SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de marzo - 19. marca 2009 ROVI IN Bo prišlo do mediacije? v v GROBISCA DR. MARKO KREMŽAR- Ko so odkrili pred nedavnim na Gorenjskem novo množično grobišče na Lancovem pri Radovljici, to slovenskega javnega mnenja ni ganilo. Ob stotinah takih grobišč eno več v deželi pod Triglavom ni bila novica. To spominja na besede velikega morilca Stalina, ki je rekel, da je smrt enega človeka tragedija, smrt sto tisočev pa le statistika. Zdi se, da se je v teku let pod vplivom komunističnih laži vse preveč rojakov nalezlo takega, ciničnega stalinizma. Priti je moralo do odkritja gore pomorjenih in mučeni teles v rovih svete Barbare pri Hudih jamah, da je strahota komunističnih zločinov proniknila v zavest širše javnosti. Število pomorjenih na tem mestu še ni znano. Veliko, silno veliko žrtev, rojakov pa tudi Hrvatov, so pomorili na tem mestu. A izrednost tega grobišča ni v še nepoznani množičnosti pobitih, temveč v načinu, kako so morilci skušali svoj zločin prikriti. Rov ni bil zasut kakor je bilo zasutih in dinamitiranih po vojni na stotine drugih množičnih grobišč po vsej Sloveniji. Pri zakrivanju rova svete Barbare so bili na delu strokovnjaki. Žrtve so zazidali s 55 cm debelim zidom iz opeke, nato s 120 cm debelim železobetonom, nakar so navalili ob njem 140 cm debelo plast ilovnate zemlje, vse to pa so zazidali še s 84 cm. debelim betonskim zidom. Požrtvovalni in vestni raziskovalci kot Jože Dežman, Mitja Ferenc in Pavel Jamnik so potrebovali pri odkrivanju rova pomoč strokovnih delavcev, da so lahko prodrli v zazidani rov. Jasno je, da so bili strokovno usposobljeni ljudje na delu tudi v tistih majskih in junijskih dneh leta 1945, ko je postajala naša domovina po rokah komunističnih oblastnikov in njihovih oprod kraj enega največjih genocidov evropske moderne zgodovine. Tu ni govora o kakem ,,spontanem" maščevanju, o kaki ,,napaki" nekaterih partizanskih borcev. V tem primeru je še jasneje kot kjerkoli drugje, da je bil zločin premišljen, načrtovan in izveden s pomočjo takratnih komunističnih oblasti. Danes se niti predstavnik partizanskih borcev ne upa več trditi, da partijska oblast in nedotakljivi Tito o tem niso vedeli. Ob odkritju Hudih jam se zdi, da se polagoma zavedajo celo nekateri mediji, da so povojni zločini bili načrtovani iz vrha jugoslovanske pa tudi z vrha slovenske komunistične partije. In vendar ne zasledimo v člankih in poročilih tudi o tem grobišču dveh ključnih besed, ki bi lahko osvetlili ozadje zločina. Ne omenjajo ne komunistične revolucije, ne komunistične partije. Poleg cerkvene Komisije ,,Pravičnost in mir", ki je ob tem spregovorila jasno besedo, je bil evropski poslanec Lojze Peterle menda edini, ki je ob poklonitvi žrtvam pred Hudo jamo opomnil, da se poboji niso pričeli šele po vojni, in da bi bilo treba raziskati tudi medvojne poboje. Vendar brez poudarka na komunistični revoluciji, ki se je začela že sredi leta 1941, bo slovenski povojni genocid ostal za nove rodove nerazumljiv. Dokler ne bodo ljudje klicali zločincev po njihovem političnem, če ne že po osebnem imenu, dokler ne bo jasno, da so tako imenovani ,,povojni zločini" zadnje poglavje komunistične revolucije pri nas in da so bili krvniki velike večine pomorjenih v tistem času slovenski partizani, se ne smemo čuditi, da v Sloveniji za poboje med vojno in za sto tisoč umorjenih po njej ni nihče kriv, nihče odgovoren Le tako postane razumljiva tudi brezčutna in skrajno nesramna izjava državnega predsednika Danila Turka ob odkritju tega množičnega grobišča. Na prireditvi, ki je bila v Trbovljah posvečena dnevu žena, je na vprašanje kaj meni o odkritju novega grobišča izjavil, da na tak ,,prvorazredni" dan ne namerava dajati izjav o ,,drugorazrednih" temah. Odkritje tako strokovno zakritega morišča, s tisoči mučenih in pobitih iz časa, ko si je njegova partija z umori idejnih nasprotnikov utrjevala oblast, je za tega slabo prikritega partijca nekaj ,,drugorazredne-ga", to je malo pomembnega. S svojo izjavo značilno za pristranskega, brezčutnega in ciničnega človeka si je Turk zapravil pravico zastopati odslej vse Slovence Taka izjava nekoga, ki predseduje državi, bi bila kjerkoli na svetu dovolj, da bi ga klicale na odgovor vse parlamentarne stranke. V Sloveniji deluje demokracija počasi, a vendarle lahko upamo, da bodo reagirali na tako ocenjevanje genocida ne le predstavniki nekdanjih pomladnih strank marveč vsi ljudje, ki pravijo, da se zavedajo svetosti življenja. V Bruslju so se dobili zunanji ministri Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, in komisar Ollie Rehn. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, sta pozneje ločeno spregovorila o srečanju v Bruslju. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani po srečanju povedal Žbogar, vidi Evropska komisija mediaci-jo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri tem pa tudi kot pot za odpravo slovenskih zadržkov v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Obe strani načelno sprejemata predlog komisarja Rehna, da bi vprašanje meje med državama reševali z mediacijo, vendar sta Slovenija in Hrvaška še vedno narazen pri temeljnem vprašanju, kaj bi mediacija morala prinesti. Po oceni Slovenije vidi Rehn mediacijo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje, zato je Hrvaška zdaj tista, ki je s svojimi pogledi na mediacijo kot na pot do Meddržavnega sodišča v Haagu dlje od stališča Bruslja, je dejal Žbogar. Hrvaška po mnenju poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško, evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) ne bo postala članica EU pred letom 2012. Zaradi spora glede meje s Slovenijo je namreč trenutno nemogoče, da bi Hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega leta, kot je predvideno, je dejal Swobo-da. Po koncu pristopnih pogajanj morajo vstop Hrvaške v unijo potrditi še Evropski parlament in vse države članice, kar bo zagotovo trajalo še najmanj leto in pol, tako da praktično ni več mogoče, da bi Hrvaška postala članica leta 2011, kar je ciljni datum, je ob robu zasedanja Evropskega parlamenta pojasnil Swoboda. Swoboda se po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA zavzema za dvotirni pristop, pri katerem bi se z vprašanjem meje ukvarjalo Meddržavno sodišče v Haagu, sočasno pa bi se pogajali tudi o politični rešitvi problema. Na ta način bi se po njegovem mnenju izognili novi blokadi pogajalskih poglavij, ki Hrvaški med drugim služi kot izgovor za nezadostno izvajanje reform, potrebnih za vstop v unijo. Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle (EPP-ED/NSi) je sicer v ponedeljek s 40 podpisi evropskih poslancev vložil amandmaja na 28. in 3. člen poročila, ki sicer ni zavezujoče, ima pa pomembno politično težo. Tako Peterle kot tudi drugi slovenski poslanec v zunanjepolitičnem odboru parlamenta, Jelko Kacin (ALDE/LDS) se zavzemata, da bi v 28. členu namesto sedanje formulacije, ki poziva k uresničevanju dogovora Janšo in Sanadarjem, zapisali, da Evropski parlament pozdravlja Rehnovo pobudo za rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo. Peterle je vložil tudi dopolnilo na 3. člen, ki v dosedanji formulaciji poziva Hrvaško, naj se bolj posveti "nekaterim bolj občutljivim vprašanjem" iz pristopnih pogajanj. Kriminalisti končali z delom V Barbara rovu rudnika v Hudi Jami na območju Laškega so kriminalisti končali z delom, v rov pa so prišli strokovnjaki z Inštituta za sodno medicino, ki bodo preiskovali skelete pobitih ljudi. Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je povedal, da bodo sodni izvedenci po opravljenem delu, ki naj bi trajalo kar nekaj časa, podali poročilo o svojih ugotovitvah. Muzej novejše zgodovine Slovenija pa bo začel z ekspertno analizo stvari, ki so jih kriminalisti odkrili v prvem delu hodnika, ki je od vhoda v jamo oddaljen 400 do 500 metrov. Po besedah Dežmana gre za čevlje, tekstil, našli so tudi nekaj očal, med zbranimi stvarmi pa ni nobenih dokumentov. Kot je znano, so v Barbara rovu večje število posmrtnih ostankov odkrili prejšnji teden. V prvem delu hodnika naj bil bilo 200 do 300 pobitih ljudi, kaj se skriva v še dveh jaških, ki so zasuti, pa za zdaj ni znano. Medtem je tudi črnogorska nevladna organizacija ,,Odkrili bomo resnico", ki združuje predvsem preživele v povojnih pobojih, napovedala obisk Slovenije, da bi ugotovili, koliko ljudi iz Črne gore je bilo ubitih v Hudi Jami. To združenje je sicer že leta 2005 v Kamniški Bistrici sodelovalo na spominski slovesnosti za črnogorskimi in srbskimi žrtvami povojnih pobojev.^ Črnogorska opozicijska koalicija je od vlade v Podgorici zahtevala oblikovanje sporazuma s Slovenijo o ekshumaciji žrtev iz Črne gore, ki so bile po drugi svetovni vojni pobite na ozemlju Slovenije. ,,Tedaj je bilo brez dokazovanja krivde in brez sojenja pobitih več deset tisoč ljudi, zgolj zato, ker so bili antikomunisti, po narodnosti pa so bili Srbi, Črnogorci, Hrvati in Slovenci," je povedal predsednik omenjene organizacije, Dušan Niklanovic, ki je sicer preživel pogrom v Kamniški Bistrici, je pa pri tem izgubil dva brata. Veleposlanik Vivod v Svetu dekanov Zunanji minister Taiana in veleposlanik Vivod V Argentini je akreditiranih 90 dipl o m a t s k i h predstavništev. Dekan diplom a t s k e g a zbora je po tradiciji in predpisih apostolski nuncij, trenutno Msgr. Adriano Bernardini. Ta je povabil prof. A vg u št i na Vivoda, da Svet Dekana Diplomatskega zbora akreditiranega v Argentini je trenutno sestavljen takole: dekan diplomatskega zbora: Apostolski nuncij Msgr. Msgr. Adriano Bernardini; poddekan diplomatskega zbora in dekan skupine arabskih držav: Vp Libanona, Hicham Hamdam; dekan skupine afriških držav: VP Demokratične republike Angole, Fernando Dito; dekan skupine azijskih držav: VP Pakistana, Ishtiaq Hussain Andrabi; dekan skupine latinskoameriških držav: VP Brazilije, Mauro Viera; dekan skupine severnoameriških držav: VP ZDA, Earl Antony Wayne; ter dekan skupine evropskih držav: VP Republike Slovenije, Avguštin Vivod. Profesor Avguštinu Vivodu k imenovanju iskreno čestitamo! sprejme mesto dekana evropskih veleposlanikov v Svetu Dekana diplomatskega zbora akreditiranega v Argentini. Veleposlanik Avguštin Vivod je dne 9. 3. 2009 vabilo sprejel in se nunciju v imenu Republike Slovenije in v lastnem zahvalil za imenovanje, za izkazano zaupanje in čast, ter mu zagotovil, da bo predstavništvo evropskih držav v Svetu Dekana vršil s svojimi najboljšimi močmi in odgovornostjo. 1 1 BERI^ ^^^^^ PRVI SLOVENSKI ŽUPAN NA KOROŠKEM....................... 2 NAŠE UČITELJICE NA SEMINARJU V SLOVENIJI........ ........3 KOROŠKA V železni kapli prvič slovenski župan! IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Kljub črnemu scenariju prvega kroga volitev na Koroškem, se je v drugem krogu zasvetilo nekaj majhnih lučk, med katerimi je ena -zaenkrat - edinstvena: Železna Kap-la - in vsa Koroška - je dobila prvega slovenskega župana v zgodovini, izvoljenega na samostojni slovenski Enotni listi! Enotni listi, ki se je v drugi krog županskih volitev prebila s kandidatoma v dvojezičnih občinah Železna Kapla in Globasnica, je namreč uspel zgodovinski met: s prednostjo 15 glasov je bil v občini Železna Kapla (ob meji s Slovenijo) za novega župana izvoljen kmet Franc-Jožef Smrtnik, doslej član občinskega predstojništva. Smrtnik je s tem prvi župan na avstrijskem Koroškem, izvoljen na samostojni slovenski listi. Drugega kandidata na slovenski samostojni listi, Huberta Kordeža, je v Globasnici premagal tekmec iz vrst socialdemokratske stranke Wolfgang Wölbl, ki pa po izvolitvi ni hotel več spregovoriti slovenske besede, čeprav je v volilni kampanji nagovarjal občane tudi v slovenščini. So pa še kraji, kjer je slovenska beseda prisotna tudi med župani: polega Smrtnika so na dvojezičnem ozemlju v Pliberku in na Suhi znova izvolili na socialdemokratski listi SPÖ dosedanja slovensko govoreča župana Štefana Visotschniga (56 odstotkov) in Gerharda Visotschniga (51 odstotkov). Presenetljivo se je končal drugi krog volitev v zgledno urejeni dvojezični občini Bilčovs. Dolgoletno županjo Štefko Quantschnig (SPÖ) je namreč premagal nekdanji strankarski kolega Manfred Maierhofer (52 odstotka), ki govori slovensko tudi v javnosti. Drugi krog volitev županov na avstrijskem Koroškem so morali izvesti v 37 občinah od skupno 132. Kljub bolečim izgubam ima v deželi še naprej največ županov socialdemokratska stranka (67), haiderjevska BZÖ jih ima 28, ljudska stranka (VPÖ) 26, deset županov, med njimi Smrtnik, pa je nastopilo na samostojnih listah. VTISI IZ SLOVENIJE OB NOVIMA OBLETNICAMA AVTORJA MOJCEJ Njegova muza je bila glasba Ko je pred 10. leti potekal simpozij o Pavletu Kernja-ku, se je porodila zamisel o zbirki vseh Kernjakovih pesmi. Takratni tajnik Krščanske kulturne zveze (KKZ) iz Celovca Nužej Tolmaier je to zamisel gojil in izbrusil do te mere, da bo ob letošnji 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti Pavleta Kernjaka izšla zbirka v dveh delih, ki bo obsegala celoten glasbeni opus slavljenca in njegovega sina Mira. V prvem zvezku je zbrana slovenska posvetna glasba obeh skladateljev: 134 Pavletovih in 12 Mirovih. V drugem so zbrane vse duhovne pesmi in zapisi napevov ter štiri skladbe za spremljavo skladatelja Pavleta Kernjaka. Zbirko je uredil prof. Ivo Jelarčič ob strokovni pomoči Jasne Nemec Novak in prof. Joška Kovačiča. Po besedah urednika Jelarčiča Kernjakove pesmi niso preplavile le Koroške, temveč vso Slovenijo. Opisani so tudi nastanki posameznih skladb. Npr. da je Pavle Kernjak napisal veliko skladb za Slovenski oktet, mu dovolil, da jih je po svoje obdelal ter prosil, naj mu potem pošlje končni rezultat. Ni pa dosti znano njegovo ustvarjanje sakralne glasbe, ki se mu je skladatelj posvetil že pred posvetnim skladanjem. Z zbirko Kernjakovih pesmi daje KKZ pevcem in strokovnjakom na voljo celotno ustvarjanje očeta in sina Kernjaka, da bodo melodije zopet našle pot med pevske zbore. (Micka Opetnik) KOROŠKE MELODIJE V GLAVNEM SLOVANSKE IN NE NEMŠKE Koroška narodna pesem nosi v obeh deželnih jezikih vsa naša hrepenenja. I tudi naša protislovja, ker so te melodije slovanske, čeprav imajo mnoga nemška besedila. (...) Nekdanji celovški stolni kapelni mojster Herbert Kapfer je pred nedavnim vse — tudi nemške — koroške melodije opisal kot v glavnem slovanske in ne nemške. Kapfer ni domačin (ni Korošec) in se mu to zdi lahko zaznavno. Tudi meni so univerzitetni profesorji v Salzburgu pripovedovali, kako sorodne se jim zdijo koroške nemške in slovenske narodne. In potem je tu še vprašanje besedil, ki so eminentno ljubezenskega, včasih tudi dovtipna, vendar v glavnem ne-filozofska, ne-globalna. Pesmi ne nastopajo proti krivicam, tako da imaš včasih vtis, da se jim raje vdajo. Videti je, da je to naloga današnje generacije, da bi se izvili iz tega nenehnega gledanja v vseh naporov, ko se morda že sredi bitke raje vdamo, ker smo utrujeni od boja. Pavle Kernjak (1899-1979) je za mnoge ocenjevalce težaven. Ko bi le bil bolj glasbeno izobražen, pravijo. Zapisal pa je še marsikaj drugega. Toda Pavle Kernjak šteje med najbolj pogosto izvajane slovenske zborovske skladatelje. To pa zato, ker je pisal iz srca za srce. (Andrej Feinig - Iz Nedelje, Celovec, 8. marca 2009) Škofja Loka skozi objektiv Loški muzej ob letošnji 70-letnici svojega delovanja pripravlja niz razstav, na katerih bo prikazal bogastvo svojih depojev. Prva razstava je posvečena zbirki klasičnih črno-belih fotografij. Njihove poglede na tisočletno mesto so na Loškem gradu na ogled postavili v četrtek, 12. marca. Fotografsko razstavo Pogledi na tisočletno mesto bo slavnostno odprl državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, razstavljene fotografije pa bodo na ogled do 3. maja. Kolekcija fotografij, tematsko vezanih na Škofjo loki z okolico, je bila ustvarjena leta 1973 in 1974, ko so se ob praznovanju ti-sočletnice Škofje Loke v mestu zbrali fotografi Vladimir Furlan, Janez Kališnik, Milan Kumar, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Vlastja Simončič, Marjan Smerke in Miroslav Zdovc. Omenjeni avtorji so močno vplivali na razvoj in popularizacijo slovenske dokumentarne in umetniške fotografije v obdobju po drugi svetovni vojni, po njihovi zaslugi se je fotografija bolj uveljavila tudi v tiskanih medijih. Razstava v Škofji Loki zato skuša osvetliti to manj znano obdobje v slovenski fotografiji in predstaviti različne fotografske poetike, naravnane na loško arhitekturo, detajle in krajinske elemente, ki že stoletja burijo umetniško domišljijo tako domačinov kot obiskovalcev tega mesta. Slovenska poezija v arabščini V Maroku je pri založbi Toubkal v Casablanci izšla antologija slovenske poezije. Na 140 straneh so samo v arabščini predstavljeni pesniki: Srečko Kosovel, Dane Zajc, Svetlana Makarovič, Erika Vouk, Tomaž Šalamun, Boris A. Novak, Brane Mozetič, Alojz Ihan in Maja Vidmar. Prevode sta ob pomoči slovenskega ministrstva za kulturo opravila Mohsen Al-hady in Margit Podvornik Alhady, ki sta doslej prevajala predvsem arabsko poezijo v slovenščino. Lekturo pa je opravil eden najbolj znanih maroških pesnikov Mohammed Bennis, sicer pred leti tudi gost mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gre za prvo večjo predstavitev slovenske poezije v arabščini sploh, čeprav gre za enega večjih svetovnih jezikov. Založba bo v letošnjem letu pripravila nekaj predstavitev knjige, morda se obeta tudi nadaljevanje sodelovanja, je sporočil Brane Mozetič s Centra za slovensko književnost. Največji zlatnik Kovanec Dunajski filharmonik, izdelan iz čistega zlata, težek 31 kg, njegov premer pa znaša 37 cm, je na ogled v Ljubljani. Avstrijska nacionalna banka z Dunaja kovanec na ogled Sloveniji posoja prvič. Kovanec iz čistega zlata je avstrijska kovnica Münze Österreich z Dunaja z 800 letno tradicijo izdelala leta 2004 ob 15. obletnici izdaje zlatih Dunajskih filharmonikov. Izdelali so zgolj 15 tovrstnih kovancev, vrednost enega takega primerka pa dosega 777.900 evrov. Slednja bo v sodelovanju z avstrijsko družbo Schoeller Münzhandel kovanec predstavila 27. marca ob 12. uri na mednarodnem sejmu Collecta na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Družba Moro hkrati s tem dogodkom prvič objavlja tudi prisotnost novega finančnega produkta na našem trgu. Gre za Zlati certifikat, izdan na osnovi zlatih naložbenih kovancev, imenovanih Dunajski filharmoniki. Ne moremo govoriti o presenečenju, saj bi se ob tej vladi že morali navaditi, da dela po svoje, mimo odredb in nenehno pripravljena na nepričakovane poteze. Zato je skoraj naravno, da je premaknila datum parlamentarnih volitev in s tem postavila na glavo že tako zapleteno stanje v državi in predvsem delo opozicije. Poteza in posledice. V petek 13. marca (v brk praz-novernosti) je predsednica gospa Cristina Fernandez de Kirchner objavila, da je vlada sklenila, da datum volitev prestavi za štiri mesece. Zakonsko je določeno, da se tako predsedniške kot parlamentarne volitve izvajajo zadnjo nedeljo v oktobru. Datum ni bil izbran brezpredmetno. Namen je bil, da narod izbere nove zakonodajne može, ko so prejšnji že dokončali svoje delo. Sedaj pa je vlada določila, da bomo volili v nedeljo, 28. junija. Seveda, da je to moč izpeljati, mora datum potrditi parlament z absolutno večino, torej ne polovico prisotnih, temveč polovico celotne tako poslanske zbornice kot senata. Besedilo osnutka je vlada že poslala v kongres. In, da se izpolnijo zakonski roki, mora kongres zakon potrditi v dveh tednih. Vlada je prepričana, da s tem ne bo imela težav, da ima zagotovljeno večino tako med poslanci kot med senatorji. Kakšen razlog pa je predsednica navedla za to premestitev? Vzrok naj bi bil svetovna gospodarska kriza, ki grobo odmeva tudi v Argentini. (Očividno je gospa pozabila, da je komaj pred meseci trdila, da nas kriza ne bo prizadela). ,,Samomo-rilno bi bilo, da bi se družba do oktobra zapletla v nenehne razprave, medtem ko se okoli nas vse podira in nas lahko ruševine pokrijejo", je modrovala. Kdo bo vrgel prvi kamen? Poteza je seveda vzbudila ogorčenje vse opozicije. Vlada jih je prehitela in zasačila nepripravljene. Vsa strategija zbliževanj, povezav in združenj, je predvidevala dobo sedmih mesecev, ki so sedaj skrčeni na tri mesece. To je bilo vidno že ob odzivu na vladni projekt, ko so ga nekateri začetno podpirali in se šele v zadnjem trenutku zedinili, da mu bodo v parlamentu nasprotovali. Neenotna stališča so razumljiva. Marsikateri guverner težko kritizira vladno postopanje, ko je v svoji provinci predhodno sklical lokalne volitve, da ga istočasne vsedržavne volitve ne bi prizadele. Sam vodja avtonomnega mesta Buenos Aires, Mauricio Ma-cri, je nekaj dni prej mestne parlamentarne volitve prestavil prav na nedeljo 28. junija (to je tudi vladi dalo povod za lastno spremembo). Kdo lahko v takem stanju prvi vrže kamen? Res je, da tako provincijske ustave, kot mestna, to dovolijo. A taka poteza je sad političnega oportunizma in ni ravno krepostna. Ne branimo vlade, a povemo le, da v družbi, ki se nenehno igra s temeljnimi določili in jih suka po lastnem okusu, ni prostora za sprenevedanje. Kam pes taco moli. Seveda je umestno, da se vprašamo po resničnih vzrokih te vladne poteze. Gotovo je poraz v provinci Catamarca pokazal na nevarnost. Drug zagotovljen hud poraz bi se dogodil v prestolnem mestu, kjer vlada skoraj nima prisotnosti. Tudi v provinci Santa Fe vladi grozi poraz. Treba je bilo torej nekaj storiti, da to nenehno spotikanje ne bi prizadelo vladnega ugleda in prihodnjih rezultatov. Drug vzrok, ki ga opazovalci navajajo, pa se nanaša na stanje v lastni stranki, ki se sedaj v povezavi imenuje Fronta za zmago (Frente para la Victoria). Zadnje čase je krvavela, saj so jo drug za drugim zapuščali razni veljaki, nezadovoljni s strankinim (vladnim) vodstvom: Sola, Reute-mann, Romero, deset poslancev, guvernerji in župani ^ Do volitev so predvidevali še marsikatero oddaljitev. Sedaj pa bodo vsi možni uskoki morali pomisliti, kje drugje se bodo lahko prislinili na kakšen volilni seznam. In končno, res je da kriza prizadeva državo in se posledice vedno bolj čutijo. Socialno stanje v prihodnjih mesecih bo vedno slabše. Čim prej bodo volitve, tem manj bo stanje to prizadelo vladni ugled in priljubljenost. Veliki kandidat. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je skoraj gotovo, da bo bivši predsednik Nestor Kirchner prvi na vladni listi kandidatov za poslance v provinci Buenos Aires. Razlog je, da njegovo ime še vedno pritegne simpatije v „tretjem pasu", najbolj revnih naseljih Velikega Buenos Aires, kjer vlada uko-reninja svoje upanje na zmago. Tudi če ji v notranjosti sreča ne bo mila, število prebivalcev tega predela krepko prekaša skupno kar več provinc. Zato skuša vlada sestaviti čimbolj privlačen seznam kandidatov. Seveda imamo nov zaplet: bivši predsednik ima legalno naslov v rodni provinci Santa Cruz. Zakon za zahteva, da mora imeti rezidenco v provinci vsaj dve leti. Polemika je v tem, če se njegovo bivanje v vladni vili, ki je v provinci Buenos Aires, lahko upošteva legalno. Večina ustavnih strokovnjakov meni da ne. A že vemo, kako je s to zadevo v Argentini. Saj je sedanja predsednica tudi kandidirala za senatorko v tej provinci, ko jih legalno še ni bilo dovoljeno. SLOVENCI V ARGENTINI SEMINAR UČITELJEV 2009 Potrkaj na srce in odpre se mu glava" fr Seminar za učitelje in učiteljice, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v Argen- tini, Avstraliji in Braziliji, je imel letos tudi svoje geslo ali vodilno misel: Potrkaj na srce in odpre se glava ... Udeleženci smo se najprej predstavili, povedali iz katere šole prihajamo, kateri razred poučujemo, koliko otrok imamo v razredu in njihovo starost. Predstavili smo tudi svoje primere dela z učenci, cilje in vire, ki uporabljamo pri učenju v sobotnih šolah. Izvrstne strokovnjakinje so nam predstavile različne dejavnosti, kot so igre, izštevanke, lutke, rime v vlogi spodbujanja branja, učenja jezika in spoznavanja kulture na različnih jezikovnih in razvojnih stopnjah. Otroška periodika in didaktične igre sta lahko odlični pedagoški spodbudi, saj nudita veliko zanimivosti za učence in bogatita besedišče. Odkrivali smo portfolji, to je učenje po nivojih in kako od postavitve ciljev uresničevati le-te pri pouku slovenščine. Izkusili smo še, kako tudi s petjem lahko učimo in izpopolnjujemo naš materin jezik. Ga. Dragica Motik nam je posredovala stičišče, ki nam učiteljem nudi gradivo pri pripravi in izvajanju pouka. Povezuje tudi vse, ki se zanimajo in poučujejo slovenski jezik po svetu. Oglejte si ga na www.zrss.si Prisrčno so nam bile podane slovenske legende, po katerih naj bi učenec poleg slovenščine tudi odkrival in spoznal zgodovino in slovenske navade. Radi smo se udeležili hospitacije v osnovni šoli Primoža Trubarja Laško Debro in v vrtcu ter pri verouku. Odprle so se nam možnosti druženja z vzgojitelji, ki so nas tako lepo sprejeli in gostovali. Seminar se je nadaljeval v Ljubljani. Nastanili smo se v City Hotelu, in nato imeli vodeni ogled mesta, kjer smo spoznali njegove najznamenitejše točke. V nedeljo smo se udeležili izleta na Notranjsko. Ob strokovni razlagi smo izvedeli vse o nastajanju in presihanju Cerkniškega jezera. Lepo izkušnjo smo doživeli v Križni jami, kjer smo odkrivali podzemne lepote, ki nam jih Božja roka ponuja. Po kosilu smo obiskali tudi Grad Snežnik. Sprejeli so nas na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti in nam predsta- vili njihovo celoletno delo. Povabljeni smo bili na Z.R.S.Š., kjer so nam predstavili možnost novega projekta ,,portfolija" pri dopolnilnem pouku slovenščine, inštrument za spremljanje napredka učencev pri pouku. Razdelili so nam gradiva za naše nadaljnjo učenje. Zadnji dan smo imeli skupno refleksijo o poteku seminarja. Na zaključni prireditvi, katere so se udeležili tudi sponzorji in organizatorji seminarja za učitelje, smo se predstavili s kratkim nastopom in s tem pokazali naše delo; predstavili smo tudi naše glasilo, ki smo ga imenovali ,,Odmevi". Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili in pripravili ta seminar v prelepi in zasneženi Sloveniji. Marjanka in Alenka MENDOZA Prve zaobljube Anice Črnak ,,V tvojem srcu hočem vrezati mojo ustavo". Ta stavek povzet iz življenjepisa M. Antonia Paris št. 28, je izžareval kot prvo geslo vabila, ki smo ga prejeli, da delimo s Claretiansko družino veselje trenutka slovesnega obreda zaobljube. Že dolgo let je za krščansko občestvo velika skrb pomanjkanje poklicev duhovnikov, redovnikov in misijonarjev. Zato nas posebno razveseljuje dejstvo, da mlado dekle izroči svoja najboljša leta, svoje življenje in vso svojo moč za delo v Gospodovem vinogradu. ,,Gospod te kliče. Gospod te je izbral." Mladostna Anica Črnak, Slovenka rojena v Buenos Airesu, je že nekaj let v Mendozi pri Clare-tianskih misijonarkah. V nedeljo 8. marca je naredila prve zaobljube med sv. mašo v kapeli kolegija ,,Padre Claret". Spremljali so jo ožji sorodniki, sestre claretian-ske družine, provincialna prednica za Argentino in Brazilijo sestra Ana Burjek, slovenski rojaki ter prijatelji in znanci. Koncelebrirano božjo daritev je predsedoval mendoški pomožni škof msgr. Sergio Buenanueva. Kongregacijska sestra je vodila mašo; berila in psalm so brali sorodniki; glasbeniki in pevci pripadniki kongregaciji so lepo organizirali petje. Najbolj ganljiv trenutek je bil, ko je prednica Ana Burjek vodila izpraševanje in potrditev zaobljub prav svoji nečakinji Anici Črnak. Dejstvo, da sta v tako ozkem sorodstvu je ustvarilo nedopovedljivo vzdušje, ki se težko opiše. Mislim, da smo vsi imeli solze v očeh. Med navzočimi so bili Veleposlanik Republike Slovenije v Argentini prof. Avguštin Vivod in njegova žena Marjana Hribar, ki sta obiskala Mendozo za praznovanje vinske trgatve - Fiesta de la Vendimia, in častni konzul Republike ^Slovenije v Mendozi inž. Jože Šmon. Pred koncem sv.^maše je prof. Vivod izročil Anici Črnak podobo Marije Pomagaj iz Brezij. To željo je novinka pravočasno razodela. Nato je veleposlanik pozdravil postulantko in vse navzoče ter rekel: ,,Danes sem v Mendozi ne zaradi tega dogodka. Lahko bi rekel, da sem slučajno tukaj. Torej za Boga ne obstajajo slučaji. Vse se je tako razvilo, da sem lahko navzoč pri tej posvetitvi. In sem zelo vesel, da sem tukaj." Potem je za vse tam zbrane na kratko razložil zgodovino Slovenije in slovenskega naroda in kako smo Slovenci prišli po vojni do te kraje in se naselili v Argentini. Gospa Marjana Vivod ji je tudi podarila spominček. Konzul Jože Šmon je podaril novinki Anici slovenski šopek. Tudi to je bila izražena želja za ta dan. Anica je izrazila namen, da bi se pri tem posebnem trenutku pojavila navzočnost njenih slovenskih korenin in njenega slovenskega čutenja. Zato je izbrala podobo brezjanske Matere božje in šopek rdečih nageljnov, rožmarina in roženkravta, povezan s trakom slovenske zastave. Nato je Anica Črnak izročila šopek Mariji Pomagaj, medtem ko so navzoči slovenski rojaki zapeli ubrano in ganljivo ,,Marija skoz' življenje". Anici čestitamo za ta veliki korak in želimo veliko poguma in blagoslova, ko začenja med sestrami claretiankami poskusno dobo. Bogu se zahvalimo za ta novi poklic in prosimo naj spremlja vse njeno delo, misli in odločitve. Tončka ©mon OB 30-LETNICI SMRTI DR. RUDOLFA HANZELIČA Naš" počitniški dom (1) VINKO RODE ■ Ko sem se letos spet priglasil za Hanželičev dom, nisem vedel, da poteka že 30 let od ustanoviteljeve smrti. Umrl je namreč v Capilla del Monte nas praznik. Sv. Jožefa, 19. marca 1979. To sem zvedel na spominskem reliefu, ki visi v veži pred jedilnico. Mladina mu ga posveča kot izraz hvaležnosti. Od ustanovitve je torej poteklo že mnogo več kot 30 let. Kroniko Doma bi kdo mogel slediti po naših časopisih, za zdaj še raztreseno. Pred leti je Jure Vombergar zelo objektivno predstavil Dom, mislim da v našem tedniku. Zbral je vsakovrstne podatke, zemljepisne, zgodovinske in druge. Otroške kolonije so redno poročale o poteku le-teh: o dejavnostih, o izletih. Tako izvemo, da vzponov na Uritorco, vsaj zabeleženih, v zadnjih letih ni bilo več. Sem pa tja se je oglasil tudi kak letoviščar — in pred mnogo leti tudi kak literat. Pa je bila vas Dolores in naš Dom zelo svetla točka na našem izseljenskem zemljevidu Njena kronika hrani nešteto zgodb v smislu ,,nazaj v planinski raj", skoraj v domotožnem tonu. Vrnitev v mali planinski svet - skoraj kot vrnitev v raj pod Triglavom. Dolores ni pomenila le oddih od celoletne tlake v takrat še tujem okolju, ampak tudi vrnitev v domačnost, skoraj v idilo domače vasi. Zato ni čudno, če je premnogokrat zaplala v jasno cordobsko noč slovenska pesem - na vasi. Po večerni molitvi v kapeli, včasih samo fantje, mnogokrat mešano, sredi vasi donijo najlepše narodne pesmi. Saj vemo: ene s pridihom zaljubljenosti, druge na vižo domotožja in mile otožnosti, spet druge šegave in vesele, za konec pa zmeraj „angelček varuh moj". In smo potem res spali kot angelčki. Naj za 30 letnico Hanželičeve smrti zapišem nekaj doživetij, opazovanj in eno anekdoto. Borov gozdiček gre gotovo že proti petdesetim, enako sadno drevje in trte. Hanželič jih je posadil, a preden je parcelo pogozdil, je moral navoziti, če se prav spomnim, okrog 50 kamionov dobre zemlje. Erozija je pustila na površju sam kamen. Danes je v borovi senci prijetno brati knjigo, kramljati s sosedom, poslušati ptičje petje. Češplje so prav zorele, dobre ,,ta plave", vse polno jih je bilo po tleh, na drevesih pa - čudno - nobene. Papige so opravile - temeljito - to ,,delo". Za samo škodo so! Grozdje je tudi dozorevalo, po malem in na skrivaj sem ga ščipal. Pozneje sem dobil tudi dovoljenje. Ga. Kristina je povedala, da so marelice letos zelo dobro obrodile; teh dreves je največ in še dobro kljubujejo letom. Marmelado smo okusili pri zajtrku. Vse to spominja na dr. Hanželiča, na njegov tipično slovenski gospodarski čut. Skrb za male reči. Uporaba vseh možnosti. Marljivost čebele. Letos je bilo februarja izredno sončno vreme. Nalašč za kopanje in za sprehode. Obiskal sem kraj našega taborjenja, pod mogočno vrbo, malo niže od Tomšiča. Mnogo let je že od tedaj. Vrbo je zadela strela, na tri dele jo je razkrehnila, pa je vendar znova ozelenela, še bi dajala dobro senco. Tam sem srečal domačina in se spustil z njim v pogovor. Vseh mojih starih znancev sva se spomnila, oba vesela. Družin Cepeda, Castillo, Estevenaux, poznan kot Seisdedos (res jih je imel šest). Na našem odn. Tomšičevem kopališču sem se ustavil, voda je bila kalna po včerajšnjem dežju. Še bi se dalo zaplavati v tistih tolmunčkih. Slikal sem ,,mojo sončno skalo" (piedra solar) iz neke pesmi. In ko sem se vzpenjal od reke proti Domu, po tolikokrat prehojeni poti, sem začutil nekak himnični utrip. Da bi moral zapeti hvalnico dnevu, ki se mi tako blagodejno nasmiha. Hvalnico jasnini na nebu in svežemu zelenju ob reki; himno vetru z juga, ki nas hladi in tako lepo šelesti v borih; in pesem „planinam sončnim", ki nas na vzhodni strani pozdravljajo. Saj sem nekoč že poskušal vse to, malo v kastiljščini, malo v slovenščini. Ne vem koliko je zadeto, a vem da je po čutenju iskreno. (Dalje prihodnjič) ZA RAZMISLEK Sveto pismo in mobilni telefon Ali si predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi s Svetim pismom ravnali tako, kot ravnamo s prenosnim telefonom? Če bi Sveto pismo vedno nosili s seboj v torbici ali žepu svojega plašča? In če bi ga odprli ob različnih priložnostih preko dneva? In če bi se vrnili ter ga šli iskat, kadar bi ga pozabili doma ali v službi? In če bi ga uporabljali za pošiljanje sporočil svojim prijateljem? In če bi z njim ravnali tako, kot da ne moremo živeti brez njega? In če bi ga podarili svojim otrokom? In če bi ga brali na potovanju? In če bi ga odprli, ko se znajdemo v težkem položaju ali stiski? Drugače kot prenosni telefon, Sveto pismo ne izgubi signala. ,,Deluje", kjerkoli smo. Ni nam treba biti v skrbeh, koliko denarja je še naloženega, kajti Jezus je vnaprej plačal račun in do-bropis je večen. Je tudi najbolj gotova stvar: povezava se ne prekine in baterija ostaja polna vse življenje. „Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu!" (Iz 55,6) Ob Svetem pismu nam pridejo prav telefonske številke za klice v sili: - Ko si žalosten, odtipkaj Jn 14. - Ko kdo o tebi slabo govori, odtipkaj Psalm 27. - Kadar si živčen, odtipkaj Psalm 51. - Kadar si v skrbeh, odtipkaj Mt 6,19.34. - Kadar si v nevarnosti, odtipkaj Psalm 91. - Kadar se zdi, da je Bog nekje daleč, odtipkaj Psalm 63. - Kadar tvoja vera potrebuje spodbude, odtipkaj Heb 11. - Kadar si sam in te je strah, odtipkaj Psalm 23. - Kadar si nerazpoložen in na tem, da bi koga obsojal, odtipkaj 1 Kor 13. - Da bi odkril skrivnost sreče in zadovoljstva, odtipkaj Kol 3,12-17. - Kadar si pobit in nesrečen, odtipkaj Rim 8,31-39. - Kadar iščeš mir in počitek, odtipkaj Mt 11,25-30. - Kadar se zdi, da je svet pomembnejši od Boga, odtipkaj Psalm 90. Dobil sem ta seznam številk za klic v sili in se mi je zdelo vredno, da ga podelim s posebnimi ljudmi, kot ste Vi. Vstavite ga v svojo beležko, kakšna od teh številk utegne biti koristna v nekem trenutku vašega življenja! ZA DOMAČI UŽITEK Ko zadiši skodelica kave ... Brez skodelice kave za marsikoga ni pravega začetka dneva. Nekateri jo pijejo iz navade, drugi z njo preganjajo utrujenost, tretji pa nanjo prisegajo kjerkoli in kadarkoli. Kavo so v Arabiji pridelovali že pred Kristusom; od tam pa se je, kot trgovsko blago, razširila v Evropo in Sredozemlje, kjer je postala dobro znana šele v 17. stoletju. Kavo pridobivajo iz arabskih vrst kavovca. To je zimzeleno drevo ali grm iz družine broščevk. Raste v tropski Afriki, gojijo pa ga tudi drugje, kjer imajo podobno tropsko podnebje. Poživljajoče učinke kave so prvi preizkusili derviši, muslimanski plešoči menihi, ki jim je pomagala, da so lahko prebedeli noči v molitvi. V Evropi je kava že od vsega začetka vzbujala različne odzive. Zdravniki so sprva menili, da škoduje zdravju, duhovniki, da zavaja dušo, vinski trgovci pa so tarnali, da jim speljuje zaslužek. Danes je največja pridelovalka kave Brazilija. Ko je kava zrela, poberejo zelena zrna, ki jih nato pražijo do temnorjave barve, da pridobijo okus in vonj, nato pa jih zmeljejo in kava je nared za pripravo. Bistvena sestavina kave, ki ji daje lastnosti poživila, je kofein. Če uživamo kavo v zmernih količinah - dve ali tri skodelice na dan -, kofein poživljajoče vpliva na nas. Človek postane miselno in čustveno buden, razpoložen, zgovoren in živahen. Če smo utrujeni, kava krepi naše umske sposobnosti in nam pomaga premagovati zaspanost. Po skodelici kave se umiri dihanje, mišice se sprostijo. Učinki kave trajajo nekaj ur, potem pa začnejo popuščati. Kadar s kavo pretiravamo, lahko dosežemo ravno nasprotne učinke: začne nas boleti glava, postajamo vse bolj utrujeni in nerazpoloženi, preveč kave pa lahko povzroči tudi tresavico rok in bolečine v želodcu. Kava tudi nikakor ni primerna za obvladovanje hude utrujenosti in zaspanosti, zlasti če opravljamo kakšno delo, pri katerem sta pomembni pozornost in zbranost. Obred pitja kave Za marsikoga je pitje kave poseben obred, ki se mu noče odreči, ne sam ne v družbi prijateljev. Na Balkanu strežejo pravo turško kavo v majhnih bakrenih džezvicah; vsak dobi svojo na ličnem pladnju in si jo sam natoči v skodelico. Obvezen je tudi sladkor v kockah, s katerim včasih radi pretiravajo. V Turčiji pripravijo kavo tako, da v džezvi zmešajo eno čajno žličko kave in eno čajno žličko sladkorja. Nato dodajo skodelico mrzle vode in na majhnem ognju počasi kuhajo, dokler kava ne dobi pene. V Italiji boste turško kavo težko dobili, gotovo pa vam bodo postregli G. JOŽE RAZMIŠLJA Smisel našega v • I • • Življenja Vsako človeško življenje ima svoj smisel. Božja modrost, vsemogočnost in ljubezen ne napravijo ničesar brez smisla in pomena. Vse ima svoj namen. Prvi namen celega vesoljstva in vsakega človeka posebej je slaviti Boga. Bog je prvi in je vse. Vse je zaradi Njega in po Njem ter Zanj. Brez Njega bi sploh ničesar ne bilo. Ne stvarstva in ne človeka. Za obstoj vsega in za naš, smo Bogu dolžni zahvalo. Smo, ker je On in ker nas je ljubil od vse večnosti, že s tem, da nam je dal življenjski obstoj, nam je pokazal svojo ljubezen. Človeku je zaupal svoje stvarstvo. Dejal je prvemu človeškemu paru: podvrzita se zemljo in ji gospodujta. Tako je človeka obdaril s svojo stvariteljsko močjo in mu pokazal smisel in namen življenja na tem svetu. Poskrbel je tudi za naš končni namen. Ta naš smisel je višji od vsega ostalega vesoljstva. Srečna večnost pri Njem v nebesih. Zato nam je poslal Odrešenika svojega božjega Sina, ki je na križu zadostil za naše grehe. Pridobil nam je izgubljeno božje otroštvo in nam pripravil prostor v nebesih. Tam je naš končni namen in smisel, ki ga nima nobena stvar vidnega vesolja. Vsi, ki naj se zveličamo, naj s tem izvršimo božji načrt do konca. Bog, ki je popolnost v samem sebi, je to popolnost želel tudi nam. In po Njem in z Njim se nam to uresniči. ,,Zase si nas ustvaril, o Bog," pravi sv. Avguštin in v tem je naš namen in smisel vsega božjega in našega početja. On je naš lastnik in On z nami razpolaga. Vedno pa je to v naše dobro. Solzna dolina nam pripravlja obljubljeno deželo. Vsako človeško življenje ima neskončno vrednost in njegov gospodar je samo Bog. Tako nas Bog ceni. Enako glejmo na sami sebe in na vse ostale, saj smo v tem in pred Njim vsi enaki. odličen kapučino. Na Primorskem je priljubljena kava iz ,,kafetjere", nekateri pa prisegajo na instant kavo, ki ji pravi ljubitelji ne priznavajo statusa prave kave. V zadnjem času je zelo priljubljena tudi brezkofeinska kava, ki ohranja vonj in okus, s posebno obdelavo pa iz nje izločijo kofein, zato nima poživljajočega učinka. Če pa govorimo o skodelici kave, nas misel skoraj nasilno ponese k Cankarju in njegovi črtici, kjer se mešata ljubezen do matere in občutek krivde, ker jo je razžalil. No, mi Vam želimo, da, če vam je všeč, popijete brez krivde in z užitkom svojo kavico. Gotovo ste si jo zaslužili. Težave v zakonu - vzroki in posledice (3) PASQUALE IONATA. Zakon ni lepo darilo, ki ga zakonca prejmeta ob koncu obreda. Zakon se gradi z lastnimi rokami, dan za dnem, z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. In kako nam to lahko uspe? Iz lastne prakse lahko trdim, da je nesebična ljubezen, ki ničesar ne pričakuje v zameno, osnovna sestavina dobrega zakona. Potrebna je brezpogojna ljubezen, ki je pogosto videti kot nekaj nedosegljivega, težkega ali nejasnega. Naj v razmislek navedem nekaj značilnosti te brezpogojne ljubezni. 1. Opustiti moramo misel, da imamo vedno prav. To je edini in neizčrpni vir težav in razdorov v zakonu: potreba, da drugemu rečemo, da je v zmoti; prepričanje, da moramo imeti vedno zadnjo besedo; dokazovanje drugemu, da ne ve, kaj pravi; občutek superiornosti. Zdravo partnerstvo je odnos med enakopravnima osebama; nihče ne sme dobiti občutka, da nima prav. Ni „pravilnega" načina, ne ,,prevla-dujočega" argumenta. Vsak ima pravico imeti lastno stališče. Preden drugemu odrečemo njegov ,,prav", se moramo zamisliti nad samim seboj in si reči: ,,Vem, da imava drugačen pogled na to zadevo, vendar to ni pomembno. Dovolj je, da se tega zavedam, ni potrebno, da obvelja moje mnenje.". 2. Pustiti moramo drugemu prostost. Ko nekoga ljubimo zaradi tega, kar je, in ne zaradi tega, kar bi moral biti, ali ker nam tako ustreza, mu brez razmišljanja pustimo prostost. Kdor prav ljubi, drugemu dovoljuje, da je to, kar je. In če to od nas zahteva začasno ločitev, jo moramo ne le sprejeti, ampak tudi omogočiti. Pretesni odnosi (predvsem simbiotični zakoni), ki jih uničuje ljubosumje in nezaupanje, so značilni za osebe, ki hočejo drugim narekovati, kako naj se vedejo. 3. Odpovedati se moramo posedovanju. V družbi partnerja moramo uživati, ne pa, da si ga lastninimo. Nihče nima rad, da ga drugi obvladujejo. Nihče ni rad zasebna lastnina drugega; nihče ni rad nadzorovan. Vsak človek mora v življenju izpolniti določeno poslanstvo, pri čemer ga drugi ovirajo s svojim vmešavanjem. Želja po posedovanju je nedvomno največja ovira pri odkrivanju lastnega poslanstva. 4. Ni potrebno, da partnerja razumemo. Ni nujno razumeti, zakaj drugi ravna in misli na določen način. Če smo sposobni reči: ,,Ne razumem ga, toda to ni pomembno.", smo dosegli najvišjo stopnjo razumevanja. Vsak izmed mojih otrok ima lastno osebnost in svoja zanimanja. Velikokrat jih zanimajo stvari, ki so zame popolnoma nerazumljive, in obratno. Ni vedno lahko opustiti prepričanja, da bi vsi morali misliti in ravnati tako kot jaz, toda poskušam se obvladati. Takrat pomislim, da je to njihova stvar, da so otroci prišli na svet preko mene in ne zame. Moram jim pomagati, jih obvarovati, da se ne bi ranili ali celo uničili, toda dovoliti jim moram, da gredo svojo pot. Redkokdaj razumem, zakaj se za določene stvari navdušujejo. Toda pogosto mi je uspelo premostiti potrebo po razumevanju. V zakonu je treba opustiti mišljenje, da bi razumeli zanimanja, navade in želje drugega. Smisel skupnega življenja ni v razumevanju drugega, ampak v medsebojni pomoči in v osebni rasti. V veliko pomoč pri uresničevanju teh ciljev je „umetnost pogovora", ki ima pet pravil: - najti pravilno valovno dolžino, - pozorno poslušati, - ne segati drugemu v govor, - spraševati z občutkom, - biti diplomatski in takten. Od teh pravil se mi zdi še posebej pomembno poudariti pozorno poslušanje, ker ravno pari v krizi ne znajo poslušati drug drugega. Pri svojem delu se moram pogosto truditi, da ponovno aktiviramo sposobnost opazovanja in poslušanja, pri čemer prosim partnerja, naj bosta pozorna ne na besede, temveč na ostale znake. Npr. na glas sogovornika — ali je ta umirjen, nežen, ali pa je trd in agresiven. Isto velja za ton in modulacijo — ali je glas čist, kovinski, monoton ali vzburjen in nalezljiv? Včasih smo začudeni nad popolnoma novimi in drugačnimi sporočili v družinskem sporazumevanju, ki jih dojamemo, ko nehamo poslušati besede in postanemo pozorni na druge vidike. Tipičen odgovor tistega, ki ne posluša, so izrazi, kot npr.: ,,Da, vendar^ , Ko bi vsaj^". Rad bi spregovoril še o drugem napačnem pojmovanju partnerstva - o pričakovanjih. Velikokrat pričakujemo, da bo naš partner vzljubil naše starše in naše sorodni- ke. Denimo, da bi nam bilo všeč, da bi naš partner bil spoštljiv do naše družine; toda, ni jih dolžan vzljubiti. Ali pa mislimo, da kdor nas resnično ljubi, mora vedeti, kaj potrebujemo. Temu pravim ,,telepatska pričakovanja", vendar pa menim, da je bolje izraziti svoje želje jasno in odprto. Kdor nas resnično ljubi, ima pravico poznati naše prave želje. Še en primer: napačno je misliti, da opravičevanje vse popravi. Opravičila so samo besede; bolj pomembna so dejanja, s katerimi popravimo napake. Toda vrnimo se k poslušanju. Vsi smo kdaj izkusili, kako prijetna in osvobajajoča je prisotnost umirjenega človeka, ki nam dovoljuje biti to, kar smo. Nas ne obsoja, nam ne pridiga, se postavi na naše mesto, je z nami, je popolnoma prisoten; skratka, je ,,eno" z nami. Tak človek nas posluša. Ko pa nas kdo obsoja in nam daje nasvete, ostane bolj malo prostora za resničen in globok odnos. V partnerskem odnosu se je treba poslušati s čistim srcem in ne razmišljati o tem, kaj bomo odgovorili. Znaki resnične zakonske ljubezni so: sprejemanje partnerja takšnega, kakršen je; delati to, kar je drugemu všeč; nenehno usklajevanje mnenj; graditev zakonske povezanosti in puščanje osebnega ponosa in lastnega prepričanja ob strani; razmišljanje v dvojini in ne v ednini; prepričanje, da sva dva, ki imava isti cilj; nenehno iskanje skupnega življenjskega stila, ki ima svoje korenine v nadnaravni ljubezni. Za dober zakon so potrebni trije: on, ona in Ljubezen. (Po si.catholic.net - Konec) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI KRIZA PRI INVESTICIJAH IN IZVOZU Misija IMF (ali FMI) je ob koncu obiska v Sloveniji ocenila, da se vpliv svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo poleg zaostritve razmer v finančnem sektorju kaže predvsem pri investicijah in izvozu. Dosedanji finančni in fiskalni ukrepi vlade so bili po njenih ocenah večinoma ustrezni, ključni dolgoročni izziv pa je staranje prebivalstva. NAPOVEDI Evropsko združenje delodajalcev BusinessEurope je v svoji gospodarski napovedi zapisalo, da se bo BDP v območju evra letos skrčil za 2,1 odstotka, v celotni EZ pa za 2,2 odstotka. Obeti so slabši od januarske gospodarske napovedi Evropske komisije. Za Slovenijo medtem v BusinessEurope napovedujejo 1,3-odstotno rast. DVOJNA PRESADITEV V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so februarja opravili prvo presaditev dveh organov enemu bolniku istočasno. In sicer so 54-letnemu bolniku, ki je imel že od mladosti diabetes, presadili ledvico in trebušno slinavko. Bolnik se počuti zelo dobro, že od prvega dne ne potrebuje več inzulina. UPAD PROMETA Z NEPREMIČNINAMI Na slovenskem nepremičninskem trgu je bilo lani zaznati drastičen upad prometa z nepremičninami; tržna aktivnost je padla na raven leta 2003, ponudba nepremičnin je bila presežna. Cene stanovanj so zrasle v povprečju za štiri odstotke, cene družinskih hiš pa padle za šest odstotkov, v poročilu ugotavlja geodetska uprava. PO SVETU EVROPSKE VOLITVE Volivci lahko na upravnih enotah že vlagajo podpise podpore posameznim listam kandidatov za poslance v Evropskem parlamentu. Stekli so namreč roki za volilna opravila, s tem pa tudi uradni postopki za izvedbo volitev sedmih evropskih poslancev iz Slovenije. Te bodo, kot je znano, 7. junija. Rok za oddajo podpisov se bo iztekel 8. maja. Poslance v Evropski parlament se v Sloveniji sicer voli po proporcionalnem načelu. Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. VSEKITAJSKO ZASEDANJE V Pekingu se je, 13. marca po devetih dneh končalo letno zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa. Približno 3 tisoč delegatov je potrdilo letošnji proračun in 585 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket ter druge dokumente. Zasedanje je bilo v znamenju svetovne finančne krize in 50. obletnice neuspešne vstaje Tibetancev proti kitajski nadvladi. Premier Wen Jiabao je izrazil prepričanje, da bo Kitajska uspela preseči težave in izzive, ki jih prinaša kriza. Proračun sicer predvideva rekorden primanjkljaj v višini 140 milijard ameriških dolarjev. OBAMA: PAKET SREDSTEV Ameriški predsednik Barack Obama je na konferenci uradnikov zveznih držav v Beli hiši pozval k smotrni porabi sredstev, ki jih bodo zvezne države dobile iz 787 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega paketa. Obama jih je naravnost opozoril, da če bo prišlo do poneverb ali nesmotrne porabe, bo zvezni proračun zaprl pipo. Ob tem opozarja, da bo delo pri oživljanju gospodarske rasti naporno, pri čemer bo potrebno zagotoviti, da bo pametno porabljen vsak dolar. 11. MAREC - OBLETNICA Ob petem evropskem dnevu spomina na žrtve terorizma, 11. marcu, se je Evropska komisija poklonila vsem žrtvam terorističnih napadov v Evropi in drugod po svetu ter vsem, ki še čutijo fizične ali psihične posledice teh tragičnih dogodkov. Komisija je še izrazila solidarnost z žrtvami, njihovimi družinami in prijatelji. MADAGASKAR Razmere na Madagaskarju so po dveh mesecih nemirov, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, dosegle vrelišče. Opozicijski voditelj Rajoelina je namreč minulo soboto postavil ultimat predsedniku Ravalomanani, in sicer naj odstopi s položaja in mirno prepusti oblast opoziciji. A Ravalomanana je dan kasneje 5 tisoč privržencem, ki so se zbrali pred predsedniško palačo, obljubil, da tega ne bo storil. Pripravljen pa je na razpis referenduma, ki bi pomagal rešiti več mesecev trajajoči spor z opozicijo. KONEC MISIJE V »ADU Evropska unija končuje misijo v Čadu, a nekaj njenih sil še ostaja na terenu, in sicer pod okriljem Združenih narodov. Slovenski vojaki se bodo iz omenjene afriške države umaknili do sobote. Evropska unija je svojo največjo vojaško operacijo OB 10 LETNICI PEVSKEGA ZBORA V RAMOS MEJIA Na prvo nedeljo v aprilu l. 1949 (takrat je bilo 3. aprila) je na koru župne cerkve v Ramos Mejia prvič zadonela slovenska pesem pri slovenski maši. Vsi, ki jim je bilo pri srcu, da slovenska skupina, ki se je naselila ob progi Sarmiento, ostane slovenska in se tudi versko obdrži, so se zbrali v cerkveni zbor in takoj začeli z delom. (... ) Zbor naj se zaveda, da ga imamo radi, ga da cenimo, da ga bomo povsod podprli. Če je zbor zvesto in požrtvovalno 10 let delal za slovensko skupnost, bo ta skupnost te žrtve tudi znala ceniti, ga bo podprla z novimi pevskimi močmi, s priznanjem, zvestim sprem-ljevanjem in podporo njegovega dela. Zboru ob jubileju vsa čast in iskrena zahvala! SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Delo na Pristavi Že dalj časa je govor, da bodo na Pristavi sezidali nekaj novih prostorov, ki naj bi služili naši mladini. Predvsem so tu prostori nujni za slovenski šolski tečaj. Ta tečaj obiskuje vsako leto več otrok. Starši so že pred nekaj časa deloma prispevali v ta namen. Tudi nekaj stavbenega materiala je bilo že nakupljenega in sedaj so že pričeli z deli. Načrte za ta dela je izdelal ing. M. Eiletz. Velika soba, ki jo sedaj grade, bo namenjena predvsem šolskemu tečaju, bo pa služila tudi članom SFZ in članicam SDO, seveda pa tudi vsem drugim obiskovalcem Pristave. Ker pa je sedanja gradnja samo del celotnega načrta, ki bo zahteval precejšne stroške, denarja pa primanjkuje, sta v nedeljo 15. t. m. sestala na skupno sejo odbora SFZ in SDO, da bi skupno prerešetala, kaj naj se ukrene. Kot prvi ukrep so sklenili, da bo vsak odbornik dal 1.000.- pesov brezobrestnega posojila in sicer do prvega sestanka, ki bo v aprilu. Tako bodo zbrali 20.000 pesov za nadaljevanje del. Skušali pa bodo zbrati 100.000 pesov, vendar ne z zbirkami med rojaki, ampak v glavnem med svojim članstvom. Na ta način bi mogli izdelati ne samo šolske sobe, ampak tudi dobršen del celotnega načrta. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Danila Havelka ml, in njegove žene ge. Dijane roj. Cotorruelo se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Aleksandra Gabrijela. Svobodna Slovenija, 19. marca 1959 - 12 RESUMEN DE ESTA EDICION v zgodovini začela pred letom dni. Namen je bil zaščititi begunce in človekoljubne delavce vzdolž meje med Sudanom ter Čadom in Srednjeafriško republiko. Obrambni ministri so na neformalnem zasedanju v minulem tednu ocenili, da je bila misija uspešna. IRAN Nekdanji iranski predsednik Mohamed Hatami je umaknil svojo kandidaturo na za junij predvidenih predsedniških volitvah. Za ta korak naj bi se odločil, ker želi zagotoviti zadostno podporo drugemu zmernemu kandidatu, ki se zavzema za večjo demokracijo v državi. Hatami je že pred dnevi opozoril, da nasprotniki želijo zasejati razdor med njima, zato se je umaknil in dal prednost Miru Hoseinu Musavi, ki ga podpirajo tudi nekateri konservativci. SREČANJE FINANČNIH MINISTROV EU Finančni ministri skupine G20 so napovedali vztrajne napore za rešitev svetovne gospodarske krize. Kot je po dvodnevnem zasedanju v Horshamu pri Londonu zagotovil britanski finančni minister Alistair Darling, imajo industrijsko najrazvitejše države in hitro rastoča gospodarstva pred aprilskim vrhom, ki bo prav tako v Londonu, jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva. Med drugim so opozorili, da je nujno bistveno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada za kreditiranje držav, ki so se znašle v finančnih težavah. Konkretnih številk še niso navedli. Da se moramo s tem spopasti usklajeno, je prepričan evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Usklajenost je bistvena. Če ne bomo reagirali usklajeno, ne bomo učinkoviti. ^SE LLEGARA A LA MEDIACIÖN? En Bruselas se reunieron ^los ministros del exterior de Eslovenia y Croacia, Samuel Žbogar y Gordon Jandrokovič, con el comisario Ollie Rehn. Del encuentro se desprende, segun los dichos de Žbogar, que la Union Europea ve con buenos ojos la opcion de la mediacion, como camino final para resolver el problema de frontera entre ambos pa^ses. Este paso tambien sera positivo para eliminar las reservas de Eslovenia en las negociaciones para que Croacia forme parte de la UE. Por otro lado, ahora es Croacia la que ve en la mediacion, un camino hacia la Corte Internacional de la Haya. Segun Hannes Swobode (informador de Croacia en el Parlamento europeo), los croatas no formaran parte de la UE antes de 2012, ya que por el conflicto de l^mites es imposible que pueda reunir todos los requisitos antes de fin de ano. (Pag. 1) LA INVESTIGACIÖN EN HUDA JAMA En la galer^a de la mina que lleva el nombre de Barbara, en Huda Jama, en las cercan^as de Laško, los criminalistas han realizado su trabajo; a la zona llegaron los expertos del Instituto de medicina forense, que investigaran los esqueletos de los all^ asesinados. Por otra parte, el director del Museo de la historia reciente eslovena, Jože Dežman, dijo que dicha institucion iniciara con el analisis de los elementos hallados en la primera parte de la galer^a, que esta desde la entrada de la cueva a unos 400 m. de distancia. Se trata de zapatos, textil y algunos anteojos. Entre tanto, una organizacion no guber-namental de Montenegro que reune a los sobrevivientes de las matanzas de post guerra, viajara a Eslovenia, para saber si entre las v^ctimas de Huda Jama, hay montenegrinos. (Pag. 1) NOMBRAMIENTO DEL EMBAJADOR AVGUSTIN VIVOD En Argentina hay acreditadas 90 Misiones diplomaticas extranjeras. El Decano del Cuerpo Diplomatico, Nuncio Apostolico Arzobispo Msgr. Adriano Bernardini, invito al Embajador de la Republica de Eslovenia, Avgustin Vivod, para ocupar el cargo de Decano de los pa^ses europeos formando parte del Consejo de Decanos del Cuerpo Diplomatico en Argentina. El Embajador Avgustin Vivod acepto esta invitacion el 9 de marzo de 2009, agradeciendo en nombre de la Republica de Eslovenia y en su nombre la designacion y la confianza depositada en el al otorgarle este honor, asegurando a su vez que representara a los Pa^ses de Europa con su mayor dedicacion y toda su responsabilidad. (Pag. 1) TOCA AL CORAZÖN Y ABRIRAS SU MENTE En Eslovenia se realizo el Seminario para maestros de los cursos de idioma esloveno del hemisferio sur. Este ano concurrieron maestros de la Argentina, Australia y el Brasil. Los participantes presentaron su forma de ensenar la lengua eslovena en los diversos cursos. Profesionales de Eslovenia mostraron otros recursos disponibles para acercar el idioma esloveno como juegos, canciones, t^teres, rimas para alentar la lectura. Tambien les presentaron leyendas eslovenas, con las que los alumnos podran no solo aprender palabras nuevas sino tambien descubrir la cultura y las tradiciones del pueblo esloveno. Durante el seminario se incluyo la visita a escuelas eslovenas, para conocer como trabajan all^ y los materiales con los que cuentan. Ademas, conocieron con mayor detalle la ensenanza del idioma por niveles y sus objetivos, conjun-tamente de como lograrlos. El curso, dirigido por la Sra. Dragica Motik, incluyo algunos paseos. (Pag. 3) NUESTRO LUGAR DE ESPARCIMIENTO Este ano transcurren 30 anos del fallecimiento del Dr. Rudolf Hanželič (19 de marzo de 1979), fundador del Hotel de campo cordobes que lleva su nombre. Fue en la zona de Dolores, entre montanas y valles que, sin duda recuerdan el paisaje esloveno, que se establecio un lugar de descanso y veraneo. Hoy en d^a, la colonia de vacaciones a la que concurren los alumnos de los cursos de idioma, se realiza all^. Era en otros tiempos costumbre, que en la colonia suban al cerro Uritorco, ademas de conocer otras bellezas naturales de los alrededores. Con motivo del aniversario, Vinko Rode nos relata algunas impresiones y anecdotas del lugar. Recuerda como el propio Hanželič sembro los arboles que hoy dan sombra, los frutales, la parra. 50 camiones de tierra fertil fueron necesarios, antes de la siembra^ (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Zupanc Urbančič, Marjanka Oblak, Tončka Šmon in Vinko Rode. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O