Poštnina plačana v gotovini Spetiizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 4. februarja 1951
Danes 6 strani - Cena 20 lir
čeravno se je našo ljudstvo hrabro borilo do zmage proti fašizmu, ki je zatri enakopravnost Slovencev v Italiji in v tej borbi doprineslo ogromne človeške in materialne žrtve;
kljub temu, da statut za STO mirovne pogodbe z Italijo od 10. februarja 1947 izrecno priznava enakopravnost slovenščine z italijanščino in čeravno je v človečanskih pravicah sprejetih na 183. seji glavne skupščine Organizacije združenih narodov dne 10.12.1948 vključen pojem enakopravnosti na vseh področjih izživljanja in udejstvovanja, kljub tem dejstvom, ki kričijo po enakopravnosti Slovencev z Italijani, je danes položaj Slovencev naslednji: fašizmu, ki je zatrl enako-Se vedno je v veljavi dekret od 15. oktobra 1925 štev. 1796, s katerim je bila ukinjena dotedanja pravica Slovencev do rabe materinščine na sodiščih.
Se vedno Je v veljavi in se izvaja člen 137 kazenskega postopka in člen 122 civilnega postopka, s katerim je prepovedana raba slovenščine na sodiščih. V zasmeh Slovencev je zatrjevalo civilno in kazensko sodišče v Trstu v svoji odločbi od 23. novembra 1950, da je slovenščina na tem o-zemlju tuj jezik.
Ukaz štev. 183 ZVU od 2. septembra 1949 in temu sledeče pismo predsednika cone od 11.5.1950 št. 2100 ne rešujeta enakopravnosti slovenščine z italijanščino, pač pa žalita naše ljudstvo.
Se vedno je v veljavi in se izvaja kralj, dekret od 28. marca 1923, s katerim so bila odpravljena slovenska krajevna imela, tako da imajo popolnoma slovenska naselja na zunaj italijansko lice. Praktično je ostal v veljavi kralj, dekret od 7.4.1927 št. 449, s katerim je bil raztegnjen na Julijsko krajino kralj, dekret od 10. januarja 1926, št. 17, s katerim je bilo poitalijančenih 100.000 slovenskih priimkov.
Ukaz št 53 od 19.3.1949 je za ogromno večino prizadetih brezpredmeten, ker so Po večini izgubili dekrete, s katerimi so bili poitalijančeni njihovi priimki in katere bi morali priložiti prošnjam za pridobitev prvotnega priimka.
Obstajajo še drugi fašistični zakoni, ki so bili sredstvo v rokah fašizma za zatiranje slovenskega živlia.
Da postane slovenščina enakopravna z italijanščino in Slovenci enakopravni z Italijani je nujno potrebno:
DA SE RAZVELJAVIJO VSI FAŠISTIČNI ZAKONI, KI SO BILI IZDANI V ŠKODO SLOVENCEV;
DA SE UZAKONI ENAKOPRAVNOST SLOVENŠČINE V ITALIJANŠČINO V VSEH DRŽAVNIH, POLORZAVNIH IN JAVNIH URADIH.
nemščine v odnosih do vseh organov in uradov javne u-prave. na sejah regionalnega sveta, pokrajinskih svetov in lokalnih svetcv; vsi ti organi in uradi uporab jajo v d -pisavan ju in v ustnih odnosih ti sti jezik, katerega stranka zahteva. V členu 86 je rečeno, da morajo v pokrajini Božen vsi javni uradi uporab'ja'i tudi nemške oznake za vsa krajevna imena, a pokrajina, in občine morajo prav tako spoštovati krajevna im-na, kulturo in tradicije tamkajšnjega prebivalstva.
Iz vsega tega se torej jas-
no vidi, kako ogromno krivico dela angloameriška vojaška uprava tržaškim Slovencem z nenehnim teptanjem našega jezika, kateremu že pet let noče priznati enakopravnosti niti v toliko meri kolikor jo je priznala italijanska vlada v svetovni vojni poraženim Nemcem. (Tudi besedilo vseh omenjenih členov je izršilni odbor OF predložil vojaški u-pravi).
Zato nas tem bolj ogorča včerajšnji popolnoma negativni odgovor vojaške uprave na naše proteste proti tistim krivicam, proti katerim smo se
borili in prelili toliko krvi in pretrpeli toliko gorja.
ZATO PROTI TEPTANJU NAŠIH NARODNOSTNIH PRAVIC S STRANI VOJAŠKE UPRAVE IN PROTI NJLNEMU PONOVNE. MU ZATRJEVANJU, DA NAMERAVA NASE PRAVICE SE NADALJE TEPTATI, NAJODLOC-NE«E PROTESTIRAMO !
VSE TRŽAŠKE SLOVENCE PA POZIVAMO, DA SE STRNJENO IN SE ODLOČNEJE BORIJO PROTI NARODNOSTNEMU ZATIRANJU VSE DOTLEJ DOKLER NE BOMO DOSEGLI RESNIČNE NARODNOSTNE ENAKOPRAVNOSTI I
nUin°sti kutt,?JLitVij° Z,doSti Te-0araei1-„ + in politične cem. L’le tržaškim Sloven-
Čuenlaj je izjavil, da so po obtožbi LR Kitajske kot napadalke pogajanja nemogoča Posvetovanja med delegacijami - V Londonu pravijo, da so pogajanja še mogoča
javil dalje, «predstavlja očitno potvarjanje resnice, dočim je jasno, da je korejski incident pripravila Amerika, ki je intervenirala, ko je napravila invazijo na Korejo in na kitajski otoik Formozo, dočim ZDA trdijo v svoji resoluciji, da je osrednja vlada LR Kitajske vdrla na to ozemlje«. Cuenlaj izjavlja na koncu, da glavna skupščina OZN ni upoštevala želj« narodov, ki hočejo mir, in je zavrnila resolucijo 12 držav ter spremirajevalne predloge Sovjetske zveze in je rajši sprejela ameriško resolucijo, ki obrekuie Kitajsko, zato da dovoli ZDA. da razširijo svojo napadalno vojno«.
Cuenlaj je nato poudaril, da ne more biti nobene mirne u-rediitve korejskega spopada se
LONDON, 3. — Pekinški radio je oddajal izjavo . kitajskega zunanjega ministra Cuen-laja, v kateri ta obtožuje ZDA, da so v OZN izsilile glasovanje, ki obsoja LR Kitajsko k°t napadalko. Dalje je Cuenlaj izjavil: «Vlada ZDA in njeni sodelavci so s tem dokazali miroljubnim narodom, da nočejo miru, pač pa vojno in da so napravili vse, da zaprejo pot. ki vodi do mirne ureditve korejskega vprašanja«.
Cuenlaj je dalje poudaril, da je sklep Združenih narodov, ki obtožuje LR Kitajsko kot napadalko na Koreji in ki ustanavlja komisijo za dobre usluge, ničen in neobstoječ, ker niso pri sklepanju bili navzoči predstavniki LR Kitajske.
((Ameriška resolucija«, je iz-
Priloge VII mirovne
J^ieni >tuItalii° in “rt® <>"
v vel il 0n ostala v tej co-
Izrečena je sodba
na beograjskem procesu
BEOGRAD, 3. — Beograjsko vojaško sodišče je danes izreklo soabo proti skupini 16 obtožencev.
Obtoženec Dušan Iljid je bil obsojen na smrt zaradi vojnih zločinstev. Teodor Milasinovič in David Damjanovič pa sta bila zaradi vojnih zločinstev, izvršenih med vojno, obsojena na dosmrtno ječo. Drugj obtoženci a. bili obsojeni na kazni od 6 do 8 'et zapora.
Bivši minister Kosta Kuma-nudi je bil obsojen na 10 let zapora, Velimir Popovič pa na 12 let zapora, bivši general Stepanovič je bil obsojen na osem fet zapora.
Gospodarski plan in proračun za 1. 1951
rotrddo °tavl jan)? voja-Si^lern ’ “j1 namerava s
Danes je bilo v Kopru v mali dvorani gledališča Ristori II. zasedanje okrožnega ljudskega odbora, ki je potrdilo zmagovito revolucionarno pot ljudske oblasti v Istrskem okrožju s tem, da so ljudski zastopniki, ki so bili izvoljeni 16 aprila 1950. potrdili uzakonitev novih odlokov, med kateri je najrevolucionarnojši odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih.
Zasedanje je odprl tov. Gino Gobbo, nakar je bilo ugotovljeno, da je od 178 ljudskih poslancev prisotnih 142, opravičeno odsotnih 17, neopravičeno pa 19. Skupščina je bila torej sklepčna in je začela z delom. Po volitvi verifikacijske komisije in delovnega predsedstva, v katero so bili izvoljeni tov. Diminič Vjekoslav, Frisili Leone, Crolini Elia, Domio Jurij in Pišot Rado — Sokol, je predsednik delovnega predsedstva tov. Diminič pozdravil komandanta V'UJA polk. Lenca. svetnika VUJA perovška Franca, člane okrajnega komiteja Kp Pavliniča Antona in Juki-Čo isa, predstavnike ljudstva in goste.
Komandant VUJA polk. Le-noc je pozdravili zasedanje z nasladnimi besedami: V imenu
San Marmo bo priznal LR Kitajsko
RIM, 3. — Republika San Marino bo prizr.-da Lr Kit- j-sko na podlagi reso uciie. ki jo je sprejel kongres komunistične partije te r< publike.
Znano ie, da je kominformi-stični poslanec Longo pred kratkim obtež i mlač-osti ko muniste v republiki San Marino, ki skupno z NennHevimi socialisti raznohgajo z večino v vladi republike.
PREŠERNOVA
PROSLAVA
V četrtek 8. t. m. bo ob 20. uri v dvorani na stadionu »PRVI MAJ« slavnostna Prešernova proslava.
Ta kulturni praznik vsega slovenskega naroda bodo slovenska prosvetna društva in prosvetni delavci na Tržaškem proslavili z akademijo, pri kateri bodo sodelovati:
Pevski zbori:
»S. ŠKAMPERLE« - Sv. Ivan, ■M. MATJAŠIČ« - Barkovlje in itPROSEK-KONTOVEL«.
Solista:
VIDA JAGODIC - sopran in ANDREJ RA2EM - bariton.
Recitatorji:
RUDI KOŠUTA, IVANKA PERTOT, ANGELA VREMEC in MILA HROVATIN.
Tamburaški zbor: k IV AN CANKAR«.
Slavnostni govor o štiristoletnici slovenske knjige in o Francetu Prešernu bo imel tržaški pisatelj dr. Andrej BUDAL.
Vabimo k čim večji udeležbi.
Slovansko-italiianska ljudska fronta
se v miljslii občini širi in krepi
Jtfa sestanka SILF v Škofijah so ljudje as zanimanjem poslušali poročili tovariša JFurlaniča in občinskega svetovalca Krevatina
raznih drugih vaseh
SLAVA PADLI B0KK1
Skertavaj Pierina - Soča
Sinoči je bil v Škofijah sestanek Slovansko-italijanske ljudske fronte, katerega so se udeležili zastopniki raznih krajev in vasi miljske občine, da se pogovore o političnih in gospo, darskih problemih svoje občine irj začrtajo smernice za nadaljnje delo.
Pred razpravljanjem splošnih problemov je tov. Furla-nič podal kratko poročilo o političnem razvoju od objave resolucije Informbiroja do danes. Zloglasna resolucija je zlasti v miljskem okraju napravila veliko škodo v demokratičnih vrstah. Miljski kominformisti so se izkazali slabši od samih fašistov irj najhujših reakcionarjev, saj jih prekašajo v blatenju ljudske oblasti in poštenih demokratov, ki nočejo nasedati njihovim lažem. Po fašističnem vzorcu so ustanovili teroristične skupine, ki tudi fizično napadajo naše ljudi. Taki skupini sta sedaj še v
Camporih in pri Korošcih, v Miljah pa imajo svoj glavni štab. S terorjem, blatenjem in lažnivo propagando so kominformisti zaslepili precej ljudi in jim je pri zadnjih upravnih volitvah r;a ta način uspelo do. biti večino.
Sedanji položaj pa ni več tak kot je bil takoj po resoluciji in za časa upravnih volitev. Miljski kominformisti so trdili in še trobijo na vse vetrove, da imajo v Miljah in v milj-skih hribih svojo trdnjavo, toda ta njihova «trdnjava» se z dneva v dan bolj ruši. Delavci v mestu spoznavajo zgrešeno in škodljivo politiko sedanjih kominformističnih voditeljev, ker občutijo dnevno na sebi zle posledice take politike, obenem pa spoznavajo tudi vso njihovo lažno propagando. To je opaziti zlasti v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, kjer imajo Enotni razredni sindikati vedno več pristašev in ugleda.
Nov način »sindikalne borbe
ft
Tržaški delavci naj bi samo čakali in se zanašali na borbo delavcev v Italiji - Zopet pred stavko uslužbencev javnih ustanov? - Kaj je z IRCO ?
Pretekli teder: so se pričela I do tedaj ne odgovorila, bo od-
v Italiji pogajanja glede vprašanja prilagoditve draginjskih doklad današnjim življenjskim prilikam. Kot vse kaže bodo pogajanja zaključena že v teh dneh. Sporazum, ki ga bo 'o dosegli italijanski sindikalni predstavniki, bo stopil avtomatično y veljavo tudi na r.-ašem ozemlju.
Tak je nov način «sird kalne borbe«, ki ga uvajajo tukajšnji razbijači enotnosti delavskega razreda. Za rešitev vp a sanja, ki je življenjske važnosti za ves delavski r-zred, tržaškim delavcem še s prstom ni treba migniti. Niih r.aloga je samo čakati, kaj bodo dosegli italijanski delavci Ce bodo dosegli mnogo, bodo tržaški delavci lahko zadovoljni, če bo Pa uspeh njihove borbe bolj pičel, se bodo tržaški delavci moral; potolažiti ob misli, da bi bilo sploh «nemogoče» doseči boljši uspeh.
Ce je stvar že tako daleč, da je Po mnenju teh razbijač v dolžnost trža=kih delavcev samo čakati ter sprejemati to, kar so drugi zanje priboril', potem ne vemo, kaj trik jšnji kominformisti in žolti sindikalisti še čakajo z dokončno l k-vidacijo sindikaln h organ*za-cij, ki postajajo tako še bo’j nepotrebne.
Uslužbenci javnih us'anov še vedno zaman pričakujejo rešit ve spornega vprašanj \ od katerega je odvisno izboljšanje njihovih delovnih in živl’eij-skih pogojev. Ker Zavezniška vojaška uprava do danes še ni dala nobenega odgovora na zadnje predloge, ki so jih izdelali sindikalni predstavniki in predsedstvo cone, so usluž benci javnih ustanov sklenili zaostriti dosedanja stavkovno gibanje. Enotni odbor, kj predstavlja usl"žbence jav-rih usta-r.ov, je včeraj obj • vil pismo, v kater-m izjavlja, da je pripravljen čakati na odgov >r samo še do j”tri 5. t. m. in sicer do 18. Ure Ce bi vojaška uprava tudi
cc. :
Izredne vaje
Včeraj ob 14 so bili vsi mimoidoči radovedneži priča nenavadnim manevrom ognje ga-scev. ki pa po boljšem opazovanju nis0 bili ognjegasci.
Na vogalu Ul Smissa. ki me ji na Akvedot, je stal rdeče pobarvan težak tovorni avto, na katerem je bila montirana ogromna zložljiva in tekoča lestva, ki se je kar lesketala v novi barvi. Na kamionu so se pridno sukali okoli ramih vijakov in kljuk mladi delavci, ki so nekako še nevešče rokovali z novo napravo Bolj vsiljivi radovedneži so imeli priliko dognati, da je izredni avto last kleparske delavnice Candotti iz Avvedota štev 51, ki je prvič poskušala ogromno lestvo. ki se lahko razte°ne preko petega nadstropja vsake tržaške hiše. Lestev je izdelalo podj»tje Brambilla in V»ccari !z Milama, Ni čuda, da je ta po. jav izzval razne koment-rje med radovedneži. Malj tržaški »mulo«, očividno mesarski pomočnik, je v splošno zabavo izjavil: «To bo kot nalašč za pust, ako se bomo preveč napili in ne bomo zmoelj po stopnicah v stanovanje Na' bo kar ta r.aprava skozi okno posadila v posteljo«.
Starikava ženica pa se najbrž nj popolnoma stritriala s ša’o, ker je pristavila: »Upamo da bo to ena pom- č v 8 za popravilo hiš in da bo preprečila, da bi nam ob prvi večji burji leteli na glavo razni kosi žlebov in streh, ki še vedno čakajo popravila«.
bor smatraj to za dokaz, da se odgovorni činitelji ne strinjajo z zadnjim predlogom, ki so ga sindikalni zastopniki s p močjo conskega predsedstva st vili v upanju, da bo* dosežena mir-r.a rešitev vprašanja, ter bo zato ukrenil vse potrel no, da se dosedanja borba uslužbencev javnih ustanov zaostri.
Včeraj popoldne so sindikalni predstavniki prejeli posebno sporočila predsednika cone, v katerem zatrjuje, da bo Zavezniška vojaška uprava še da nes odgovorila r.a zahteve uslužbencev javnih ustanov
Ce bo vojaška uprava sprejela stavljene predloge, potem se bo to vprašanje takoj rešilo; če bo pa tudi te predloge odbila ter vztrajala pri svojem prvotnem stališču, bodo uslužbenci javnih ustanov uresničili sklepe zadnjega referenduma ter stopili v stavko.
Vprašanje uslužbencev jav. r.ih ustanov se že tako dolgo vleče, da bi bil že č s, da bi bilo končno tudi rešeno Uslužbenci javnih ustanov upajo da bo odgovor voja'ke uprave pripomogel k izborš-nju položaja, ki se je v zadnjih dneh, še prav posebno zaostril.
Se drug »ultimatum«, katerega rok poteče jutri. Gre namreč za vpraša"'e rafinerije IRCO, kat re vodrivo še vedno zaman čaka dovoljenja, da bi lahko pričelo obratoval Ker ni prejelo niti včaraj noben*-ga odgovora, s katerim bi odgovorni činitelji pokazali svoje stališče do tega problpma, -je vodstvo rafinerije sklervlo, da bo javilo časopisju svoje stališče.
Ker gre pri reševanju vprašanja rafinerije IRCO tudi za vprašanje 70 delavc v, ki so bi li kar čez noč odpuščeni, bi bilo dobro, da bi odgovorni čini-telj končno izjavili svoje mnenje.
Seia izvršilnega odbora ERS
industrijskih delavcev
Včeraj zvečer je bila na sedežu v Ul. Machiavelli seja Izvršilnega odbora razrednega sindikata industrijskih delavcev s sledečim dr.evnim redom:	1) vprašanje povišanja
plač, 2) enotna borba vseh sindikalnih organizacij za rešitev tega vprašanja.
Navzoči so z vso odločnost jo poudarili potrebo, da pričr.e tržaški delavski razred z bolj odločno borbo za rešitev vprašanja plač, od katerega zavi.ri izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev vseh prizadetih delavcev. Izjavili so, da morajo delavci s svojo enotno borbo doseči zvišanje plač Vsaj za 30 odstotkov, ker bi le na ta način delavec zaslužil komaj toliko, da bi lahko kril s svojo plačo stroške za preživljanje sebe in svoje družine.
Ce hoče delavski razred doseči to povišanje plač, mora biti seveda enoten. Zato so navzoči Soglasno sklenili poslali v prihodnjih dneh ponovno E-notnim sindikatom in Delavski zbornici poziv na skupno borbo za dosego izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev.
Po proučitvi še mnogih drugih prav tako važnih vprašanj, je bila seja izvršilnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev zaključena,
ACEGAT noče plačati
uslužbencem poviškov
Vprašanje uslužbencev ACEGAT se je nenadoma zaostrilo. Kot smo v naši sindikalni j rubriki že poročali, vodijo [uslužbenci pri tem podjetju že
dolgo časa c dl ceno borbo za dosego izboljšanja plač in delovnih pogojev. Vsa dosedanja pogajanja so bila žal brezplodna. Uslužbenci so upali, da se bo s podpisom sporazuma za ird,u®triieike delavce rešilo tudi njihovo vprašanje, saj velja tudi zanje isti povišek kot za kategorijo industrijskih delavcev. Toda ko so predložili uslužbenc upravi podjetja do. ločbe omenjenega sporazuma, je ta izjavila, da je pripravljena plačati svojim uslužbencem le polovico v sporazumu določenega poviška.
Seveda so se temu uslužbenci z vso odločnostjo uprli in izjavili, da bodo svoj i borbo zaostrili, če bi vodstvo svojega stališča v prihodnjih dneh ne zpremenilo.
Kako krivično je stališče delodajalcev, nam kaže že to, da gre pri vsem za izplačevanje že tako skromnih in nizkih poviškov, ki prav gotovo ne morejo vplivati na izboljšanje življenjskih pogojev; in tudi teh skromnih poviškov noče ACEGAT izplačatj. temveč za. trjuje. da bo nakazalo svojim uslužbencem le polovične poviške.
Uslužbenci ACEGAT so po
svojih sindikalnih predstavnikih izjavili, da take »rešitve« vprašanja ne bodo sprejeli. Za-to s« bo, kot vso kaže, borba uslužbencev ACEGAT v pri. hodnjih dneh ponovno zaostrila.
KuHurni
večer v
Lonjerju
Lonjer
Prosvetno društvo Katinara je zbralo v petek 2. februarja svoje člene in prijatelje društva na kulturnem večeru v dvorani gosVlnr' Cokn Mirka v Lon~erju. Pr dvajah so dokumr ntarni film «D n slo. venske kulturen, ki je pr 1 azal veličino in lepoto slovenske folklore V drugem delu so bile na sporedu skioptične shke, ki jih je zelo živahno in temeljito razlagal prof Boš Jančič Karel Prikazal je lep to in skladnost slovnskih narodnih plesov in ob čajev. Po-eb? j še je orisal pestro st in bogastvo slovenskih narodnih voi v zamejstvu in v m tični dom vini. Priporočal je navzočim, da očuvajo in spoštujejo ob’eko naših prednikov, ki je bila nji hov največji pono' in je nam del zgodovine slovenske folklore.
Dvorana je bila dobro zasedena. Prisotni so bili s predvajanjem jako zadovoljni in si želijo še mnogo takih večerov
Predsedstvo cone iztrgalo
..mismom” ljudsko univerzo
Predsedstvo cene poroča, da je bila z dekretom iz 1. t. m. priznana Ljudski univerzi v Trstu neodvisnost °d Leg« na-zionale. Z istim dekretom je imenovan komisar Oreste Pte-rofti ki ima nalogo začasnega upravnika. V času treh mesecev mora ukreniti, da se postavijo tozadevni potrebni upravni organi
Zanimivo pa je, da je prav ukaz predsedstva cone od 28. oktobra 1948 priznal Legi last Ljudske univerze, toda tedaj v Legi še niso prišli do veljave demokristjanom nezaželeni elementi. Zadnji dekret pa jemlje Ljudsko univerzo iz rok Legi. ki so se je v tem času oolastiLi «misini», in jo postavlja v položaj, ki ga je imela že pred letom 1948 in za katerega so se zavzemali in oglasili žp večkrat prejšnji člani vodstva, med katerimi so tudi bodnisniki statuta Ljudske univerze.
O zadevi p® bon to še pisali.
Napadalna politika Komin-forma in. sam mednarodni politični razvoj pomagata odpirati oči marsikateremu, ki ga je sprva omamila lažniva komin-formistična propaganda. V miliskih hribih pa sedaj ljudje dvomijo o resničnosti komin-formistične propagande. r.e verjamejo več lažem na račun nove Jugoslavije in to tem manj, ker se napovedi in pre-rokavanja o bližnjem razsulu nove Jugoslavije r.ele niso u-resničila, pač pa se resnica o jugoslovanski stvarnosti vedno bolj širi in Jugoslavija uživa vedno večji ugled med demokratičnimi ljudmi v svetu.
Opaža pa se sedaj ponekod nekakšna vojna psihoza, ki jo umetno napihujejo in širijo zlasti kominformisti v upanju, da bi s tem novim manevrom plašili ljudi in jih obdržali pod svojimi kremplji. In prav ti e-lementi hočejo varati ljudstvo s svojo «borbo za mir«. Pa bo tudi ta novi kominformistični manever klavrno propadel kot vsi drugi.
Po političnem poročilu so navzoči posegli v diskusijo in povedali več konkretnih primerov. ki so potrdili trditve tov. Furlaniča.
Nato je občinski svetovalec Slovansko-italijanske ljudske fronte tov. Pavle Krevatin no-dal pregled delovanja občinskega veta v Miljah in nakazal najvažnejše probleme miljske občine, zlasti podeželskih vasi. Tov. Krevatin je predvsem poudaril, kako so miljski kominformisti takoj po volitvah pokazali svoje pravo šovf-nistično lice, saj niso v upravni občinski odbor izvolili nobenega Slovenca kakor tudi ne v ostale odbore raznih us*anov in komisij, v katerih hočejo imeti proste roke skupno z raznimi predstavniki italijanskih šovinističnih strank. Zasedanje občinskega sveta daje jasen dokaz, da tvorijo miljski kominformisti in italijanski šovinisti dejansko skupen blok proti Slovencem in njihovim narodnim pravicam. Miljski kominformisti so pred volitvami svečano obljubljali našim ljudem, da bodo čuvali naše narodne pravice in se tudi borili za njihovo uveljavljenje, za e-nakopravnost slovenskega jezika, za naše šole itd. Obljubljali so jim z eno besedo raj, če bodo glasovali za njihovo listo. Kominformisti se sicer še širokoustijo, da branijo pravice našega ljudstva. A v resnici? Na občinskih sejah so prepovedali govoriti slovensko, miljski kominformistični župan se ni znal in ni hotel postaviti v obrambo te najosnovnejše pravice, uradovanje na občini je le v italijanščini, slovenskega uradnika ni nobenega, slovensko šolstvo je sedanji kominformistični občinski upravi deveta briga. Slovence zapostavljajo povsod in jim celo očitajo, da so šovinisti, nacionalisti in provokatorji, če zahtevajo spoštovanje svojih narodnih pravic.
Kominformisti, ki imajo v občinskem svetu večino, izrabijo vsako priliko za blatenje ljudske oblasti ir.' v svoji nesramnosti prekašajo celo tržaške šovinistične občinske svetovalce. To je prišlo zlasti do izraza v primeru treh »ugrabljenih« delavcev v miljskih hribih. ko so kominformisti skupno z ostalimi šovinisti soglasno izglasovali lažnivo in podlo resolucijo proti ljudski oblasti, a so jih takoj za tem razkrinkali sami «ugrabljer.'i», ko so povedali resnico.
Sedanja kominformistična miljska občinska uprava se odlikuje tudi po tem, da skrbi predvsem le za Milje, za podeželje pa ostanejo le drobtinice. To se je opazilo pred kratkim zlasti pri občinskem proračunu za 1951 ter pri razdeljevanju kreditov sedmega gospodarskega načrta, od katerega je šlo vseh 50 milijonov lir izključno za Milje.
Vsak ugovor svetovalca Slovansko-italijanske ljudske fronte je zaman, ker se na povelje sproži volivni stroj kominfor-mistov. kateremu se priključujejo še ostali italijanski šovinisti.
«Kaj pa rečejo in delajo tam slovenski kominformistični sve. tovalci?«, je vprašal neki tovariš, ko je tov. Krevatin zakliu-čil svoje poročilo.
«Nič, sploh ne spregovorijo in pridejo na sejo le, da dvigajo roko«.
Tudi po izvajanju tov. Krevatina so vsi navzoči posegli v diskusijo in povedali več zanimivih stvari. Tako je r.a pr. tovariš iz Stramarja povedal, da v osnovni šoli v Stramarju nimajo še elektrike in si morajo učitelj in učenci kvariti oči pri smrdljivi petrolejki, drugi je povedal, kako so zapuščene slovenske šole po vaseh. ceste v miljskih hribih, kako primanjkujejo napajališča, električna razsvetljava in
voda itd.
Po poročilih in na podlagi diskusije so ob zaključku začrtali smernice za bodoče delo, da se še bolj razširi in u-trdi Slovansko-ljudska fronta in dosežejo uspehi v socialnem, gospodarskem in narodnem polju. Po vaseh, kjer jih še ni. bodo postavljeni vaški odbori: v kratkem času bo sklican širši sestanek Ljudske fronte, na katem bodo obširneje razpravljali o vseh perečih vprašanjih miljske občine: skrbeli bodo za razširitev demokratičnega tiska po vseh vaseh in priredili, kjer se bo pokazala potreba in možnost, gospodarska posvetovanja, sestanke, kulturne prireditve itd. Zlasti v miljskih hribih je treba posvečati vso pažnjo borbi za naše narodne pravice in za razvoj naše kulture, ker je po tem predelu najbolj v nevarnosti naš narodni obstoj, zlasti zaradi tega, ker je bilo tu za časa fašizma najhujše zatiranje slovenskega življa, zdaj pa nastopajo v tem smislu skupno italijanski šovinisti in kominformisti.
Na sestanku so vsi navzoči poudarili potrebo, da se čim prej ustanovi v Škofijah slovenska srednja industrijska šola, da se priredijo po raznih vaseh kmečka posvetovanja ter da se nudi vsa pomoč lastnikom zemljišč v industrijski cc. ni, da ne bodo ogoljufani od raznih špekulantov, kot se je v nekaterih primerih že zgodilo.
KOLEDAR
Qfadali6če - - 'Radio-
Nedelja 4. februarja
Andrej. Zalimir
Sonce vzide ob 7.25, zatone ob 17.14. Dolžina dneva 9.49. Luna vzide ob 6.32, zatone ob 14.42.
Jutri ponedeljek 5. februarja
Agata, Malina
L)ne 2. februarja 1945 je kot žrtev okupatorjevega zv > rinstva med Komnom in ft> bijami padla pod fašističnimi kroglami pri izvrševanju svr'j e	dolžnosti tovar šica
SKRLAVAJ P1ER NA SOC A porot:na KRALJ, r:j zna na Opčinah 11 1.1920; tam je tudi prebivala.
Slava njenemu spominu!
iz Boršta
Umrl je Karl Sedmak
V petek 2. t. m. je umrl v 1 tržaški bolnici, na rcsledn'cah težke bolezni šele 36-etni Karl
Sedmak.
. Pokojnik je moral v začetku vojne kot skoro vsi naši fan 'e v zlo lasni nbattaglione spec a-le», po zlemu fašzma pa j - v začetku l ta 1944 edšel v p r!i-Zanske vrste, od koder se je vrnil po osv bo itvi.
Zvest član domač ga p osvetnega društva se je Z uto požrtvovalnostjo posvetil zla- j sti domači godbi na pihala, ki jo ie uspešno vo ’il. Bil le priden delavec in v:ssl družabnik.
Pokojnik zavušča vdovo in dve nedorasli hi'rki. POGREB BO DANES, V NEDELJO O-POLDNE NA DOMAČE POKOPALIŠČE V EO STU
Svojcem izražamo naše isk e no sožalje.
Cuk se je oženil
Cuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa!
Cuk sedi na veji, tralala, sova na vereji, hopsasa!
Sova čuku miga, tralala, dajva se vzemiva, hopsasa!
Cuk pa sovo vpraša, tralala, kotko dota znaša, hopsasa!
Eno bučo vina, tralala, enga petelina, hopsasa!
Vino bova spila, tralala, bučo pa ubila, hopsasa!
SINDIKALNE VESTI
Zveza	prosvetnih	delavcev
Enotnih	razrednih	sindikatov
priredi	danes 4.	februarja
ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 širši sindikalni sestanek. Na dnevnem redu je pedagoško predavanje in razprava o zelo važnih sindikalnih zadevah. Vabimo člane na polnoštevilno	udeležbo.
Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev. V ponedeljek 5. t. m. bo ob 19. uri seja tajništva sindikalnega akcijskega odbora, na kateri bomo obravnavali vprašanja v zvezi z ustanovnim kongresom ERS.
Tajništvo sindikalnega akcijskega odbora bo imelo sejo v ponedeljek 5. t. m. ob 19. uri.
V gostilni «Pri treh kanarčkih v Ulici Udine 20 je prišlo predvčeranjsnjim do raizburliji-vega dogodka, ki se prav nič rte sklada s prijaznim naslovom gostoljubnega lokala. Y gostilni, ki je last Marije Matiaičeve je uslužbena Ondina Crevatin iz Ulice Milano fer>v Prav njej se je 'primerilo, da je predvčerajšnjim naletela v stranišču na enega izmed gostov, ki je na nič kaj dostojen način osnesnažil umivalnik. Kajpada Ondina spričo tega ni mogla oatati ravnodušna, zlasti še ker se je brezsramni človek vedel nedostojno. Povedala mu je nekaj toplih in ga spravila zopet v gostilno.
Nedostojni tečnež pa se ni mogel	sprijazniti	z moralnimi
nauki	gospodinje	in njene u-
službenke in je še izza mize, Kjer je sedel z dvema ženskama in že enim moškim, zmerjal Matičičevo in Krevatinovo. Ko se je gospodinja naveličala poslušati žalitve, ga je spodila iz lokala. Možakar je med glasnim zmerjanjem sicer odšel, toda kmalu zatem se je zopet vrnil šg bolj razburjen kot prej in pričel groziti z odprtim nožem gostilničarki in mladi	Ondini. Od	grožnje je
prešel	k dejanju	ter navalil
na prestrašeni ženski, ki sta se ga s pomočjo nekaterih gostov komaj ubranili. Z druženimi močni so ga potem vrgli na cesto. Nasilnež pa se je povrnil znova čez nekaj časa, razbil s teklo na vratih ter pobegnil. Gostilničarka je javila vso zadevo polioiji, ki je kmalu zatem ujela razbijača, ga privedla v gostilno, zatem pa na policijske stražnico skupno z nekaterimi gosti. Na stražnici se je izkazalo, da gre za 48-let-nega Mihaela Marrone, stanujočega pri Sv. Alojzu št. 4. Pri Marroneju so našli nož, s katerim je grozil ženskama v gostilni, kar je potrdilo izpovedi o njegovem napadalnem obnašanju. Marrone je bil pridržan in bo javljen javnemu tožilstvu.
S prsti pod žago
Popoldne okrog 4 so prepeljali v splošno bolnic-o 23-let-nega Antonia Torr.asija stanujočega v Ul. Ginna-stica 20, To. masi, ki je zaposlen v prosti luki, si je tam s krožno žago pri delu porezal prste leve roke. Zdraviti se bo moral okrog 20 dni.
Begunci med seboj
Stara Nadežda Karpova si je prihranila iz zlatih časov dragocen briljant in hodila z njim po svetu, dokler je ni usoda privedla v begunsko taborišče V Trstu. Kakor kaže. j° je prav tu stiska privedla do odločitve, prodati dragotino, ki je bila po njeni sodbi vredna okrog 25 tisoč lir. V ta namen je izročila briljant Mihaelu Kusku, ki je tudi begunec, vendar iz drugega taborišča. Dočim je Karpova nastanjena pri Sv. Savi, životari Kusk v begunskem taborišču na Opčinah.
Toda Kuska dokaj časa ni bilo na spregled in Karpova je zasumila, da s kupčijo bržkone ne bo kaj prida, zato se je potrudila do njega in zahteva-
la naj ji vrne dragocenost. Ker pa se je Kusk izgovarjal, da je bil briljant ponarejen, kasneje pa celo, da ga je izgubil, ga je Karpova prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo.
Zatopljena v molitev
ni opazila tatu
Šestinpetdesetletna Marija Valente iz Ulice Imbriani 5 se je predvčerajšnjim zjutraj odpravila v cerkev Sv. Antona in se tam zatopila v molriev. Pri tem ni opazila tatinskih prstov ki so segli Po torbici, položeni na bližnjo klop. Ko se je odpravljala iz cerkve, torbice ni bilo več ir; Valentetevi ni osta lo drugega, nego obrniti se na najbližjo policijsko stražnico ter prijaviti tatvino. Valente-jeva je oškodovana za okrog 20.000 lir, ker sta ji s torbico izginili tudi dve usnjeni denarnici, ključi, osebne listine, fotografije ir; 1200 lir gotovine. Policija je uvedla preiskavo
Ukradeno kolo
Ghetti Pietro iz Ul. Mirti 6 je prišel včeraj na policijo in javil, da so mu nezr.anci iz veže v Ul. Galati 16 odpeljali kolo znamke «Fuchs», vredno okrog 30.000 lir.
IzleL na Koroško
Zveza prosvetnih delavcev
ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer samo še danes.
PROSVEINA DRUŠTVA
Pevski zbor »Slavko Škamperle« - Sv. Ivan - bo imel pevsko vajo jutri, v ponedeljek 5. t- m. namesto v torek.
Zaradi sodelovanja pri Prešernovi proslavi vabim vse pevke ir; pevce, da se vaje gotovo udeležijo.
Pevovodja
Izleti PDT
Dne 18. februarja bodo v Lokvah smučarske tekme v teku za prehodni pokaj («Mirko Pavlovič«), ki jih priredi PDT. Ob tej priliki bo tudi izlet. Vpisovanje za tekme in izlet do 7. februarja. Vpisuje in sprejema se voznina in društvena članarina v uradih ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II., od 17. do 19.
Občinska klavnica
Gradbena dela v ooci-.iski klavnici se bližajo dovršitvi. Nekaj posebnega bo oddelek za predelavo vampov, ki predstavlja nekaj tehnično popolnega v tej stroki, V petek si je navedena dela ogledal tudi župan.
Tatovi so prisotni povsod
V trgovini na Trgu S. Gio-vanni 2 sq včeraj odnesli 58-letni Angeli Zibernovi denarnico s 1300 lirami in osebnimi listinami. 44-letno Bruno Busec-chian pa so okradli neznanci na Rdečem trgu, meditein ko je nakupovala zelenjavo. Tudi njej «o odnesli listnico z 2000 lirami in osebnimi dokumenti. Obe ita prijavili tatvini na policiji, ki se sedaj trudi, da bi izsledila tatiče. Prav tako te je pritožila na policiji 36-letaa Gemma Barone iz Ul, Ugo Fo-scolo, kateri s0 v Ul. Gimma-sitica v trgovini Pollak ukradli iz torbe denarnico s 1800 lirami.
Plesne prireditve v Skednju
Odbor lastnikov javnih lokalov v Skednju obvešča, da bodo za pust v kinodvorani v Skednju sledeče plesne prireditve:
Danes otroški ples od 15. do 19; v ponedeljek 5. februarja ples od 21 do 2 zjutraj; v torek 6. februarja ples od 21 do 4 zjutraj.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bo Kmetijsko nadzomištvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, v polletju od 1. januarja do 30. junija 1951, poleg že objavljenih, nudilo še naslednje prispevke:
1. za nakup vrtnic izbranih vrst;
2. za nakup čebulic gladiol, prav tako izbranih vrst.
3. za nakup kokošjih jajc za nasad — odbranih pasem;
4. za nakup kuncev (domačih zajcev), namenjenih za rejo, ravnotako odbranih pasem.
Kmetovalci, ki se mislijo po-služiti navedenih prispevkov, morajo Kmetijskemu nadzorni-štvu, Tehnična sekcija, Ulica Ghega »t. 6, I., predložiti prošnjo in sicer do 15. februarja t. 1.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 9500-9600, papirnati šterling 1800-1820, dolar 745-750, telegrafski dolar 750-755. švicarski frank 175-176, francoski frank 185-190, avstrijski šiling 24 24 50.
Dne 6. februarja, to je zadnji dan pusta, bodo vsi javni lokali lahko odprti do 4. ure zjutraj naslednjega dr.e.
STRtLSKE VAJE V MALEM REPNU
Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z ročnimi in tromblonskimi granatami v dneh 7., 8. in 9. februarja 1951 od 8. do 17. ure.
UKAZ STEV. 13 Pravilnik za vzpostavitev stanovskih organizacij- zdravstvenih poklicev in za izvrševanje zdravstvenih poklicev TRST, 2 PIO - Ukaz št. 13, ki ima 54 členov, vsebuje pred. pise za vzpostavitev stanovskih organizacij zdravstvenih poklicev in za izvrševanje zdravstvenih poklicev.
Ukaz št. 13 je stopil v veljavo z dnem objave v Uradr.em listu 1. februarja 1951.
Mestna občina javlja, da so zaradi tehničnih vzrokov zaprte mestne občinske prodajalne kuriva d« prihodnjega četrtka
RADIO TRST L Nedelja 4. februarja 1951
8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.15: Poročila In vremenska napoved. 8.54: Operetna glasba. 9.25: Godba na pihala. 9.40: Oddaja za poljedelce. 11.30: Od kon. servatorija do mikrofona. 11.50: Kako mi ugaja! Plošče. 13.30: Orkester lahke glasbe, p.v. Franca Guerrinija. 14.10:	Poje Alberto
Ftabagllali. 14.40: Motivi iz Latinske Amerike. 15.00: Orkester P.v. Krancesca Donadia. 15.25: Vremenska napoved. 15.30:	Filmska
glasba. 16.00: Radlokronika drugega polčasa nogometne tekme za državno prvenstvo. 17.00:	Orke-
ster Andre Kostelanetz. 17.30: Iz gledališča Argentina v Rimu: simfonični koncert, vodi Clemens Kraus. V odmoru Športne novice, lahka glasba. 19.10: Stare In nove pesmi. 19.40: Športna poročila. 20.00; Radio poročila. 20.35: Operetne overture. 21.00: Teddv VVilson pri glasovlrju. 21.15: Sergej Prokofjev: Suita št. 2 iz baleta »Romeo in Julija«. 21.45: Harlekin obdan od ljubezni, enodejanka, P. de M?rivaux. 22.20: Fer-ruccio Busoni: Harlekinskj rondft 22.30: «Na p'esu» novela G. Veri g,- »Maska smrti« povest E A Poe. 22.50: Pust v New Orleansu' 23.30:	Radio poročila, plesna
glasba.
Pustno rajanje za pionirje
Zveza pionirjev vabi vse pionirje iz mesta in okolice na pustno rajanje, ki ga bo zanje priredilo prosvetno društvo »Vojka Smuc«, danes od 15. ure dalje na stadionu «Prvi maj«. Pridite vsi, prinesite s seboj koš dobre volje in smeha, da nam bo čim lepše in veselje! S seboj pa pripeljite tudi svoje mamice in očke, da se bodo še oni pozabavali z vami.
Otroško rajanje
pionirjev III. okraja
Pionirji III. okraja vabijo vse otroke na otroško rajanje, ki bo danes 4. t. m. ob 14. uri v dvorani PD »Oton Zupančič« v Ul. Molino a ven-to 158.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroke so bile 3 in umrlo je 13 otrok.
Cerkvene poroke: risor Ale-xis Arsevviev ir; okulistka Ele-na Nikolajev.
Civilne poroke: delavec Josip Brus in trg. pomočnica Albina Menart, kuhar-pomorščak Bruno Rubin',ch in gospodinji M-rija Zadnik.
Umrli so: 60-letna Anterr-ja Glavič por. Godnik, 64-let a Antonija Velikar vd. Ambrosi, 76-l.etni Mose Kali1-, 52-teto: Giuseppe Mosconi, 57-1 t a Lup gia Leon p r. M ngo to, 36- rini Karl S"dmak 67-letni Srivio Fogar, 58 letni Francesco A ol-lonio, 71-latni Giacomo C 1 m. b:ir;i, 72-letna Alelia Soffiarii vd. Vicario. 52-'etni D menico Lucente, 78-tetna Iva a Kr va-tin vd. Babudrj 'n 81-leina Ma. rija Sosič por Hrovatin.
1:1 RADIO I
JUiiOSL.C(M£ TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ah 1412 kc>
Nedelja 4. februarja 1951
8.30: Kmetijska ura (sloy.). 9.00: Iz Leharjevih c-peret. 9.30: Kmetijska ura (ital.). 10.00: Folklorna glasba, lu.45: Oddaja za Bujščino. 11.15: Znani sonsti pred mikrofonom. 11.45: Glasba po željah (slov.). 12.45:	Poročila v ital.
13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15:	Mladinske sklacbe
13.30: Pionirska ura (slov.). 14.00: Vesela ura (ital.). 14.45: Glasba po željah (ital.). 16.0o:Zaključek.
17.00:	Oddaja za pociežerje
(slov.). 18.30: Pesmi naših narodov. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved ča-i sa - poročila v slov. 19.45: Veder glasbeni spored. 20.25: P. I. Čajkovski: Violinski koncert v D-du-ru. 20.45: Politični pregled (ital.). 21.00: Operna glasba. 22.00: Športna poročila. 22.15: Lahka in Plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Uspavanke. 23.30: Zaključek oddaje.
Gledališče Verdi
Da-ites ob 16 bo preestaifl oP-ere »Tosca« izven abonmaja po znižanih cenah. V glavw> vlogah Maria Cnniglia, Galono Mašini, Rodalfo Azzolffll Mario Tcmmasini. Vodi Ante nino Votto.
Prihodnji četrtek druga stava opere «Boris Godunovi Musorgskega za red «Ai> (Psr’ ter in lože) in red «C» (S* lerije).
NOČNA SLUŽBA LEKAf*
Crevato, Ul. Roma 15- ^ Lloyd, Ul. DelTorologio V gnori, Trg Ospedale 8. Hara9 glia, v Barkovljah in Nicol' Skednju imajo stalno no?'1 službo.
KINO
Ponedeljek 5. februarja 1951
12.00: Opoldanski koncert: p. j. Čajkovski:	Vihar, fantazija za
orkester; Spendiarov:	«Enzeli».
12.30: Igra harmonika. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Koncert sopranistke Kozeir, Rožice, nato lahka glasba. 13.40: Pogovori o jeziku. 14.00: Igra vaški kvintet -pojeta Božo in Miško. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30: Športni pregled (slov.). 17.45: Klavir v ritmu. 18.00: lz znanstvenega sveta (ital.). 18.15: Iz znanih oper. 18.-15 Poročila v hrvaščini. 19.00:	Glasbena med-
igra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - pordčila v slov. 19.45: Poje Tito Schipa. 20.00: Iz del italijanskih impresionistov. 20.45: Iz Tržaškega ozemlja (slov.) 21.00: Melodije jugoslovanskih narodov. 21.30:	Pester koncertni
spored. 22.00:	Večerno branje
(slov.). 22.15: Večerna lahka in Dlesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Violina vam igra za lahko noč. 23,30: Zaključek oddaje.
RADIO TRST II.
Nedelja 4. februarja 1951
8.00: Jutranja glasba. 8.15: Napoved časa in poročila, 8.30: Ponovitev komentarja o Koreji. 9.40: Vesela glasba. 9.00: Kmeuj-SKa oddaja. 9.30:	Lahka glasba.
10.00: Prenos maše iz stolnice sv Justa. 11.15: Gould: Mali orkester za klavir in orkester. 11.30: Aktualnosti. 11.45:	Glasbena med-
igra. 12.00: Od meloaije do melodije. 12.30: 15 minut z Lehar-jem. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.30:	Popoldan v operi. 15.30.
Lahka glasba. 16.00: Parada orkestrov. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Plesna glasba. 18.30: Oddaja za najmlajše: Princeska Ida. 19.00: Respighi: Ptiči. 19.20: Grant Stili: Pastirica. 19.30 Slovenski dueti in kvarteti. 19.45. Napoved časa In poročila. 20.00: Operne uverture. 20.30: Športna kronika. 20.35:	Pestra glasba.
21.00: z domače knjižne police: Fran Sal. Finžgar. 21.30: Operetna glasba. 22.00: Paganini: Koncert št. 1 v D-duru. 22.37: Večerne melodije. 23.00: Nočne plošče. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek oddaje.
Ponedeljek 5. februarja 1931
7 f : Napoved časa in poročila. 7.30 Jutranja glasba. 8.30; Za-k'ritek jutranje oddaje-.
„ f‘.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10:	Lahka
glasba. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Popoldanski koncert. 13.30: Respighi: Rimski vodnjaki. 13.45: Znane skladbe klavirske umetnosti. 14.00: Poročila. 14.15: Pregled svetovnega tiska. 14.30: Zaključek opoldanske- oddaje. 17.30:	Plesna	glasba.	18.00:
Glas Amerike. 18.15: Haydn: Kon-ccrt	v D-duru za	čelo in	orke-
ster	18.45:	Lahka	glasba.	19.00:
Filmski trak In filmska glasba. 19.45: Napoved časa in Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Pestra	glasba.	20.30-	Okno v	svet.
20.45: Donlzettl: »Lucia dl Lam-merrr.oor». 22.40: Melodije iz Ion-donskih študilev. 23.15: Nanoved časa ln poročila. 23.30: Pq;noč;a glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje.
Rcssetti. 15.00:	«Stotnik C‘nI'
John Payne.	,.
Excelsior. 14.30: »Ljubezenski' man«, Damelle- Darieux, 6° no Brazzi.	, .j
Nazlonale. 14.30: «NewyoršKi nik:», B. Stanvvvck F. Mas™--Arccbaieno. 13.30:	«47. mrl'
govori«.	,
Fenlce. 14.30: «Slavni doživli21'1 Gary Cooper, A. Leeds. . s Filodrammatico. 14.00:	""‘j
obraz«. Bob Hope, Jane KUSI Tehnikolor.
tB
Alabarda. 14.00: «Skrajna o<Uoi' tev«, C. Gable.
Armonia. 14.00: «V božjem K nu», J. Wayne, P. Armenko, Garibaldi. 13.30: «Londonski r stieb«. Boris Karloff.
Ideale. 14.30: »Dvoboj na s01*
J. Jones.	»j,
Impero. 14.30: «Gnezdo v tascu«.	,y
Kino ob morju. 15.00: «Naša 11 boljša leta«.
Italia. 14.30: »Sanjal sem P3 diž«.
Savona. 14.00: «Pomlad».
Viale. 14.30: «Roman žene«, *"3 Felix-	Sli
Vittorio Veneto. 13.45: «R0 Dunav«, W. Pidgeon.
Azzurro. 14.00:. »Tajna gradu*, Jean Simmons.	.	^
Belvedere. 14.45: «Grozljivi F jezd«.	*
Marconi. 14.30: «Rd-eča reka«-Massimo. 14.00: «Izgubljeno me», Johny Weissmueller. . Novo Cine. 14.30: »Dezerter«, lan Lad).	?
Odeon. 14.00:	«Dogodivščine
Brazilu«.
Radio. 14.00: »Sinje nebo«. -Vittoria. 14.30: «Peklenski P°z Henry Fonda.
Venezia. «Cigankina ljubeze Mariene Dietrich.	J
Sv. Vid. 14.30: »Tako sem zn« v vojni«.
)iiiiii[iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiip[[[j5
plf
MALI ogla!!
PIANINO skoro nov, zn*^ «Schubert» prodam z garail:rff. Kidrič, Ul. Rismondo 9. dvor1*
ADEX - izleti
25. FEBRUARJA bodb IZLETI v:
AMfnoni!^ Ljubljano, Puio,i , Sv. reter na uran'
in DornbeH
Prijave sprejema do ,1 februarja urad «Adria -P \ press«, Ul. Fabio Sev ero * tel. 29243.
Izlet v Plan.co
privedi « A DRI ob pj-iliki smučarskih ^(j) 11. MARCA. Skoki oa ^ metrski skakalnici. Izl^ D z avtobusom in sicer avtobus odide iz Trsta v boto 10. marca zjutraj, v vrat ek istega dne zve^ Trst.	-0
Vpisovanje do 20 fc'>r'liil ja pri «Adria-Express», Fabi0 Severo 5b, tel. ™
Nnmlov url upr*v'
izdeluje ženske ooieke-ter otroške oblekice P° ult ^1* cenah. Naslov na upf*v Ul. »v. Frančiška
IZDELUJE PO N A N 1 Z J I H CENAH ^ NAJ 50Lll>Nl!iJ
delavna
MIZARSKA
Pupls
um11
I H s I f
UL. TOHHICELLl. **•,,
: : Tudi na obrok«
4. februarja 1951
Pfbtfil
le ves naš.
Geniaiaj francoski pisatelj Stendhal je nekje zapisal, da živi'5* “ sedanjo dobo- temveč za bodoče rodove, ki bodo bil tak St° 'Ct> ka^t‘ le“H 83 bodo še,e razumeli. In res je AU w Pri tem pa » moramo vprašati tudi mi Slovenci: Postal "* rekIi lahko nekako takole tudi za našega Prešerna? Pretek ^	*ak° VCs Das’ in obce slovenski, toda šele po
naj čl Sk°raj polTlega stoletja po njegovi smrti, tedaj ko je ** vzel v Iastne roke svojo usodo ter se z njegovo *> na ustnicah odločil, da je več ne izpusti.
^o ljubljanskih uticah so takrat odmevali gluhi koraki
še nikda****3 vo^a8*va" Nar&d J* bil ranjen tako globoko, kot sko sr ar' zasedena je bila Ljubljana — to živo sloven-njeeAA’ Kak° 1)0	utr*Pal0?	Kako se bo prelival po
vzhod kan*lm ŽMJenja sok «a dal« na sever, na jug, T-..,, 'n zapad? Kaj bodo storili brez njega v Celovcu, v Stu’ Prekmurju, Gorici?
Preš,n takfat	to živo sk>vensko srce zatrepetalo v utripu
skih °VC P*8111'' Zamčlklo in preroško se je glasila iz radij-sluhnTt^emnikOV na skriva^ m s tiho ubranostjo ji je pri-jz o 18 ^ubljana. Potem so šle one Prešernove besede, ne-m- e sicer, a vendar razločno izpovedane od ust do ust, suh™3 d° SFCa na vs* štiri strani, do štirih skrajnih sloven-lovcu^G^^^ m SIiSa,!i 50 i‘h prav tako v Trstu, kot v Ce-orici 'n Prekmurju. Z Bjimi je stopal Prešeren s svo-stvo *>’ s sv°io zamislijo o Zedinjeni Sloveniji i,n o brat-Vs . med vs*mi dobrimi ljudmi v vsako slovensko hišo, v tja ° na^°^ samotno bajto visoko v hribih na Tolminskem, ske^T ?!ega8 in Crn° Prst, pa pod mogočno hrbtišče SvinJ-P anine, tega najsevernejšega mejnika slovenstva.
(A	pred 8. februarjem 1944. leta je izšel potem dekret,
jene_ Je izdal Slovenski narodno-osvobodilni svet na osvobo-Prešer °2em1'*11' tem dekretom je postal 8. februar, dan konjenDOVe Smr*i’ slovenski kulturni praznik in je bilo uza-n° to, kar se je skozi vsa vojna leta oblikovalo v
‘nah naSega naroda kot kult do Prešerna, kot zahvala
Slobi
valežnost za vse, kar nam je bil dal s svojimi ustvaritvami.
^nj^50 Poprej poznali Prešerna in njegovo dobo le ra-aij *’ *° i® tista vrhnja plast naroda, ki je šla skozi šole, "iego kak° drngate Preglodala do znanja, je zdaj postala sl»lj ^ PeSniška Podoba last vse širših narodovih plasti, po-Pf^Je ,ast slovenskega ljudstva. Pričelo ga je razumevati, fen i® Sovoril njemu, pel je njemu in zato je tudi bil
^0 in
povsod
na programu na vseh neštetih kulturnih so Jih priložnostno prirejate partizanske edinice
St-"1
kr s« . med Pohodi; na prireditvah v odmaknjenih vaseh,
ksr bi d,° tedai Poznali le trdo garanje in malodane ničesar, Omeniti,o duha.
*VorHost ^Cga zivIteili51 I« Prešeren dvignil našo pesniško ^ ** vedn svct°vne slave in višine. Sto let po svoji smrti fo<|ho iay° tak° k«t tedaj za svojega življenja prebujal na-finožit: • tSt’ toda zdaj ne več izobražencev, temveč zavest «, ’ ^t ljudstva.
^ojo
OB FINZGARJEVI OSEMDESETLETNICI
Dne 9. februarja bo obhajal starosta slovenskih pisateljev Franc Finžgar osemdesetletnico svojega rojstva. Finžgarjevo pero se uveljavlja v slovenskem slovstvu več ko pol stoletja in je ustvarilo Slovencem črtice,
novele, povesti, romane in igre trajne vrednosti. Finžgar spremlja tudi danes z budnim umevanjem usode svojega naroda in jih pojasnjuje z izbrano besedo rojakom in svetu.
Finžgarjevo ime spada med
najbolj priljubljena, najbolj znana imena v slovenskem slovstvu. Temelj te priljubljenosti sloni na čudoviti skladnosti med njegovim oblikovalnim darom ter slovstvenimi zahtevami in potrebami najširših ljudskih množic. S tem svojstvom spominja na Josipa Jurčiča, ki je tudi ustvarjal tako, da se je njegovo ljudstvo brez težave spoznavalo v njegovih delih in se še danes rado spoznava v njih. Finžgar je vklenil v svoje strani mnogo resničnega vsakdanjega življenja, mnogo dela, težav in trpljenja, mnogo zdravega ljudskega modrovanja, izrazitih značajev, bistrih in jedrnatih pogovorov, kope krepkih ljudskih rečenic in veliko število živih, slikovitih korenjskih besed. Njegovi spisi ustrezajo estetskemu uživanju najširših slojev. Zato je najti Finžgarjeve knjige v vsaki slovenski hiši.
Finžgar je Prešernov in Čopov rojak. Rodil se je 9. februarja 1871. v Doslovičah pri
ŠVVVVAVAV.\V.W/.VA
Franc S. Finžgar
W.WAW.VW,V.V.W.\
P R V A
KONFERENCA
V.\V.V.-.V.W.S-AVV. V.'AVWAVAW.WV.‘.V. VVWA%W.V.'.V.-A
Po petindvajsetih, letih sem brni spet to zgodbo o j znanje. In vnovič sta se oglasi samem sebi. O, kaj solza sem videl toči v tej dobi! SoL la Pepe in Jaka: «Ni pravice n; za mater zaradi otrok, in nobene solze zavoljo tega, ker sta oče in mati za otroka garala, si prilrgovala, stradala in vse poti obhodila: nobene solze zavoljo tega; vse so le vprašale nepridnega; «Sin, zakaj si to storil?})
Sli° dooA D*smUo ga je zdaj spremljal skozi vse zgodovin-
J nie - j	......	.
»C
tfcn°ž-iev	 ■
c|^SVotK>d:lnega boja. Zato bosta ostali ti dve največji
VreV*tva in naPredka v našem narodu nedotaknjeni.
tijib A Ca bo v nJem živel Prešeren in vse, kar nam
**°rSze, DreilA nar<>dnOK>svol)od,1ne borbe, skozi zmage in 0 svoArteV d0 novih zmag. Pomagal mu je odgrinjati Zrt6v	in	neodvisnosti,	spoznavati	njuno	ceno	in
Povedal.
PEVCU
France Prešeren
Kdo zna
n°' temno razjasnit’, ki tare duha! Kdo v6
od ? ^	kljuje sreč
ore do mraka, od mraka do dnč!
,	Kdo	uči
Obrisat’ v
brp»„	;'Pomina nekdanje dni,
Prazr^ t	J	ib oduzet’ spred oči,
U ^atf. ki zdanje mori!
bit' hočeS n„ , KUk6
ie v Prsih ln M prete2k6
nosit’ al’ pekčl al’ nebd!
86 svojega Stana
sPomni, trpi brez miru!
Ko je razgrnil razrednik Valentin veliki katalog na kateder, je razred otrpnil. Kakor bi bil v hipu nastopil sodni dan: srca so se vznemirila, tiha groza pričakovanja je dahnila po učencih.
Pa je spregovoril rusobradi možina bolj s sikajočim šepetom nego z gromom in kakor z britvijo rezal s čudno srepim naglaenm po mladih srcih.
«Sedaj vam pokažem važe dušne fotografije)).
Za trenutek je pomolčal in ošinil z resastim pogledom preko kataloga ves razred ter nadaljeval: «Kdor je zavozil napak, rraj obrne. Sedaj je še čas. Kdor ne misli obrniti, naj prizanese nam in staršem m sa-memh sebi in naj ubere drugo pot. Repov, ki bi se vlekli za razredom v križ in nadlogo, ne potrebujemo«.
Tedaj je samo kratko pomežiknil preko katedra in oštrknii s pogledom, zadnji dve klopi. Kmetom in repetentom tam doli pa se je zgodilo, kakor bi jih bila kevsnih ujed- naravnesč na sredo srca. Nato je pa Dovzdignil glas in razsodil odločno; «Zaikaj. rešetali bomo, rešetali korenito, da izpahamo pleve takoj spočetka«.
Molk. Tak molk, da se je ču-lo brnen je na pol otrple muhe, ki je v tem hipu prejadrala ves razred podolgoma, kakor bi nad glavami strmečih učencev frčala granata.
In začelo se je od A do 2 brez prestanka . in brez usmiljenja: vse po zaslugah. Francelj ni čakal dolgo svoje obsodbe. Se nikdar ga ni prešinilo in presunilo tako pereče, ko je začul svoje ime. Kakor bi se zdramil iz sladke omotice in bi v smrtnem strahu spoznal, da mu nekdo nastavlja nož na prsi. S katedra se je svetila konica tega noža in sunkoma zabadala z vsako besedo: «Nravnost, latinščina, nemščina, računstvo pismeno, zamljepis«.
Donelo je že tretje m deseto ime iz kataloga pa Franceljno-vega ušesa se valovi teh zvokov niso več dotaknili. Cul je samo svoje ime in za njim petero udarcev, ki so kakor zbor petero sodnikov pripravljali vrv za njegovo študentovsko smrt. V hipu se ga je polastil tak obup, da je brez pomisleka sklenil, da še tisto popoldne naveže culo in jo udari peš proti domu. Ali preden je ta sklep utegnil dozoreti, se je pričelo izpraševanje vesti. Ponos je dvignil glavo in mu pokazal njega samega, prejšnjih dni slovitega učenca. In sedaj, po par mesecih, taka izpremembal V trgu zapisan v zlato knjigo, tu pa v razrednico. Kje Je krivda?
Šiloma se je glasilo v vesti: mea culpa, mea maxima. Ali kdo je sam sebi strog sodnik? In tudi Franceljna je ujezila ta splošna obsodba y vesti, da je vsega kriv sam. Lotil se je nadrobnega raziskovanja posameznih «grehov».
Nravnost? Ali ne sedim kakor pribit? Pred poukom in med poukom. In na poti v šolo? Se po tlaku ne hodim, da ne napravim nerodnosti. Po sredi ceste mi je Pot. Drugi kriče in se dreve. Ker sem šel bos in s cizo Jaku po sadje? Kaj bi to? Kdo me je videl ,kdo sodil, da sem študent? Pohujšanja ni bilo in latinskemu študentu nisem odjedel za las časti in spoštovanja. Ce sem šel na mošt. Popolnoma pravilno to ni bilo.
Ce pa smem z očetom in teto in gospodinjo v gostilno, zakaj bi ne smel z Jakom? In mošt sem zaslužil. Torej kje je moj greh? Da, obleke se drži. Klo-buk je to napravil in golenice*
Pa hodnična srajca. Sedemkrat so se zaletavali vame gosposki ?■:. sv . lici. O Jr.kr, i je <* vice! Po tem preudarku se je Franceljnu vest glede tega prvega greha i m irila. Mi.-o-go je pomogla k temu tudi očetova razsodba, da je prav zaprav ravnal po pravici, ko je gosposki vrnil s škornjem nagajivost. In ob tej misij je spoznaval, da ima prav Jaka. ko trdi venomer, da je ni pravice na svetu, in prav tudi Pepe, socialist, da se mora pravica izgrebsti.
Latinščina. Ob tej je pa Franceljnov razum kot zagovornik onemel. Držal je ukor vesti kakor s kleščami: mea culpa. mea majcima... Zato je potrt sklenil, da se loti vaj in slovnice z vso vnemo in ne jenja prej, da zapre razredniku ob prihodnji konferenci bridko očitanje.
Nemščina. Tu je jasno vedel, da nič ne ve. Torej je bil imenovan pa pravici. Ali nekaj drugega &'a je. motilo in zagovarjalo nemški greh. Profesor Fran, mož visokorasel, raven ko sveča, odločen kakor bj bil prišel iz vojske, nekateri so celo trdili, da ima kroglo v nogi in da je res prelival kri za domovino, ta ga nemščine niti vprašal ni. Vprašal ga je sicer nekoč mimogrede malenkost: toda preden.je Francelj s tenkim posluhom ujel od repeten-ta pošepetani pravi člen dotične nemške besede, se i® že profesor Fran razsrdil: «Kako pa stojite? Kakor paragraf! Se za tolikanj ne boste nikdar, da bi dostojno krompir stražili pri vojakih! Sedite!«
Torej je bilo grajano pravzaprav njegovo nemško stanje, ne
svetu. Izgrebsti jo bodo morale roke trpinov!«
Računstvo pismeno. Torej tudi ti, profesor Mihael! Ljubezen si mi obetal pri sprejemnem iZ' pitu, deliš pa batine! In zakaj? Zato, ker je bila naloga tako smešno lahka, da je France ]j podprl s svojo matemafčno u-čenostjo obe zadnji klopi, zato se Pa sam uštel desetkrat in pisal komaj zadostno. In tako se je ustvaril narobe svet, da so njegovi učenci prebredli vodo, on, ki jih je vodih pa utonil.
Tudj ob tej nezgodi se je spametoval ;n sklenil, da poskrbi najprej zase, potem šele za druge.
Zemljepis, pri tem predmetu je takisto narobe. Trdno zavest je imel, da tu nj lenaril, in da stvar zna. AR tisti parkelj! Nje. gov sosed v klopi, Stefan iz Komende, je namreč naredil parkelj na .7, epika na Francelj-novem .klobuku. Nato ga je ,,z buciko pripel prednjemu učencu na hrbet. Francelj mu .je seveda kot dober sosed pomagal in prj tem rokodelstvu, jri ni imelo z zemljepisom pravega stika, ju je zasačil profesor; posledica je bila neusmiljena dvojka.
Z dvignjenim prstom mu je vest zapretila: tua culpa, tua maxiina...
Tistega dne se je vrnil Francelj iz šole čudovito resen. Nakoval je čelo rešto trdnih in dobrih sklepov. Kakor se za-blisne v temni noči, mu je še nekajkrat prodrl spomin na svobodo, na dom in zelene pašnike. Ali to so bil; pobliski. Njihova luč je zažarela in ugasnila. Krčevita roka življenjskega delavnika ga je že objela okrog in okrog. Čutil je, da ie napre-žen in pripet na voz življenja z jermehjem, ki se ne da pretr, gaji. Ce se upre, zapoje bič. Torej napni vse sile in potegni vos iz jarka!
Breznici na Gorenjskem: Po ljudski šoli je obiskoval ljubljansko gimnazijo in se začel že tedaj slovstveno udejstvovati. Mnogo njegovega dijaškega življenja je živahno zajetega v spominih »Študent naj bo«. Po bogoslovnih letih je služboval po raznih krajih širom po Sloveniji in je imel pri tem priliko, da se je — kakor nekdaj Vodnik — seznanil z življenjem našega ljudstva po raznih koncih naše domovine. Leta 1918.. je postal župnik trnovske cerkve v Ljubljani. Danes uživa zasluženi pokoj v prestolnici Slovenije in opazuje pozorno vse naše javno življenje, posebno na kulturnem področju. Ko je šlo ob mirovni pogodbi za usodo tržaških Slovencev, je zastavil svoje veljavno pero v o. biambo naših pravic, da bi tudi ob Jadranu zasijale kdaj našemu ljudstvu milejše usode «pod svobodnim soncem,«. Tudi danes se odločno poteguje za neodvisnost in enakopravnost Jugoslavije.
Finžgarjevo slovstveno delo je obširno in važno. Od mature do leta 1898. je pisal pretežno v vezani besedi. Nekaj časa je omahoval med liriko in epiko. Dobra je njegova idilična povest v verzih «Triglav», ki opeva lepote planinskega življenja.
2:vljenjska stvarnost ga je kmalu napotila v prozo, ki se je izkazala za mnogo ustiez-ej-še in primernejše umetniško izrazno sredstvo. Po nekoliko romantičnih, a tud; dovolj realističnih spisih »Gozdarjev sin«
(1893) in «Zaroka o polnoči«
(1894) je začel zmeraj odločneje zajemati iz prebogate zakladnice svojih spominov in iz življenjske resničnosti.' Premnogo motivov je. prežalp nanj že. v domači hiši. Krepka gorenjska govorica mu je bila na uho v ožji brezniški domovini. Oče in mati sta bila vsak po svoje dva zanimiva značaja, ki sta izzivala sina k umetniškemu oblikovanju. Iz takih prvin je nastala prva obširnejša povest «Stara in nova hiša« (1899) in kmalu nato «Dovolj pokore« (1900). Isto okolje mu je dajalo snovi za črtice in novele. Znane so: Deteljica, Kvišku, Šmarnic nikar, Pomlad se poslavlja, Oče je, Smo pa le mož i. dr. Lirsko-psihološke so »O-ranže in citrone« in «Moja duša vasuje«. V poznejših letih sta se njegova črtica in novela bolj in bolj izpopolnjevali. Tako so nastale: Sama, Dekla Ančka, še pozneje Beli ženin i. dr. V prvi Svetovni vojni je gledal Finžgar od blizu vsakdanje trpljenje slovenskega človeka v zaledju in je izbrusil, iz njega vrsto krajših umetnin v «Prerokovani» (1915), v »Bojih« (1915-1916) in v »Kroniki gospoda Urbanas (1917)'. V njih živi gorenjski človek, kakršnega so razodele stiske in zmede krvavega viharja. Kmečki zgodb; je ostal Finžgar zvest tudi med obema vojnama. V klasično zgoščenost so dozoreli «Strici».
Kmalu je svoje načrte razširil in si prisvojil slovstveno o-bliko modernega romana. V življenje tvorniških delavcev in prebivalcev podeželskega mesta je segel z družbenim romanom «Iz modernega sveta« (1904). Se srečnejša je bila Finžgarje-va zamisel zgodovinskega romana «Pod svobodnim soncem« (1906). S pomočjo »Gradiva« Franca Kosa in po temeljitem razgledovanju v bizantinski zgodovini se je umetnikova domišljija široko razmahnila v dobi, ko so se Slovani selili na
Balkan, in j0 oživila v dolgi vrsti lepih prizorov in izdelanih poglavij. Iz romana diha junaško ozračje zgodovinsko znamenitih let, ko je pleme Slovenov prodiralo na Balkan in se je močno bizantinsko cesarstvo stresalo v svojih temeljih' zaradi notranjih nemirov in pritiskanja zdravih slovanskih sil ob severne meje. Nad vsem delom je razlit čar davnine. kakršen zaveje že iz prvega odstavka in se vzdržuje do konca. Slovencem pod avstrijskim jarmom je bilo to delo velik slovstveni in človeški do-žiyljaj in je vsa naslednja leta krepilo njih težnjo p0 svobodi in združitvi z južnimi Slovani. V drugi svetovni vojni, ko so nacisti in fašisti strli poslednje ostanke slovenske svobode in le začela slovenska samostojnost na novo kliti iz gozaov, je izra. žalo prav to delo, poleg drugih del naših najboljših pesnikov in Pisateljev, najvišje nade vsega naroda in ga podžigalo, da jih je tudi uresničil. Na našem žapadu ima roman še danes tudi ta pomen.
Zgodaj je začel Finžgar u-stvarjati za slovenski oder. Prva njegova drama je bila »Mladi tat«. L. 1902 je napisal «Divjega lovca«, narodni igro-kaz s petjem v štirih dejanjih, 7 ozadjem iz leta 1848., ki se je slovenskim odrom tako prikupil, da ga igrajo že pol stoletja po vsej Sloveniji, ne da bi njegova svežost in učinkovitost z leti kaj izgubila. Iz dobe Napoleonove Ilirije je vzeta snov igri «Naša kri«. V drami «V riga« je gibalo dejanja magnje-nost k prepirljivosti, ob kateri se razkrivajo kmečki značaji in se dogodki tragično zapleta jo. «Razvalina življenja« je zgrajena na kvarnih posledicah nepravega izbiranja zakonskega druga in razkriva rane v družini, kj jo razjeda pijančevanje. Iz Finžgarjevih iger d'ha nekaj romantike, a še več resničnega življenia; v njih žive polnokrvni slovenski značaji. F nžgarja prišt-vamo k najbolj. Šim ljudskim dramatikom.
Finžgarjevo slovstveno delo se je začelo malo pred moderno pod raznimi vplivi starejših in novejših pisateljev, nadaljevalo se je vzporedno z moderno, okoristilo se je z nekaterimi njenimi pridobitvami, vselej Pa je ohranilo nekaj čisto svojega, samostojnega in svežega, kar izvira iz pisateljeve globoke zasidranosti v domači grudi, iz njegovega pristno domačega izražanja, iz njegove miselne in čustvene spojenosti z ljudskimi množicami , in, iz njegove sposobnosti, da razpreda dogodke in kleše značaje zvesto po življenju. Prav zato mu tiče naslov ljudskega umetnika.
Zapadni Slovenci cenijo v Finžgarjevih umetninah' vse, kar smo prej našteli. Prav posebej , so Finžgarju hvaležni za njegove moške in odločne besede, ki obsojajo krivičnost vsiljenih meja in se zavzemajo za pravičnost in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Pisatelj, ki je dvignil iz naše davnine sonce svobode v umetniške višine, se tudi danes še zmeraj odločno zavzema za ta najvišji smoter, da bi — kakor davnim dedom — zasijalo sonce lepše svobode tudi nam, ki živimo na zapadnih slovenskih tleh. Ob njegov; osemdesetletnici želimo velikemu pisatelju, da bi še dolgo živel in z nami kmalu dočakal dan, ko bo njegova in naša borba za svobodo popolnoma uspela.
A. BUDAL
literarni tvornosti na Tržaškem
Prikazati življenjsko verno podobo Trsta in Tržaškega o-zemlja v leposlovni obliki ni lahka naloga. Pereč je socialni problem delovnega človeka v mestu, a pereč je tudi socialni problem našega kraške. ga kmeta, ki je zaradi skoposti zemlje prisiljen iskati si zaslužka v tovarni, kamnolomu ali pristanišču. S socialnim vprašanjem se na našem o-zemlju križa narodnostno v-prašanje, za katerega pravično rešitev bije slovenski človek že desetletja in desetletja trdo borbo. Poleg obeh teh osnovnih vprašanj je nasto. pil po končani vojni še nov element: navzočnost okupatorja in njegove uprave. Sodoben roman, novela ali drama, ki bi zrasli na našem ozemlju ne bodo mogli mimo teh bistvenih činitel jev, ki se vsak po svoje odražajo tudi v duševnosti katerega koli človeka in zlasti še slovenskega. ki živi m tem ozemlju.
Naj olj dramatično poglavje iz bližje in naj bližje preteklosti je bila za slovenskega človeka v Trstu, Istri in po vsem Primorskem doba italijanske okupacije in borba našega člo. veka proti narodnostnemu, kulturnemu im socialnemu zatiranju, ki ga je izvijal nad našim ljudstvom fašizem. Ta borba je dosegla svoj dramatični višek v narodneosv bo-diini vojni, ki nudi in ki bo še dolgo nudila slovenskemu pisatelju bogato snov za literarno oblikovanje.
V to dobo živo posega s svojimi novelami Boris Pahor, ki nam je dal že nekaj dragocenih prikazov z'asti iz dobe fašističnega terorja med obema vojnama. Iz sedanjosti in najbližje preteklosti črpa snov za svoje novele in obšir. nejše tekste naš najmlajši pi-
satelj Alojz Rebula, ki zbuja pozornost s svojo izvirno fa-bulistiko in dobrim pripovednim slogom. Andrej Budal, <i je našim bralcem znan ie desetletja po svojih izvirnih po-vestih in prevodih iz raznih Slovstev, zlasti iz italijanskega, nadaljuje s svoj mi članki, v katerih se zrcali njegova široka literarna razgledanost. Kot meteor sc je na literarnem področju pojavil naš rajanski rojak, bivši režiser in igralec Rade Pregare, ki je t) nekate. rih novelah, ki jih je objavil v ('.Razgledih)), pokazal nenavadno izvirnost in meško zrelost pogleda na življenje.
Želim in verujem, da bodo izšli iz vrst naših najmlajših, ki danes še študirajo in obiskujejo slovenske šole, novi oblikovalci sloveruke besede, ki bodo v svojih literarnih delih zajeli • našo življenjsko stvarnost in jo pregnetli o umetniško podobo naših razmer in človeka, ki živi na Tržaškem ozemlju,
V nekaterih črticah in no. velah, ki so v zadnjih letih izšle v tržaški leposlovni reviji «Razgledi», sem poskušal zajeti nekaj momentov iz te naše obširne in zapletene življenjske stvarnosti, kajpada Po svoji zmogljivosti in na način, primeren mojemu značaju. V načrtu imam nadaljevanje te serije novel in črtic, v mislih imam tudi dramo ali ko. medijo iz našega življenja, a že. se začenja zgoščevati tudi snov za obširnejši tekst, za roman. Mislim tudi na to, da bi izdal v zaokroženi celoti zbirko novel Iz tega obdobja. Sicer bom napisal več esejev iz književnosti in likovne umetnosti ter nadaljeval s svojim kritičnim delom z raznih kulturnih področij.
D
n
Teden pred božičem, v mrzlem zimskem dopoldnevu, sem v Narodni in univerzitetni knjižnici vzel v roke novo knjigo o Prešernu, Kidričev «Prešernov album«. Mirno 0-zračje znanstvene delavnice ir. toplota okolja sta pripomogla, da sem zbrano in s spoštovanjem sprejel poslednje znanstvene delo profesorja Kidriča, in to v knjigi, ki je bila avtorjev delovni izvod. Sedel sem za mizo, odprl knjigo in se poglobil v njeno slikovno gradi-
vo. Počasi sem obračal list za listom ....
V knjigi je upodobljenega veliko dragocenega gradiva, ki prikazuje potek Prešernovega življenja in dela. Slike domače vasi Vrbe in rojstne hiše, dokumenti iz Prešernovega mladostnega življenja: izpisek iz matične knjige, zlata knjiga v ribniški šoli, kjer je bil Preše, ren najboljši učenec, katalog njegovega profesorja Dagari-na, pismo staršem, univerzitet. na diploma, vse to kaže Prešerna kot potomca trdne kmeč-
ke družine, ljubečega sina in pridnega študenta. A Prešeren petindvajsetih leit ni samo dober študent, temveč tudi odličen pesnik. To kaže že njegova prva natisnjena pesem «Dekel-eam», objavljena v časopisu fdlirisches Blatt«. Kot študent Pa živi Prešeren deloma v Ljubljani, deloma na Dunaju, povsod po preprostih dijaških sobicah. Preživlja se s skromnim zaslužkom, ki ga ima kot domači učitelj in s podporami stricev duhovnikov iz Borovnice, Polzele, Save, Ježice, ki
Izba v Prešernovi rojstni hiši na Vrbi
jih v počitnicah pridno obiskuje. Vsa ta Prešernova mladost je upodobljena v albumu. Tu so fotografije domače vasi, listin m spričeval, hiš in sob, v katerih je Prešeren živel in prvih strani časopisov z njegovimi pesmimi. Toda v življenju, ki sledi dijaškim letom, Prešeren nfma sreče. Potegovanje za državno službo in za samostojno advokaturo je zaman. Kljub težavam v osebnem življenju pa zori Prešeren v velikega pesnika. Doba tesnega sodelovanja z Matijem Čopom je posebno plodovita. Soneti, Krst pri Savici, Sonetni venec in druge pesnitve, ki so uvrščene v album, bodisi v lastnem Prešernovem rokopisu, bodisi s sliko prve ob-jave, nam to izpričujejo. Prešeren te dobe je že dobro poznan kot pesnik, ki redno objavlja svoje umotvore v časopisu »Ilirisches Blatt« in »Čebelici«.
Toda življenje ki ga živi je skromno. Udeležuje se družabnega življenja, stalen gost je v Kazini, na Strelišču, toda najtesnejše vezi ga vežejo s prijatelji Kastelcem, Koryt-kom, Smoletom, slikarjem Langusom. Doma nima, zato je stalen gos^ številnih gostiln tedanje Ljubljane, v katerih v družbi prijateljev poseda večer za večerom, razpravlja o kulturnih vprašanjih, draži domača dekleta in stresa omizju
duhovite domislice. V neusli. šani ljubezni, osebno razočaran, kljub neuspelemu potegovanju za samostojno advokaturo, dozori Prešernov genij v največjega pesnika. Pesem Od železne ceste, pesem V spomin Matije Copa in rokopis Zdravljice, pričajo o tem Končni sad Prešernovega zorenja pa so njegove Poezije iz leta 1846. Kakšna je bila ta izdaja nam pokažejo nekatere strani lastnoročno pisanega izvoda Poezij in faksimile prve strani tiskane izdaje. Zadnja leta Prešernovega življenja teko v Kranju. Tu je Prešeren priljubljen advokat z bogato prakso, ki pa mu ne prinaša dosti, kajti marsikateremu kmetu ne zaračuna ničesar. Tako je tudi njegovo življenje v Kranju preprosto in preprosto je tudi njegovo stanovanje in oprema. Tudi v Kranju se Prešeren udeležuje družabnega življenja, stalen domač gost pa je v gostilni pri Jelenu. A konec življenja je blizu. Vest o Prešernovi bolezni, ki jo prinesejo «Novice» pesnika zaboli in sam pošlje časopisu popravek. Toda bolezen je že opravila svoje in zadnji znani Prešernov podpis kaže, kako močno ga je že bolezen prizadela. In ko umre, objavi Slovensko društvo v Ljub. ljani osmrtnico, ki je druga osmrtnica napisana v slovenskem jeziku.
To je torej del Prešernovega albuma, ki z originalnimi listi-
nami iz Prešernovega življenja, z rokopisi njegovih pesmi, s podobami ljudi, s katerimi se je Prešeren družil in s slikami okolja, prikaže vs0 veličino Prešernovega pesniškega geni-ja, tragiko njegovega življenja in duha okolja v katerem je živel in ustvarjal.
Razen tega so v Albumu tudi številne upodobitve pesnika samega. Kakšen je bil Prešeren, je vprašanje, ki je zanimalo vse prešernoslovce in od nekdaj vse ljubitelje Prešerno, ve umetnosti. Tudi bralec al*. jmma b0 skušal najt; odgovor, kakšna je bila zunanja podoba Prešerna. 2al mu seveda tudi Album ne bo mogel dati povsem jasnega odgovora. Kot je danes ugotovljeno, se Prešeren ni dal slikati in tako nam do danes ni znana nobena njegova fotografija niti umetniški portreft. V e., dar si bo iz podob, objavljenih v Albumu ljubitelj Prešerna vendarle lahko ustvaril podobo kakšen je vsaj približno bil Prešernov zunanji izgled. Predvsem je v Albumu barvana repreduke ja Goldsteinovega pordela, ki gj je slikar napravil po spominu, nekaj let po Prešernovi smrti. Ta podoba nam gotovo najbolj točno pokaže poteze Prešernovega ou braza Predstavo o Prešerru pa si bo ogledovalec Albuma do. polnil s fotografijo Prešernove hčerke Ernestine Jelovškove, ki je bila tudf podobna očetu. Potem je v Albumu slika Prešernove sestre Mine. ki je bila od vseh bratov in sestra najbolj podobna velikemu bratu. Ir. končno je v Albumu uvrščena tudi slika pesnikove sorodnice Miine Zupanove, ki je bila po pripovedovanju po-dobna pesniku. In če bo ogledovalec porimerjal Gold.
(Nadaljevanje na i. strani)
miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«V začetku je bila beseda in beseda je bila pri Njemu» in beseda je meso postala». — Tako izhaja v Torontu «Vestnik», povsem edinstveni časopis edinstvene ruske skupine v Kanadi. O člankih, kj jih ta časopis objavlja, se ne izplača govorit; toda eden med njimi pa je tak, da se vendar izplača ustaviti se ob njem. Naslovljen je «Staro<st Slovanov«. Napisal ga je D.J. Pristaša- Kar pa se nje gova vsebina žal ne da obnoviti, ga morajo v skrajšani obliki citirati.
Ta članek pravi takole: «V kolikor je znano piscu teh vrstic So sovjetski znanstveniki, ki so proučevali zgodovino slovan skih narodov, razdelili Slovane na zapadne, tako imenovane Ante in na vzhodne, tako ime-nova ne Mise. Zgodovine Slova noy pred to razdelitvijo ne ome njajo. Pri proučevanju vzhodnih jezikov iz stare zgodovine pa sem naletel na jezikovne na potke, iz katerih izhaja, da so ljudje, ki so bili Slovanom ze. lo podobni, bili naseljeni v davnem času na velikihčpokrajinah.
Zapadr-i. antropologi, etnogra fi in zgodovinarji imenujejo to pleme «Dravidi». Zapustili sc za sebo.j mnogo slediov. Izmed značilnih je ime nekaterih rek z imenom Drava. Ena Drava je v današnji Jugoslaviji, druga v Češkoslovaški, a še ena je v severnovzhodfoetn Maroku, kjer So Arabej to ime skrajšali v «Draa». Beseda Drava pa je se stavljena iz dveh besed. Iz be sede «dra(t)», kar pomeni bo riti se in iz besede «va», kar pomeni voda.
«Kot je znano, so Dravidi ime novali sami sebe «Dravi» ali «Draki», to je narod, ki se bori. Im« «Draiki» pa se je lahko zamenjalo z besedo «Traki», Iz tega je nastalo ime Trakija na Balkanskem polotoku in otok «Sarr.otraki» v Egejskem morji blizu Dardanel. («Dar-dan). Ko ren «dar» v besedi «Dardanele» je verjetno nastal s spremembo, besede «dra», ki pomeni odcepi tev kanala ali novega rečnega rokava, iz česar so potem na stale ((Dardanele*. Jasno pa je da se v ljudski govorici imena in besede pogosto spremenijo kar se je očitovalo tudi pri tako starih imenih kot so »Frigi* al-i «Frigija», ki sta nastali s spremembo ‘besede «Traki» ali »Draki*.
«Ce predpostavljamo, da k naseljevanje na tej ogromni površini kot je Sredozemlje, Mala Azija. Indija. Indokina. Indone-zija. Avstralija in Oceanija šte viično naraščalo, lahko tudi predpostavljamo, da so «Dravidi» prebivali na teh ozemljih na stotisoče let.
Se li lahko predpostavlja kaj takega? Sodeč po jezikovnih sledovih menim, da lahko. Ima mo imena rek, jezer, step, višin in gora, ki hranijo v sebi boren sodobnega slovanskega ali staroindijskega sanskritske ga jezika (sanskritskj jezik je bil soroden slovanskim jezikom) Bes.da «sanakrit» je se-stavlje na iz besede »skrita*, ki pomeni «sekret» in iz besede «sans», ki pomeni «brez». Tc priča, da pomeni sanskrit: pre. prost, jasen, odkrit jezik*.
«Iroe jezera Cad nf pogasnje no v nobenem afriškem jeziku in dialektu. V teh jezikih to im< tud-j ničesar ne pomena. To je zero je zelo plitvo in ima meh ko dno, na katerem trohnijo or ganske prvine. Sončni žarki tropskega afriškega sonca prodirajo do njegovega dna in po spešujejo tam razkrajanje. Ce kdo plava, ali pa se prevaža s čolnom po jezeru, mu kmalu postane hudo zaradi plinov, ki izparevajo iz njega. Prične ga boleti glava in gre mu na bru hanje. lati znaki se pojavljajo ko se dimi les, ki je v slovan skem jeziku poznan pod ime nem «čad» (ruski čad) «začadi nja» (ukrajinski). Ni li torej jasno, da je ime «Cadoo jezero* po narodu, ki je govoril enega izmed sanskritskih jezikov, kol Je slovanski narod.
Pa vzemimo besedo «Sahara» Ni potrebno biti poznavalec je
zika, da opaziš, da izhaja ta be seda iz besede «žarišče» in iz
glagola «žariti».
Celo sama beseda Arab je slovansko-azijska. Arabci, to sc prebivalci Arabije. Beseda A rabija pa je nastala iz imen; stare reke Araba ali Arava, k; je tekla iz Mrtvega morja pro ti zalivu «Akabi» v Rdečem morju Prepona «ar» v «Ara biji* je azijskoslovanska beseda in v sanskritu pomeni «kc pati zemljo*. Iz tega pa izhajr ruska beseda «arat», to je «ora ti*. Kot smo že omenili bese da «va» pomeni voda, iz česai sledi, da je bila «Arava» a) «Araba» reka, ki se je s svo« strugo globoko zajedla v ženijo. Sedaj se je popolnoma po sušila in njeno strugo je za sul pesek iz arabske puščav* Ce imenujejo Arabci svojP po ščavske pokrajine «Sahara» »Sahire*, so to besedo vzeli od Slovanov ,ki so dali ime «Cad» in «Sahara».
Da je temu tako je še en do. kaz in sicer polotok «Dahireh» v Arabiji, kjer so pred davnim časom živeli Slovani, na kraju, ki se je imenoval ((Sahara» Noben Arabec pa ne more oo-vedati, kaj pomena ta beseda in ne pojasniti njenega izvora*
Razčlenili bomo ime reke
Nil. Dvakrat v letu poplavlja in prinaša s seboj iz Sudana iz Abesinije in iz jezer, iz ka terih izvira, organske snovi. Te gnijejo, zlasti tam, kjer teče počasi, Z drugimi besedami Nil, to je gnila reka. ((Gnil* p; je slovanska beseda. V grškem jeziku ni takega «g» in Hero hit, ki je napisal to besedo v grščini, je izpustil «g» in dal končnico «os». Tako je nastal« beseda «Nilos». Rimljani so jc spremenili v «Nilus» in poznej ši narodj v Nil. Toda jaz ne dvomim, da se je prej imenova. la ta reka «Gnil» in to še prav posebno zaradi tega, ker so se našli še drugi sledovi o bivanji Slovanov v onih deželah.
Stari Egipčani so imeli bo žanstvi «Mati» in «Selah» (Matj in Sila) «Ozeris» (ozero — jezero). Faraon četrtP dinastije se je imenoval »Zer* (zarja — zora). Ime egipčanskih božanstev «Mati in Selah* pa je pri šlo iz svetopisemskega imena Metuzalem. O Metuzalemu pra vijo, da je živel 969 let. Stvar no pa je to ime simbol za mater naravo, ki so jo starj Slovani imenovali «Silo».
«Drugt primer slavizma je Si najski polotok in gora Sinaj, ki je vedno modrikasta, kar
pomeni, da beseda Sinaj izvira iz besede «sinji».
To je, kar zadeva preteklost A kako bo y prihodnosti. (Se danjost ni zanimiva. Kateri človek pa bi se ukvarjal z njo). Na vprašan-j-e kako bo v bodoč nosti je odgovoril sovjetski u čenjajk C.A. Etjepan ob priliki razpravljanja o najnovejšem Stalinovem znanstvenem, delu — o lingvistiki v filozofskem inštitutu Znanstvene akademi • je. Ta učenjak pravi: «Ker bo ruski jezik eden izmed zcaalnih jezikov, se lahko sklepa, da bo igra-i velikansko vlogo pri u stvarjanju bodočega enotnega svetovnega jezika.*
Iz vsega, kar smo navedli iz članka o starih Slovanih, ki ga je napisal D.J. Pristaša, se to rej vidi, dia ni potrebno več mi sliti, kajti v začetku je bila beseda in beseda je bila Pri «Nje mu* —
Dravidi so torej živeli pred mnogimi sto tisoč leti. Bili so direktni potomci Adama in Eve, ker kot je rečeno in na pisano je tudi Metuzalem bil D ra vid, ker je nosil diravidsfeo ime.
Kdo pa so bili pravzaprav Dravidi ali Draki? To so «Dra-
ki», «Drazi» «Druzi», «Rusi», tc bi moralo biti vendar vsem jasno. Oni pa niso živeli samo v deželah Sredozemlja, v Mali A-ziji, Indiji, Indokini, Indoneziji, Avstraliji, Oceaniji, Afriki temveč so živeli tudi v Severni in Južni Ameriki, torej na vsej zemeljski krogli. Ng vemo, če mu je tu všteta tudi Amerika čeprav je jasno, da je beseda dravid^kega porekla, kot je be seda Afrika, Po vsem tem pi je to, kar je trdil neki ameriški agent, dia je beseda Evropa na. stala tedaj, ko so se Slovani se. lili iz Sibirije na zapad,, le izmišljotina, laž in obrekovanje.
Te velike in genialne misli so zrasle torej samo na osnovi je zikovnega gradiva, jezikovnih pojmov in fraz. Oni pa, ki se št poslužujejo svoje zdrave parne ti, vedo, da je ta prispevek je zifcosiovju na liniji, tako ime novanega «modrega vodstva* ki je dokazalo, da ni na zemlji ne kraja, nP predmeta, ki bi mu to »modro vodstvo* ne bilo začetek in konec. Ti ljudje bodo tudi takoj našlj medsebojno povezanost tega «modrega vod stva* in Inforrnbiroja.	,
Povzeto iz članka Iva Sarajčiča v ((Književnih novinab*
Kulturne
drobtine
V Prešernovem tednu bo imela Slovenska filharmonija v Ljubljani dne 7. februarja koncert ob 20,15, katerega bodo prenašali tudi p0 radiu. Na sporedu bodo nove kompozicije, ki so. nastale na pobudo Umetniškega sveta pri republiškem Ministrstvu za kulturo in znanost. Skladatelji so se odzvali povabilu in napisali nekaj skladb po besedilu Prešernovih pesmi. L. M. Škerjanec je napisal »Gazele*. 7 orkestral. nih pesnitev. M- Lipovšek kantato «Orglar» B. Arnič koreografsko simfonično slikn ((Povodni mož» in Bogo Leskovic «Sonete nesreče*.
>9 * *
»Rdeči Logan* je nova slovenska drama, ki so jo te dni prvič igrali na Šentjakobskem odru v Ljubljani. V njej se je Ivan Mrak dotaknil problema genocida. Dejanje se godi 1774 leta, v dobi, ko beli človek izpodriva na ameriškem kontinentu prvotne prebivalce - rdečekožce.
Nove knjige
M. Pijade: Izbrani govori in članki 1941-47: M. M. Ro-zental: Marksistična dialektična metoda: Marx-Engels: Izbrana dela, I del; G. V. Ple-hanov: Prispevki k zgodovini materializma Holbach — Helvetius — Mars; Vercors: Oči in svetloba.
ŽILAVOST
naših pomorščakov
(Nadaljevanje in konec) 18. februarja 1855 jo je čez Novo Pluli so vzhodno od največ-1 Kaledonijo in Manillo mahnil jega filipinskega otoka Luzo- i sPe* v Kanton, od tam pa znova
I .. n IP llinlMn tv* *» A milvr-liTA A / A
na. Neizmerno daleč tam na
zahodnem obzorju so se dimili njegovi ognjeniki, na vse ostale strani pa sama neskončna morska plan. In ta se je trinajsti dan po prvem viharju pričela spet vznemirjati. Nebo se je nenadoma pooblačilo, za-rjuli so vetrovi in zdivjala je narava v še hujšem besu kot prvič. Pravi pravcati ciklon je zgrabil nesrečno jadrnico in jo zmrcvaril še huje kot prvič. Zgodilo se je to na 16 stopinj 26’ sev- širine in na 127 stopinj 16’ vzh. dolžine od Greenwicha. Komaj, komaj, je pridrsala na jugovzhodno obalo Avstralije. 138 doli je trajala njena pot od severnega povratnika čez ravnik in čez južni povratnik do Sydr.eya. To je največje mesto in izvozna luka Avstralije. Istočasno tudi utrjeno vojno pristanišče ter prestolnica države Novi Južni Wales. Danes ima blizu 1,5 milijona prebivalcev.
Dva meseca je Višin popravljal ladjo, izpopolnil posadko ir.’
lJl	MlU4ta{0- ~bl4lu
NAPISAL FRANC LIPOVEC-TINE
nastale po bombardiranju in v | skrajnosti. Mnogo ljudi, ki so do
Po končanih borbah pred sodnijsko palačo
Ce bi hotel pobrskati po svojem spominu in zapisati vse od kraja, kakor se je dogajalo od onega trenutka, ko sem ves zavzet poslušal vest o prvih oboroženih skupinah na primorskih tleh, bilo bi tega za debelo knjigo. Bilo je to v poletju 1941. leta, ko sta bila fašizem in nacizem na vrhuncu svoje moči in slave In ko so verovali v njun zaton le tisti, ki so nosili to vero v duši skozi dve desetletji fašističnega nasilja in krivic.
Ustavljati Se ob vsem tem bi bilo preveč. Dotaknil se bom le tega, kar je mene osebno najbolj prevzelo zaradi dalekosežnosti svojega pomena za končni obračun, ki je prišel v onih velikih zmagovitih dneh našega osvobodilnega bčja. Mislim tu na organizacijo »Delavska enotnost* in delavskih bataljonov, ki so se v določenem trenutku porodili iz nje.
Organizacijsko je «Deiavska e-iiostnost« obsegala področje od Trsta po eni strani do Milj, po drugi do Tržiča. Okrožni odbor »Delavske enotnosti* je vključeval sektorske, rajonske in tovar-
tovarni kemijskih izdelkov. Rast teh odborov je šla vzporedno z rastjo našega osvobodilnega boja, z močjo in ugledom partizanstva, ki se je po padcu Italije pri nas silno razmahnilo ter imelo svoje osvobojeno in polosvobojeno o-zemlje, segajoče prav do Trsta.
Nekaki zametki «Delavske enotnosti* so bili odbori «Bratstva in enotnosti*, ki pa niso bili najpri-kladnejša oblika, ker je potreba po vraščanju vseh pozitivnih sil v borbi proti sovražniku le počasi zorela.
Z živo, prepričevalno besedo In z delom za našo vojsko smo v ljudeh gradili dalje in jim pomagali k njihovemu miselnemu razvoju. Ono leto od poletja 1943, pa do poletja 1944. je bilo leto zbiranja: obleke, obutve, prehrane, orožja in municije. Tudi prostovoljce smo odpremljali in'teh Je bilo veliko, zlasti med mladino, ker se je samo tako lahko izognila poniževalni službi v vrstah Guardie civlche in Todta, kamor so Jo 1944. leta pričeli mobilizirati Nemci
V poletju istega leta 1944, smo začeli s pripravami večjega ob-
niške odbore. Ti so sami zase tvo- sega. Treba je bilo trdih vojaških
rili ponekod zelo močne enote kot n. pr. v tovarni strojev Sv. Andreja, arzenalu, ladjedelnici Sv. Marka, v Ilvi, v pivovarni Dreher, v tovarni kozmann in v
rok. ki bodo znale zagrabiti v trenutku, ko se Hitlerjev vojaški stroj razleti. Zdaj je bilo že vsem očito, kako popušča na vseh šivih in da ni več vprašanje enega le-
Sredi marca bo v Zagrebu prvi kongres filmskih umetnikov Jugoslavije. Ob tej priliki bo tudi razstava jugoslovanske kinematografije. Poleg muzejskega filmskega materiala, starih filmov in tehnične ureditve jugoslovanske filmske proizvodnje od njenih prvih začetkov do današnjih dni bodo prikazovali tudi proces izgradnje filma.
>9 * *
V Ameriki je izšla knjiga Dimsa Teilora »Slikovita filmska zgodovina*. V njej je prikazan razvoj filrfiske umetnosti v Ameriki in v svetu. Vsebuje polno odlomkov iz posameznih scenarijev iz najstarejših filmov pa do filma »Vsi kralievi ljudje*, ki so ga snemali 1949 leta.
* * #
Prvi nemški film, ki so ga po vojni igrali v Belgiji, je povzročil nekaj neljubih incidentov. Ko so v Bruxellesu predvajali Rabenaltov film »Marti-
na*, je morala celo intervenirati policija. Sodišče, pred katerega je pozneje prišla vsa zadeva, je izvolilo neke vrste ljudskega sodišča, ki naj bi presojalo film. To pa ni našlo v filmu ničesar, kar bi vznemirjalo belgijska narodna čustva in film so pozneje predvajali po vseh večjih belgijskih mestih.
* * *
Proti koncu februarja bodo pričeli v Rimu snemati film ((Zamorka* y režiji Gianpaola Caliegarija. Film prikazuje življenje mlade Somalčanke, ki bi hotela živeti skupno g tolikimi drugimi belimi dekleti. Toda predsodki, ki jih imajo beli ljudje napram črncem, ji jemljejo to pravico in s tem pravico do dela do ljubezni in do življenja. Končala bo v neicem tabereju,’ kjer bo razkazovala svojo kožo. Glavno vlogo Do igrala znana zamorska oiesai-ga, ki trenutno živi v Parizu, ostali igralci bodo Italijani.
Francoska vlada je uveaia novo filmsko pristojbino, zato da bi pomagala razvoju filmske industrije. To pristojbino je treba plačati za vsak nov film. Porazdeljena pa je enakomerno med vse filme, ki jih snemajo v Franciji, pa naj bodo kakršnekoli narodnosti. Do 31. decembra preteklega leta je znašala ta pristojbina 7 odst. na bruto dohodke in 35 odst. na dohodke, ki so prišli s prodajo v inozemstvu. Odslej bo na bruto dohodke le 5 odst. in 20 odst. na dohodke za prodajo v inozemstvu. Na podlagi proučevanja se bo ta pristojbina lahko tudi zvišala.
* * >9
Kmalu bomo lahko gledali na evropskih platnih nov holly-woodski film «Bandit general*, ki so ga snemali pod režijo Pauletta Goddarda v Mehiki. Film prikazuje življenje mehi-kanskega revolucionarja Zapata. V režiji Latnberta Giovagno. lija pripravljajo v Rimu film z naslovom ((Olika pripoveduje*. Film prikazuje različna obdobja iz življenja oljkinega drevesa.
ta, ko se bo razsul. Nastali so bataljoni »Delavske enotnosti*, v tovarni strojev je štel bataljon 400 nelivcev, v arzenalu 250, v ladjedelnici Sv. Marka 300, v tovarni Gasilni 100, v Ilvi 300, v pivovarni Dreher 150 itd.
«Delavske zadruge* so imele svoj bataljon pa so bili tudi rajonski in sektorski batjljoni: Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ivan, Sv. Alojzij, Sv. Just, Rojan, Barkovlje, Lonjer. Vsak izmed teh krajev je imel torej svoj lastni bataljon.
Vsak bataljon je imel svoj štab s komisarjem in politkomisarjem in člani štaba. Komandant štaba Komande mesta Trst, ki je združevala vse te bataljone, je bil major Martin Greif, politkomisar Franc Stoka, jaz pa njegov namestnik. Ostali člani štaba so bili: Vinko Sumrada, Franc Čehovin, Milan Matjašič in Boris Mozetič, vsi sami Primorci in domačini. Z radiooddajno postajo je bila Komanda mesta povezana naravnost z IX. korpusom. V Ulici Costalunga, v hišici tov. Katice Manfreda, sedanje raznašalke ((Primorskega dnevnika*, je bila radiooddajna postaja varno skrita ves čas od ustanovitve Komande mesta pa do osvoboditve, to je polnih devet mesecev.
Tudi v tem času smo nadaljevali z nabiranjem materiala, zlasti pa orožja. Naša Iznajdljivost je znala pričarati orožarne in si jih umisliti tam, kjer bi sovražnik nikoli ne posumil, da bi lahko kaj bilo.
Hranili smo ga v kupih železnih odpadkov, med ruševinami, ki so
sodih, položenih med zidovje na paštnih. Prav tako skrivnostne, kot so bile te orožarne, pa so bila tudi pota, po katerih se je orožje vanje stekalo. Med Guardio civi-co in njej sličnimi formacijami so se tudi našli ljudje, ki so čutili, kako se majejo tla’pod nogami. Seveda je bilo vse odvisno od stopnje njihove zrelosti in zavesti, ki nista prihajali sami od sebe, temveč kot sad naših naporov in našega trdnega dela. Tako so posamezni med njimi odhajali v partizane in še pred svojim odhodom nekako oddolžili za mesece, ki so jih preživljali v teh nemških napol vojaških formacijah, z orožjem, ki so ga iz njih izvlekli za partizane. Pri drugih zopet te zavesti ni bilo. Bil pa je nek; demoralizirajoč občutek češ, saj bo itak vse skupaj kmalu vrag vzel in čemu bi torej iz te podirajoče se barake ne izvlekli, kar le mogoče zase.
Po prav tako skrivnih poteh je potem romalo orožje iz naših orožarn v partizane, najbolj pogosto na vozovih med drugim blagom pa tudi drugače mnogo bolj drzno. Nekoč sem nesel skozi vse mesto poln nahrbtnik bomb in municije, pod plaščem pa sem stisnil k sebi brzostrelko. Na dogovorjenem mestu me je v Roco-lu že čakal tovariš, ki je potem vse skupaj odnesel dalje do Lo-njerja.
Zadnje mesece pred koncem se je stvar z orožjem korenito iz-premenila. Nismo ga več pošiljali ven, hranili smo ga v svojih orožarnah in skrbeli za to, kako bi povečali njihove zaloge. To je bilo zdaj osnovno vprašanje, ki smo ga delno rešili na ta način, da se je pričelo orožje stekati iz partizanskega ozemlja v mesto. Tam namreč ni bilo več take stiske zanj. Ze nekaj časa pred začetkom novega leta niso imele naše brigade več nobenega počitka. Sle so iz ene sovražnikove ofenzive v drugo in iz enega protinapada v nov protinapad. Tako so se partizanske orožarne nepresta. no polnile in oskrbovale delno tudi naše. Na kmečkih vozovih so ležale pod drvmi in listjem dragocene brzostrelke, ki smo jih potrebovali za dni vstaje, za pomoč, ki smo jo hoteli dati našim brigadam in četrti armadi.
Ravno na četrto obletnico Osvobodilne fronte, 27. aprila 1945, je imela Komanda mesta, skupno z vsemi svojimi sektorji važno konferenco, ki je trajala od 9 zvečer do 11. ure drugega dne. Propad Nemčije, ki se je naglo bližal in prinašal s seboj nove možnosti, je tudi pri nas spreminjal položaj. Se isti dan smo se ožji člani štaba morali znova sestati in u-kreniti vse potrebno za vstajo. Delati je bilo treba mrzlično. Vsa. ka minuta je postala dragocena. In vzdušje je bilo napeto do
tedaj sodelovali v nemških vojaških formacijah, je v onih trenutkih prišlo na našo stran, da bi skupno z nami udarili po nem. ški vojski in po onih, ki so bili z njo.
To so stvari, ki ne pojdejo več iž spomina človeku, ki jim je bil sam priča. En sam dan je tedaj odtehtal za eno celo življenje, Delavski bataljon iz ILVE je takrat nekje v bližini Rižarne iztrgal Nemcem avtoblindo. Na Viale Sonnino so jo še isti dan morali popravljati, kar je razumljivo. Pokvarila se jim je pač, ker niso vedeli kako ravnati s takimi rečmi.
V ladjedelnici Sv. Marka so imeli naši sprva manj sreče. Nekaj ljudi iz ladjedelniškega bataljona in iz bataljona Delavskih zadrug je hotelo tisti dan — 30. aprila zgodaj zjutraj prisiliti nemško vojaštvo, ki je stražilo v ladjedelnici, da bi se predalo. Nastal je spopad, v katerem so morali naši popustiti, ker so bili številčno premalo močni in je bila nemška soldateska odločna držati do zadnjega. Nemci so imeli nekaj mrtvih, med našimi je bil eden ranjen.
Zvedel sem, kaj se dogaja in sem se nemudoma napotil tja. Vse tiste dni je deževalo in po ulicah'
dem v pravem času, kar je bilo tedaj brezpogojno. Ce grem, in dobijo pri meni samokres, bodo z enim strelom.1 končali z menoj. Trenutno sem se odločil, začel i-grati pijanca, si zrahljal pas, u-sločil trebuh navznoter in spustil samokres v lužo pod menoj. Skoraj neslišno je padel vanjo, sam pa sem dalje igral pijanca in se opotekal dalje. Ona nemška pa-trola me je res preiskala in ker ni našla ničesar, se je odpravila dalje. Naglo sem bil zopet pri luži, dvignil sem iz nje svoj samokres, pot pred menoj je bila zdaj prosta.
Naslednji dan so imeli naši z nemško posadko v ladjedelnici lažje opravilo. Četrta armada si je v borbah utrla pot do samega Trsta. Ob pol sedmih zjutraj je šel naš bataljon, kakih 200 ljudi, dol po Svetem Jakobu, ko je privozil iz tunela prvi jugoslovanski tank. Na Piazza Vico smo se z njim.' srečali, ga dobesedno obkolili z vzkliki, pesmijo in zastavami. Komandir tanka je ime! precej opraviti, predno smo si dali dopovedati, da se mu mudi dalje k Sv. Justu, kjer so se zabili ostanki nacistične vojske.
Četrta armada je morala nastopiti povsod tam, kjer nismo mogli uspeti mi, ki nismo imeli težkega orožja.
.	-	5	,	"pS»-
fu.v-v. -
• -•s-
Jugoslovanski tanki se približujejo Trstu, kjer so bile v teku ostre borbe
na Filipine in v Avstralijo. Več let je nihal med jugovzhodno Azijo in Avstralijo v trikotu Singapur . Melbourne - Hongkong. Prevažal je pridelke onih dežel ir.’ otokov.
Singapur je znana angleška trdnjava na južni konici polo. toka Malake. Zapira prehod v Indonezijo in na Daijnji vzhod.
V Kantonu in Hongkongu je Višin že bil, pa je iz Singapura pripeljal riž še v portugalski Macao. Tam je spet deloma izmenjal svojo posadko. Najel je Indijce, ki so se hranili le z rižem in ribami. Bilo je to poleti 1857.
Ko je zatem preko Manille spet hitel v Avstralijo, se je za dva dni ustavil na Timoru, ki je največji izmed Malih Sund-skih otokov. Zahodni del pripada Nizozemski, vzhodni del pa je Portugalski.
Konec maja 1858 je bij že spet v Singapuru. Ker ni mogel najti primernega blaga za pre. voz, je dvignil v Angleški narodni banki naloženo glavnico, da bi zanjo v kraljevini Siam nakupil riž in natovoril z njim svojo ladjo. Cez deset dni je že bil v Bangkoku, glavnem mestu Siama.
Junijska vročina v vlažnem
tropskem svetu! Na 75.o C se je dvignil toplomer. Strašna vročina in nezdravo podnebje bi bila kmalu vrgla okoli vse Visinovo moštvo. S težavo se je izmotal jz te nezgode ter s polno ladjo riža odplul v Hongkong. Pa ravn0 tam, kjer si je obetal najvišji izkupiček, svoje, ga tovora ni mogel spraviti v denar, zato je že naslednji dan odhitel dalje proti Sangaju. Prispel je tja 2. avgusta 1858. Bogato je vnovčil svoj riž in iz. mer.jal svojo posadko. Na ladjo so prišli spet evropski mornarji.
Sangaj s svojimi 3,5 milijona prebivalci, je največje mesto na Kitajskem in najpomembnejša izvozna luka na Daljnem vzhodu. Mesto leži ob stranskem rokavu reke Jangcekiang 70 km oddaljeno od morja. Po tovornem prometu je šan gajska luka peta na vsej zemeljski krogli.
V Sangaju je Višin srečal avstrijsko fregato «Novaro», ki je bila na znanstvenem potovanju okoli sveta. Njeno potovanje je potekalo v letih 1857 do 1859. Fregata je bila v tistih časih urna vojna ladja s tremi jam. bori. V svojih spominih navaja Višin, da so ga na «Novari» zelo lepo sprejeli tako poveljnik kot njegovi častniki. Očitno častniki niso imeli Višina za tekmeca. Našli so se namreč kasneje ljudje, ki so hoteli vedeti, da je bila «Novara» prva avstrijska ladja, ki je obplula svet. Drugi so spet poudarjali, da je «Novara» prva izmed avstrijskih ladij objadrala rtič Horn. Pa se je oboje izkazalo za neresnično, saj se je Visino-va ((Splendido* pet let pred »Novaro* borila z morjem in vetrovi okoli stokrat prekletega rtiča Horna.
Iz Sangaja je Višin odplul v začetku jeseni še enkrat v Ma. nillo in od tam v Singapur. Vso pot s prazno ladjo. Ni bilo zaslužka. Naveličan tujine si je zaželel domačih krajev in odločil se je, da se vrne v domovino. Z bogatim tovorom indijskih dišav je 8. februarja 1859 odplul proti Trstu. Moral je iti okoli Afrike, ker Sueški prekop takrat še ni bil gotov. Odprli so ga šele deset let kasneje (1869). Prečkal je torej Indijski ocean in se 65 dni kasneje znašel na jugu Afrike ob Rtiču dobre na. de. Preskrbel se je z živežem in s svežo vodo ter nadaljeval pot po Atlantskem oceanu ob zahodni afriški obali. 1. julija 1859 je zagledal Gibraltarski preliv. Poteklo je osem let, od-
kar je tam skozi plul iz domov vine proti zahodu.
14,6 km široki preliv med E • ropo in Afriko nadzira ® visoko pečevje na najjužnejše®: koncu Pirenejskega polo™®1 Vse je natrpano z najffl°«el' nejšiml topovi, spodaj pa btt»J zro po morju silne utrdbe, je mogočna angleška ka Gibraltar, ključ do Sr«® zemskega morja.	.■
Predno je Višin zavil' vF liv, mu je neka ameriškaff signalizirala — radia še nir vojna med Avstrijo in Fral®
—, da besni v Gorenji W
fiS
Da bi ga v Sredozemskem ju francoske vojne ladje nS“”
nje ne zajele kot vojnega
#
nika, je zakrmaril proti se'
■vel*
v Anglijo ter v pristanišču ® :■ mouth, ki služi v trgovske ; vojne namene, počakal, & vi
bilo sklenjeno med nasp‘“
,rota>'
koma premirje v Vi’lafran<U' -julija istega leta je sl.. p odplul proti končnemu cilju . dospel v Trst 30. septen®* 1859.
Njegova jadrnica, brik *
■Spil*
dido», je bila prva jugo^
.1oet*
ska ladja, ki je obplula 2e'
imet'
sko kroglo. Na poti se je
niua-
la 7 let, 6 mesecev in
Vis*
Naslednje leto je kap. pred komisijo pomorskih ^ kovnjakov in pred mnogošts nimi poslušalci v Trstu °P svoje potovanje. Ladijski : nik je moral najbrž na Du .
kot je bilo že uvodoma
no. Trst je imenoval Visiuš svojega častnega meščana.^ t ga leta (1860) je bil kap.(vi;„
počaščen tudi z najvišjim
odf
inf
kovanjem, ki je v tedanji , narhiji obstajal za pom°r zasluge: z belo svileno zasta^ ki je imela napis «Merito
vali*.	.	m
Zgodilo se je tedaj zadnjič v Avstriji, da je PjJj to redko odlikovanje Pr
ščak. Dokler
je Višin P1 plul s svojo jadrnico P° 111 , jj je bila svilena častna z25"., krasila vrh zadnjega zaslužnega brika «sPlen L! Zdaj je dragoceni prapor 5 njen v zakladnici Visino^č
ote®
rojstnega mesta Prčnja v ;. Kotorski kot živ dokaz neI\f,
kriljivo žilavost naših P° ščakov.	j,;
Težko si je dar.es v času derne pomorske tehnike P $ stavljati težave, s kateri®1^ se morjeplovci še pred sto morali boriti. Kaj vse je stal kapitan Višin! Torišče figovega dela je bilo v giaVV indonezijsko otočje. Ne!!3;l..; podnebne razmere, večld8^
pomanjkanje pitne vode, P ste težave s hrano, nepredv
tu®!!
ne zakasnitve r.'a poti, vin bolezni, sto in sto neprili^ zaviralo hotenje podjetneg« ^ pitana in mu prizadevalo z upornim moštvom. Ome,]L,i nevšečnosti s0 tudi najv«S8j
povzročale nezadovoljstvo ,-jj mornarji. Ob neki taki Pr|.( bi bil- Višin spor s posadk® $ j gotovo plačal z glavo, da Va v zadnjem trenutku reši'8 J ruska ladja, ki mu je P*'*1 na pomoč.
‘f*
Resnično, občudovati m*^ železno voljo in nec%
aOfjf
vztrajnost junaškega kapiy ki je zdržal iako življenj« :
raj polnih osem leti jjr Zaslužene slave ni dolg* l val. Devet let po povra1 j/
poti okoli sveta, dne 17-
is'1.;
sta 1868, je iz svojega mJ« {(■ mesta odšel r a novo pot, j
der ni povratka.	f
Sto let bo skoraj min1*‘j* njegovem junaškem P°^ f«' Njegov uspeh je naš uspe8' f di pozni rodovi ga ne b°® Vi’ zabili, zato ostane kapilff sin ponos jug' slovanskih ^ dov, vsem zgled jeklen^8 tir
čaja, ki so ga skovali	'
ločnost in vztrajnost shUP.j.e-    1(1 "
neomajnim pogumom
in
btčno požrtvova'nestjo.
Naj bi te vri ne vedno
K*85
slehernega Jugoslovana! j VIKTOR	;
so se ponekod napravile velike luže. Ena taka luža me je tedaj tudi rešila. Zadaj za plinarno sem naletel na skupino šestih Nemcev. Oboroženi so bili z brzostrelkami in z mitraljezom. V hipu sem presodil položaj in pomislil: če ne grem dalje, ne pri-
Ljudstvo Je navdušeno pozdravljalo osvoboditelje
(Nadaljevanje s 3. strani)
steinovo sliko g podobo Prešernove sestre in hčere, bo ugotovil mnogo skupnih potez, bodisi v črtah fino oblikovanih ustnic, bodisi v potezah okoli oči in čela. Na podlagi vseh slik si bo tako vsaj približno ustvaril podobo o Prešernu. Pri tem se bo morda zadovoljil tudj z zadnjim portretom slikarja Jakca, portretom, ki je bil napravljen prav na podlagi študija vseh teh slik. Lahko pa si bo ustvaril lastno podobo, kakor so sl jo ustvarili drugi naši likovni umetniki, katerih številne upodobitve Prešerna so prav tako sprejete v Album. Vseikaikor pa ustvarja šele Prešernov Album možnost, da vsak ljubitelj Preš rnove umetnosti skuša spoznati Prešernovo podobo Razen tega so v Albumu uvrščene ilustracije Prešernovega življenja in njegovih pesnitev, seveda le izbor najbolj značilnih del. Te podobe kažejo, kako so si naši umetniki zamislili posamezna obdobja pesnikovega življenja.
Takšen je torej Prešernov album, knjiga, ki predstavlja nadvse dostojno počastitev 150-
letnice pesnikove smrti in obe. nem ogromen prispevek k pre-šernoslovju. Knjiga je bila sicer pripravljena v proslavo 100-lelnice Prešernove smrti, ki smo jo obhajali lani. Bolezen in smrt avtorja, pa sta med najvažnejšimi vzroki, da se je izdaja te pomembne knjige toliko zakasnila. Kljub zamudi, pa je izdaja knjige tudi ob letošnjem Prešernovem jubileju pravi kulturni dogodek.
Zamisel knjige, ki naj bi vse. bovala v-tG siikovino gradivo v neposredni in posredni zvezi s Prešernom, se je pokojnemu prof. Kidriču rodila ob 100-let-nici Prešernovih poezij. Takoj se je lotil dela in pričel zbira ti dokumentarno gradivo. Ko ga je lansko leto dohitela smrt. je bil prvi in najobširnejši del knjige, namreč’ slikovni del, dotiskan. Ni pa bilo tako z opombami. Da delo ne ostane torzo, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti poverila dokončanje Albuma Mirku Ruplu in Alfonzu Gspanu, ki sta v kratkem času sestavila manjkajoče opombe ter tako pripomogla, da je Prešernov album ob novem letu prišel v roke ljubiteljem lepe lonjige ta
Prešernove umetnosti. S8
bum pa je sestavljen ^zjfl ,
delov, iz slikovnega dela ‘J
sežnih opomb. Slikovno |  .	.	ono	ood8^
vo obsega kakih 300 p“vjjei ,
kažejo Prtš-rnovo
kraje, v katerih jc 1Prest:g d vel, ljudi s katerimi se .	«e f
žil ter listine, nanašaj	/
nanj. Drugi razdelek P 0jds*f Prešernov obraz od novega portreta, do n‘
ših del naših umetnikov-	jjv
del z naslovom «Huslra.	f
ljenja* in četrti «11- 9 1 sj * snitev* pa kaže, kako s 0o šl slikarji zamislili je *1.
življenje in misli, ki . gVU
tel Prešeren izraziti s ” g f1’ pesmimi. Drugi, prav	,
memben del, pa so °^osed8Jt katerih so zbrani vsi 0 ^ “
izsledki prešernoslovja. gii
v njih vsak bralec na ^ vor na vsa vprašanja. Prešerna in njegove 0 v v Tak je torej Prejg lj*J
bum, v katerem bo telj Prešerna našel o
Z*
mivega gradiva, - eJl. kovnem, bodisi v teK..0„
bodisi jt
lu Predstavlja pa *cnJ "na*8*
vse dostojno počastiteV
naj večjega moža,
£
4. februarja 1951
Podružnica	uredništva	in	uprave^Primorskega	dnevnika IJl. Ijll. 'telefon
v P SLOVENCIH V TERSKI DOLINI
Žilava borba za narodni obstoj
SO^oIm^ Slovencev je nad hodnih fnrtbiV,a^° v dolinah
V2h°d» MrlTklhtPredalp in
slab«,	TUmenta.	Zaradi
Mino MeZlmed4eno in li st£50 *°a stoletja ohranili bi v bavade iu posebnosti, Pogojih .rugadnih življenjskih Tudi , ni?.e	zdavnaj	izumrle,
so hji. Zlnskim prebivalstvom iega ^ Ze*° rahlt; tesnej-ru nis. 7a van-'a v tem prime-čiaiteiii	Vlraii le geografski
Wst je^^ predvsem raz-
«iji tashfj1 ■ Sloventcv v Bene-Mine morri prebivalci Terske Host ka1ti največjo pozor-PoloJaj ^ fphov zemljepisni
Prepri^le fVe’-ki 80
"ost z	*	tesneJso	poveza-
«ft®o	Slovenci,	so
ak^iVa!,e na to’ M ie to svoj0 fon!? d° danes ohranilo v dcrw_fMoristično dediščino
:s ohranilo
<&*.= :"uoristično
Šlove^ne°krn'’e5li oblik>-6k°li 3 oon6? Terske doline je
»ji Terski Hr,Prebivajo v zg°r' PMoma r,K Le 4i SO P°" ski jezik v ,apib sv°i slovenita
Slovencev jz oko-so prav tako
% jr“’..v ^terem tudi govori tbo? ™°ramo prište« še ]ir. L us°c Slovence,,
Sloi
'v^nci,
tetnih Viw!ndar so zaradi sta "ar°dnoc „ s Furlani postali !* Cl l?eŠani- Seveda pa tudi nari P°leg vsega prezreti
4 80 iaSt Vafne§a dejstva, bju tePa	pr?	raznarodova-
!lo§o italiiPref>iValstva važno ^i^om	nske	oblasti pod
Pjegovim na-
^3 Padcu3 °r tUdi po niego'
Slovel naseljeni prebivajo 10 Ostavk VSe^ obdini Brdo, ki >. -rba,J0 sledeče vasi; Nji-
S Sedlih Zec> Podbrdo S Rloram * in Zavrhi pri’ ^<ia k tudi vas Breg, ki G°riani-So moral; zaradj ^ se n!f. po^°žaja, v kate-Saii ram ‘ajai°, vedno prenagli itaiarodovatn* pritisk s !° kljub ;Janskih oblasti in ki .5 visok'emu še vedno ohra est (r,v razvito nacionalno ,Vaicev k;UTleid starejših prebili Sl'0v^mfdn?-g“!°^°„J
njih narodno zavest. Ce je le bilo mogoče so v slovenskih vaseh in v glavnih krajih občin združevali Slovence s Furlani ter jih kolikor mogoče bolj pritegovali v občinsko upravo. Vse to so delali zato. da bi med slovenskim prebivalstvom umrla potreba po slovenski govorici. domačih šegah in navadah.
Vse vasi zgornje Tersk^ doline so združene v občini Brdo razen vasi Breg in Flipan, ki spadata k občini Gorjani, čeprav nimajo s to občino niti jezikovnih niti naravnih in gospodarskih zvez. kajti življenje Brega je vezano z življenjem vasi v Terski dolini. Flipan, k,- leži na razvodju dveh potokov. ki se izlivata v Ter, popolnoma naravno teži proti Njivicam in Cižerjem.
Za časa fašizma je bila občina Gorjan razpuščena «ker ni ustrezala potrebam«.
Zato so jo priključil^ k furlanski občini Artin. Od Brega do Artina je precej dolga pot, za katero je potrebno vsaj štiri ure, medtem ko do Brda ni niti uro hoda.
Razcepljenost teh slovenskih vasi je še Dolj občutna pri vojaški razdelitvi. Medtem ko spadajo vse vasi Terske doline pod videmsko vojaško okrožje, spadata vasi Breg in Flipan pod vojaško oblast v Bacili. Sem spada tudi vas Učeja. ki se nahaia celo v dolini reke Soče, to je še bolj vzhodno od Terske in Nadižke doline, katerih vasi spadajo pod oblast vojaškega urada v Vidmu. Res lepa upravna razdelitev!
Slovenci v teh vaseh morajo na lastnih hrbtih prenašati posledice izvajanja starega rimskega pregovora «Divide ed impera«.
A. M. J.
1 Kominformistična partizanska zveza je v zadnjem času J razposlala partizanskim bor-| cem naše pokrajine sledeč po-j ziv:
aDragi prijatelj! Zaradi po-I sredovanja ANPI ti bo vojaški j urad v Vidmu v najkrajšem i času poslal po pošti znesek, ki tj pripada na osnovi priznanja partizana — borca v inozemstvu s strani posebne ministrske komisije.
Prepričani smo, da je nepotrebno podčrtati napore ANPI pri komisiji za priznanje in kasneje na vojaškem uradu, da je vse postopke, ki so na prvi pogled neznatni, katerih važnost pa prav gotovo razumeš, pravilno uredila.
Pokrajinski odbor ANPI se zato obrača na vse partizane, ki še niso prejeli vsega, kar jim pripada, naj prispevajo majhno vsoto za stroške, ki jih je tajništvo imelo pri ureditvi njihovih zadev.
Zaradi teh utemeljitev te prosimo, da po položnici, ki ti jo prilagamo, pošlješ vsoto, ki jo nameravaš darovati Zvezi.
Prepričani, da boš razumel
Kominformistična ANPI se ponaša s pavjim perjem
razloge te prošnje in da se boš prostovoljno odzval, te bratsko pozdravljamo«.
Pokrajinsko tajništvo.
# *
Težko bi si človek lahko predstavljal večjo nesramnost kot so jo napravili kominfor-mistični voditelji ANPI s to poslednjo ciklostirano izjavo. Partizanski borci prav dobro vedo, čigava zasluga je bila, če so dosegli od italijanskih vladnih oblasti priznanje partizana-borca. Ce bi kominformistični voditelji hoteli vedeti, kdo se je najbolj trudil za dosego priznanja, potem naj se obrnejo na nekatere partizane, ki jim bodo povedali, da so vložili prošnjo pri njihovi azvezis; povedali pa bodo tudi, da je pri njih prošnja ležala tudi po več kot leto dni, preden je sploh prišel s katerekoli strani glas o njej ali pa odgovor nanjo.
Poleg tega pa ni tudi nikjer rečeno, da jim gre zasluga za priznanje, če je imenovana ministrska komisija rešene prošnje poslala ANPI namesto Odseku za bivše partizane, kot bi bilo to pravilno. V tem primeru bi morala ANPI opraviti samo posel kurirja, ki bi rešene prošnje morala poslati interesentom, kajti nešteto primerov je bilo, da so partizani vložili prošnje na Odseku za bivše partizane, priznanje pa dobili pri ANPI in to ne morda zato, ker naj bi se ANPI «za postopek zanimalas, kot se sama hvali, ampak zato, ker so vladne oblasti namerno ali nenamerno naslov zamenjale.
Iz omenjenih vzrokov je zato neutemeljeno tudi vsako pobiranje denarja med priznanimi partizani - borci. To je samo dokaz, da omenjena «zvezar> skuša izkoriščati delovanje Od-
seka za bivše partizane in si na njegov račun prisvojiti denar, ki ji ne pripada.
Iz pisma, ki ga kominjormi-stični voditelji ANPI pošiljajo partizanom, je dalje razvidno tudi to, da se hvalijo z zaslugami drugih in skušajo z rokami drugih prislužiti denar.
Naši partizani se dobro zavedajo, da je njihovo delovanje v opreki z vsemi pojmi o poštenosti, in upravičeno trdijo, da se ANPI ponaša s pavjim perjem.
Zato jim tudi ne bodo nasedli., ker dobro vedo, kdo dejansko brani njihove interese in kdo ima «borbo Za njihove pravičen samo na jeziku.
Izpred sodišča
Dva meseca očete ie siee zaradj nedovoljene žganjekuhe
j planila na moža in mu pire« ' tresla glavo z loncem.
Na	sodišču pa	sta se mož	in
žena	pobotala in	Bradaschia	je
V petek sta morala r.a sodi- j naposled preklical obtožnico,
šču odgovarjati 26-letn; Bruno j	--------
Sgubin in njegov oče 62-letni ..	.	,	.	,v	.
Evgen	iz	Krmina	Ulica	Monte	MčlST |6 IlOlfii (HSSC6V61I
45 zaradi	prepovedanega	kuha-
nja 31 litrov žganja.
KINO
VERDI, 15: «Dedič», O. De Ha-viland.
VITTORIA, 15: «To moje razburjeno srces, S. Hayward.
CENTRALE,	15:	«Zmagali
smo», V. Chiari.
MODERNO,	15:	«Ponosna
Kreolka«, M. 0’Hara.
EDEN, 15: cArtanjanov sin«, G. M. Canale.
17. septembra preteklega leta so ju namreč finančni stražniki zalotili pri kuhanju žganja. Med preiskavo nista Sgubina zanikala ne skrila posode za di-stilacijo žganja: tudi pred sodniki sta naivno povedala vse.
Zaradi njune iskrenosti in dobre preteklosti ju je sodišče
Med razpravami je bila tudi ona proti 20-letnemu Manfreda Sergeju iz Gorice, Ulica Fa-vetti %
Bilo je 8. julija 1S50, gospa Ema Zabedeo je mimo počivala v svojem stanovanju, ko jo je nenadoma prebudil ropot pred vrati; zdelo se ji je, kot da bi hotel nekdo s silo vdreti v stanovanje. Neznanec, ki je
obsodilo na dva meseca zapora | tolkel po vratih, ker ni mogel in 2000 lir globe vsakemu, ‘ da pogojno.
to-:
Žena je mahnila z loncem po možu
Na sodišče je prišla tudi Dolores Tommasi por. Bradaschia iz Gorice, Ulica d’Annunzio 8 obtožena, da je 22, julija preteklega leta ranila svojega moža s tem, da je mahnila po njegovi glavi z nekim loncem, zaradi česar se je moral mož zdraviti kakih 6 dni.
Zakonca sta se prerekala in morda je na njiju vplivala neznosna vročina, tako da je nenadoma energična ženska
priti v stanovanje je nato pričel z grožnjami in ker mu ni nihče odgovoril se je kar pobral in odšel, Naslednjega dne je takoj Zabedeojeva javila vse policiji, ki je pričela z preiskovanjem ter ugotovila, da je bil avtor teh groženj neki 20-letni Manfreda. Prijavili so ga takoj oblastem zaradi groženj in predvidevanega vdora v stanovanje Zabedeojeve.
Sodišče je po natančnj preiskavi izvedelo, da je hotel Mar.treda strahovati in groziti Zabedeojevi, da bi se tako m a« ščeval nad njenim možem. Nikolajem Tartaglione, lii je bil ranil njegovo mater. Naposled je sodnik oprostil Manfredo.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl, Cesare Bot listi 2 - Telefon 70
H. ZASEDANJE ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA O DBOR A
Gospodarski pian in proračun za L1951
0i:
m Flipan
u v vasi 7’ pa Prebivai°
lztrjj 7 ttomandol Sedila, Stela, Smr. j,a°, Kuj. 1 JO tarčentsko ob-b ^ t l°bčini Magnano
laneno
Je vjt riani.
ra?-! ne nahaiaj° Pod v s stran rodovalnim vpdi-b as FUn1 Furlan°v. h,- ?ajboh tahko smatramo IN inS!?Veilsk°, njej sle-
Si t>rebidU,a' preCei fur‘ I^eais lValsWa je v va-
da but nar°d-stih^rl	ni Popotno-
in>6li0tb’ ki biPri SkuP*ni U'
za 7 Uh prav lahko je	furlanske,
v °VensiL 2ačenial čutiti, da
J kateri!3 Porekla-<4^ vaseh slovenska
t<--rnv4 ina ni ved
t^. turlan Je zaradi bliž-eSa prebivalstva
(UrČ Lahko f.u/.lanskimi ala-
Vasi trdlmo- da so t>0fu °bljUripnv d°ločenih pre-z izključno
bj u n.imi sl°venci
Vbjv ?»licir5E£ntSt‘ S'o-brekoVtnri4ttaVil° znaša,°
Dri,. ar- 1 tls°c.
'ii»botVali'Sda1 b S° si vedno S n» razdvojm prt‘blvalstv(> n*^ncw ; ln to z očit-
Q3 Ki ukil:
VZCni zbor
" a^nnskeqa društva Gor
Sl, r o
boTr>ci
>r ici
v Censk
l4r
S^k^jVnol?51 v Prostorih
msi<0- društvo
tri
>n."i“pyse £lan«. da n*; zbor.
°bčn? 5>ri zvezdi« redni
Pričetek ob ODHOR
3?,et^KAZMCO je fbiSice .na Fettini Adela
Ce Caaale 4-
lzkaznico je zgubila
*
'MU
briški policiji.
(Nadaljevanje s 1. strani)
v Izoli za občekoristno delo.
10. Razrešitev in imenovanje
[ članov Izvršilnega odbora;
U. razrešitev in imenovanje sodnikov;
12. slučajnosti.
Poročilo tov. J. Beltrama
Preteklo leto je 'bilo leto ve. 1 kaže na visoke stroške granenj, likih naporov za naše delovne k: jih povzročajo slaba organi-Ijudi. Enoletni gospodarski	-1	-' .
Enoletni plam je hil močno napet glede da gospodarske zmogljivosti teritorija, na delavno silo. ki jo okrožje potrebuje razmeroma več glede na njegovo strukturo poljedelstva, ki jo označuje predvsem intenzivna kultura. Nadalje so se tekom leta pojavljale najraznovrstnejše težave glede na velike investicije, ki jih je plan določil, kajti primanjkovala ni samo delovna sila, ampak tudi izkušnje in stroji, ki so jih razna podjetja nabavljala šele skozi leto in se tako usposabljala za taka investicijska dela. Nadalje je plan reprodukcije kot tudi produkcije in s tem seveda izvoza zelo prizadela velika suša, kakršne okrožje nP pomni že mnogo let. Izvršilni organi oblasti so se skozi leto borili s temi težavami in v glavnem uspešno izvrševali planske naloge. Zasluga za to gre pred-vseir delovnim kolektivom podjetij in delovnemu kmečkemu prebivalstvu kot tudi frontnim organizacijam in vojaškim edinicam. ki so s prostovoljno delovno silo pomagale izvrševati dela na področju gradbe-lištva in kmetijstva. Razna 'odjetja iz slovenske in hrvat-•ke reoublike so prav tako prevzela posamezna dela in tako pomagala reševati vprašanje organizacije dela. izdelave načrtov in dala pomoč v tehničnih sredstvih in kvalificirani delovni sili Fo planu je bilo lansko leto predvideno 300 milijonov din (investicij) brez opreme. V teku leta so se zaradi nepredvidenih potreb začela nekatera nova dela. Zato je bil postavljen nov dodotnj plan v višini 60,000.000 din. tako da je bil plan na področju investicij presežen in sicer po finančnem pokazatelju v odnosu na prvotni plan 121,65 odst., dočim je bil naturalni plan dosežen le s 110.35 odst. To razmerje seveda nikakor ni laskavo in
zacija dela. nezadostna dteiovna disciplina, neracionalno izkoriščanje materiala itd. Da bil plan investicij, četudi napeto postavljen, presežen, je zasluga že neštetih faktorjev. Ce govorimo o nezadovoljivem razmerju med finančnim in naturalnim pokazateljem pri izvršitvi plana, je treba omeniti. da j« bilo v okrožju pretiramo število gradbišč glede na razpoložljiv kvalificirani kader. število, ki j,g dioseglo 208 gradbenih objektov. To je vsekakor ogromno število za mali teritorij, pri čemer niso upoštevana dela posameznikov, privatnih gospodarstev itd.
Iz omenjenih podatkov izhaja, da je bil plan investicij presežen, da pa stojijo pred nami prav na lem področju ogromne naloge v pogledu organizacije, discipline, štednje itd
Na področju komunalne dejavnosti so bila po planu določena dela izvršena 77.2 odst. Ker pa so se pokazale potrebe za dela. ki niso bila predvidena v planu, je bil izvršen virman Za 9.600.000 din. tako da znaša izvršitev vseh del v odnosu na plan s 174.1 odst. Zlasti se je posvečala pažnja izboljšanju vodovodne mreže in instalacij, ki so še danes v precej slabem stanju. Na področju elektrifikacije smo plan izvršili šele 66.7 odet. Vzrok za to je pomanjkanje bakrene žice in izolatorjev, torej zaradi materialov, katerih nismo dobili v celoti, medtem ko so dela. ki jih lahko sami izvršimo, v glavnem izvršena.
Zaradi izredne suše sm0 preteklo leto pri povečani setveni površini pridelali manj od nor. malne letne proizvodnje.
Naravno je, da se 1(' vpliv slabe letine odrazil na vseh gospodarskih področjih, zlasti je padel fond živinoreje.
Industrijska proizvodnja je bila planirana za leto 1G50 zelo visoko in po nekaterih pa-
nogah celo nerealna. To so začetne napake, ki bodo služile za izkušnjo pri nadaljnjih planih. Sama proizvodnja je odvisna die.loma od naših produktov in lova rib, pretežno pa od uvoza surovin, zlasti bele pločevine in olja. Eri uvozu surovin sm-o imeli težave in nismo uvozili po planu predvidenih kontingentov ter je zato tudi produkcija manjša in ne dosega planiranih kvot. Na. dalje je treba poudariti, da je zmogljivost tovarn večja kot pa so trenutne možnosti oskrbo^ vati to industrijo a surovinami. Res pa je, da sg z vsakim letom proizvodnja vidno poveču. je in težnja je, da se izkoristijo vse kapacitete. Tako je industrija dosegla le 77,5 odst. predvidene produkcije. Visoka ie bila letos produkcija soli, ki je dosegla 200 odst predvidene količine. Plana nismo dosegli pri proizvodnji gradbenega materiala, ki občutr.o primanjkuje v našem okrožju. Pri izdelavi pohištva za široko potrošnjo in opremo je z izven-planskimi deli dosežena produkcija 96 odst. predvidenega plana.
Odlok o planu določa, da je treba povečati kupni fond in s tem v zvezi blagovni fond za 14 odat. Kupni fond je znašal v letu 1949 871 milijonov din. predviden za leto 195o 994 milijonov din. Celotni picmet blaga j« znašal 1 milijardo 63 milijonov, kar znaša 7 odst več, kakor je bilo s planom predvideno. Povečala Se je zajamčena preskrba za 9 odst., kar je razumljivo glede na to, da je prišlo večje število delavcev na naša gradbišča. Medtem se je zmanjšal promet v vezani trgovini, ki se je znižal za 1/3. Promet v prost; trgovini se je povečal za 36,4 odst.
Na področju zdravstva se ’e kapaciteta zvišala samo za 17 odst. upoštevajoč, da niso bila popolnoma dovršena nekatera dela v Ankaranu zaradi pomanjkanja potrebnega materiala, ki se pa zdaj dokončujejo in ki bodo znatno dvignila omenjeni procent bolniških kapacitet. Večja skrb Se je posvečala zdravniškemu kadru, ki je povečal za 50 odst. Poleg tega so se organizirali am-bularijj in posvetovalnice. Tako n. pr. pediatrični komzulto-rij in zobna ambulanta v Bu-
jah, javna ambulanta v Mom-janu in še 4 nove posvetovalnice za matere in otroke, in sicer v Dekanih, Šmarjah, Marezigah, Sečjolah. Nadalje se pripravlja šolska poliklinika v Kopru. V preteklem latu je bilo izdanih za zdravila in bolniško oskrho v Trstu 43,128.651 lir, in sicer za bolnice 20 milijonov 306.915, za zdravila 21 milijonov 697.067 lir in za rent-genološke preglede 1,124.622 lir. Kot predvideno v planu se je lansko leto v januarju ustanovila enoletna bolničarska šola v Izoli, ki ja že dala prve bolničarke. Organi za ljucfsko zdravljenje s0 prav tako skrbeli za preventivno zdravljenje s cepljenjem proti BCG itd.
Z začetkom novega šolskega leta 1950—51 je bila reorganizacija šolstva. Ustanovile so se namreč tako imenovane osemletke, ki imajo značaj nižjih gimnazij, in sicer:	slovenske
osemletke v Dekanih, Kortah, Šmarju in Sv. Petru; italijanske v Kopru, Izoli, Sečjolah, Buiah, Umagu in Novem gradu. S tem se organizacija šolstva izenačuje z organizacijo v Jugoslaviji. V šolo prihaja le 91 odst. šoloobveznih otrok. To stanje je ne samo nezadovoljivo, ampak tudi nerazumljivo. Podvzeti so ukrepi, da se to stanje v najkrajšem času izboljša in starše prisili, da svoje otroke pošiljajo v šolo. Od skupnega števila šolskih otrok šolo z uscehotn dovršilo le 77 odst. To je tudi nizek odstotek. V srednjih šolah ponavlja razred 15 odst. srednješolcev. To niso najboljše številke in morajo vzbuditi zaskrbljenost šolskih oblasti, učiteljstva in staršev.
Na šolskem področju imamo še mnogo nerešenih vprašanj. Ne sme se reči, da se tem vprašanjem ne posveča pažnje, toda vsekakor nezadostno in mnogo manjša je kot bi bila ^potrebna.
Naše šolske ohlastj in prosveta ne smejo mimo dejstva, da še vedno del otrok slovenske in italijanske narodnosti hodi v italijansko šolo, zlasti v Bujah pa tudi V obalnih mestih in vaseh koprskega okraja. Bitka, ki se Prav na tem področju vodi že vsa povojna leta. naravno še ni zaključena in se ne sme zaključiti vse dotlej, dokler se ne izbrišejo sleherni
sledovi fašistične preteklosti in njenih posledic. Nadalje je treba posvečati skrb materialni strani našega šolstva.
Današnjemu zasedanju IOLO je predložen nov odlok o gospodarskem planu in finančni proračun IOLO za leto 1951. Finančni proračun je za 24.5 odst. višji od lanskega leta in mu za 49.577.000 din primanjkuje kritja. To kritje se krije iz dotacij VUJA. Da še nismo uspeli izravnati finančnega proračuna, je vzrok v velikih investicijah, ki jih vlagamo v naše gospodarstvo. Medtem, ko so se investicije v odnosu na 1950 dvignile za 2.7 odst, je dotacija padla na 1/5. Za površnega opazovalca, ki se ozira samo na suhe številke, bi te ne dale pravilne in realne slike.
Kajti naravno je, da je v naših' dohodkih skrita akumulacija, ki jo mi vršimo na račun Jugoslavije. Nadalje je velika razlika med vrednostjo izmenjave blaga, ki se prav tako ne izmenjuje na osnovi svetovnih cen ampak po tržnih cenah. Zato se pri nas izkazuje tako velika akumulacija, to je tudi razumljivo, saj ne gre tu za dve državi in za take odnose, kot b; v takem primeru morali biti.
Zaradi decentralizacije in demokratizacije ljudske oblasti se je zmanjšal upravni aparat in sicer proračunsko za 3.5 odst. v odnosu na 1950. Teži se za tem. da se še nadalje zmanjšajo upravni stroški in zniža aparat.
Znižanje upravnih stroškov je povezano po eni strani s sistemom uprave, po drugi pa s strokovno sposobnostjo kadrov. Zato je potrebno, da posvetimo še večjo skrb vzgoji in usposabljanju kadrov. Zahtevati je treba, da vsi usiužbenc; v upravi polagajo strokovne izpite in ne dopuščati, da se kdo temu izogne. Da se poceni oblastni aparat in da se odpravijo kriva tolmačenja o enakopravnosti jezikov je želeti, da vsi uslužbenci v oblastnem aparatu okrožja in okrajev obvladajo najmanj dva jezika. Omogočiti bo treba uslužbencem, da položijo izpite cimprej. To seveda ne more veljati za voljene predstavnike, ampak .samo za uslužbence.
Zasedanju IOLO je danes predložen na diskusijo in odobritev osnutek odloka o uprav-
ljanju gospodarskih podjetij po delavnih kolektivih. Na zahtevo delovnih kolektivov, ki vztrajajo, da naj ljudska oblast izglasuje sličen odlok, kot je zakon o delavskih svetih v FLRJ. je izvršilni odbor izdelal osnutek predloga navedenega odloka. Svojo zahtevo so delavci podprli s 52 resolucijami vseh večjih podjetij s 4.824 podpisi. Tako zanimanje vzbuja upravičeno zadovoljstvo, kajti ljudska oblast vidi in mora videti v tem določen in seveda samo pozitiven odnos, ki ga delovni kolektivi imajo do podjetij in tovarn. Zato je popolnoma pravil o, da se izročijo delovnim kolektivom, odnosno delavskim svetom v upravo podjetja in tovarne.
Nadalje predlagamo letos prvič odlok o sestavi in izvajanju proračuna in odlok o vzdrževanju stanovanjskih poslopij. Ta dva odloka sta važna, prvi zato, ker se z njun regulira odnos do sestave in izvajanja preračuna, drugi pa zato. ker z njim obvezuje lastnike in uživalce, da vzdržujejo stanovanjsko zgradbo, v cilju oču-vanja stanovanjskega fonda.
Nadalje je današnjemu zasedanju predložen predlog odloka o gospodarskem planu za 1951. leto. Plan predvideva 524.518.000 din investicij, od teh za 355.126.000 din gradbenih del. ostalo pa za opremo. *
Pred nami je mnogo dela in velikih nalog. Izvršili jih bomo, samo če bomo znali mobilizirati vse pozitivne sile na liniji stalnega utrjevanja delovne discipline, zavesti do skupnosti in požrtvovalnosti. Naše delovne množice so neštetokrat dokazale svojo zavest in odgovornost in bodo prav tako v tekočem letu požrtvovalno izvrševale vse obveznosti, ki izhajajo iz gospodarskega plana.
NAJ ŽIVI LJUDSKA OBLAST, OBLAST DELOVNEGA LJUDSTVA!
Ostala poročila
Poročilo komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti je podal tov. Kolarič. Po potrditvi odredb Izvršilnega odbora IOLO je podal poročilo višjega javnega tožilca tov. Alfonz Dolhar, ki je med drugim dejal:
V pogojih ljudske demokra-
ZASEDANJA SKUPSCINE MED POZDRAVOM KOMANDANTA POLKOVNIKA LENCA
■'•••luiMiiiiiiiniiiniiininiiliMiMimiii »muhi  ..................................................................................................................................................................
^	"‘"iiiiiiimimutiminn,
^	^	Jahosuv	!
a nohtka
b	d^eto-miuejni.
OKL PKOh Uit. F K A K UKA D At
§
^ *Pa b?°tifrtiS^riVa ie dva meseca v hlevu». je pravil ,. °sta tam h tebe skrila in tam bosta do konca vojne ^ 1 ie sVejk Va‘ vama ne bo do’« čas.»
't c,"-vo n-, —llo ^ludno odklonil. se je zelo razburil ter odšel
cije sprejema ljudstvo zakone samo po svobodno izvoljenih predstavnikih. Torej so to zakoni, ki izražajo določeno stop. njo našega razvoja in ki nam glede na objektivne pogoje omogočajo doseči nadaljnjo višjo stopnjo. Kot taki so zakoni orožje v rokah delovnega ljudstva za revolucionarno, sistematično in plansko uničenje ostankov, so sredstvo za zgraditev socializma. Ker so torej vsi zakoni razrednega značaja, je potrebno, da jih v celoti izvedemo, ker predstavljajo najhitrejšo in najsvobodnejšo pot k socializmu.
Zaradi tega je bilo tudi delovanje javnega tožilstva u-smerjeno na preganjanje kršiteljev naših zakonov, predvsem proti onim ,ki so iz kakršnih koli razlogov skušali ovirati napore delovnega ljudstva pri izgradnji socializma.
Veliko pomoč nudijo javnemu tožilstvu tudi ljudski tožilci.
Zaključni račun za leto 1949 ter predlog proračuna za leto 1951 je podal poverjenik za finance pri IOLO tov. Makovec. O predlogu proračuna, ki je bil soglasno sprejet, bomo poročali prihodnjič.
Predlog plana za leto 1951 je podal tov. Julij Beltram in odlok obrazložil: Ljudska oblast more živeti in delovati le v pogojih planskega gospodarstva, ki edino daje možnosti največjega razvoja vseh proizvajalnih sil in s tem ustvarjanja vedno boljših življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Istrsko okrožje je smelo stopilo na pot planskega gospodarstva že v lanskem letu in enoletni gospodarski plan uspešno izvršilo. Ti uspehi se kažejo na vseh področjih našega gospodarstva tako v pogledu povečanja proizvodnje in dviga kvalitete naših proizvodov, kakor tudi v pogledu delovne discipline, znižanja proizvodnih stroškov itd. Plansko gospodar, stvo narekuje poleg tega tudi tesna gospodarska navezanost Istrskega okrožja na Jugoslavijo, ki nam v pogojih izvajanja petletnega gospodarskega plana nudi nesebično podporo in zagotavlja vso materialno pomoč. Vsa ta dejstva nam nujno narekujejo, da za na-
daljnji uspešni razvoj našega gospodarstva in dvig življenjske ravni delovnega ljudstva Istrskega okrožja po ugasnitvi odloka o gospodarskem planu za leto 1950 tudi za leto 1951 sprejmemo odlok o enoletnem gospodarskem planu, ki naj predstavlja uzakonitev planskega gospodarstva in daje vsebino gospodarske dejavnosti, katero bodo naši delovni kolektivi, kakor tudi vsi organi oblasti in uprave razvijali v tekočem letu.
O podrobnostih plana bomo poročali v naslednjih številkah.
Po zaključku diskusije o planu za leto 1951 je bil ta soglasno sprejet.
Predsednik tov. Dimir.ič je prešel nato na deveto točko dnevnega reda, in sicer na predloge novih odlokov, ki jih je podal tov. Kolenc — C rt: Med temi predlogi je gotovo najvažnejši predlog o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Predstavniki ljudstva so navdušeno pozdravili ta predlog, ki je bil postavljen na zahtevo mnogih kolektivov tovarn Istrskega okrožja. V diskusiji se je oglasil tudi socialistični poslanec Fonda Luigi, ki je izjavil; da se socialistična stranka STO z navdušenjem pridružuje temu odloku in ga pozdravlja kot vidni izraz velikega napredka. Z njim bo Istrsko o-krožje pokazalo celemu svetu; da se zna naše ljudstvo samo upravljati in se ne pusti od nikogar izkoriščati. Vse predloge je skupščina soglasno sprejela (o posameznih predlogih bomo poročali pozneje).
Ker je bilo nekaj članov Izvršilnega odbora razrešenih; ker so prevzeli druge funkcije, je skupščina imenovala v, Izvršilni odbor IOLO tovariše Gobbo Nerina, Perossa Ivana, Pišota Rada in Tomasina Pli-r.ia.
Ob zaključku uspešnega4 zasedanja, ki pomeni za ljudstvo Istrskega okrožja nov korak k napredku, so odposlanci manifestirali svojo ljubezen in hvaležnost Jugoslaviji in maršalu Titu, ki podpira borbo istrskega ljudstva in mu pomaga, da uresničuje naloge, ki si jih ljudstvo zadaja.
/1
K V K
STozeč Svejku, da ga gre ovadit orožnikom
‘h> , ‘'•‘toomisiu
®a>uinu Je sporo/n baSe3 SveJk zvečer
Pozdrav
gospodarja Melichaska
-—njegove sestre, ga to ni nič kaj .etlomer je ,
'tiatijoIilPrenehom^1„0d Sveika papirje. Bil Je zaostal človek. *2;b(P°.VSei okoiicl ril nekai 0 roparjih in tatovih, ki se
se’dpjer le rnlTr i*16 mara-i° služiti in hodijo naokrog pa , «Da a> kakor ria _ ’ rekel Svejku v oči, «vsak izmed
“'•Ik »IgfJ »s",'«,”* ao pet stetu
■j,	- se ljudje največ jezijo», je dodal,
°Pl. «ko bi tak človek imel čisto vest, bi
sedel in pokazal papirje. Ce pa jih nima,-..»
«Torej zbogom očka!s>
«Zbogom, drugič si poiščite bolj neumnega!*
Ko je Svejk odšel v temo, je dedec še dolgo godrnjal: «Pravi, da gre v Budjejovice k svojemu polku. Iz Tabora. Pa gre klatež najprej v Horaždjovice in potem šele proti Pisku. Saj potuje okrog sveta.*
Svejk je hodil spet skoraj celo noč, dokler ni nekje pri Putimu našel na polju kozolca. Odgrabll je slamo in slišal prav blizu sebe glas: «Od katerega regimenta? Kam greS?»
«Od enaindevetdesetega, v Budjejovice.*
«Kaj bi hodil tja?»
«Tam imam svojega obrlajtnanta.*
Slišati je bilo. da se zraven v bližini ne smeje samo eden, ampak trije Ko je smeh potihnil, je Svejk vprašal, od katerega polka so oni. Dognal je, da sta dva od petintridesetega, eden pa od topništva, prav tako iz Budjejovic.
Vsi so upali, da se mora vojna končati v enem, dveh me secih. Mislili so si. da so Rusi že za Budimpešto in na Morav skem Tako se je vobče govorilo. Zgodaj zjutraj prinese dra gončeva mati zajtrk. Ti od petintridesetega polka pojdejo potem proti Strakonicam, ker ima eden izmed njih tam teto, ta pa ima spet v gorah znanca, ki ima žago, in tam bodo dobro spravljeni
«In ti od enaindevetdesetega*, so ponudili Svejku, «6e hočeš greš lahko z nami. Požvižgaj se na svojega obrlajtnanta!*
«To ni tako lahko*, je odgovoril Svejk in se zagrebel v slamo.
Ko se je zjutraj prebudil, ni bilo nikogar več in nekdo, menda dragonec, mu je položil k nogam kos kruha, da ga bo imel za na pot.
Svejk je korakal skozi gozdove in je srečal starega berača. ki ga je kot starega tovariša pozdravil s požirkom žganja.
«V tejle vojaški uniformi nikar ne hodl», je poučeval Svejka «Povsod je polno orožnikov, beračiti pa tudi ne moreš v uni lormi. Nas danes orožniki ne lovijo več, zdaj iščejo samo vas.* «Samo vas iščejo*, je tako prepričevalno ponavljal, da Svejk rajšj sploh ni govoril o enaindevetdesetem polku- Naj ga ima. za k°gar hoče. Cernu bi kvaril iluzijo dobremu starcu.
«Pa kam si namenjen?* je kmalu vprašal berač, ko sta si °ba prižgala pipo.
«V Budjejovice.*
«Za boga*, se je ustrašil berač, «tam te bodo takoj zagrabili, civilni obleki moraš biti ves razcapan, in se delati hromega.*
n <sAmpak niC se ne boj, zdaj pojdeva v Strakonice, Volinj.
nKi I- m sam ,hudlC bi moral pritl- da bi ne dobila k-fe Civilne eke. Tam okrog Strakonic so še neumnj in pošteni ljudje, ki ti bodo pustili čez noč odprto hišo, podnevi pa je sploh ne Oklepajo. Ka potrebuješ? Čevlje imaš, torej ti je treba samo tokaj nase. Vojaški plašč je star?*
«Star.»
«Torej tega si pusti! V tem se na deželi hodi. Potrebuje1 lace in suknjič. Ko boš imel civilno obleko, prodaš hlače in lužo židu Hermannu v Vodnjanih. Ta kupuje vse kar je rarnega, in prodaja po vaseh.*
«Danes pojdeva proti Strakonicam*, je dalje razvijal svoj načrt «Stiri ure od tod je moj stari znanec, ovčar tam bova prenočevala, zjutraj pa pojdeva v Strakovice, da poiščeva kje v okolici tisto civilno oMeko.*
Našla sta ljubeznivega starčka, ki je pomnil, kako je njegov
stari oče pripovedoval o francoskih vojnah. Bil je kakih 20 let starejši od berača. Zato je rekel njemu in Svejku: fant.
«Torej vidita, fanta*, je pravil, ko so sedeli okrog ognjišča, kjer se je kuhal krompir v oblicah, «takrat je moj stari oče tudi dezertiral kakor tale vojak. Ampak zalotili so ga v Vodnjanih in so ga tako namlatili, da so mu kar cunje letele s zadnjice. Pa je še lahko govoril o sreči. Jarešev sin, ded starega Jareša, je dobil za pobeg smodnik in svinec v Pisku. In preden so ga ustrelili, so ga še na cesti tako pretepali s palicami, da mu je bila smrt pravo odrešenje. - In kdaj si zbežal?* se je z objokanimi očmi obrnil na Svejka.
«Po mobilizaciji, ko so nas odvedli v vojašnico*, je odgcF voril Svejk.
«Ali si prelezel zid?* je radovedno vprašal ovčar,
«Drugače ni bilo mogoče, očka.*
«In straža je streljala?*
«Da.»
«Pa kam si zdaj namenjen?*
«Ampak zmešalo se mu je», je za Svejka odgovor« berač, po vsej sili hoče v Budjejovice Saj več, mlad, nerazumen človek, sam leze v prepad. Moram ga vzeti v šolo. Nekje seže-nemo civilno obleko pa bo vse v redu. Do pomladi se bova kako pretolkla, potem pa pojdeva delat h kakšnemu kmetu. Letos bo sila za delavce, in pravijo, da bodo vse berače pobrali za poljsko delo. In zato mislim, da je bolje, če gremo prostovoljno*
«Mislis». je vprašal ovčar, «da se letos ne bo končalo’ In prav imaš, fanti*	111
t
(Nadaljevanje sledit;
ŠPORTNI
ONEVNIK
NOGOMETNI SPORED DANES PRI NAS
NOGOMETNO prvenstvo TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Na stadionu »Prvi maju ob 14,30 MONTEBELLO - SKEDENJ Na Opčinah ob 12,30 OLIMPIJA . NABREŽINA
ob 14.30 SV. JUST - OPČINE
DKROZNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na stadionu »Prvi maja ob 8.30 SKEDENJ B . POLET ob 10.30 ILIRIJA - DEVIN
ob 12,30 MONTEBELLO 8 - SESl.JAN Na Opčinah ob 10.30 OLIMPIJA B - SV. IVAN
Partizan-	R
(Od našega pose b. dopisnika)
VIAREGGIO. 3. — Danes se je srečal ((Partizan » s pariškim nogometnim moštvom «Racing». To je bila ena izmed dosedanjih najboli zanimivih in napetih srečani tega turnirja. Lahko rečemo, da je Partizan napravil vse, kar je mogel. Zlasti je pokazal svojo odlično igro v prvem polčasu, dočim je v drugem pričel z isto taktiko nekake mlačnosti in neodločnosti. kot v včerajšnji tekmi proti Bologni. Zopet je bil vratar Rouman tisti, ki je reševal. kar nista mogla rešiti branilca njegovega svetišča. Za to svoje izkušeno delo ga je publika danes večkrat nagradila s ploskanjem. Zopet se je izkazai Varkič prav tako tudi Stioič.
Tudi »Racing« 9e je danes predstavil v svori najboljši moči. Njegova obramba je bila prav dobra in tudi napadalna vrsta ni bila nič slabša. Vodil je znani profesionalec in član državne reprezentance Bruey.
V prvem polčasu je bil Partizan močnejši od svojega nasprotnika. Vendar pa ni znal izkoristiti vseh prilik, ki bi mu zlahka prinesle nagrado v obliki KOla. Sele 10 minut pred koncem prvega polčasa je Si-jakovič zaključil lepo akcijo napadalne vrste, prodrl obrambo »Racinga« in neobranljivo streljal v Vasseurjevo svetišče.
V drugem polčasu je Partizan popusti. Nasprotnikov napad je pokazal veliko aktivnost in je večkraf uspel prodreti zelo nevarno v bližino Partizanovega gola. V tem delu srečanja se ie mladi Rouman pokazal kot morebitni Bearim naslednik. Branil je vse. kar mu je prišlo pod roko Kljub temu pa je dosegel »Racine« v 20. minuti izenačenje Po Pouletu. Partizan se je potem začel resno truditi, da bi nadoknadil zamujeno. To mu je uspelo. Napadal je in končno je prišlo v 33. minuti do enajstmetrovke, ki jo je realiziral Vorkič.
Skoki v Garmisciffi
..
Švedski skakalce Dan NetzeVl pri svojem skoku, ki Je
v Garmiscbu
il zavidljivo datjtno 71.5 metrov
V drugi tekmi je zmagala Sampdoria nad dunajskim moštvom < First Wien». Zato bo finalna tekma med obema zmagovalcema današnjih tekem v ponedeljek.
Druga tekma se ie končala z rezultatom 2:1. Sampdoria je pokazala boljšo igro v tem zelo hitrem srečanju. V pričetku igre so Dunajčani večkrat napadli in so se jih geuoveški branilci zelo težko otresli. »First)) jip dosegel v 13. minuti prednost z golom, ki ga je zabil Menasse z daljave 10 metrov. Takoj v pričetku drugega polčasa je Sampdoria izenačila. Vendar je »First« še vedno napadal in v 13. minut; je le malo manjkalo, da ni Sampdoria dobila novega gola. V 30. minuti drugega polčasa je nastala pred dunajskim golom precejšnja zmešnjava, katero te izrabil' Corti. ki je zabil gol. Kljub temu lahko rečemo, da je Sampdoria zaslužila zmago, je vendar pokazala oosti manj uspešno igro in napadalnost cd svojega nasprotnika.
MITJA VOLCIC
BERN, 3. — V hitrostni drsalni tekmi na 500 m, ki je Kila v Davosu je zmagal Norvežan Far-stad.’ Drugi je bil Susumu Naito (Japonska).
v Francijo
BEOGRAD, 3. — Včeraj zvečer sta zapustili Beograd jugoslovanski nogometni reprezentanci «A» in prva «B». Prva se bo srečala v Parizu, druga pa v Lionu z odgovarjajočima francoskima reprezentancama. Drugo «B» moštvo je odpotovalo iz Beograda danes zvečer. Igralo bo 7. februarja v Bazieresu.
Objavili smo že postave vseh treh reprezentanc. «Politika» piše, da ima prvo moštvo največ zagovornikov. Pravi naslednje: »Pokazalo se je, da je Lazarevič še vedno poškodovan, da je Toma-ševič v najboljši formi od vseh vodij napada in da je Hercer boljši od Strnada«. Izbira obeh branilcev je bila najboljša v sedanjem položaju... Drugo vprašanje je v tem, da «A» reprezentanca in tudi obe ostali niso dosegle med pripravami zadovoljujoče forme. To povzroča skrbi«. O obeh drugih reprezentancah pravi list, da so premalo homogene, »Več zaupanja nam daje moštvo, ki je sestavljeno iz slabih igralcev, ki so pa kljub temu povezani med seboj. Tako moštvo bo dalo povprečno več dobrih iger, kot moštvo, sestavljeno iz najboljših igralcev, ki so pa nevigrani«.
TEŽKA POT TRIESTINE V RIM
Triesitina se j.e morala v petek pozoo zvečer preseliti iz Trsta v Rim, kjer bo danes odigrala nogometno tekmo s tamkajšnjo enajsterico.
Tekma bo sicer težka, kajti enajsterica Rima je pripravljena odigrati tekmo kot je potrebno in seveda zmagati. Trie-stinu bo nastopila sicer popolna in verjetno v postavi, ki je preteklo nedeljo odigrala neodločeno s Juvesntusom. Ker ima trener na razpolago precej i-graleev, bo verjetno vključil v napad De Vita, ki je že okreval. Kot rezerva pa spremlja enajsterico tudi Pison.
Enajsterica Rima pa irr.a nekaj svojih najboljših igralcev v infermeriji in bo morala vključiti v napad rezerve. Napad Rima bo verjetno tako sestavljen: Merlin, Zecca, Bacei, An-diersson in Sundquist.
Triestjna se je zadnje dni vestno pripravljala, vendar pa nekoliko manj kot po navadi zaradi burje. ki je precej motila trening in ga večkrat tudi prekinila.
V zadnjem trenutku smo izvedeli, da je Grosso, sijajni steber obrambe Triestine zbolel in je zaradi tega njegova prisotnost na igrišču precej dvomljiva. Koga bo trener postavil na njegovo mesto? Izbira vsekakor ni lahka.
Ostale tekme italijanskega nogometnega prvenstva so sledeče;
Napoli - Bologna; Fiorentina-Carno; Atalamta - Genoa; Pro Paitria - Lazio; Juvenitus - Luc-chese; Novara - Milan; Inter -Padova; Udinese - Palermo; Sampdoria - Torino.
Pletilni svetovno znani stroji
„DIAMANT" „COLMOR" in //P F A F F"
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
TRST
NA OBROKE
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
F. W1»OTAR
TRST
UL F . Severo št. 3
R. E. D. A. T. A.
M. VIGINI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
MILANO - MILAN
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMEHJEVAL-CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54-20
Krznarstvo
T R s r
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
Mulej deseti na Montblencu
LES HOUCHES, 3. — V mednarodnem smučarskem tednu na Montblanc-u so imeli danes na sporedu tekme v spustu. Proga je bila dolga 3 km. Rezultati: Monti (Italija) 2:54; 2. Zeno Colo (Italija) 2:55,2; 3. Sanglard (Francija) 2:58,1; 4. Couttet (Francija) 2:59,1;	5. Oreiller (Francija)
3:02,9. Jugoslovan MULEJ je zasedel 10. mesto s časom 3:07,2.
Ključavničarska mehanična delavnica
BATIČ	F
TRST- Ulica F. Crispi 15 . Telefon 95-2-14
ZOBNI ZDRAVNIK
dr. HLAVATY ROBERT
Ordlinira za ustne in zobne bolezni in zobno pro-tetiko na Opčinah pri Fabčiču dnevno razen torka in petka v Trstu, UL Imbrian i 14-11. v torek in petek.
10 - 12	15	-	18
Mizarji podjetniki
Deske mre Kov e, mace-. _ move in trdih
kmetovalci!««,
vezane plošče, furnir, parkete in drva
•udi najugodneje
tnst
viale Solino 24 lel. 90441
IVAM DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST — UL. G. GOZZ1 št. 1, vogal Ul. Pauliana
Dr. IUNGO
zobozdravnik
Izdeluje
PROTEZE V JEKLU, ZLATU, KAVČUKU IN PLASTIKI. Največja garancija. Sprejema od 10-12 in od 15-19. (Govorj slovenski).
TRST. UL. TORREBIANCA 43, voga] Ul. Carducci.
RGOVINA
REVISAN
Oglejte si naše izložbe!
Velika ubira domačih eopat za odrasle in otroke
TRST, ULICA VASARI 10
Oglejte si breiobvemo
KUHINJE lit
konkurenčnih
katere dobite po
cenah
1 R S 1 U, ULICA VASARI Sl. «
ahoi Pal
T R 8 T, Ul. Mas 6 - Tel. 96332
7rgovmm žganim, likar1 lav, alkoholnih In gonečih so vin na il n o b n o in no debelo POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjak!
^Selihn lofefcifc®
ROSSOAII
iiiiiiiiiiiniitmiHiiiMtimimmuiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RRCGERfl
Kupovali
pri
GRRDBENIK
s p r o j o m a vsakovrstna gradbena dola, obnavlja stanovanja in trgovino ter ;il_ sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne I
NosloV pri uproVt Itjio . Im, Ulico SV, f ran {lika litV. 20
pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad:
RADIO
HARMONIKE vseh v,st ŠIVALNI STRMI „VISM
ii
VSE K A OBROKE!
Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 lir
i
VaS bon!
w w
KRZNENIPLASC
TRST. Ul. 30. oktobra št. 11. tel. 29374
POMNITE! Podjetje RUGGERO R0SS0N1
liDItZO « Alti lt Al. IH S
NAROČAJTE
jugoslovanske
REVIJE
Založništvo tržaškega tiska (Uprava listov, Trst, UL* Frančiška 20-1) sprejema naročila na slovenske in druge F*" slovanske revije. Opozarjamo sedaj, v začetku leta, n* gato izbiro slovenskih in jugoslovanskih revij, ki obravnav*)' literarna, politična, pravna, prirodoznanska, zdravstvena, F dagoska, gospodarska, tehnična in druga vprašanja.
Novi svet
Leposlovna revija, glasilo Društva slovenskih knji#* kov, urednik Ferdo Kozak. Izhaja mesečno. Letna narod"" 2.200 lir.
Nova obzorja
Leposlovna revija, glasilo Zveste kulturnih delavdj Mariboru, urednik Anton Ingolič. Naročnina letno 800 **•
Mladinska revija
Mladinska leposlovna revija. Izhaja v 10 številkah M to, letna naročnina 600 lir.
Slavistična revija
Znanstvena revija za literarno zgodovino in jezik, j Slavistično društvo v Ljubljani. Uredniki: A. Ocvirk, F-movš in J. Vidmar. Letna naročnina 1.200 tir.
Geografski vestnik
Časopis za geografijo in sorodne vede, izdaja Geo6[jS institut ljubljanske univerze. Urejata A. Melik in S. Naročnina 480 lir.
Slovenski etnograf
Časopis za etnografijo in folkloro, izdaja muzej, urednika B. Orel in M. Matičetov. Letna nar**" 800 lir.
Republika
Revija za književnost in umetnost, glasilo hrvatskih ževnikov (Zagreb). Vsaka številka 180 lir.
Hrvatsko kolo
Leposlovna revija, ki jo izdaja Hrvatska Matica v t/d bu. Izhaja 4-krat letno, naročnina 960 lir.
Književnost
Mesečna leposlovna revija, ureja Eli Finci, glasilo književnikov (Beograd). Letna naročnina 960 lir.
Letopis Matice Srpske
Književna revija, ureja Zivan Milisavac, izhaja Sadu. Naročnina letno 800 lir.
v No'**
Brazda
Časopis za književnost in umetnost, ureja Isak Sai lija (Sarajevo). Naročnina 960 lir letno.
Stvaranje
Mesečna književna revija, ureja J. Djonovič,
Cetinju, letna naročnina 720 lir.
Nov eten
Revija za umetnost in znanost, glasilo makedonskih teljev, ureja Slavko Janevski, naročnina 720 lir.
Medjunarodril problemi	(
Izdaja Institut za mednarodno politiko in gospodari**8 Beogradu. Posamezna številka 90 lir.
Ljudski pravnik
Izdaja Društvo pravnikov LRS, letno 340 lir.
Proteus ,	.
Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, izbai* krat na leto. Urednik Lavo Čermelj. Letno 480 lir.
Priroda, človek in zdravje
Mesečnik za poljudno zdravstvo. Letno 320 lir.
Sodobna pedagogika	^
Pedagoška revija, ki jo izdaja Slovensko pedagoški štvo, letna naročnina 400 lir.
Scuola nuova
Italijanska revija za šolska vprašanja, ki jo izdaj*
janska unija na Reki. Letno 8 številk, naročnina 600
II pionlere
List za italijanske pionirje v Istri in na Reki, nik, letno 340 lir.
<a>Aty>33f®
.1
©
&
I
U)ekuel\n in&lnlfott kompletne Uopnlnieo
PnpVriit/f((i taoV.fiije vodne In plinhke naptave tet vba btnvhno-hlepabbka dela • Pto*inrnni ntt ielfo
Finansije	^
Glasilo finančnega ministrstva FLRJ, izhaja vaedctl>' na naročnina 600 lir.
Elektroprivreda
Izdaja Svet za energetsko in ekstraktivno ind' Beogradu. Letna naročnina 5100 lir (mesečnik).
Morsko riharstvo
Mesečnik za ribarstvo. Naročnina 400 lir letno.
Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo
Mesečnik, letna naročnina 400 lir.
Nauka i tehnika	,
Izdaja društvo za pospeševanje znanosti in tehnik' ja mesečno, letna naročnina 960 liri
Tehnika	0
Glasilo tehnikov in inženirjev Jugoslavije. Izhaj* no, letna naročnina 960 lir.
Naše gr a dje vinarstvo
Glasilo Sveta za gradbeno industrijo in gradbeni' sečnik. Letna naročnina 1.680 lir.
Elektrotehniški vestnik
Strokovna revija elektrotehniških inženirjev 'n
TeSka IndustrIfa
Meiečnik, letna naročnina 960 lir.
List za lesno industrijo, Izhaja 10-krat na 1«*°’
480 |ir.
F otografija	^
Časopis foto in kinoamaterjev Jugoslavije, letno 760 lir.
Sah
Glasilo slovenskih šahistov, mesečnik. Letno
štVft
teb11
.uff.iKiiavvo- ULICA MONTECCH1, St. 6, lil. nad. - Telefon Mev. 83-80* In »*-*J». - Poštni predal 502 - UPKAVA ULICA SV	FKANCISKA
it 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSme v Širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-~	upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrst« oglasov po 10 din.	,
Ddg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski uvod. — Rodruž.: Gorica Ul. S Pelllco l-II., Tel. 11-32 Koper, Ul. Battlstt 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 Uri Poštni tekoči račun za STO-ZVU Založništ-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. -
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalifl banki v Ljubljani
cona B: Izvod ». mesečno 71) din; FLRJ: izvod 4.50. me»'
• Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske**
6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-iS**-