. Uavcni adminidtraciji v Tratu, v pokneždni grofiji Goriško Gradiščanski pa in v mejni grofi|i litrski na pristojnih c. kr. okrajnih glavarotvih, od 1. do 31. ok- tobra 1905. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, ozirorna gospodardki gla- varji izgotoviti gori imenovane podatke. iStanovuike je ukazali po »tanja, kakor je bilo dne 1. oktobra 1905. Uiorci za izkaze lastnikov his, ki so dane v najem in tnkih, ki jih lastnik rabi *nm, kakor ludi oni za izkaze pod- najemodalcev in gospodarskih glavarjev, dobivajo se brezplačiio nu pri.slojnih dtv- čnih oblastib 1. stopinje (torej v Trstu z okoličanskimi občinami na c. kr. davčni administraciji; na GoriSkem-Gradiačaa- skem in v lätri pa na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). V hmisiu člena 39. omenjeaega iz- vräitvenega predpisa morajo vsi najem- niki, oziroma gospodarski glavarji, sta- nujoči v hišah danih v aajem, izkaze, ki jib jim je napraviti (stanovalske izkaze), oddati hišnim poaestniKom, ki potem na podlagi istih seslavijo svoje izkaze (hišne iziaze) ter jih potem oddajo pristojni daveni oblasti. Ako so vzorci, ki jih sestavijo stranke, oziroma gospodarski glavarji (stanovafski izkazi), in ki jih je priložiti vzorcu hidnega posestnika (hiäni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vse- bine prepiaovati še posebej na izkaze. Teh obfeznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hötelov in gostilnic gledo potnikov, ki se pri njih ustatljajo, ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri raesece neprestano. Določbo kazni zaradi odrečenih ali vede napačno danih podatkov glede hišnih stanovnikov, obsega § 247. zakona od dne 25. oktobra 1896 drž. zak. at. 120. Potovalni stroški povrjeni bodo onlm vojaškim dopustnikom, ki so pozvani vnovič k voj. slažbovanju ter na svoje . troške pridajo k dotičnemu krdelu, kamor «o pozvani. Povrnjen bide pa le za vožnjo izdani denar. Ta d3loöb?i (ukaz vojnega ministero-tvA z dae 6. aap- tembra t. 1., ät. 2390, oddel. II.) pa ne velja za rezerviste, ki prihajajo k orož- nim vajam. Pctrolej se podraži. — Kakor po- ročajo z Dunaja, namerdvajo lastniki pe- trolejnih rafinerij zviäati ceno pjtDloja za 2 kroni 50 stot. po kvintalu. Ponarejeni petdesetafei. — Na Danaju so te dni zaprli nekega Ghaimba Schwalb», ki je razpe- čaval ponarejone bankovce po 50 K Gbaim Suhvalb je izpovodal, d* je kupil ponarejene bankovco v Londotm od ne kega Nuham Saphira, namreČ, od onega, ki je bil J. 1895 zaradi ponarejenja de- nara obsojen na 6-letno ječo. Aretirali so potem še tri druge osebe. Dosedaj jo bilo na Danaju, na Ogerskem in v Gx- liciji razpe^anih 57 komadov ponarejenih bankovcev. Gorke odeje za vojake. — Vo- jaäki erar nakaže železniški upravi po- trebno število odej za vojaka, ki bodo v zimakem času potovali po železnici bo- disi posamezno bodisi v oddelkih. Na večih podtajah, kjer bodo eventuelno pro- nočevali, bodo dobivali te odeje. Vladnega komisarja je i nenovalo tržaško namestniStvo v Vižinadi v Istri. Občinske razmero so ondi tako gnile, da je moralo več občinskih svetnikov od- stopiti. Za komisarja je imonjvan Fava Lloydov ar/enal na prodaj ? — Z Dunaja poročajo od 20. t. m.: „Frem- denblatt" javlja iz Londona : V pomorskih krogih se govori, da se med znano la- dijedelnico „Wigham-Richards und Sahn" in avstrijskim Lloydom vräe pogajanja radi prodaje Lloydovega arzenala. Mi- ster Mucquay, zastopnik angleške tvrdke, se nahaja sedaj v Trstu, kjer natančno preiskuje Lloydov arzenal. Govori se, da je angleška tvrdka ponudila 6 milijonov kron, dočim zahteva Lloyd 7 in pol mi- lijonov kron. Žele/nica iz Istre v Dalmacijo. — Ministerstvo za železnice baje zopet proučava načrt, po katerem bi se spojila Istra z Dalmucijo preko istrskih otokov. To gradnjo hočejo zgraditi iz strategičnih ozirov. Zavodi sv. Stanislava. — V St. Vidu nad Ljubljano so v četrtek na slo- vesen način otvorili takozvane Škofove zavode, kateri ae bodo odHlej imenovali „Zavodi sv. Stanislava". V teh zavodih je spojeno učiliače z odgojevališčem. Na- hajala se bode v njih namreč gimnazija z dotično pripravnico. Ljubljanskega ško- fct stalo je to podjetje neizrečeno mnogo truda in denarja. Prispevali so pa tudi drugi rodoljubi, katerim je na tem ležeče, da se vzgaja mladina v pravem kržčan- skem duhu. Liberalno čaaopisje ljubljan- sko, posebno pa „Slov. Narodu, in vsi oni, ki so okoli njega, del ali so pri tem podjetju ljubljanskemu škofa sitnosti, kjer in kakor so le mogli. Ali kakor se vidi, bili so vsi taki napori brezvsp«žni, kajti škofovi zavodi stoj6 po konou in njih uredba je, kakor se zatruje v vsakem poglodu izburna. Otvorltev železniške proge Schwarz ach-Bad (iastein. — V četrtek se je na slovesen način vržila otvoritevr deine proge turake železnice. Ob 7. uri je dospel posobni vlak z gosti. LTro poi- nejo je dospel dvorui vlak h cesarjem, v katorega sprematvu so bili razun gene- ralnega adjutanta grofa Paara tudi mi- nisterski predsednik baron Gautsch, li- nančni minister dr. Koael in minister za poljedelstvo grof Buqaoy Ob navduäenih ovacijah prebivalstva, pozdravljen od vo- ditelja miniaterstva za železnice Wrb»1, deželne^a predsednika solnograškega grol'a St. Julien-Walboe, je cesar stopil na (»kraäen peron. Tnkaj je ministerski pred- sednik nagovoril cesarja. V svojem go- voru je ministerski predsednik povdarjal važnOHt nove zele.znice, ki vstvarja za našo trgovino in promet bolje konku- renčne pogoje, izlasti pa olabčuje na- äemu pomorskemu emporju Trstu tek- movanje z inozemskimi pristanišči ter mu ima pridobivati novih sredstev za nje- govo rastoče blagostanje. Ministerski pred- sednik je konečno naprosil cesarja, naj otvori novo železnic > ter naj se pelje po progi. Cesar je na nagovor ministerskega predsednika odvrnil nastopno: Rad sem se odzval proänji, da otvorim prvo del no progo turske železnice iz Schwarzacha do Bad-Gasteina. Da se je velik naört druge železniške zveze s Trstora izvräil, se je v prvi vrsli zahvaliti sodolovanju obeh državnih zbornic, toda tudi av- strijskim tehnikom je v veüko cast, da so deloma že premagali velike težave, ki so jim bile na potu. Nadejamo ne, da bo ta druga zelezniäka zveza s Trstom, ki se jo je v interesu trgovine in prometa na- meravalo zgraditi že pred deaetletji, pri- nesla zaželjene koristi ter da bo pov- speševala razvoj mojih kraljevin in dežel, ki mi je vedno na srcu. V zadoščenje mi je, da sem zamogel priti v vaso sredo tem porodom, ki utegne mnogo koristiti skupnemu narodnemu gospodarstvu. Z ve- seljem vsprejmem na znanje i?;jave va- šega lojalnega in patrijotičnega čutstva. Na nagovor dežolnega glavarja Schu- macherja, ki se je vladarju v imenu pre- bivalstva zahvalil, da je prišel na slavnost otvoritve, ter mu izrazil udano.st solno- graškega prebivalstva, je cesar odvrnil, da je z veseljem prišel na slovnost in da zagotavlja solnograško prebivalstvo svoje ljubezni in svoje skrbi. Nato so bili cesarju predstavljeni uradniki in dostojanstveniki, ki so se udeležili gradnje železnice. C^sar je po- sarnezne nagovoril ter se je potem podal v cesarski äotor, kjer je solnograški kar- dinal-nadškof dr. Kfitschthaler blagoslovil železniško progo in zelezniäke vozove. Potem je cesar nagovoril razne osebe, ki so se svečanosti udeležile, tako razne člene gosposke in poslanske zbornice, več deželnozborskih poslancev solnogradskih, generalnega nadzornika avstrijskih že- leznic, župana solnograškega, pred- sednika trgovske zbornice in več drugih visokih dostojanstvenikov. Nato je cesar stopil na otvoritveni vlak, sledili so ma udeležitelji slavnosti. Ob viharnih ovacijah prebivalstva se je vlak odpeljal, V salonskem vozu je voditelj mi- nisterstva za železnice podal vladarju pojasnila o novi progi. Najprej se je vlak vstavil v vasi Gaatein, kjer je prebivalstvo cesarja navdušeno pozdravilo. Tudi na naalednji postaji Hof-Gastein je bil cesar živahno pozdravljen. Na vseh postajah se je zbralo mnogo občinstva. Ob 10. uri 25 minut predpoludne je vlak dospel do začasne zadnje postaje turske železnice, Bad Gaslein. Na kolodvoru so se zbrali načelniki oblastnij in mnogoštevilno občinstvo, da pozdravijo ceaarja. Ko se je vlak vstaril, je prvi cesarja pozdravil župan Strau- binger. Cesar je v fvojem odgovoru iz razil svoje veselje, da se je to svetovno- znano kopališče tako povzdignilo, odkar je bil zadnjikrat tukaj. Nato so bile ce- sarju predstavljene razne osebe, katere je nagovoril. Nato se jo cesar peljal v kopaliäce. Ob 11. uri predpoludne je bil v hotelu Straubinger cesarski zajutrek, katerega so se udeležili minister,ski pred- sednik, bivši minister Wittfk, kardinal- nadäkof Katschthaler, deželni predsednik, oba podpredsednika poslanske zbornice Kaiser in Žaček ter mnogo členov go- sposke in poslanske zbornice. Okolo po- ludne je cesar zapustil hotel. Ob pol ene ure se je podal na kolodvor ter se ob tri četrt na eno uro ob navduäenih klicih prebivalstva odpeljal s poUaje Bid- Gastein. Drzna roparja. — Dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj sa je pripeljal uradnik slavon8ke podravske železnice, Weber, iz Bjliäca v Moslavino, odkoder se je peljal po železniškem triciklju po tiru v Beslranovce. Seboj je imel železno bla- gajno z denarjem 8985 kron, da plača ž njim delavce. V nekem gozdu pa usta- vita dva oborožena in nas^mljena ro- parja tricikölj, vzamota blagajno in pri- silita Weberja, da je dal se kljuö od bla,gajne. Nato sta morala Weber in de- lavec, ki ga je spremljal, naprej, ne da bi smel kedo nazaj pogledati. Riparjev še niso dobili. Gozdni pozarl. — V gozdih, na- hajajočih se v okolici Herkulovih toplic, razsaja že pet tednov požar. 800 mož 33. pešpolka je bilo odposlanih, da omeje požar. 01 silne vročine se je v torek odtrgala neka skala ter pokopala veö vojakov. Dva vojaka sta bila mrtva, eden je potem umrl, 3 so težko, 11 pa lakho ranjenih. Za razHtavo cp^k ia portcetov. — Pod najviäjo zasöito njene cesarske in kraljevske visokosti, prejasae gospe nadvojvodinje Marije Josipine bo od po- lovice marca do konca aprila 1906 v prostorih c. k. muzeja za umetnost in obrt na Dunaju razstava čipek in por- tretov. In to na korist dveh bolniänic in v namene povspeševanja domačega obrta. Oibor, ustanovljen za to razstavo, prosi vse one, ki imajo čipek iz katere- koli dobe in portretov iz dobe po pri- liki od 175Ö do 1850, da bi blagovolili sodelovati na tej razstavi. Toliko portreti, kolikor čipke mo- rajo-biti privatna last, ne izvzemši cer- kve in samostane. Čipke morajo biti na roko izdelane in ne 8 strojem ter morejo biti same na sebi, ali pa prišite, ali drugače pričvrsčene na drage predmete (oa srajce, nogavicQ, v obče na obleko in na kakoršen-si-bodi predmet). Portreti morajo biti izvirne slike, izvzemši minature. Nova realka v Sarajevn. — Po- četkom novega solskega leta so v Sa- rejevu otvorili novo realko. Za prvi raz- red se je prijavil - 130 dijakov, od teh jih je bilo vsprejetih 109 : 60 katolikov, 24 pravoölavnih, 13 mohamedancev in 12 Zidov. Strela je ubila v serminskih sa- linah blizu Kopra 44-lelnega kmeta Iv. Bertokija iz Pobeg. Zapusdä sedesn sinov. 4()letnica mašuištva ameriškeg^a sioveuHkega škofa. — Mil. g. äkof Jakob Trobec, slovenaki vladika v Ct. Cloudu Min. je obhajal 5. septembra 401etnico svojega mašništva pri svoje m nečaku č. gosp. J. Trobcu, župniku v Brockvvay, Minn., kjer je najatarejäa slovenska naselbina v Ameriki. Potros v Kalabriji. — Potresni eunki se v Kalabriji äe vedno ponavljajo ter atrašno razburjajo prebivalstvo. V sredo razsajala je po celi Kalabriji hu da nevihta z močnimi nalivi in s točo, ki je napravila na polju premnogo skode. Milodari za ponosrečence prihajajo od vseh strani. Sv. oöe papež podariti hoče za pone8rečence pol milijona lir. Te dni prijavili so listi tudi dar neimenovane osebe, v znesku 50.000 frankov. Pravijo, da je ta znesek poslal ital. kralju ruski car, ki pa ni hotel biti imenovan. Veilkodušen narodcn dar. — Češki listi javljajo, da je mons. Fer- dinand Lehner izročil praškemu mestnemu svetu 100000 kron kakor fond za ure- jenje češkega umetniško-historijskega mu- zeja. Razun tega je daroval veliko z;birko slik in drugih umetqin: Koler a na Pruskem. — „Reichs- anzöiger" poroča, da je od 20. do 21. t. m. opoludae v pruäki državi na novo zbolelo za kolero 14 oseb, tri oaebe so umrle. Dosedaj je zbolelo skupno 227 oaeb, od teh jih je umrlo 77. Roždestvenski. — Oi admirala Rož- destvenskega je dospelo v Petrograd pismo, v katerem poroča, da so se mu rane zacelile in da se je njegovo zdrav- atveno stanje zboljäalo. Mednarodni protlalkoholni kon- gres v ßudlmpestl. — Mmule dni vräil se je r Budimpesti mednarodni protialko- holni shod. Zanimivi so bili podatki, ki so jih na vaj ah na kongresa razai rei'a- renti o vplivu alkohola na vojake. Pri brzostrelih zadene vojak, ki ni užil al- kohola pri 200 strelih 359 krat, vojak pa, ki je povžil le malo piva, le 277 krat. Zanirnivo je tudi to, da vojaki, ki užijejo alkohol, začetkoma streljajo spretno, pa kmalu opeäajo in so docela negotovi. Vojaški zdravniki, ki so bili navzoci na kongresu, ao zlasti povdar- jali, da zadene 8olnč»rica večjidel vojake, ki se pred pohodom napajajo z žganjera ali vinom. Narodiio gospodarstvo. Nekatere napake v aas ein kineto- vaiiju 8 posebnim oziroin na živi- norejo. Nabava plemenskih krav je jako draga, mogoöa je le poi&m'unikoin, ki imajo dovolj sredstev ter še skrbno bavijo z umno živinorejo. Z* splošaost je pričeti z malim, iz kterega rase veliko. Vzgojimo si sami svojo domačo dobro pasmo ter ne pošiljajmo preko mej preveč denarja, saj se da z njim tudi djmu mar- sikaj doseči. Saj je že sploäno priznana resnica, da se da domača kri oplemeniti z bolj žlahtno krvjo po plemenskem biku, ki si ga včasih lahko omisli že posaineznik sam, ali si ga nabavi vec posestnikov zadružno, ali priskrbujo dožela s svojimi in z državnimi sredstvi plemenske bike pod gotovimi pogoji tistim krajem, ki so posebno potrebni, da Be podpirajo in po važni za živinorejo. Sanno tabla z napisom : ,.Keja ple- men8kih bikovkl, kakor sem jo videl v neki deželi, napisanim sicer z zlatimi erkami od dotičnfga kmel. društva, ne pomaga me, ksj.jti v zadnhlem, nesnažnem hlevu smo našli le. enega mladega bika, in še ta ni bi! za rabo ; v dragem koiu je pa sfula mr^ava krava in so par medlih juncev. Žalostna slika dejanskih j razmer v gotovih krajih ! ! Dobra plemenska živa!, bodisi krava ali bik, ni nikoli debela, prev^č zalita, zabuhla, ampak ravno narobe : v vaeh , delib telesa kažp ncko znaeilno nežnost, i iz katere f?e mere sklfputi posebno za- \ nesljivo na mlečno^t. B VHakovrHtnega trde- ga in mekhega lesa domaeef;a in tuji^a, v«'liko zalogo pohišt- v.i, vinskih poNod, tstiskalnic itd. PfllQUiV sl)om»ya.ite se o vsaki I lUjaiVI. priiiki „šolskega doma". CO .S2 +z 13 *S S ¦ s ^^ u a. JG | s Priporoča svojo zalogo raz- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih cenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje ppiporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. flnton Ivanov Pecenho i Gorica j priporoča svojo veliko zalogo pristuih ' bolih in črnih vin iz lastnih in dru^ih j ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva t »])razdroj« h sloveče čoške »iMoščansko pi- j vovarno*, in domačega žganja I. vrsto v i stcklonicah, kojog;i pristnost so janiči. < Zaloga ledu katerega se oddaja lo na ' debelo po 50 kg naprej < Vino dostavlja na dom in razpošilja t po želoznici na vse kraje avstrijsko-ogrsko * države v sodih od 56 1 naproj. t Cene zmerne. Postrežba poš ; teia in točna. m m m m m m \ Šlev. 988. Razglas. Da se mipravi polrebni red na tukajšnjem pokopališču, sklenilo je tukajšnje občinsko starešinstvo v svoji seji dne 4. decembra 19 04-, da se morajo odpnivili do konca tega leta vsi nagrobni spomeniki in vse ograje z grobišč, kalera so uze nad 1.0 let stara in za kalera ni bil odkupljen prostor. To v znanje in r;ivnanje vsem prizadelim dornačinorn in ptujcem. Po preteku določenega časa, 31. de- cembra 1905, izvrši to občina Sol- kan, dotični pa izgube pravico da spomenikov in ograj. Županstvo Solkan, 28. avgusta 1905. Mih. pi. Batistič. župan. ^ Hue PODBERŠIČ avtorizovan kamnoseski Jiiojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemn občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za ku- I hinie, itd. itd. Sprejema in izdeloje vsakovrstna v kamnoseško stroko spa- . dajoča dela po prav zmernih cenah. _ Ferratin in Ferratose (tekoči Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporoeeno. Fer- ratin je v zvezi z be-' ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠnje tek in sboljšuje prebavo. Dobt se v leharnah C. F. Bo eh ringer und Söhne Mannheim - Waldhof. Centralno posojilnica pegistPDUano zadruga 17 Gorici, ulica Vetturini his. Steu. 9. Posojujo svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\ na vknjižbo pa po 5°|0 z ijg0^ apravnega prispevka za vaacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.