MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnittvo In upravni Maribor, aoapoaka M.« / Tolafoa urodnlitvo »440,upravo 2408 Uhaja raaan aodoljo In prašnikov vsak Pan ob 1«. ari / Valja masoeno prsjaman v upravi a> pa poiti 10 Din. doatavljan na dom It Mn / Oglasi po oonlku / Oglasa sprojama tudi oglasni oddalak Jutra" v Ljubljani i PaMnl iakavnl raiun M. 1140»
JUTRA’
99
Slika naše izvenparlamentarne opozicije
NAIVNA FANTAZIJA IN TRPKA REALNOST.
Za časa proračunske debate v narodni skupščini in v senatu so bile med drugim izrečene s strani poslancev, senatorjev in ministrov tudi važne besede o naši notranji opoziciji, ki jo tvorijo nekdanje stranke, odnosno njihovi voditelji. Prav te besede so mnogo doprinesle do Pravilnega razumevanja in presojanja notranjega položaja naše države, o kate-rem nimajo napačnega mnenja samo v tujini, zlasti v nam nenaklonjenih državah, temveč marsikje tudi pri nas doma. Od časa do časa so se namreč širile od Človeka do človeka in od kraja do kraja najrazličnejše vesti ir. včasih uprav senzacionalne kombinacije, katerih tu ne bo-•ho navajali in ponavljali, saj so itak dovolj znane. Od kod so prihajale, ni bilo vedno mogoče ugotoviti, moglo pa se je dognati skoraj vselej sprotj koliko so osnovane in koliko docela iz trte izvite. Večinoma so jih širili izvenparlamentar-Oi opozicionalci,. za njimi pa senzacij željni radovedneži. Osnovane so bile Po največkrat na znanem srbskolirvat-skem ljudskem izreku »Što se babi htilo, to se babi snllo!«
Refren vseh vesti je bila skoraj vedno napoved skorajšnje spremembe režima in obnovitve veljave opozicije, tiste opozicije, ki je ostala izven parlamenta in senata. Toda če se ozremo po *ej naši opoziciji — in to se je ugotovilo tudi v govorih o priliki proračunske debate v obeh naših zbornicah, — potem jUoremo ugotoviti že takoj spočetka, da strahovito klavrna in še bolj neenotna. Ta opozicija se niti spričo vsej skup-n® želje po spremembi režima v smislu Ulene nove moči ni mogla sporazumeti uiti glede najosnovnejših načel smernic tiste politike, po kateri naj bi se uredila 'u vodila naša država. Še več, ustvariti ul mogla niti tehnično enotne opozicio-Ualne organizacije s skupnim vodstvom.
opozicija je danes prav tako medse-£°inq razcepljena in celo sprta, Juiror je bila pred 6. januarjem 1. 1929. eže jo jamo destruktivnr in negativ 3 želja ro zrušeniu obstoječega.
Ce pogledamo tako po vrsti vse naše ^enparlamentarne opozicijske skupine, I^tem opazimo, da gleda vsaka z d r u-
gačimi očmi na naše notranjepolitične probleme, in temu dosledno seveda tudi na gospodarske, socialne, kulturne, prosvetne itd. Upravno-politično so zastopane v njej vse struje od koniederalizma preko federalizma do avtonomije, decen-tralizma, ter celo centralizma. Dr. Maček je kot se zdi za konfederacijo, dr. Korošec za federacijo ali avtonomijo, dr. S pa h o in Ljuba D a vidovič za decentralizacijo, srbski radikali so pa slej ko prej centralisti, če se pa vsi ti tako heterogeni opozicionalcl niso mogli v vseh teh letih grenkega opozlclonalne-ga kruha zediniti glede najosnovnejših stvari, kako bi se potem mogli sporazumeti v primeru, če bi zopet dobili državno oblast v svoje roke? Če tak sporazum ni mogoč v opoziciji, potem bi bil na vladi še stokrat manj mogoč! Taka vlada sedanje naše izvenparlamentarne opozicije bi bila podobna pravi pravcati babilonski zmešnjavi. Toda časi, ki jih preživljamo sedaj spričo sve-tovnopolitičnih dogodkov, so tako resni, da si take babilonske vlade ne bi mogli želeti niti pristaši te naše opozicije, kaj šele ljudje, ki gledajo objektivno in trezno na sedanji položaj!
V času, ko je kakor nikoli doslej treba, da stojimo vsi složni budno na straži proti peklenskim načrtom r e v i z i o n i z-m a, ki jih snujejo naši zunanji državni in narodni sovražniki, bi bila vsaka sprememba notranje politike v pravdi eksperimentov celo teoretično med seboj nepomirljivo sprte opozicije naj' večja katastrofa, ki bi jo mogli doživeti. Med tem, ko bi naši sovražniki šli složno in z jasnimi načrti v ofenzivo proti naši goli eksistenci, bi se mi Tazdrobili v skupine medsebojnega izigravanja in sporov, podobne onim, k! so razmalale sta ro Poljsko pred usodno delitvijo. In že ti argumenti govore jasno in glasno, da pri nas sedaj ni mogoča r.obena druga smer notranje politike, kakor sedanja Zato pa naj tudi nihče ne veruje zakulisnemu šušljanju o kakršnihkoli notratije-r»o!itičnih spremembah. Take vesti so spričo dejanskega položaja najmanj naivne, če ne še kaj drugega, kar bi se dalo Izraziti z resnejšo In ostrejšo besedo.
^dgajanje svetovne gospodarske konference
pred julijem se ne more sestati, predlogi nemčije in japon
SKE. MACDONALD POTUJE V AMERIKO.
LONDON, 5. aprila. Kakor ugotavlja ^erajšnjl jutranji tisk, so se Izgledl, da bi ® mogla svetovna gospodarska konfeta sestati pred koncem maja oziroma začetkom junija, močno poslabšali. jjPiošno se misli, da se konferenca ne bo °*la pričeti pred koncem junija ozlro-v 8 Pred začetkom julija. To pa jc zelo
Dri*"0 za<0, *fer b! se P°tem konferenca brvi6*8 P° 15. juniju, ko zapade v plačilo Mi, ,etoSnH polletni obrok odplačila voj-listov Ameriki. Zopet torej postaja stal"3*"0 vPrašanje, ali bo Amerika PrI-n, 8 na odgoditev plačila «11 ne. Listi W da ko sestanek konference odgo-5en, *at°. ker Nemčija za prvotno dolo-kj Jj?k ne more poslati svojo delegacije, Mogj- p* Imenovana ln torej ne bi
orlnravttl potrebnega materiala. v, ON, 5. aprila. Nemška in japon Sv*t0 ada sta nenadoma zahtevali, da se ie v V^osnodarska konferenca ne skll-*H bj ’"p’!u, ker da bi bilo to prezgodaj
't°n?9tl kovn,° Casa’ da W se mot{,e delo. a VSe ootrebne orlorave /a nsnešno *h> Se oierl*n delegat Norman Davis, ta ne naSprotule odgodltvf ,a te konference, ker tudi on sma-
tra, da se morajo storiti vse potrebne priprave v redu, da bi sc tako na tej kon ferenci olajšala razprava in zagotovil uspešni rezultati.
LONDON, 5. aprila. Zatrjuje se, da bo Macdonald odpotoval v kratkem v Ame rlko, kjer bo obiskal Roosevelta in raz pravljal ž njim o svetovni gospodarski konferenci in vojnih dolgovih.
as
PODROBNOSTI O NESREČI AMERIŠKEGA ORJAKA »AKRONA«, ZRAKO-PLOV JE UNIČIL VIHAR. PARNIK »P HOEBUS« REŠIL LE 4 LJUDI, VSI
OSTALI SO IZGUBLJENI.
NEWYORK, 5. aprila. Največji zrakoplov sveta, znani ameriški vojaški orjak »Akron«, ki je skoraj še enkrat večji od največjega Zeppelina, se je na manpver-skem poletu predslnočnjim ob 0.30 v višini New Jerseya pred tamkajšnjim svetilnikom v silnem viharju in nevihti ponesrečil ln popolnoma razbil. Na radio-klice »SOS« je prihitel prvi na pomoč nemški petrolejski parnik »Phoebus«, ki pa je mogel doslej rešiti samo štiri osebe, in sicer poveljnika »Akrona« in tri člane posadke, dočim so ostali člani posadke, med katerimi je bilo poleg admirala Moffata še 19 častnikov in 77 podčastnikov in vojakov, najbrže izgubljeni brez upa na rešitev. Mornariško ministrstvo je odredilo takojšen odhod vseh pomorskih sil na pomoč, ki bo pa najbrže že mnogo prepozna. Pravočasno pomoč bi mogla prinesti ponesrečencem samo etala, ki pa ne morejo startati brez lastne nevarnosti zaradi hudega viharja in neurja. Domneva še, da se je »Akron« ponesrečil zaradi tega, ker je najbrže treščila v nevihti vanj strela. »Akron« je bil zgrajen po najmodernejših tehniških principih in izumih leta 1930. in je bil res pravi kolos med zračnimi ladjami, saj je meril 338 m v dolžino, 100 m v
širino in 55 m v višino, prostornina pa je znašala 184.000 kubičnih metrov.
NEW-YORK, 5. aprila. Drugi poveljnik »Akrona«, poročnik Willey, ki je bil rešen s tremi možmi posadke po nemškem parniku »Phoebusu«, je podal mornariškemu ministrstvu točen potek katastrofe zračnega orjaka. Po njegovem pripovedovanju je zašel zrakoplov v bližini svetilnika Barnegate v plast zraka, v kateri so švigale neprestano križem okrog orjaka brezštevilne strele. Skušal se jim je izogniti in je odplul nekoliko proti levi, kjer pa je zašel v še hujši vihar, ki ga ie treščil kakor majhno cigaro naravnost na razdivjano morje, kjer se je zrakoplov takoj razbil. Dokazano je, da »Akronove« katastrofe ni povzročila nobena strela, ker je bil zrakoplov vendar napolnjen z negorljivim helijem. Katastrofo je povzročil torej le vihar, ki je vrgel zrakoplov v morje ln ga popolnoma zdrobil. Zaradi viharja so se namreč potrgale krmarske žične vrvi. Moštvo nemškega parnika »Phoebusa« je priskočilo ponesrečencem junaško na pomoč ln je v neprestan! nevarnosti za lastno življenje skušalo rešiti čim več ljudi, kar se mu pa zaradi div-iega morja In ogromnih valov ni posrečilo.
Prvi hitlerjevski primer MateotH
DVA NARODNA SOCIALISTA PRISPELA V AVSTRIJO IN USTRELILA NO-
VINARJA DR. BELLA.
nista bila oblečena v uniforme, oddala na’ dr. Bella 5 revolversklb strelov, ki so ga
1NOMOST, 5. aprila. Včeraj dopoldne je prispel iz Bavarske čez državno mejo v Diirholzer blizu Kufsteina neki osebni avtomobil in obstal pred tamkajšnjim hotelom, v katerem stanuje že dalje časa dr. Bell, novinar iz Monakovega. V avtomobilu, ki je prispel Iz Bavarske, sta bila dva človeka, ki sta nemudoma odšla v sobo dr. Bella in ga pozvala, da se ta-koj vrne v Nemčijo, ker bosta šele potem izpuščeni iz zapora njegova mati in sestra. Dr. Bell je pristal na svojo vrnitev v Nemčijo, toda le po železnici In nikakor ne z avtomobilom. Sledil je med tro. jico prepir, med katerim sta oba neznanca, ki sta bila narodna socialista, čeprav
zadeli do smrti. V sobi je bil tedaj še neki drug človek, ki se je slučajno mudit pri dr. Bellu. Tudi na tega sta neznanca streljala in ga nevarno ranila, tako da se je zgrudil nezavesten poleg mrtvega dr« Bella na tla. Po storjenem zločinu sta neznanca naglo sedla v avtomobil in od-drevela preko meje na Bavarsko. Avstrijska straža je na meji streljala za bežečim avtomobilom, toda brez uspeha. Doznava se, da Je bil tudi dr. Bell narodni socialist^ bil pa je zapleten v neko afero z Stahl-helmom in gre zato v njegovem primeru očividno za umor iz maščevanja.
PILSUDSKI PREDSEDNIK POLJSKE?
KRAKOV, 5. aprila. V letošnjem juniju bodo na Poljskem nove volitve državnega predsednika. Pokrenjcna je bila akcija, naj bodo volitve v Krakovu kot starodavni prestolnici Poljske. Gotovo je, da dosedanji predsednik ne bo več kandidiral in se domneva, da bo novi kandidat maršal Pilsudskl.
Tudi nežm ol/ui&ek
Uaieaa pleneče mehko
palmira
PAKT ŠTIRIH VELESIL.
RIM, 5. aprila. Mussolini je sprejel predvčerajšnjim angleškega, včeraj pa nemškega poslanika. Z obema je razpravljal o vprašanju pakta štirih velesil. Francoska spomenica še ni objavljena in torej tudi njena vsebina ni znana.
POSLANIK GJURIČ PRI PRESTOLO-NASLEDNIKU.
LONDON,, 5. aprila. Waleškl princ ie sprejel v avdijenci jugoslovanske®a londonskega poslanika dr. Gjuriča.
SHOD JRKD v NIŠU.
BEOGRAD, 5. aprila. Vodstvo JRKt* pripravlja letos spomladi več velikih javnih zborovanj in shodov po vsej državi. Prvi veliki shod državne stranke bo v mogočnem slogu 23. aprila v Nišu
MAČVANI PRI KRALJU.
BEOGRAD, 5. aprila. Kralj Aleksandet je sprejel danes v avdienci mnogočlansko deputacijo kmetov iz Mačve. Odposlanci mačvanskega prebivalstva so zagotovili vladarja o neomajni zvestobi in ljubezni do dinastije in so ga povabili, da bi čtm-prej obiskal Mačvo.
Dnevne vesti
Lep uspeli skwenskih pevcev v Mfedmurju
Nastop moškega zbora mariborske »Drave« v Čakovcu.
Mariborsko železničarsko pevsko društvo »Drava« je pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata priredilo preteklo soboto v Čakovcu koncertduigoslovar.sk e umetne in naše narodne pesmi. Sodelovala sta koncertni tenorist g. Avgust Živko in spremljevalec g. Vinko Živko. Občinstvo Čakovca je bilo z izvajanjem in nastopom mariborskih pevcev nad vse zadovoljno ter jih je po nekaterih točkah ponovno želelo na oder. Zagrebški »Ju, tarnji list« prinaša v torkovi številki o nastopu zelo laskavo poročilo o njihovem nastopu: »Narodno železničarsko društvo »Drava« iz Maribora je priredilo v soboto v Čakovcu dobro uspeli pevski koncert. Kot solist se je odlikoval Avgust Živko, ki je posebno ugajal v Novakovi »Oj mili gorski kraju«. Dirigent Horvat suvereno vlada nad svojim zborom. Vse dinamične finese so izdelane do zadnjih mej in je muzikalno predvajanje naravnost vzorno. Po svoji kvaliteti spadia zbor ne samo med prve v Sloveniji, ampak tudi v državi. Na sporedu so bili: Mirk, Forster, Gotovac, Canie, Konjovič, Adamič, Pirelovec, Ipavic, Novak, Rožanc, Pavčič, Jereb, Marolt in Železnik.
Zadnja pot Josipa. Jakliča. Pretresljivo je bilo slovo prijateljev, znancev in domačih od pokojnega carinskega posrednika Josipa Jakliča, ki so ga včeraj popoldne ob ogromni udeležbi pokopali na studenškem pokopališču. Že pred napovedano uro pogreba se je zbrala .množica pred hišo žalosti v Sokolski ulici, kjer mu je pevsko društvo »Enakost« zapelo pretresljivo »Glej človek«. Po opravljenem cerkvenem obredu je krenil nato sprevod, kakršnega: še Studencami niso videli, na pokopališče. Ob krsti, ki je. jbi-la pokrita s krasnimi venci in cvetjem, so bili na straži Sokoli in gasilci. V sprevodu so bili zastopniki raznih narodnih in humanitarnih društev, vsi mariborski carinski posredniki, Sokoli, gasilci, šolski otroci, lovci, polnoštevilno so se sprevoda udeležili mariborski cariniki in železničarji. Ob odprtem: grobu se je prvi poslovil v ginljivem nagovoru od pokojnika domači župnik č. o. Lončar. Ža njim je stopil k grobu šolski upravitelj g. Hren,, ki se je poslovil od pokojnika v imenu Sokola in drugih narodnih društev. Njegov nagovor je napravil globok vtis na slehernika in skoro ni bilo očesa, ki bi se ne solzilo. Ob grobu sta. spregovorila še g. prof. Mladen Relja iz Zagreba in studenški župam g. Kaloh, nakar mu je pevski odsek Sokola zapel gtpljlvo žalo-stinko »Vigred se povrne«, »Enakost« pa najljubšo pesem pokojnika »Oj Doberdob«. Po končanih obredih in nagovorih se je vsulo na krsto pomladansko cvetje in težko je bilo zadnje slovo.
Jubilei v kurilnici državnih železnic. Pretekli teden je obhajal 501etmico železniške službe ključavničar g. Franc Dobrajc. V imenu železniške uprave ln vodstva kurilnice mu je ob tej priliki čestital pred zbranim osebjem načelnik kurilnice g. inž. Vidic, izročujoč obenem jubilantu, ki mu njegovih 7 križev kljub 501etmi borbi za vsakdanji kruh ni videti, okusno izdelamo jubilejno priznanje in naklonilo uprave. Jubilantu v počastitev so priredili sotovarišl preteklo soboto v prostorih ge. Slugove v Studencih družaben večer, katerega so se udeležili tudi mnogoštevilni ostali uslužbenci kurilnice s podmačelnikom g. Zupancem na čelu. G. iinž. Jagodič se je ob tej priliki ponovno v toplih besedah spomnil jubilanta ter mu izročil od kmrilniškega osebja nabrano vsoto kot tovariški dar. V jedrnatih besedah je čestital jubilantu g. Šušteršič in ga počastil z naklonilom tovarišev iz delavnice, nakar je spregovoril še g. Novak v prav njemu lastnem duhu v imenu poslovodij kurilnice. Ob zvokih tamburašev »Drave« ter ubranem petju znanega knrilmiškega pevskega kvinteta se je razvila naposled neprisiljena, res prijetna zabava.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 6. t. m. ob 19. uri predava sodni svetnik dr. Vladimir Travner o »Križu in križanju«.
! NAfŠIM NAROtČNIKOM! Za cenjene naročnike,.kFJhn.je potekla naročnina, Je uprava »Večernika« priložila pred dnevi »položnice'In jih. naproša, naj blagovolijo obnovith naročnino za drugo četrtletje, odnosno za mesec april. Prosimo zlasti one, ki so z naročnino zaostali, da radi olajšanja poslovanja in radi reda nakažejo naročnino čim prej. Le z rednim plačevanjem si naročniki zajamčijo redno dostavo Usta! Uprava »Večernika«.
Kraljeva zahvala srednješolcem. Župa Zveze jugoslovanskih srednješolskih združenj za dravsko banovino je prejela od ministra dvora kraljevo zahvalo za rodoljubne izraze lojalnosti in zvestobe, ki so jih poslali srednješolci v vdanostni brzojavki s svojega, kongresa dne 26. marca v Mariboru.
Proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora potrjen. Banska uprava v Ljubljani je odobrila letošnji proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora. Potrebščine, ki so v proračunu predvidene na 6 milijonov 965.728 Din, se irazdele: za vzdrževanje banovinskih cest in objektov 3 milijone 219.290 Din, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 8.382, za nove gradnje 1 milijon 634.000 Din. Za potrebščine odbora in uprave 120.700 Din ter za primanjkljaj iz lanskega leta 588213 Din, za prispevek občinam za vzdrževanje občinskih cest 800.069 Din, za amortizacijo in stroške posojil pa 595.074 Din. Dohodki v proračunu so predvideni na 5 milijonov 290.841 Din.
Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Seja JRKD za III. okraj. Jutri v četrtek 6. t. m. ob 20. uri bo v Koširjevi gostilni na Meljski cesti seja krajevne organizacije JRKD za III. okraj. Zaradi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh odbornikov nujno poitrebna. Odbor.
Občni zbor JRKD na Teznem bo drevi ob 20. uri v gostilni Selič. Udeležba za člane je na občnem zboru obvezna, prijatelji in somišljeniki JRKD pa so dobrodošli.
Seja okrajnega odbora JRKD. Jutri v četrtek bo ob 20.15 v gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti seja okrajnega odbora JRKD. Na dnevnem redu je predavanje senatorja' jg. dr. Ploja, poročila gg. poslancev in raznoterosti. Udeležba na seji je obvezna za vse odbornike vseh petih mestnih okrajev, vabljeni pa so tudi ostali Člani in somišljeniki. Odborniki naj prineso s seboj pristopne izjave,, ki so jih nabrali v zadnjem času.
JRKD Pobrežje. Prvi letni občni zbor vsedržavne organizacije JRKD bo v soboto 8. t. m. ob pol 20. uri v gledališki dvorani brata Renčlja na Pobrežju. Odbor.
Razpisana ravnateljska služba. Mestno županstvo v Mariboru je razpisalo mesto magistralnega ravnatelja. Pogoji za sprejem so:	dovršena	juridična fakulteta,
upravno-politični izpit in večletna praksa v upravno-politični službi. Prošnje s potrebnimi prilogami naj vložijo prosilci do 25. t. m. pri mestnem županstvu v Mariboru.
Zanimivo predavanje o kuhi s plinom
bo dne 6. aprila ob 16. uri in dne 7. aprila ob 20. uri v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, vhod Razlagova ulica 14. Predavateljica bo našim gospodinjam nazorno pokazala peko velikonočnega peciva in kot posebnost pečenje rib. Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusne so ribe in pecivo, pripravljeno na plinskem štedilniku. Vstop prost.
»Strahove«, eno najboljših del priznanega norveškega dramatika Henrika Ibsena uprizori v režiji g. M. Furijana naraščaj Jadranske straže v Narodnem gledališču v ponedeljek 10. aprila. Za vpri-zoritev je med občinstvom veliko zanimanje. Preskrbite si vstopnice vnaprej!
Gledališke abonente in lastnike gledaliških blokov, ki so zamudili redno plačevanje obrokov, prosi gledališka uprava, da čim prej zadostijo svojhn obveznostim, saj je zadnji obrok zapadel že 1. aprila.
Ceneno meso. Jutri v četrtek bodo prodajali od, 8. ure naprej na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici govedino po 4 Din kilogram, in sicer do, 2 kilogra-ma aa.oseiio,	,
Aprilski sen. Te zadnje dni je pazljivo oko v našem mestu lahko opazilo nekaj zelo .dvignjenih, a tudi nekaj zelo povešenih glav, glavic in betic. Vmes jih je bilo še takih, ki so se v tem enim novo pomlad, drugim novo zimo obetajočem vetru s severa majale zdaj gor, zdaj zopet dol. Tako se je celo zgodilo, da se je neki sicer vse časti vredni naš obrtnik in nedvomno tudi dober narodnjak »novic« tako hudo prestrašil, da je ta svoj jadni podaljšek vratu popolnoma izgubil. Pa so tedaj ubogega možakarja opotekajoče se noge zanesle do mogočnika, ki bo baje imel glavno besedo, ko pridejo »oni«. In mož bodočnosti je siromaku glavo zopet naravnal, da je po operaciji prijatljem zaupno pošepetala: »Jaz sem že dober — meni so rekli, da lahko ostanem.« Najbolj zanimivo pa je, kako so si vse te glave in butice predstavljale »historični dan«:	Ob sedmih
zjutraj se nalepijo plakati, ki prebivalstvu najavijo »priklop«, ob osmih ob mrtvaških marših odkoraka dosedanja posadka, ob devetih vlaki odpeljejo tiste, ki ne ostanejo, proti jugu (sicer vrag vedi kam, ker jih bodo že na Gro-belnem, ako ne na Ponikvah čakale še hujše klešče), ob desetih pa pade toliko časa hrepeneča hčerka materi v naročje. Torej vse lepo mirno in dostojno, že kar idilično, pred vsem o kakih »Rauch-ge-schwarzte-Triimmerjih« ne duha no sluha... Nov dokaz pač, kako potrebna so bila naša opozorila in svarila!
Koncertna poplava. Čeprav neradi, vendar moramo prisiljeni od najnovejšega pojava v našem koncertnem življenju dati tudi temu nekaj prostora v našem listu. Vsako društvo ali zbor ima pravico do javnega nastopa in pokazati, do katere višine umetnosti je že prispel v svojem delovanju. Ima tudi pravico, da si poišče potrebnih sredstev s svojimi javnimi nastopi Zato koncertni zbori že več mesecev naprej določijo dneve svojih nastopov in si v ta namen zagotove razne dvorane. Dogodi se pa, da je to ali ono društvo v tem času dogradilo svojo koncertno stavbo in se ne meneč se za tovarištvo kratkomalo večer pred davno določenim terminom pojavi v isti koncertni dvorani ali pa vsaj nekaj dni poprej. Tak primer bomo doživeli na primer ta teden, ko bo imel Maribor kar trj koncerte, začetkom maja pa celo tri dni drugega za drugim, in sicer 1. maja koncert srednješolcev, 2. maja koncert ljubljanskih visokošolcev, 3. maja pa koncert mariborske Glasbene Matice. Na vsak način je to zelo nezdrav pojav in je skrajna potreba, da nekdo urejevalno poseže v to poplavo. Maribor je ne prenese, Še manj pa posamezna društva. Priporočljivo bi bilo, da bi prevzel to nalogo koncertni biro in naj bi on napravil konec temu kaosu. S tem, da bi razdelil koncerte po primernih terminih, bi olajšal društvom njih delovanje in skrbi.
Za napredek naših obcestnih nasadov.
V zadnjih letih so pričeli okrajni cestni odbori posvečata veliko pažnjo obcestnim nasadom, ki niso le v okras, ampak tudi koristni. Bil je že skrajni čas, da se za gojenje tega drevja in teh nasadov usposobijo tudi naši cestarji. Zato je hvalevredna vest, da bo ta teden poklicanih na tukajšnjo banovinsko vinarsko šolo okrog 80 cestarjev, da se pouče, kako naj ravnajo z obcestnim drevjem.
Grajski kino. Samo še dva dni sijajni velefilm »Beli demon« s Hansom Albersom, Gerdo Mauros, Trudo von Molo, Petrom Lorretom v glavnih vlogah. Krasen film, ki naj si ga vsakdo ogleda. Pride naivečji vojni in špijor.ažnl film vseh časov »Nevidna fronta«. (5pi-jonka E 3). Ta film se momentann igra v Ljubljani z ogromnim uspehom. V glavnih vlogah Karl L. Dlebl, Paul Hbrbiger, Paul Otto, Trude von Molo, Trud e Ber-!ir,er. Opozarjamo na ta velefilm, ki je napravljen po resničnih dogodliajih visokega mornariškega oficirja Ir. špijonke E 3.
Kino Union. Od danes, srede, film velike ga presenečenja »Ljubimkanje« po gledališkem delu A. Schnitzlerja. V glavni vlogi Magda Sdinetderjeva, Olga Čehova, Lmiza Ulriohova, Paul Hdrbiger in dva nova talenta, kj predstavljata mlada Častnika, To je nedvomno eden najlepših in najboljših filmov, ki je igralsko in umetniško 'nj* najvišji stopnji. Film Iznooolnju-je krasna dunajska glasba in Bethovno-tva simfonija. ,/
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 5. aprila: Zaprto. (Koncert tria Fani Brandlove v veliki kazinski dvorani.)
Četrtek, 6. aprila ob 20. uri »Faust«. Gostovanje primadone ljubljanske opere ge. Zlate Gjungjenac-Gavella.
Izreden umetniški užitek se obeta v četrtek, 6. t. m. Kot Margareta v Gouno-dovi operi »Faust« gostuje primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, ena izmed najboljših sopranistk naše države. Pevko odlikuje krasen glas, izvrstna igra in je povsod dosegla za-vidno lepe uspehe. Vsak njen nastop se pričakuje z velikim zanimanjem ter je pričakovati, da bo tudi v Mariboru gledališče popolnoma zasedeno. Naročite pravočasno vstopnice!
»Se H razumemo« je naslov izredno duhoviti komediji zagrebškega pisatelja Petra Preradoviča, pravnuka velikega hrvatskega pesnika. To zelo posrečeno delo, ki obravnava sodobne probleme, je med vsemi jugoslovanskimi deli, ki so jih igrali v tujini, doseglo najmočnejši uspeh ter zlasti na Dunaju rekordno število predstav. Mariborsko premiero pripravlja režiser VI. Skrbinšek.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-ndkov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo r.a ledvicah, protinu* revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Varaždinski dijaki na Izletu y Mariboru. Dijaki 6. razreda varaždinske realne gimnazije so priredili pod vodstvom profesorja dr. Rosgaja tridnevni izlet v Ptuj —Maribor—Falo an Ruše, kjer so si- ogl* dali vse zanimivosti.
Današnji trg je bil precej dobro obiskali in založen. Bogata izbira je bila na P®* rutninskam trgu. Okoličani so pripeljal, 7 voz krompirja, okoličanke pa so pri* nesle na trg precej mleka in mlečnih izdelkov' ter zelenjave. Cene so nekoliko padle izza zadnje sobote.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8.6 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 739.8, reducira® na ničlo pa 738,1, relativna vlaga 81! vreme je jasno ln tiho.
Napaden je HI včeraj zjutraj v Limbušu 471etni mesarski pomočnik Frainc R°" bič. Napadalec mu je prizadejal več Of varnih poškodb na glavi. Prvo pomoč j® nudila Robiču rešilna postaja v Maribor*1' S kolesa je padel včeraj dopoldne 271®!* ni, v Št. liju stanujoči usnjarski pomočnik France Bug in se občutno poškodoval po obeh rokah in obrazu. Na kr3* nezgode so bili poklicani reševalci, ki 50 Buga obvezali in ga, poslali k zdravnik*1: Od doma je pobegnil. Letošnji dirind3* Jožefovanja je popolnoma zmešal gla^j 141etnemu učencu osnovne šole Vink** Knebtlu v Studencih. Deček se je ves &15 sukal okro® Tomasovega vrtiljaka in Pre' prosil lastnika, da ga je vzel s seboj, da bi o tem črhnil svojim staršem, ki zvedeli, da je Tomasov vrtiljak v C®*^ in da je pri njem zaposlen tudi njih® Vinko. Starši so zadevo prijavili n*3^ borski mestni policiji in zahtevajo °„' enem povrnitev vseh stroškov, ki so * imeli doslej z iskanjem svojega sina- _ Naplavljeno truplo. Pri beniškem bm* du je Mura te dni naplavila trupjo °kr 40 let starega moškega, ki je ležalo n
manj 14 dni v vodi. Pri utopljencu
ni so
našli nobenih dokumentov in dormiev ^ da je izvršil samomor, ni pa tudi *zkL čeno, da je bil žrtev zločiočeve r® Uvedena je obširna preiskava.	,a_
Strašna smrt radi splašenega kon . Pretekli ponedeljek je jahal v Krce pri Ptuju 171etni Izidor Hržen jak. k
pri nuju i/ieim iziaor	"'	„,11
služil za hlapca pri posestniku Luk*®^
na mladi kobili s polja domov. V o vasi pa se je konj splašil in zdirjal v ^ jem galopu preko njiv ir. travnikov. ^ tem je padel hlapec s konja in se p ^ srečnem naključju zataknil v jermen ^ obvisel z glavo navzdol. V takem ^ j žajn ga ie splašerii konj vlekel o :r . metrov s seboj in ko se je ustavi, hlapec mrtev.
Dva ubijalca pred mariborskim
sodiščem
Kazenska razprava zoper franca čeha iz bišečkega vrra, ib?
JE ZAKLAL SVOJEGA TOVARIŠA IN ZOPER POSESTNIKA JURIJA PERNEKA IZ GRUŠKOVJA, KI JE UBIL SVOJO ŽENO.
Umora je bil osumljen izvoljenec. Kranjčeve Tilčke, France Ceh, ki je orož« nikom, ko so se zglasili pri njem, priznal1 dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom in dejal, da mu je pokojni grozil s smrtjo, ker mu na dovolil plesati z njegovo zaročenko. Tudi pri včerajšnji razpravi je skušal obtoženec dokazati, da ni kriv, vendar mu senat tega ni verjel in ga je obsodil na osem let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Zemljič, obtožnico pa je zastopal viš-jj državni pravnik g. dr. Jančič.
Danes dopoldne pa se je zagovarjal pred velikim kazenskim senatom 381etni posestnik Jurij Pernek iz Gruškovja pri Podlehniku, obtožen, da je letos februarja ubil svojo ženo Marijo.
Tragično je ozadje krvavega rodbinskega dogodka, ki se je razvil omenjenega dne med zakoncema Jurijem Pernekom in njegovo ženo Marijo. Njun zakon je bil pravi pravcati pekel. Žena je bila zapravljivka in precej vdana pijači, mož pa je bil velik nasilnež. Vedno sta se prepirala in je ob takih prilikah mož navadno tudi dejansko obračunal s svojo ženo. Bil je zaradi tega nič manj ko osemkrat kaznovan, toda kazni ga niso iztreznile in ne poboljšale. Že leta 1931'. je zapustil svojo ženo in živel v Gruš-kovju ločeno od nje, dočim je ona ostala na posestvu in gospodarila kakor je vedela in znala s svojim 161etnim sinom Tomažem. Čeprav sta bila dejansko ločena, sta vendar večkrat trčila skupaj in je ob takih prilikah Pernek navadno hudo pretepel svojo nekdanjo ženo.
Žena Marija in njen sin sta 9. februarja t. 1. že spala, ko je prišel pod okno obtoženec in začel vpiti, da naj mu vrneta neki nahrbtnik. Sin je poiskal zahtevani nahrbtnik in ga dal očetu skozi okno. Ker pa ni odnehal in je zahteval naj mu odpreta vrata, ker hoče priti v stanovanje, mu je sin iz strahu odprl. Ko je stopil v sobo, je prižgal luč in zahteval od žene, ki je ležala v postelji, naj mu pokaže poškodbe, ki ji jih je baje on pred kratkim prizadel. Ker je mož besno tulil v stanovanju, je žena v strahu razgalila telo in mu pokazala podplutbe, ki jih je imela na hrbtu in na rokah. Vse to je obtoženca še bolj razdražilo. V divji jezi je pograbil za neko leseno toporišče, ki je stalo v kotu in pričel z njim neusmiljeno odrihati po ženi. Pri tem ni gledal, kam je zadel, da je žena vpila in se zvijala od bolečin. Priča zverinskemu dogodku je bil sin To-
V marsikaterem kraju v Slovenskih Soricah sejejo še lan in tkejo domače Platno. Ko tro lan, se ob takih prilikah navadno zbero okrog teric domači fan te, pridejo pa v vas tudi oni iz sosednih vasi. Zvesti stari tradiciji, prepeva-30 ob takih prilikah fantje in dekleta in Se Po končanem delu včasih tudi zadrte ob vzvokih škripajoče harmonike. Jako so se tudi lani v novembru zbrali številni fantje pri posestniku Antonu Muršcu v Bišu pri Sv. Barbari v Slov. šoricah, ko so na njegovem domu trle terice lan. Da bi bilo bolj veselo, je Mur-sec povabil vaškega godca, nekega Franceta Kranjca, ki je prišel in podžigal po končanem delu zbranim fantom ja dekletom njih veselo razpoloženje. Med dekleti je bila tudi neka Tilčka, radi katere se je omenjeni večer tragično hončal in spravil na zatoženo klop njenega izvoljenca, 28letnega posestnikovega sina Franca Ceha iz Bišečkega vrha, ki je obtožen, da je ob tej priliki usmrtil hlapca Konrada Gumzeja.
Kakor navaja obtožnica, sta obtoženi France Čeh, ki se je zagovarjal včeraj Pred mariborskim velikim kazenskim senatom in pokojni hlapec Konrad Gumzej hotela kritičnega večera pri Muršcu oba hkrati plesati s Tilčko Kranjčevo. Ker Tilčka ni mogla obema na enkrat ustreči Pi jima je rekla, naj se med seboj pogovorita, kateri bo prvi plesal, je to pogrelo njenega izvoljenca Franca Čeha, hi ni hotel za nobeno ceno prepustiti Tilčke hlapcu Gumzeju. Parkrat so se vsi trije skupno zavrteli in sta se pri tej Priliki sporekla plesalca, nakar ju je Tilč-ha zapustila in odšla s plešišča. Tekme-ca sta nato stopila v kot, kjer sta se Še naprej prerekala. Med tem je bilo vesela večera konec in so se fantje ter debeta razšli v dobrem razpoloženju, iz-vzemši Franceta in Konrada, ki sta se 2elo grdo gledala.
Kaj se je nato odigralo zunaj na dvorišču in v sadonosniku, ne ve nihče ra-2en obtoženega Franceta Čeha. Kmalu P°tem, ko so fantje in dekleta odšli, je Potrkal na Murščevo okno neki Jože in Povedal, da leži nekdo v njegovem sado-Posniku mrtev. Ta vest Muršca ni sprala na noge in so šele drugo jutro ugotovili, da je bil mrlič hlapec Konrad Vumzej. Ležal je na trebuhu, levo roko )e imel stegnjeno, desnico pa je držal pod J®lesom. Sledovi krvi so bili vidni od h'Še do kraja, kjer je ležal. Pri njem so hPŠIi tudi nož, katerega konjiča je gledala žepa.
Za pre^moenje
dclbte m zdrave bas take si ohranite z
OD O t om
St. UUUVom sl
obranite zdravo Zobovje do visoke
J
maž, ki je tudi vpil in se je radi tega oče lotil še njega. Ko se je žena zgrudila pod udarci in omedlela, je zverinski mož odnehal in odšel.
Pri današnji razpravi je dejanje priznal, izgovarja pa se, da ni imel namena usmrtiti svoje žene in da jo je hotel samo pretepsti.
Zaslišane so bile tudi nekatere priče, ki so zelo obremenilno izpovedale za obtoženca. Po daljšem posvetovanju je senat spoznal Jurija Perneka krivega in ga obsodil zaradi uboja lastne žene na 10 tet In mesec dni težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Ptuj
»Šola In dom«. Dne 26. marca se je ustanovilo v Ptuju društvo »Šola in dom«. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi upokojeni prosvetna inšpektor dr. Leopold Poljanec, ki je pri tej priliki imel zanimivo predavanje o različni nadarjenosti otrok. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika šolski nadzornik g. Capuder.
Popis živine In prevoznih sredstev. Od 15. maja do 15. junija letos bo splošen popis živine in prevoznih sredstev. Ta popis se izvrši zaradi vojaške evidence
po vsej diržavi. Zato se naj prijavijo, pri mestnem magistratu najdalje do 10. aprila vsi lastniki živine in prevoznih'sredstev. Mestno načelstvo opozarja prebivalstvo, da je popis v zvezi edamje z vojaško evidenco, ne pa morda s-kakimi vojnimi pripravami, da., ne prikriva ,,s£ya-' ri, ki se morajo popisati in da.konrisijara za popisovanje mora iti pri njihoveniidelu v vsakem pogledu na roko.
Zlata ura. Policija je prijela nekoga dečka, ki je ponujal v nakup ziafco ura, verižico in prstan v skupni vrednosti . nad' 3000 Din. Fant ne more ali ne ma^a.po-vedati odkod ima zlatnino. Ker je po vsetf verjetnosti dobiček kake dirzne tatvine, je policija zlate predmete zapterrila in uvedla preiskavo, da izsledi ptpaswe®» lasibnika.
Tragična smrt otroka. V te dni skušal triletni' Staniko^Hribecrek’ vi' družbi desetletnega tovariša!’* Franca FV>-žar ja domoči se vrha visokega ^cupahHk* dov. Pri tem pa se >e hlod *nai vrita-premaknil in zdrevel < proti dečkoma..Nfesre-ča je hotela, da je z vso sik) aafifel db glavo Stankota im ga na mlelstotuftl4l;j Oblast je uvedla preiskavo, da ugotovil koliko je tragičnemu dogodkurMk) »kririo pomanjkljivo nadzorstvo.
^ M. Pazuhin:
Dobitek
(Konae)
*’Ali mi odpustiš? Odpustiš?« je zašepetala naparfumirana in napudrana že-n* ter se nagnila možu na ramo.
»O!« je vzkliknil Štefan Petrovič. *Ljubi moj! . . . Dovoli, da ti pokažem ^Joiega sina . . . Tatjana, daj mi sem gJŠka. Tule je moj malček, imel gia rad, efen, tako nesrečen je! . . .«
je zopet vzkliknil Štefan Petro-. . In vzel v naročje dete, ali otroče je , nltnilo in seglo z ročicami v očetovo teado.
s	pojdiva	v tvojo sobo. Bila bi rada
- s teboj,« je nasvetovala žena ter nil ^a rokc> Stefanu Petroviču, namig-I® z očmi v zrcalo, ponosna na svojo ^ toaleto in na krasni svoj stas.
S°k* *e P°sa(Ji,a m°ža v naslanjač, s,., a Pa je sedla na podnožnico pri nje-J'h nogah. v$e	mtte	s* mi vse 0(JPust*l • • •
itin, odPnstil . . .?« je vprašala z než-* »lasom.
P> vse, vse, dušica dragal« n me imaš rad ko prej?« j* veliko bolj.«
^osta m°i* kaKo Pa se tl kaj godi? tie im • si se, lasje ti sivijo . . . Meni pa
^enSem stara ’ ‘ ljaja 3 je ščebetala, se smejala, poljub-
sama pa sc 1*2 ozirala okoli * kakor bi nekaj iskala.
»Lej, lej, tu pa leži listina srečk!« je vzkliknila ter pobrala s tal zmečkan papir.
»Ali si jo že pregledal, ljubček moj?«
»No, že ... Jaz imam žreb danes tukaj!«
Štefan Petrovič je poljubil svojo ženko.
»Jako sem radovedna,« je rekla ljubezniva ženka ter razvila listino.
Izborno jo je poznala in dobro vedela številke moževih srečk.
Že snoči je vedela vse ... ni pa vedela nič drugega.
»Dragi moj možek, tl si zadel dve sto tisoč!« je vzkliknila žena in se stisnila k možu. »Vidiš — 7874-17 — to je vendar tvoja številka, dobro se spominjam. Te srečke sva skupaj kupovala in neprestano čakala na žrebanje . . . Zadel si, zadel dve sto tisoč! Čestitam tl!«
Štefan Petrovič je zmajal z glavo.
»Oh, ljuba moja, nič nisem zadel.«
»Kaj praviš? ... To je vendar tvoja številka. Nanjo pripade dve sto tisoč .. . Ta listina je prava, ljubček moj!«
»Pač res, ali . . . ali jaz sem svoje srečke že davno prodal . . .«
Gospa je odskočila. Nežni izraz besed je izginil. Sladke oči so zaiskrile v jeklenem blesku, ustna so se zaprla, kotka ustnic sta se povesila, na čelo so stopile gube.
»A-a-a tako? Vi ste prodali svoje srečke ... Vi ste torej še zmeraj takšen lahkomiselnik in stalen revež. Ha ...
ha . . . ha! Pa kako je še mil, kako zaljubljen! Bedak!«
Gospa je porinila listino možu v obraz in zaloputnila vrata za seboj.
»AIo, Tatjana, napravi se, pojdemo domov!« je zavpila na pestunjo, ki je prav nameravala piti čaj.
»Zopet k tistemu huzarju, gospa?«
»Nak . . . poiščem si stanovanje . . . Urno ... jaz že grem . . «
Gospa je stekla po stopnicah, a ni počakala pestunje.
Štefan Petrovič je stal v sobi s povešeno glavo in venomer ponavljal: »Zaigral! . . . Takole sem zaigral . . . Lahko rečem, da sem zaigral! . . .«
Temperatura planetov
Nova raziskovanja o življenju na planetih In na mesecu.
Ni dolgo tega, ko je bila poslana brezžična brzojavka prebivalcem Marsa. Seveda zaradi reklame. Toda še dandanes so resni ljudje, ki se resno bavijo z vprašanjem, ali žive na Marsu ljudje ali ne? V filmu in v romanih se govori in piše o potu na mesec, o vojščakih in osvajalcih z Marsa, o letu skozi planetni sistem. In znanost? Kaj pravi znanost o tem? Za mesec na primer. Čisto za gotovo se ve, da na mesecu ni niti sledu o vodi ali zraku, a brez tega dvojega ni življenja. Ne samo to, ampak tudi to-
plota je .vsa drugačna kakor na nafŠenf planetu.
Dva znamenita učenjaka iz- Gacnegje-jevega instituta sta pred kratkim objavila svoja raziskovanja o temperaturi na planetih in na mesecu. S pomočjo prav, občutljivega aparata, tako imenovanega termokupla, ki čuti in zaznamuje toploto, prihajajočo od plamena*navadne ste-arinske sveče, oddaljene 165 kitomejso*, sta natanko določila temperaturo;na mesecu, na Marsiu, Merkurju in-še na^idbp-gih planetih
Mesec je brez atmosfere, torej brez plašča, brez zaščitnika prenaglega sprejemanja in izgubljanja toplote. Zato se giblje temperatura na mesecu, kadar padajo solnčni žarki na njegovo pusto površino, med 117® in 65° nad ničlo. Tam bi mogle naše gospodinje brez ognja skuhati kosilo! Toda po zadnjem krajca pade, kadar je noč na mesecu, temperatura nenadoma na 82° pod ničlo. Tudi zadnji Eskim bi zmrznil v tem mrazu. Nič boljše ni tudi na ostalih članih naše solnčne družine. Na Merkurje je podaie-bje zelo ugodno (430° nad ničlo). A na drugi strani njegove oble, na oni, ki ni nikdar obrnjena proti soncu, ni temperatura nikdar večja kakor 100° pod ničlo. Tudi na Marsu ni preveč prijetno. Tam je na ekvatorju nekako tako kakor pri nas v severni Sibiriji. Samo za Venerobl se moglo reči, da je tam blizu tako kakor na naši zemlji. Ali zarad injene lege so raziskovanja na to stran nemogoča.
R«dyard Kipling:
Milijonar in njegov
(Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.)
Nekaj belega se je gibalo v belini megle in razširjalo duh kakor duh groba in ču-Io se je bobnenje, šumenje in mezenje. Harvey je to pot prvikrat videl strašno ledeno goro tistih krajev in je počenil na dnu čolna; Manuel pa se mu je smejal. Vendar so bili tudi jasni, mehki, topli dnevi, ko je bilo takorekoč greh delati kaj drugega kot držati roke križem nad vrvicami in ploskniti z veslom po »solnčnih garjah«; in bili so dnevi mirnega vremena, ko se je Harvey učil, kako se krmili ladja od' enega sidrišča do drugega.
Stresle ga je, ko je prvikrat čutil, kako se je ladja odzvala njegovi roki na ročicah krmilnega kolesa in drsela po dolgih valovih, ko se je sprednje jadro gibalo naprej in nazaj ob sinjem nebu. Bilo je imenitno! Ampak prevzetnost hodi pred padcem, kakor po navadi. Jadrali so po vetru s sprednjim jadrom — ki je bilo na srečo staro — in Harvcy je zasukal ladjo naravnost v veter, da pokaže Danu, kako dodobra obvlada krmilno umetnost. Sprednje jadro je omahnilo s treskom in sprednje drevo je predrlo in razparalo jadro, ki ga je glavna vrv rešila, da ni zletelo čez krov. Neznansko tiho so spustili pokvarjene stvari nizdol in Harvey je v naslednjih dneh uporabil svoj prosti čas s tem, da se je pod Tom Plattovim vodstvom učil rabiti šivanko in dlan. Dan je tulil od veselja in povedal, da je tudi on naredil
v prvih časih prav isto pogreško.
Harvey je po deški navadi posnemal vse mornarje po vrsti, tako da se je naposled sklanjal kakor Disko pri krmilnem kolesu, je kakor Dolgi Jack posegal z roko čez roko, kadar so vlekli vrvice na krov, je kakor Manuel sključeno pa učinkovito veslal čoln in je-kakor Tom Platt čilo, čvrsto stopal po krovu.
»Krasno je videti, kako se loti vsega,« je dejal Dolgi Jack, ko je Harvey neko mežavo opoldne pri sidrovem vretenu opazoval morje. »Stavim plačo in delež, da mu je vse skupaj skoraj igrača in si že domišlja, da je imeniten mornar. Samo opazujte ga, kako dela.«
»Na ta način pričnemo vsi,« je dejal Tom Platt. »Dečki se delajo ves čas, kakor da bi nekaj znali, naenkrat pa se zavedo, da sb res možaki, in tako dalje, do smrti — vedno se nekaj delajo in delajo. Tudi jaz sem tako ravnal na stari Ohio, dobro vem. Ko sem prvikrat imel stražo — pristaniško stražo — sem menil, da sem Bog ve kaj. Dan je tudi takih nazorov. Le poglejte jih, kako se delata, kakor da bi bila pristni stari srajci, vsak las vrvna preja, kri pa Štokholmski katran.« Nato je govoril po kabinskih stopnicah: »Skoraj bi dejal, da si se za enkrat pošteno urezal v svoji sodbi, Disko, kaj te je vendar moglo nagniti, da si nam vsem dejal, da se fantu meša?«
»Saj se mu je,« je odvrnil Disko. »Nor je bil kakor pravcati bebec, ko je prišel
na krov; priznam pa, da se je izza tedaj precej izfrznil. Ozdravil sem ga.«
»Lepo zna pripovedovati,« , -je rekel Torn Platt. »Nedavno nam je pravil o nekem pobu njegove velikosti, ki is imenitne uganjal in se vozil s štirimi konjički po mestu Toledo, v državi Ohiju mislim je bilo, in prirejal večerje celi jati podobnih pobičev. Čudna zgodbd, a vražje zanimiva. Na tucate jih ve.«
»Mislim, da jih iz glave stresa,« je zaklical Disko iz. kabine, kjer je imel opravka z ladijsko knjigo. »Pamet mi pravi, da je vse skupaj narejeno in izmišljeno. Drugega ne ukani nikogar razen Dana in še ta se mu smeje. Slišal sem ga za svojim hrbtoip.«
»Ali ste že slišali, kaj je dejal Simon Peter Cafonu, ko so skovali poroko med njegovo sestro Kitty in Lorinom Jerraul dom in so mu fantje natvezili to šalo?« je zategoval stric Salters, ki je pokojno ležal v zavetju gnezda čolnov na desni strani ladje. ,
Tom Platt je prezirljivo molčal in puhal svojo pipo; bil je doma od rta Coda in že dvajset let ni bil slišal te zgodbe.
»No, Simon Peter Cahoun je rekel, in je imel čisto prav, o Lorinu: .Polovica ga je dobrovoljčka’, je rekel, ,druga polovica pa pravega tepca; oni pa so mi rekli, da je vzela bogatina za moža.’ Cahoun je imel usta poškodovana, pa je govoril bolj ne-azločno.«
»Ni govoril pensylvanske holandšči-ne,« je odvrnil Tom Platt. »Najbolje bi bilo, da bi pustil, da bi Capečan povedal to zgodbo. Cahcuni so bili nekoč cigani.« f »No, veste, ne trdim, da sem govornik,« je dejal Salters. »Sedaj pa pridem
do nauka vse te reči. Precej tisto je ka* kor z našim Harveyjem. Napol je dobro* vpljček, uapol pa pravi tepec; nekaj je pa, ki verjamejo, da je bogat. Joj-«
»Ali vam je že kdaj prišlo na misel; kako prijetno bi bilo voziti, ko bi vsi mornarji na ladji bili sami Saltersi?« se je oglasil Dolgi Jack. »Polovica ga je v brazdi, druga polovica na gnojišču, kakor Cahoun ni rekel, pa si domišlja, d® je ribič!«
Tem besedam je sledil glasen grohot na Saltersove stroške.
Disko se ni mešal v razgovor; ime! je dela z ladijsko knjigo, ki jo je držal v mišičasti roki. Zapiski, ki so se vrstili po umazanih straneh so se glasili kakor:
»17. julij. — Ta dan gosta megla in m®* lo rib. Se presidral proti severu. Tako konča ta dan.
18. julij. — Ta dan se prične z gos*0 meglo. Ujeli nekoliko rib.
19. julij. — Ta dan se prične z rahlimi vetrom iz S. V. in lepo vreme. Se pr®" sidral proti vzhodu. Ujeli veliko rib.
20. julij. — Ta dan, sobota, se pričtt® z meglo in rahlimi vetrovi. Tako se konča ta dan. Vseh rib ujeli ta teden 3478.«
V nedeljo niso delali, pač pa-so s® obrili in umili, ako je bilo lepo vreiti®' in Pen je prepeval svete himne. Enkrat-dvakrat je namignil, da misli, da bi lahko malce pridigoval, ako ne bi bilo predrzno. Stric Salters ga je malodane P®" grabil za vrat in ga spomnil, da ni pri* digar in da ne sme misliti na take reč>-»Če ga spomnimo še na Johnsto\vn,« i® pojasnjeval Salters, »kaj bo potem?« In tako so se pobotali, da jim bo na gl®5 bral iz neke knjige »Josephus«.
Raztelesenje trupla Franca Žmavca, ki
je bil smrtno zaboden na cerkvenem pragu pri Sv. Andražu v Slov. goricah, je dognalo, da je smrt nastopila radi notranje izkrvavitve. Naknadno se je ugotovilo, da pokojnemu Žmavcu smrtnega udarca ni zadal Franc Kocuvan, ampak njegov brat Janez, ki se je med tem že sam javil oblasti.
Zagonetni umor. Že v ponedeljsketn poročilu o zverinskem umoru na Trnovskem vrhu pri Sv. Urbanu smo poročali, da po raznih okolščinah sodeč posestniški sir. Leopold Zorčlč ne more biti, vsaj sam ne, morilec prevžitkarja Franca Bezjaka, orjaka po felesu in še prav čilega, čeprav trdi, da je Bezjak izdihnil edinole od njegove roke. Saj razen pohabije-• tih rok kaže še znake delne umske zaostalosti. Radi tega so orožniki preiskavo nadaljevali. Tehtni razlogi so jih prisilili, da so v zvezi z umorom aretirali 201etne-ga, mesarskega pomočnika Alojza Polanca, bližjega znanca sestre zaprtega Zor-čiča. Polanec je namreč pri zasliševanju priznal, da se je mudil usodne noči v izbi,
v kateri se je izvršil umor, ni pa bil priča umora prevžitkarja, ker je, kar odločno trdi, to noč trdno prespal, ne da bi sc vzbudil, na neki skrinji v starčevi izbi. Obdukcija Bezjakovega trupla je pokazala, da je nesrečni starec zadobil po vsem telesu 33 ran, od katerih jih je bilo 5 absolutno smrtnih.
Soort
Občni zbor ISSK Maribora bo jutri y četrtek 6. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«.
Meddržavna nogometne tekma Jugoslavija :Madžarska se bo odigrala v nedeljo 9. t. m. v Beogradu. Zaradi tega so bile tekme za državno prvenstvo odložene in bodo tekme GraidiatiskUBSK, Slavila (S):BASK, Hajduk:Concoirdia in Jugoslavija: Primorje odigrane na koncu prvenstva.
Inominlalte s« CNF
Mali o
Rasno	Sobo odda
TRAJNE KODRE za 100 Din Izdelujem z novo došlim preparatom. Sive kakor tudi bloodirane lase. Marica Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ul. 11. 1174	OPREMLJENO SOBICO s prostim vhodom in električno lučjo, in sobo s štedilnikom. oddatn. Trdinova ul. 2, Melje. 1167
	Stanovanje
ZAHVALA! Javno in iskreno sc zahvaljujem gospodu dr. Alojziju Turšiču, da me je ozdravil v težki bolezni. Kropei Antonija. 1170	
	STRANKA (dve osebi) Išče z majem sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernika«. 1172
AVTOR IŠČE SVOJE KNJIGE. Kdorkoli še poseduje zbirko pesmi Roman Bende: »Pohojena greda«, a Isto lahko pogreša, naj napravi ponudbo z navedbo cene odkupa in točnim naslovom na upravo	
	ODDAM DVOSOBNA. solnčna, parketirana stanovanja v novih hišah za Din 700., enaka v starih hišah Din 600, Maribor, Smetanova ulica 54, gostilna. 1171
»Večernika« pod šifro »Avtor kupuje svoje pesmi«, ker sta obe Izdaji razprodani. 1169	Kuolm
VRTNARSTVO IV. JEMEC. Prešernova ulica. nudi: vrtnice nizke, visoke, plezalke, Prunus triloba. magnolije, Hibiscus, glecinije, VI-tis, Veitschi, cepljene zgodnje breskve in marelice, dalije, kane, orjaške jagode, tulipane, Anemone Pfloks. Cau-bredla. Dobi se roženko. najboljše gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za presc-jevanie cvetlic, zelenjadne sadike itd. 1008	KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Stroj«. 2000
	Prodam
	* PLUG S KOLESI, mesarski voz. satmokolnlco in razne ročne vozičke prodam. Laminger. Slovenska ul. 26. 1168
LONCE ZA CVETLICE
v vseh velikostih od 12.— Din napre) na prodaj. Sulcer. Vojašniška ni. 7.________IhH
V nalem
VRT ODDAM
v najem. Vprašati: Prešernova ulica 18, I„ vrata 6. 1166
Vinotoč POZOR! |£«ž Brecelj
v Počehovi bo otvorjen
v soboto 8. apr.
To£llo se bo prvovrstno vino
Za
klobuke
• f 1U' :	"	■	■ . ■	«*t	n
portice iz slame, igle za okras, cvetlice za klobuke, rips in modne trake,‘pajčolane, pribor za modistinje nudi
C. BUDEFELDT
despotka ul.4-6
Povsod sem Se kupil pa vam rad priznam da sem pri vas še najbolj ZadOVOijen.
Gornji stavek
se sliši v naši trgovini vsaki dan.
S
a
i*
BIRMA
V Ptulul
14 karatna zapestna ura
Din 250**
srebrna moška ura
Din 290-
srebrna dam* ska zapestna ura
Din 140**
moška ura i* metala
Din 60**
KARO
Moški in damtkl že za
Din 98’-
■
Koroška c.19
damska zapc* stna ura iz val* janega zlata
Din 169-
URAR IN JUVELIR ■
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15
M. JLGEP" SIN
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in uradnik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d p>
STANKO DEfELA v Marffior«