66. številka. Ljubljana, v torek 21. marca 1899. XXXII. leto (shaja T«ak dan zv«č«r, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman is avs t r o-oge r ak e dežele za vso loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld, za jeden m in 2. zakona z dne 23. junija 1805 podaljšale do 23. junija 1905 — opozarjal, da je bil namen zakona, pomagati Ljubljani v tem, da so se dovolile davčne olajšave za poškodovane hiše in za nove stavbe. Doba teb olajšav se je omejila za to, da se kar najhitreje razvije stavbna delavnost, in da se preskrbi zdravih stanovanj. Marsikateri po potresu prizadeti hišni posestnik pa še danes ni vstanu zidati in ne ve, ali naj zida in kje naj zida. Ni dolgo tega, kar je vlada sporočila mestni občini, da še razni hišni posestniki niso vzdignili dovoljenih jim brezobrestnih po-napredščin. In temu je res tako. Mnogo je strank, ki hočejo zidati, a tega ne morejo. Zlasti jeden slučaj govori drastično za podalj sanje zakona: slučaj ki je sedaj pri upravnem sodišču. To je sedaj Cacakov slučaj. Cacak vsled sosedovega ugovora ne more prej zidati, dokler se ne izreče upravno sodišče — Če bi upravno sodišče tudi kmalu razsodilo to zadevo, bi Cacak vender ne mogel letos zidati. Mnogo je tudi posestnikov, ki bi radi na drugem kraju zidali, pa ne morejo, ker dotični kraji še niso stalno regulirani. Tak kraj, za kateri se močno zanimajo, je severni del južne železnice. Načrt za ta del mesta je magistrat šele zadnji čas dobil in pride v prihodnji seji občinskega sveta na razpravo. Predno bo mogoče na tej podlagi stavbna dovoljenja dajati, bo Še precej časa. Poleg teh razlogov je pa še tacih, ki govore za podaljšanje § 2. To so razlogi, da je podaljšati davčne olajšave, zaradi razširjave in vzdržavanja stavbne podjetnosti. Veliko podjetništev se je založilo z materijalom s katerim nikamor ne more, če poneha stavbna podjetnost, kar pa se gotovo zgodi, ako preneha veljava § 2. rečenega zakonu. Marsikdo poreče ! Kako to, da se ni v zadnjem času več zidalo? Odgovor ni težak. Ljudje so čakali, kako se ruši vprašanje glede stavbe raznih javnih poslopij. Več posestnikov se na pr. ni moglo odločiti za zgradbo, dokler ni bilo določeno, kje bode stalo juitično poslopje. Nadalnja okolnost, ki zadržuje stavbno delavnost, je ta, ker še ni rešeno kolodvorsko vprašanje. To vprašanje je jako pereče, zlasti odkar so se trgovci in obrtniki s prošnjami obrnili na južno železnico, naj se odpravi ovira na Dunajski cesti, da teče proga v ni vel u te ceste. Južna železnica poslala je svojega zastopnika in konec poizvedovanj in posvetovanj in posredovanj občine in železniškega ministerstva je bil, da je železnica izjavila, da je pripravljena preložiti kolodvor. Stvar se že dolgo vleče. Lani je južna železnica predložila železniškemu mi-nisterstvu načrte za prestavo kolodvora. Ti načrti se zdaj pretresajo. Tudi to je v zvezi s stavljenim predlogom. Če bi se sklenilo, da je južni kolodvor le za osebni promet urediti, kolodvor za drugi promet južne in drž. železnice pa preložil tje, kjer je tovorni kolodvor, bi imelo vprašanje o napravi delavnic drž. železnic vse drugo lice nego sicer. Zagotovilo se nas je, da. kadar se reši kolodvorsko vprašanje, se začne železniško ministerstvo baviti z vprašanjem o napravi delavnic. Od tega, kje bo prihodnji kolodvor, je odvisno, kje se dobi prostor za napravo delavnic. Mestna občina ima za drž. kolodvorom veliko posestvo, katero je železniški upravi dala brezplačno na razpolago, da na njem napravi Železniške delavnice. Če se na tem svetu razširi kolodvor, pridejo delavnice drugam, in na odločitev v tej stvari čaka mnogo posestnikov, kateri špekulirajo na to, da sezidajo svoje hiše blizu Železniških delavnic. Končno se letos odpre tudi svet na Mirju. Ta svet se parcelira in se bodo tam zidale nove hiše. Ljubljana, ki je bila po potresni katastrofi hudo zadeta, pač zasluži, da se jo podpira, in je upati, da se izposluje nasvetovano podaljšanje davčnih olajšav. Stavljeni predlog je bil po predlaga-teljevem nasvetu odkazan upravnemu odseku. Mlekarski zadrugi v Trnovem se je povračilo posojila 500 gld podaljšalo za jedno leto. Francu Cesarju pa se je za napravo brodu čez Savo pri Kresnicah dovolilo 100 gold. podpore. (Poročevalec Mod i a) Prošnja županstva v Št Rupertu za podporo za napravo stacij za streljanje proti toči se je odstopila deželnemu odboru, da se nanjo po možnosti ozira. (Poročevalec posl. Po v še.) Prošnja Jakoba Bobeka iz Kala za odpis bolniških oskrbovalnih stroškov za Marijo Požar se je odstopila v rešitev dež odboru. Mariji in Ani Lušin pa se je dovolila miloščina po 40 gld. za tri leta. (Poročevalec posl. Mu mik). Prošnja Fr. Ravniharja za zvišane pokojnine se bo na predlog posl Hribarja rešila v tajni seji. Poročilo glede razdružitve selske občine Turjak v samostojni selski občini Turjak in Rob se je na predlog posl. V i š-nikarja vrnilo upravnemu odseku. Prošnja okrajno cestnega odbora kranjskega za uvrstitev okrajne ceste Kropa-Tržič mej dežel e ceste se je odstopila dež. odboru, da prouči tehnične in pravne razmere, in isto tako se je sklenilo glede prošnje Janeza Goličiča za uvrstitev mostu Čez Soro pri Suhi mej okrajno-cestne objekte. (Poroč. posl. Šubic). Posl. Jelovšek je poročal o £ 5. letnega poročila, občinske stvari, in je bilo poročilo odobreno. Posl. Grasselli je poročal splošno o letnem poročilu dež. odbora, in o številkah I. (Posebni prigodki) in II. (Deželni odbor, razdelitev referatov). Poročevalec je predlagal, naj se vzame poročilo odobruje na-znanje in je grajal, da se dež. odbor ne meni dosti za želje in sklepe dež. zbora. Tako je bilo 5. marca 1897. sklenjeno, naj dež. odbor v ljubljanskih dnevnikih priob-čuje poročilo o važnejših sklepih, kar pa se doslej ni zgodilo, dalje je grajal pomanjkljivo in površno obliko raznih v poročilu priobčenih izkazov in rabo titulatur, ker se je tudi pri drž. uradih odpravila ta razvada. Deželni zbor je poročila po kratkem, popolnoma nezadostnem odgovoru posl. Povšeta odobril. Posl. L en k h je poročal o i-u 1. letnega poročila „Zakonski načrti" in je bilo poročilo odobreno. Posl. K oš a k je poročal o g n. letnega poročila „Davki" in je predlagal, naj se odobri. Posl. Lenaršič je grajal postopanje linančne oblasti glede fatiranja dohodkov. Vsakdo skuša podati kar rnožno natančne podatke, r. davčna oblast nikomur ne verjame, nego skuša vsakemu dokazati, da ima veliko večjih dohodkov, nego jih je fatiral Zgodilo se je celo, da so nekateri, ki so se hoteli iznebiti sitnostij. fatiral! več dohodkov, nego so jih v resnici imeli, a davčna oblast jim še vedno ni verjela ! V komisijah, koder se razpravlja o fasijah. se uradna tajnost ne varuje tako strogo, kakor bi se morala. Komaj se je o fasijah razpravljalo o komisijah, že se je po ljubljanskih kavarnah govorilo, koliko je kdo fatiral. Govornik je priporočal finančni upravi, naj bi v prihodnje verjela podanim fasijmn in naj bi se tajnost teh fasij strogo varovalu. Ko je še posl. Pfeifer daljši govor o fiskalizmu p reč i tal, je bilo poročilo odobreno. Posl. Grasselli je poročal o letnega poročila js 8. C. „zdravstvene reči" ter povdarjal, da laborira deželno zdravstveno osebje na kronični nestanovitnosti, da pa se razmere sedaj še ne morejo premeniti, ker nedostaje zdravnikov in živinozdrav-nikov. Poročilo se je odobrilo, kakor tudi poročile o letnega poročila £ 9 „ustanove" in o § 10. „osobne stvari". Javni seji je sledila tajna seja. Prihodnja seja bo v četrtek 23. t. m. V IJnMJatil. 21. marca. K položaju. Listu „Grazer Volksblatt" se poroča baje z odlične konservativne strani, da mi- LISTEK. Slika iz življenja. Spisala Marica. i,Konec.) „S kom greš!" vprašal jo je on. S tem ali z onim, odgovarjala je ona. *Lepa si kakor sama rožica", in skušal jo je pobožati po krasnem lici, a ona gaje surovo zavračala: „Beži, beži, pijanec !" Zameril ji ni, ampak šel k ženi in ji dejal: „ Ala imava lepo hčer, ni Čuda, da vse nori za njo". Potem je pa legel in spal do pozne ure dražega dne; v prodajalnici, ki ni bila že davno tako polna kakor nekdaj, bili eo pa hlapci in drugi ljudje. Ko je vstal in stopil zevaje proti poldnevu malo v prodajalnico, prišel je kmalu zopet domu h kosilu in potem zopet Sel mej prijatelje, kjer je ostajal dolgo v noč. Imel je lepo življenje, le žal, da ni trajalo dolgo t Doma popoludne pa se je zbiralo mnogo Eminih sovrstnio in cestiloev b kavi, in ve-Mljs ni kalil nihče. Žid pa, ki je mej Um zalagal proda- jalnico z blagom, a Robiča z denarjem, ni spal, ampak prav bedel je. Sprejemal ga je vedno v svoji sprejemni sobi ter ga posedal na naslanjač sebi na desno ter vabil ga in vabil, a Robič je zahajal k njemu še prerad. Minolo je tako nekaj časa. Krnica je postala mahoma bolj kla-verna, ni se več smejala, da je vse odmevalo, razdražila se je za vsako stvarico in nič ji ni bilo več po všeči, niti popoldanski shodi, niti nove, lepe obleke. Čitala je časopise in včasi se je v kako novico prav vglobila, držala je časopis v roki ter se zagledala v prazen prostor; v svoji glavici je pa delala in pletla čudne nevarne načrte. Nekega jutra ni je bilo delj nego navadno iz sobe. Ko je mati šla poslušat k durim, je čula stoke, katere more provzro-Čiti le huda bolečina. Ko so na njen klic prihiteli ljudje in odprli šiloma vrata, ležala je Ema na svoji postelji z obrazom zakritim v mehki blazini. Obraz ji je bil Čudno skrivljen in Život se ji je zvijal krčevito. Stolkla si je bila ponoči žveplenk v kozarec ter je izpila, kakor je večkrat Čitala; ispila radi — ne« ■rečne ljubezni. Stariil so Javkali in tarnali krog nje ter jo zmerjali, zakaj jim je to storila, saj se vse Še lahko popravi, otroka bodo imeli radi, a očeta njegovega primorajo, da jo poroči. In kakor bi to ne bilo dovolj, ni hotel Žid še istega dne sprejeti Robiča ter mu sporočil, da mu ne more več dajati ničesa. Radi tega je moral zapreti prodajalnico, a na vrata je dal zapisati, da je zaprta, ker se popravlja; odprla se pa ni nikdar več. Emica je ozdrrvele,, a Robič je popival huje nego kdaj prej. Ko mu je kdo omenjal hčere ali pa njegove prodajalnico, nastal je pretep, tedaj je pa prihajal domov z groznimi kletvami ter se znašal nad Ženo in hčerjo, da včasi nista mogli zaspati prav do jutra ne. Nekega dne je nestalo Emice, a na njeni mizici je stalo pisemce, v katerem je bilo pisano, da mora Živeti ž njim, katerega ljubi. Najela sta si malo sobico v neki družini. Tako je minolo zopet nekaj časa; vse materine prošnje in očetove grožnje niso mogle zvabiti Eme nazaj v tesno pritliCno temno stanovanje, kajti v hiši, kjer je prej stanoval Robič z rodbino, stanovali so že drugi, tuji ljudje. Žid se je po svoje polastil Robičevega imetja tako, da ni izdal za nje niti polovice vrednosti, on je pa prodal bilo takoj — saj je bila na lepem mestu — najmanj za trikrat toliko, kolikor je on dal za njo. Na mestu, kjer je stala prej Robi-čeva prodajalnica jestvin, stoji sedaj toba-karna,kjer prodajajo vse mnogovrstne mestne novine, koleke, poštne znamke in tudi žganje. Robič je jel popivati čedalje huje, dru-zega ni več imel nego stare cape, katere je nosil na sebi, tudi ženine obleke je že zapil, da je hodila revica okrog kakor be-račica. Emica ima že troje otrok, milo prosi večkrat svojega ljubega, naj jim vendar da svoje ime, ali on se vedno otresa, da ne more, da je tako zelo ubog, in da noče njegova mati. Nekega dne je stala pod njenim oknom truma najrazposajenejših pouličnih otrok. Skakali so, ploskali z rokami in vpili: .Še, Se!" Priletela je skoz okno blazina. »Še, še", vpila jedečad in priletele so mej nje rjuhe, odeje, nekaj podob, kar so otroci sprejeli z groznimi vzkliki. Priletela je na ulico tudi jedna stolić in Se marsikaj je obecal vreči na cesto r jarjeni, divji možki glas, ako bi ne bili pri! redarji in ustavili besnega Srninega ljubega. Ona — dokaj spremenjena v teb letih, dr- nisterstvo nikakor ne misli na to, da pretrga zvezo s češkim klubom, in ako bi mislilo na to, zabrani! bi ji razpor s Čehi nekdo, ki je viiji kot ministrstvo. Grof Thun je češkim voditeljem obljubil, da jim parlamentne počitnice ne prinest nikakih iznenadenj; Thun je gentleman, ki svoje besede ne bo prelomil, zato je vsaka bojazen, da se vladna politika premeni, nepotrebna. Thun in njegovi ministri se ne puste zapeljati niti v kako protičVško niti v proti-nemško politiko, kajti vsi vedo prav dobro, da je možna v Avstriji le pob*tka narodnega „juste milien"-ja. Tisti pa. ki gt vore o ministerstvu levice, naj se gredo učit prvih pojmov iz aritmetike. Če bi tudi Poljaki in katoliška narodna stranka podpirali tako ministerstvo, če bi dali tudi socijalni demokrati in krščanski socijalisti taki levičarski vladi svoje glasove, bi združeni Čehi. Slovenci in Hrvatje popolnoma zadoščali, da bi vsakemu takemu ministerstvu povsem onemogočili vladanje z državnim zborom. K ureditvi jezikovnega vprašanja. „Sonn- und Montags-Zeitung" poroča, da vlada upa, da zagleda skupni nemški narodncpolitični program beli dan do konca zasedanja češkega deželnega zbora, šele potem bo vlada določila besedilo na temelju 9 14 sestavljenega provizoričnega jezikovnega zakona inje objavila. Takoj na to se skliče državni zbor. — Dr. Pacak piše v svojem kutnohorskem glasilu, da misli grof Thun res na jezikoven zakon temeljem § 14., toda ta ideja še nima konkretnih oblik ter se z njo niti ministerstvo ni bavilo v kaki seji. „Narodni Listy" pa trdijo, da se nabira že od meseca febru-varja v notranjem ministerstvu z veliko naglico materijal o etnografskih razmerah na češkem. Priprave za jezikovni zakon pa se delajo že vse leto. Afera 2adovsky — Milan. Ruski poslanikov namestnik v Belem-gradu je dobil nalogo, izjaviti srbskemu zunanjemu ministerstvu. da ruska vlada ne more odobravati dejstva, da poslanik Ža dovsky ob priliki slavlja proklamacije Srbije kraljestvom ni bil povabljen na dvorni dine. Žadovsky ni imel naročila, da se vede netaktno in osorno napram srbski vladi, pač pa se mu je ukazalo, naj z razkraljem Milanom ne občuje. — „Reichswehra poroča, da ima v Rusiji kraljica Natalija največ pristašev, da pa Milana vse sovraži, zlasti odkar je prelomil svojo Rusiji, dano obljubo, da se ne vrne več na Srbsko. Kadarkoli je bil Milan v dunajskem jockev-klubu. ni prišel v klub niti ruski poslanik niti kak drug člen ruskega poslaništva. Žadovsky ni zaupal svojih uradnih poročil nikdar srbski pošti v Belemgradu, nego jih je pošiljal šele z Dunaja, kamor jih je prinesel osebno ali po kakem svojem odpo slancu. Zategadelj je bil Žadovsky vsak drugi teden na Dunaju. Žadovsky je sedaj v Peterburgu. ter Še ni odločeno, ali ostane na svojem mestu ali ga nadomeste" s kom drugim. Zadnje se bržčas zgodi. Italija na Kitajskem. V italijanskem senatu sta se izrekla senatorja Odescalchi in Pierantoni proti žala je ihte najmlajše dete na prsih, a večji dve stiskali sta se k nji in glasno jokali. Ko so pa hoteli redarji odpeljati ljubega v zapor, pritisnila je dete hitro v naročje, stari Robičevki, ki je tudi prihitela, oklenila se njega in ga držala trdno, trdno. Malo je še mrrnral na njo, potem jo pa prijel s surovo ljubeznjivostjo pod pazduho in bila sta si zopet dobra. Iz krčme gredč hodi Robič mimo svoje nekdanje hiše. Do tja, prav do tja hodi z jedne strani ceste na drugo s pobešeno glavo, ki mu kima zdaj na desno zdaj na levo, a ko pride do nekdanje svoje hiše, pred katero stoji baš svetilka, jo privzdigne, napravi še par korakov proti nji in začne: „Hej, hej, Nina, kdo je doma V Nina! Temno je vse, kje ste vender ljudje božji, kje ste? Aha, tam doli, hm, tam doli, tam doli so v tisti luknji. Jud, prekleti Jud, tožil te bodem, če izgubim tudi še samega sebe." Stopi še par korakov bliže k hiši ter jame biti s pestjo po vratih. „Bum, bum, bum, hej, sleparji, ven iz moje hiše, ven sleparji, tatje! In zopet bije z močno pestjo ob vrata. .Kaj hočete, kaj razbijate?", je vpraševal par večerov ženski glas; „tukaj nimate iskati ničesar, poberite se z lepa, dru* gače poj dete z grda t" namena vlade, ki hoče vzeti za 99 let .v najem" luko Samun. Tudi javno mnenje ni navdušeno za to, da si nakopava Italija novih stroškov ter cepi svoje itak slabe finanoijalne moči. Listi trdijo, da bi Italija koristila le Angležem, ako bi se polastila omenjene luke. Angleži posredujejo imenom italijanske vlade v Pekinu in angleški poslanik Macdonald vodi sedaj vso akcijo, ker je postopal italijanski poslanik Cane-varo toli nerodno, da ga je morala vlada poklicati domov. Dopisi. Iz Poljanske doline 15 marca. Narodno gospodarstvo je v rokah nekaterih prava igračev. Kar čitajo v debelih knjigah, namenjenih, provzročiti cel preobrat v gospodarstvu posameznih narodov, ali pa v tujih listih, kako svetuje tu učenjak, tam zopet kak tinančni minister, kakor dr. Mi-nuel, da bi se moglo pomoči zatiranemu kmetu, zdi se že godno gospodom v „Slo-venčevi" redakciji, da se uvede tudi pri nas Slovencih, naj valja, kar hoče. Nekaj samozavestnega je po njihovem mnenju, če se more ponašati tako majhen narod z organizacijo, jednako oni v drugih državah. Res, mogel bi biti ponosen na njo, ako bi mu kaj koristila. A ker mu take organizacije ne dopuščajo niti gmotne razmere, niti državne subvencije, kakor na Francoskem ali pa Nemškem, kjer se briga država sama za povzdigo kmečkega stanu, kjer dovoljuje ona za-njo znatne podpore in jej stoji sama na čelu kot zaščitnica, naj bode naš narod skromen v tem oziru in se naj orga-nizuje bolj domače, ker so tla toli neugodna, da se zamore zvršiti kak preobrat v narodnem gospodarstvu povoljno narodu v korist k večjem tekom bivanja jednega rodu, ne pa v petih ali pa desetih letih. „ Slovence vi1* so pač zadnjega mnenja ter hočejo kar črez noč vresničiti na slovenskih tleh vse tuje poskuse, bodisi da so se drugod obnesli, ali pa izjalovili, samo da ne zaostanemo za drugimi. Pri tem pa ne gledajo na posledice, katere zamorejo imeti jednake novotarije za narodno gospodarstvo. Tudi jim ni za stroške, ki stanejo jednaki poskusi, ker nimajo s kmetom-trpi-nom tistega samaritanskoga usmiljenja, ki bi ga morali imeti, če mu mislijo res pomoči do boljšega stanja. Samo jeden primer njihovega delovanja po tujem kroju! Dr. Miquel, pruski finančni minister, je govoril nekoč, ko se je posvetovalo o državnih podporah za organizacijo kmetijskih zadrug: „Malo let je šele, kar se je pojavilo kmetijsko zadružništvo v Nemčiji, toda dosedanji razvoj obeta najboljši vspeh. Na mera pruske vlade je, da dospemo do popolne organizacije, tako da bode vsaka občina v državi imela svojo zadružno posojilnico, na katero se bode imela naslanjati zadruga za nakupovanje, za prodajanje blaga, tako da bo vsa država preprežena z zadrugami, v katerih bodo združeni mali in srednji kmetovalci. Ako dosežemo to organizacijo, potem smo dosegli zanesljivo „Go . . . spa ... ne zamerite, pijan sem malo, pa sem pozabil . . . asso, caval, re, vse sem imel in vendar sem izgubil. Tone Franc, Pepi, vsi so sleparji, vsi in tista krčmarica je rekla, naj me vržejo ven, ven pred vrata; so me, ali me niso, ne vera, bastoni so bili, če bi bile spade . . . bilo bi vse moje ..." Okno se je lahno zaprlo, on je pa šel omahovaje in tako govore" proti sredi ceste, zadel navadno ob kako reč in zaspal. Včasi je spal vso noč na trdem tlaku, včasi ga je pa prišla žena iskat in zvlekla domu z velikim trudom. Ko so se pa prizori pod o mom ponavljali, zatožili so ga stanovalci njegove nekdanje hiše in ga tožijo še vedno; ker pa ne stori druzega nego nadleguje samo, prestane par dni zapora, popiva zopet, zopet moti, zopet gre v zapor, strežne se tam dobro, a kmalu se zopet znaša ob vratih svoje nekdanje hiše. Ema s tremi otroci živi z materjo. Obe delata, da se preživita. Emin ljubček ranil je bil v pretepu smrtno necega tovariša v krčmi in sedaj sedi že dve leti, čaka ga pa še šest dolzib let, Emici piše presrčna in skesana pisma ter ji obeča, da se poročita takoj, ko prestane kazen. podlago za rešitev in obranjenje iilip kmetskega stanu, tega v soeijalnem pomenu toliko pomenljivega stana. Vsikdar sesa trdil, da motajo zadružne posojilnic* pripomoči k blagostanju delujočih stanov, in sedanje skuinje uresničujejo mojo trditev." Tako na Praškem. Kako pa nali duhovni ? Za podlago so jim te besede, ki jih je spregovoril po dolgem opazovanju narodnega gibanja nemški državnik, da jih zamorejo navajati po časopisih v slepilo svojim pristašem, a načela, ki jih vodijo pri tem. so popolnoma drugačna. Slušajmo, kako so jih zasukali pri tajnem posvetovanju sredi naše metropole kolovodje klerikalne klike: „Malo let je šele* — otvori tajno zborovanje pater Evangelist - „gospoda moja* — »kar se je pojavilo kmetijsko zadružništvo, toda dosedanji razvoj obeta najboljši vspeh" — dvomimo! — .Namera klerikalne vlade je* — razlaga praktično doktor jezični — „da dospemo do popolne organizacije, tako da bode vsaka občina v Sloveniji imela svojo zadružno posojilnico, na katero se bode naslanjati imela zadruga — konsuma — za nakupovanje, za prodajanje blaga, tako da bode vsa Slovenija preprežena z zadrugami, v katerih bodo združeni mali in srednji kmetovalci in — duhovni s kuharicami--" pogleda smehljaje se tovariša, modrega Aleksija. ki od veselja kihne —. „Ako dosežemo to organizacijo" — nadaljuje veselo modri Aleksij — „ potem smo dosegli zanesljivo podlago za rešitev in ohranjenje našega kmetskega stanu, tega v soeijalnem oziru toliko pomenljivega stanu. Vsikdar sem trdil" — sklene jezični zborovanje — „da morajo zadružne posojilnice pripomoči k blagostanju delujočih stanov, in sedanje skušnje vresničujejo mojo trditev." Moje pa ne; kajti prepričal sem se na lastna ušesa, da govorijo ljudje: posojilnica v naši dolini je zlo vsem občanom, posebno pa onim, ki že skoraj tiče pod u pno veljavo. Kakor stoje sedaj akcije, ne bode minulo deset let, in posameznim kmetijam zapoje boben, na katerega vdari posojilnica sama Še nekaj! Da se ne zgodi to še preje, da bi mogoče vlada sama ne vplivala na razpustitev posojilnice, opozarjam tukaj javno, ker mi je za blagor naše občine, g. dra. Šusteršiča in ostalo kompanijo, naj vendar delujejo na to, da bi se sestavljale bilance za podružnice po deželah pri centrali si. ljudske posojilnice v Ljubljani malo hitreje; okrajna glavarstva so namreč precej natančna in jih hočejo imeti pravočasno v pregled. Tudi revizorje pošiljajte večkrat, da pregledajo . . . Posledice nereda morejo biti velike. Tolik o v pojasnilo! Če pa ne verjamete, da je res, dokažem vam natančneje. Tudi posojilnio po deželi ne zagovarjajte preveč, modri Aleksij i. v svojem cenjenem listu, ampak delujte rajši bolj za njihov blagor. V pisarni „Slovenčevi" sedeti in ne hoditi med narod, da se prepričate sami o stališču, more se pripetiti marsikomu, da zagovarja neljubo laž. Ne vodite ljudi za nos, kako varno posojate denar. Zato vam že ni toliko, če je varno ali pa ne, samo da služi vašim strankarskim namenom. V nekem uvodnem članku vašega lista ste nekoč pisali, da je onih 30O gld., za katere je šlo, posojenih popolnoma varno. Kraja sicer niste imenovali, toda se popolnoma vjema z razmerami nekega posestnika v naši dolini, katerega ste mislili vi in ga poznam tudi jaz. Dolžnik, kateremu je posodila tukajšnja hranilnica 30O0 gld. na vaše priporočilo, je že prej prosil necega odličnega „Narodovca", da bi mu „pumpal* to čedno svotico, a ta je dobro*vedel, da presegajo dolžnikova pasiva dokaj njegovo premoženje. Na jedni bajti je že tako vknjiženega dolga 2000 gld., torej toliko, kakor je vredna; za drugo pa ne da nihče 2400 gld. Ker ni nič opravil pri onem, nastavila mu je tukajšnja posojilnica limanice, in tiček je obsedel. Zrno je padlo na rodovitna tla, pognalo in rodilo konsumno društvo na Dobravi. Aparat še ne deluje, pa bi tudi kmalu nikdar ne, ker se je pokvaril. Nastal je tak prepir med vpisanimi odjemalci, da se stvar najbrže izjalovi. Niste-li posodili v tem slučaju denar samo iz strankarskih nemenov? Seli ne pravi to z narodnim denarjem igrati se, delati z njim spekulacije, ker posojate taji denar tam, kjer se zdi drugim trezno mislečim nevarno in negotovo? Sapientl sat) Koasumnemu društvu na Trebiji ts tudi preti csJanritas. Bliža as čas, ko bode treba delati tesni proraenn, a kane ss že sedaj precejšnji primanjkljaj. Načelnik deluje že sedaj na to, da bi se pa usmilili kmetje odjemalci in mu pomogli is zadrege. Radi tega je nastal šum in prepir med glavnim štacunarjem Luko Pintarjem, župnikom iz Stare Oslice, in odjemalci, ki prete med gromovim krikom, da izstopijo vai ko jeden mol ob letu is zadrugi-. Manjka jim najbrže posojilnice^ da bi posojevala na dobro ime — osebni kredit .komumnega društva" samega. Skoro jednaka preti , Slo vence vemu" zavodu v Leskovcu. Koliko časa se pa vzdrži v Žireh, tudi ni več dvomljivo. Če nas ne ogoljufa račun, zadostuje mu slabih pet let. Trgovec na deželi z 200 odjemalci ima letnih dohodkov kakih 1200 gld., ne da bi bili pri tem vračunjeni stroški za stanovanje, obitelj, hrano, vožnjo, kalo in drugo. Koliko odjemalcev ima konsumno društvo v Žireh, ne vem natančno. Gotovo pa n»-več ko 250. Prej manj kakor več. če se računa, da kupi povprečno vsak odjemalec na leto za 00 gld., kar mi je neki trgovec zatrjeval, da je še celo preveč, in če bi se prodajalo povprečno po 10°/0, kakor delajo navadni trgovci za odškodnino med glavnim producentom in konsumentom, spečalo bi se na leto blaga za kakih 15 do 17 tisoč goldinarjev in bi imeli prebitka kakih 15 do 17 sto goldinarjev. To pa le v tem slu čaju, če bi prodajali po isti ceni kakor navadni trgovci po deželi. No, če pa hočejo oziroma morajo dajati po 2, 3, 4, ali celo po 5 odstotkov ceneje kakor drugi, ker je to menda njih glavni namen, preostajalo bi jim k večjemu letnih 1200 gld. do 1360 gld., če bi dajali po dva odstotka ceneje; po tri odstotke ceneje 1050 gld. do 1190 gld. po štiri odstotke 900 gld. do 1020 gld. po pet odstotkov pa 660 gld. do 850 gld. za trud. Seveda, take svote bi jim preostajale, če bi ne imeli nikakih stroškov, brez katerih si pa ne moremo misliti konsumnega društva v Žireh, kakor sploh ns nikjer. Samo najemnina za prostore jih stane letnih 200 gld., 2 moški osebi po 1 gld. in 2 ženski po 1 krono na dan, letnih 730 gld. in 366 gld.; torej je samo teh stroškov za jedno leto 1295 gld. Kaj pa drugo? Kje je kala, ko blago zaleži in se kaj pokvari, vožnja, da se spravi blago v Žir itd., za kar zadostuje na leto komaj okroglih 200 gld. Jasno je, da lahko uvidi vsakdo, za koliko se zamore prodajati ceneje kakor po drugih prodajalnah, kjer je prodajalec sam svoj gospodar in dela po deželi večinoma s svojimi ljudmi. Če pokrivajo konsumna društva stroške z dohodki, je nemogoče, da bi dajala ceneje, kakor drugje pri jednacih izdatkih. Zakaj jim potem nadevate tuja imena, če morate prodajati po isti ceni? Kaj ne, samo da delate propagando za svojo kliko in vjamete še kako dobro dušo v svoje pe klenske zanjke. Če pa dajete ceneje, je pa tudi jasno, da hočete ugonobiti s konku renco bornega trgovca, sami sebi pa kop Ijete grob; kajti primanjkljaj pri letnem računu bo rasel vedno, posebno ker ne bo raslo več število odjemalcev, ampak le po jemalo. Ne verjamem, da bi zadoščale kavcije, katero mora vplačati vsak odjemalec pri vpisovanju v društvo in da bi imele zadružne posojilnice vedno toliko denarja na razpolago, da bi mogle mašiti razpo-kline pri konsumnih društvih, vsled katerih zginejo tekom petih, če ne pa vsaj desetih let vsa konsumna društva iz Poljanske doline, ki je in bo izhajala tudi v bodoče brez njih. Živela svoboda! Položaj štajerskih učiteljev. (Konec.) Če se nam odkažejo dostojne plače, oživila se bo tudi v nas že umirajoča vera, v idejalizme. z ljubeznijo se bomo prijeli svoje svete naloge, in mpehi ne bodo izostali. Za nas potrošeni denar ne bo zavržen, temveč bo z boljšo šolo donafial človeški, družbi največi dobiček. Naravnost neprecenljive so pa koristi, koje bi imel naš mili slovenski narod od dostojno plačanih učiteljev in od boljše šola Če komu, potrebno je vsestransko naobraženje našemu revnemu v kulturi zaostalemu narodu, da se ojaci in osamosvoji ter ne utone v morja obdajsjočih ga sovražnikov. Ga assmnci! Na Vu bo sedaj, da v dejanji pokale t«, kako cenite nato kulturno 4eto, da dokatete kot odje človeške družbe, koliko Vam je aa vesoljno človeško na obrasbo, da kot členi in poklicani voditelji iltfteli naroda izrečeta, naj dobi li nai narod boljšo naobrazbo, ali naj na veke saoei ane za drugimi, da ostane večni hlapec in se mu nikdar ne izpolni želja, biti na gvoji zemlji svoj gospod. Og. poslanci! Vi ste glasovali za izboljšanje plač deželnih uradnikov, daairavno ate dobro vedeli, da bo malokateri Slovenec te dobrote deležen ; sedaj pa, ko se urejuje plača učiteljev cele dežele, pridemo i mina vrsto, ki smo Vaši, ki največ storimo za narod naš, ki mej narodom živimo in ga v vseh strokah podpiramo; naša plača ostane do malega le v narodovih rokah. Skoraj vsak izmej Vas, gg. deželnih poslancev, toži pri svojih poročilih, da je razmerje v deželnem zboru tako, da ne morete ničesar doseči v kulturne namene svojih volilcev, tukaj se Vam ponuja prilika da narodu znatno pomagate na drug način. Izgovor, kaj poreko volilci, naj Vas nikakor ne plaši, saj bo imel od boljše šole vsakdo posebno korist. Kaj pa naj poreko, če se dajejo podpore za šport in druge stvari, ki jim ničesar ne koristijo? Tudi to naj Vas, gg. p oslanci, ne moti, da nas je mnogo. Mi teganismi satni krivi. Kje pa drugod dobivajo uslužbenci radi tega manjšo plačo, ker se jih mnogo potrebuje, če se dobi za puške topove, za šport in vse drago vedno denar, kolikor ga je treba, zakaj bi ga za nas ne bilo, zakaj bi se hotelo štediti ravno pri nas, kjer bi se Štedljivost kruto maščevala nad celim narodom, nad vso državo? Zaupljivo se torej obračamo do Vas, da nam z ozirom na naše preiraenitno kulturno delovanje že v prihodnjem zasedanji deželnega zbora izposlujete in nakažete dostojne plače, ki nas ne bodo več poniževale pod najnižje vrste uradnikov. Dovoljujem si pa Vas pri tej priliki še posebno prositi, da se z vso močjo uprete ureditvi naših plač po krajevnem sistemu. Da isti ni nikakor upravičen, dokazal sem ie poprej, a stvar ima Še drugo žalostno stran. Kakor je pokazala zadnja uvrstitev šol iz III. v II. plačilni razred, in pa razdelitev draginjake doklade, skrbi večina deželnega zbora v prvi vrsti Ie za zgornji in srednji Štajer, dočim se spodnjega Šta-jerja kolikor mogoče le malo spomni. Zakaj dela tako, pove nam dovolj jasno dejsUo, da je v Celju mestna šola v I. okoliška pa v II. plačilnem razredu. Ako torej hočete, da bodemo mi v isti meri deležni izboljšanja, kakor naši nemški tovariši, delujte na to, da se odpravi krajevni, in uvede osebni plačilni sistem. Naravnost smešen je izgovor, da bi potem učiteljem manjkalo nagona k točnemu izvrševanji svojih dolžnostij, kakor da bi se službe na šolah z boljšo plačo res oddajale le zaslužnim učiteljem, ki so poprej uživali plačo nižjega reda Gospoda moja, očrtal se Vam kratko naše naporno delovanje, našo korist za vesoljno človeštvo, odkril sem Vam naše bedno življenje, ter povedal česa želimo. Če sem govoril dovolj jasno in dovolj prepričevalno, pokazala bodo Vaša dejanja. Dal Bog, da bi bila ista v prid naroda našega in cele države. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. marca. — Osebna vest. Gosp. Luka Tra-fenik, nadučitelj v p. pri Sv. Florijanu poleg Rogatca, je dobil častno svetinjo za štiridesetletno vzorno službovanje. — Izbruh klerikalnega fanatizme. »Vaterland" ima tudi v Ljubljani svojega dopisnika. Nekateri so trdno prepričani, da je ta dopisnik dr. Šušteršič in si ne dajo vzeti prepričanja, da je dr. šušteršič tudi avtor znanega škandaloznega napada na Ferjančiča. Pa bodi temu kakorkoli. Nas dopisnikova oseba ne zanima čisto nič, Pač pa nas zanimajo dopisi, katere priob-toje •Vaterland". Vsi ti dopisi imajo prebral namen, denuncirati naS list v takoimenovanin viljib krogih, In ■ tem zajedno olkoditl pozicijo tistih slovenskih poslancev, ka- teri ne trobijo v rog aalih klerikalcev. Tudi dopis, ki ga je priobčil .Vaterland" včeraj, ni dražega, nego prav navadna denuncijacija Dopisnik poleta iznje z našim člankom o ultramontan-stvu, seveda po svoje, a ker mu nedostaje argumentov, si je pomagal z denuncijacijo, dostavši svojim klavrnim, veliko duševno siromaštvo kažočim izvajanjem: .Katolicizem .Narodov" diši že davno po Wartburgi, po Moskvi in po Pe-tr ogradu, čemu očitate drugim „nepatrijotizem", Če stega že sami zadostno pokazali z vzgledi"! Priznati se mora, da naši klerikalci znajo ova-jati in obrekovati. V tem oziru so nedo-sežni mojstri. „ Namen posvečuje vsako sredstvo" je pač že star kaloliški nauk. Nas take denuncijacije ne spravijo iz duševnega ravnotežja. Mi srno se doslej držali načela, da opirajmo svoje perilo doma, a ker se klerikalci tega ne drže, bo treba poskrbeti, da se bode klin s klinom odbijal, in bomo odslej proti nemškim klerikalcem zavzemali prav tisto stališče, kakor je njihovo glavno glasilo zavzema napram narodni stranki na Kranjskm. Ka toliško-narodni (!) dopisnik „Vaterlandov" je v svoji polemiki tudi pokazal, kakega mnenja je glede vseučilišča v Ljubljani, pokazal je, da je navdušenje jednegadela slovenskih klerika 1-cevzavseučilišče zgolj hinavstvo. .Vaterlandov" dopisnik, in to je brez dvoma jeden merodajnejših klerikalcev, se naravnost norčuje iz slovenske univerze, češ, na tej univerzi bo veljala svoboda znanosti, torej se je poklicani krogi lahko že zdaj vesele; in svojemu zasmehovanju narodove akcije za vseučilišče dostavlja dopisnik porogljivi vzklik! .Živijo, prosta slovenska univerza!* Ako so nas napadi in denuncijacije na naš list, in na narodno stranko pustile popolnoma hladne, nas je roga nje našim prizadevanjem za vseučilišče speklo v d n o d u š e. Tako zamore pisati samo človek, kateri nima ne iskre narodnega čuta v svojem srcu, podivjan klerikalen fanatik, ki je pripravljen vse uničiti in poteptati, kar ni klerikalno, in pripravljen tudi svoj narod ugonobiti, ako neče biti pokoren sluga temnih brezdomovincev I — Laške grožnja. .Piccolo', razpravljajoč o nameravani preložitvi istrkega deželnega zbora v Koper, pravi, da so vsa istrska mesta po mišljenju jednaka in da ni razlike med Porečem, Puljem in Koprom. To je gotovo pravi .Piccolo". Koper bo za deželni zbor ono isto, kar sta bila Poreč in Pulj; Koper bo spoštoval manjšino (I), ne bo pa trpel objestnosti in izzivanj. S tem so Lahi jasno povedali, da hočejo v Kopru manjšino „spoštovati", dokler se ne bo ganila, da pa jo hočejo napadati terzbesedami in dejanski in-s u 11 i r a t i, ako bi bila toli objestna, da bi jih izzivala s slovanskimi govori. Prav radovedni smo, kaj ukrene vi ada glede vzdrževanja redu in varnosti slovenskih in hrvatskih poslancev. — „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" proti „Soči". .Učiteljski Tovariš" prijavlja naslednjo izjavo: Odbor .Slovenskega učiteljskega društva v Ljub ljani" najodločneje obsoja napade goriške .Soče" na odgovornega urednika društvenega glasila „Učiteljskoga Tovariša", gosp. J. Dimnika. — Za odbor .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani": Juraj Rezek, t. č. predsednik, Engelbert Gangl, t. Č. tajnik. — Zadnja dramska predstava. V nedeljo, dne 2G, marca t. 1. bo izvanredna predstava in sicer na korist domaČim igralkam in igralcem slovenske drame. Igralo se bo i z virno delo: .Za pravdo in srce", narodna igra v petih dejanjih iz časa kmetskih uporov 1. 1573. Spisal Ant. Medved. Iz prijaznosti bodo sodelovali gg.: N o 11 i, Fedyczkowski in Inemann. — Slovensko gledslišče. Mislili smd, da se bo občinstvo kar trlo pri včerajšnji gledališki predstavi, katere čisti dohodek je namenjen Prešernovemu spomeniku, pa smo se prav pošteno zmotili. Galerija in balkon pa stojišče, torej prostori, ki jih polnijo neimovitejli stanovi, obrtniki, dijaki in vojaki, io bili polni — parter pa je bil slabo obiskan. Inteligenca ljubljanska si je dala s tem žalostno izpričevalo, in škoda se nam zdi vsake besede, da bi ž njo ožigosali to grdo mlečnost, ki je slasti v tem slučaju neopravičljiva! Da prirede tak večer v korist spomeniku kakemu češkemu velikanu v Pragi, ali hrvaškemu v Zagrebu, bi se ljudje tamkaj kar pulili za karte in petkrat napolnili gledališče — pri nas pa ni v gledališče celo onih, ki predavajo o Prešernu! No to je menda dovolj! Sicer je uspel Prešernov večer prav častno, o Čemer bomo poročali jutri v listku. Stritarjevo, Aškerčevo in Prešernovo delo ter skladbe Foe rster j a, Vilharja, Ipavca in Maska se izveli deloma izvrstno, deloma dobro — vsaka izmej točk zanimivega vzporeda je dosegla svoj namen. — Slovenska beseda na čeških odrih. Ljubimec slovenskega gledališča, gosp. R. Deyl in naš komik, gosp. VI. Housa sta sprejela povabilo ravnateljev raznih čeških gledališč ter bodeta gostovala tekom tega in bodočega meseca v različnih vlogah v slovenskem jeziku. — „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" priredi jutri zvečer ob 8. uri v »Narodnem domu" (pritličje na desno) društveni večer, pri katerem bo nadaljeval g. nadzornik, prof. Fr. Leveč, s svojim popotnim poročilom, ko je obiskal lanske počitnice jubilejsko razstavo Da Dunaju ter si ogledal šolstvo v Pragi. Pri društvenem večeru bo pel slavni kvartet .Ilirija". Gostje dobro došli! — V Ameriko. Mihael Maver le iz Podgrada v črnomeljskem okraju hotel jo je že dvakrat popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. Imel pa je obakrat smol o, da ga je stražnik prijel. Ko se je včeraj p ripeljal na ljubljanski kolodvor in je zagledal pri izhodu stražnika, s katerim je imel že jedenkrat opraviti, obrnil se je takoj in ko je videl, da gre tudi stražnik za njim, ušel je po progi. Seveda to je vzbudilo v stražniku še večji sum in podal se je za njim in ga tudi ujel. Namesto v Ameriko, peljal se bode sedaj na Žabjak. — Iz Spodnje Šiške. .Pevski večer" čitalnice je privabil prošlo nedeljo prav mnogo členov in gostov v prijazne prostore gostilne .Pri združenji*. Šaljiva poŠta je imela jako živahen promet in po „tomboli" se je razdelilo nad 60 — večinoma praktičnih — dobitkov. Mešani zbor je z v branim petjem, pod vodstvom g. jur. Svetka, zabaval in ogreval sebe in zadovoljne poslušalce. Zanimale so črtice o Miroslavu Vilharju kot slovenskim pesniku, skladatelju in rodoljubu. Razni stvarni in zabavni predlogi in govori, zdravice in napitnice, spolnih so presledke mej petjem in igro, ter vzdržavali večeru značaj , zabavnega večera", do — jutra. — Pevsko društvo „Lips". Pri I. občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo, dne 19. sušca t. I., so bili izvoljeni sledeči gospodje v odbor: predsednik Pavel Balog, podpredsednik Albert Pirnat, tajnik Pavel Rasberger, blagajnik Josip Heybal, odborniki : Henrik Nučič, Srečko Kramaršič, Karol Rakar, pregledovalca računov; Ludvik TomaŽič, Radivoj HabiČ. — V Mošnjah pri Radovljici ustanovilo se je povodom 501etnega vladanja našega presve tlegaa cesarja .prostovoljno gasilno društvo". V načelstvo so voljeni gg.: Fran Kocijančič, načelnik; Ivan Reš, pod-načelnik; Andrej Jurgele, blagajnik; Ign. Rozman, tajnik. — Mej postajama Vrata-Trbiž se je odkrhnil dne 3. t. m. okoli polšestih zvečer precejšen del hriba nad železnico ter se posul na železnični tir. Ko bi se bilo to zgodilo nekoliko trenutkov prej, bi se lahko prigodila velika nesreča, kajti ravno ob istem Času vozil je tam mimo brzovlak. — Sneg. Za prekrasnimi pomladanskimi dnevi je nastopila nova zima z visokim, suhim, neprestano padajočim snegom in z znatnim mrazom. Elegantne vrhne suknje in moderne pomladanske toalete so izginile in gorki kožuhi so zopet na dnevnem redu. Zlasti se togote na novo zimo kolesarji in kolesarice, ki so delali Že velike izlete. — Kinematograf „Excelsior". Z včerajšnjim dnem se je začelo predstavljati „Kristusovo življenje in smrt", posneto po oberammergauskih pasijonskih igrah. Dvanajstere podobe so: 1. Rojstvo Kristusovo in daritev sv. treh krsJJev. 2, U beg svete družine v Egipt. 8. Sprevod Kristusov v Jeruzalem. 4. Kristus na Oljski gori. 5. Ju- dež pred Pil atom. 6. Zadaja večerja. 7. Kristus pripelj an pred Pilata, ki ga pusti bičati. 8 Jezus vzame križ na svoje rame in gre proti Oljski gori. 9. Jezusa na križ pribijejo 10. Jezusova smrt. 11. Jezusa v grob polože. 12. Jezus od smrti vstane. — Ker se vodstvo kinematografa .Ezcelsior" toliko trudi, da ustreza vsakovrstnim željam slav. občinstva, zasluži, da ga poseča v obilnem številu. Slavno občinstvo opozarjamo na te predstave kot zadnje, ker drugi teden zapusti kinematograf .Excelsior" Ljubljano. * Papeževo zdravje je še vedno jako slabo. Zadnja bolezen, zlasti pa operacija, ga je jako oslabila. Vživati more le prav malo in še to neredno. Zdravniki hodijo vsak dan k njemu. * Narodno gledališče v Zagrebu, ki ima 60.000 gld. letne subvencije in mnogo izrednih podpor, ima letos tolik deficit, da misli vlada baje opero in balet povsem opustiti ter gojiti poslej Ie dramo. Tud; dunajska opera ima letos velik deficit. * Otroka in sebe umorila. Na Dunaju je izginila že 12. t. m. žena pekovskega pomočnika Magdalena Kurzmann s šestletno hčerko Rozo in štiriletnim sinkom Antonom; vse iskanje je bilo dosedaj zaman. Ker je Kurzrnann s svojo ženo jako grdo ravnal, je vsakdo mnenja, da je nesrečnica umorila otroka in sebe. Književnost. — „Učiteljski Tovsrii". Št 9 Vsebina: Izjava. — Peticija .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani* visokemu deželnemu zboru Kranjskemu. — Shod spod-nještajerskega učiteljstva v Celju — Jak. Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. Ciperle : Kulturne slike s Kranjskega. — Vestnik. Telefonična in brzojavna poročila. Jezikovni zskon. Dunaj 21. marca tWr. Abendblatt* javlja, da je sprejelo ministerstvo Thunov načrt nespremenjen. Ta vest je iz notranjih vzrokov do cela nevrjetna. Vojni proračun. Dunaj 21. marca. r\Viener Abend-blatt" piše, da se vojni proračun za leto 1900 zdatno poviša. 23 milijonov gold. se porabi za regulacijo oficirskih plač ter za pomnožitev stalne vojske za 2500 mož. Glede mornarice se bode zahtevalo 61 , milijonov izrednih stroškov več in naknadnega kredita 2 6 milijona gold. Tiskovna obravnavs. Gradec 21. marca. Jutri bi se morala vršiti pred dunajskimi porotniki porotna obravnava radi žaljenja časti, zaradi katere toži urednik .Grazer Tagblatta" urednika „Grazer Extra-Blatta". Vsled bolezni jednega zagovornikov je obravnava preložena. Grof Pininski skladatelj. Lvov 21. marca. Pri sinočni gledališki predstavi v proslavo Mickiewicza so peli tudi šestero pesraij, katere je zložil namestnik grof Pininski. Občinstvo je priredilo skladatelju burne ovacije. Sneg v Trstu. Trst 21. marca. Temperatura je nekoliko milejša, vender pa sneži neprestano; na morju se je pripetilo več nesreč. Z neke italijanske ladije je padlo troje pomorščakov v vodo in utonilo. Papež bolan. Budimpešta 21. marca. Tukajšnje klerikalno glasilo, ki ima zveze z Vatikanom, poroča, da vzbuja papeževo stanje največjo bojazen. Papež ima trebušno vodenico ter mora vedno ležati. Kadar so bolečine prehude, ga polože kamorni sluge po strani, kar manjša njegovo trpljenje. Ekspedicija na Kitajsko. Budimpešta 21. marca. Poročila, da je nameravala Ogerska ekspedicijo na Kitajsko, se prereka. Da je zbrana v Pulju večja eskadra, je vzrok prihod vojvodinje Gizele. Obsodba na smrt Zagreb 21. marca. Okrožno sodišče v Bihaču je obsodilo kmeta Krtico na smrt na vislicah, ker je 29. avgusta vrgel svojo sorodnioo Milico v 41 m. globok prepad. Nesrečnioo so po 78 urah potegnili ie živo iz prepada, vendar pa je radi poškodb umrla kmalu na ta Conflirango Malaga vino (želodec kropcujoce vino). (19—12) Sun j s, 23. septembra 1898 Blag. gosp >f - LeuHtvk, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je VaSe Conduranfo Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri ielodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jodij. Dr j F0|n#g0V|C> t,bč. zdravnik. Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivns dražba: Posestvo vh<ž. stev 45, kat. obč Mali Videm, ossJSSjO Bil gld. no kr., dne 28. marca v Trebnjem Zemljišča vl<>Ž Stev. 50—62 in 207. kat. obč Hrenovke, cenjena 2837 gld., dne 29. mana v Senožečah Umrli so v Ljubljani: 17. marca Katarina IVrhne, gostija, 75 let, Zabjak St. 6, vodenica. — France Seliakar, zidarjev sin, B mes. Dolenjska cesta St 6, pljučni katar. I s mar i: Ana pl Schildenfeld, zasebnica, 8o let. Balendrove ulice at. 4, ostarel ost, — Maria Ahčin. gostja, H4 let, Študentovske ulice St. 18, ostarel, st -- Jernej Šlibar, c kr okr. tajnik v p 71 let. Stari trg *t Si, mrtvoud. 19 marca France Kali*, delavec. 61 let, Vodmat St. 8o. jetika. — Mihajl Oerne. delavčev sin, 7 mes. Tržaška cesta 55, črevesni katar. Meteorologično poročilo. Vii.n. tikd me •1 m. Srednji in n tlak 73ri o mm. Stanje 3? e Čas op« baro- L> Vetrovi Nebo * d S zovauja metra v mm. 1 2 a b is * » 80. 9. zvečer 72." st -17 sr. j vzhod oblačno a B 21. 7. zjutraj 7217 -25 sr- ssvzh. •neg X ■ 2. popol- 723-8 1-7 sl. jug sk. ohlač. Srednja včerajšnja temperatura male i t ' -1 3", nor- 2DTJL3a.a.jsl5a. borza dne 21. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska krunska renta 4°'0 . . Ogerska zlata renta 4",„. . . . Ogerska kronska renta 4° „ . . Av8tro-"gerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C- kr. cekini........ ftJT" Vse vrednostna papirja praskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Šslsnburgove ulice 3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3,5 10 gld. 100 gld. 96 kr. 100 , 85 n 120 , 15 n 100 , 65 <♦ 119 . 80 97 , 75 915 , » 360 „ 80 120 . « 59 , 05 n 11 . 79 9 u 55'/ i •> 44 „ 25 n 5 . 67 „ Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, , Luccardi zlatarjevo soprogo včeraj po noči ob 1 ,12. uri, po dolgi bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 35. letu njene starosti, k aebi poklicati. Pogreb predrage rajnee bode v sredo, dne 22. marca, ob 5. uri popoludne iz hiSe žaloHti v GradiSči št. 16 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 21. marca 1899. Alojzij Luccardi brat. Ludovik Cerne soprog. Ludovik, Ivan, Ana, Tinka, Pavel otroci. (540> Zahvala. Potrti najglobejSe žalosti o prebritki izgubi naSe iskreno ljubljene, angeljako dobre matere, oziroma stare matere in tafiče, sestre in tete, gospe Ane pl. Schildenfeld roj. Piringer ne moremo se vsem posamezno zahvaliti ter izrekamo torej tem potom za mnoge dokaze prisrčnega sočutja, za mnogobrojne krasne poklonjene vence in za fla-stilno obilno spremstvo nepozabne rajnee k poslednjemu njenemu počitku svojo najtoplejšo zahvalo. (547) V Ljubljani, dnć 20. marca 1899 Oloboko žalujoči ostali. Izvod iz voznega reda ▼sljavan eđ dne 1. oktobra isea, lato. Odhod Is Izubijana i«ž. kol. Prosa ftas Trbii. Ob 12. uri r> m. po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfesta, Ljubno; čez Selithai Ausse, Solnograd; »V/. Klein-Reiflmg v Steyr. v Line, na Dunaj via Anastetten. — Ob 7. uri b m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak. Celovec, Fran-zensfeBte Ljubim, Dunaj; Ct>z Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. uri bo m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ok 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Bnliak, Celovec. Ljubno; čez Selzthal v Solnoerad. Lend-0 tstein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cur b, Oenevo, Pariz, čez Kioin • ReiHms? v Steyr, Line, Bndcjcvioe, Plaenj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prnijo. Lipsko, Dunaj via Amstettau. — Proga v RTovo mast o In v KoAovJO. Mešani vlaki: Ob H uri lfi m. zjutraj, ob |f, uri t>5 m. popoludne, ob rt. uri 30 uj zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 4rt. m. zjutraj osobnt vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega. Prage, Fraucovih varov, Karlovih varuv. Beba. Mariiinib varov, PUnja, Budeievic, Solno-gradn, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Be-Ijnka. Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne ocobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. rleba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. 8teyra, Pariza. Geneve, Curiba, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend • Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Poniabta. — Ob 4. uri !)7 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Fontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls BTovsga ntita In Ko-datja. Mešam vlaki. Ob a. uri lit ui. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob S. uri 86 m. zvečer. — Odhod la LJubljana d. k v Kamnih. Ob 7. nri -■> m. zjuu-aj, ob V. uri 5 m. popoludne, ub rt. uri 50 m. — Prihod t LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob rt. uri 5rt m. zjutiaj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob rt. uri 10 m. (1) Spretno Dr. Friderika Itengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pri pravi kemičnim p .»tem kot balzam, zalobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo sa ža drugi dan neznatne luskina od polti, ki postana vslad tega čisto bala in nažna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-anažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—6) Dr Friderika Lenglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — E'oštna naročila vzprejema VV. Hann, Dunaj, X. S. 3 99 1 (684—8) C. kr okrožno eodiace v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoce premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 18G8. se nahajajoče premoženje protokolovanega trgovca Jerneja Sblla ▼ Mokronogu odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sodn. svetnika Jožefa Starica z uradnim sedežem v Novemmestu in za začasnega upravitelja mase Frana Penca ml. v Mokronogu. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 31. marca 1899. točno ob 10. uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do dne 9. aprila 1899. leta pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Mokronogu po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 12. maja 1890. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri likvidačnem dnevu zgla-sijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda. Pri sploSnem likvidačnem dnevu prisotni zglaSeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem liatu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek IIL, dne 18. marca 1899. Uagajničarico slovenskega in nemškega jezika ter računstva zmožno, sprejme takoj (M5-1) Jakob Zalaznik, Stari trg it. 21. Išče se spreten Takojšen vstop. Ponudbe na tvrdko : A. Domicelj, Rakek. (543—1) Lepa štajerska detelja za zasejanje novih travnikov prav izborna, dobi se v vrečah po 100 ko Brutto za Netto po ~M> gr/ltl- pr. 100 ko postaja Litija proti povzetju pri tvrdki Ivan VVakonigg, Šmartno pri Litiji. Pri manjši odjemi stane 44 gld. Vreče brezplačno. (644—1) 50 kg. 48 kraje. IO vrač skupaj po 46 kraje, v Ljubljani vsakemu na dom stavljen. Večje množine po dogovoru se ceneje priporoča (641—1) Naročila prosijo se za sedaj na-me. Marijin trg št. t, II. nadstropje, ali po telefonski st. 32. Moji razpečevalci po mestu nosijo rudača čepica. Firm. 39. Einz. L—188. „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". Trgovski pomočnik izurjen v špecerijskem in nekoliko v manufakturnom blagu, vešč slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega jezika, z dobrimi spričevali, teli vstopiti v službo v mestu ali ns deželi. — Več se izve pod A. B. poste restante Vipava. (4w.ii Avtomatični lovilci la množine. Za podgana gld. 2—, za miši gld. 120 Love* brea nadzorstva po 40 v jedni noči, ne pusčaj< > nobene; nečistosti in se postavljajo zopet Bami. Povrni najboljši vspehi. PoSilja so proti povzetju. (302 t; FEZTZI, Dunaj, II., Taborstrassa 11 B. Poljanski trg št. 5 odda so takoj na raoun. Kavcija se zahteva. — Več poizve se ravno tam pri gostilničarju. (639—2) Firmaeintragung. In das hiergerichtliche Register fur Einzel-firmen wurde eingetragen die Firma: „AdolfGrafThurnvonValsassinaDampf-ziegelei Breitenau". Der Firmainhaber Adolf Graf Thurn \vird zeichnen: „A. Gf. "Triurn"*. K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert Abth. III., am 28. Februar 1899. (Vpis firme. V tusodni register za posamne firme se je vpisala firma: „Adolf grof Thurn pl Valsassina parna opekarnica Breitenau". Imetelj firme Adolf grof Thurn bo podpisaval: A. Gf. Thurn". — C. kr. okrožno sodišče Novomesto, odd. III., dne 28. februvarja 1899.1 .612) ~~ so ravmatlism, prottn. nervomoit manjkanja spanja la teka, brlpa, navralffjja bladloa obromalostl,bolaatlhrb tsnoa. krč, vtrtpaaje t/ IT> srea, tok krvi v glavo. astma, šarila roka ln loooaje postaUo, kotno bolosal, slabodlsata sapa, kolika, sobobol. lanska bolasal Itd ako sa nosi Foltkov pristni patans. alaktro-galv. volta-krit S fflđ. 1 90. Zaktovajte prospekte s sa-kvalnlasl pismi od aoaro, M. FElTH-a, Dunaj, II. Taborstrassa 33 vešč špecerijske in železninske trgovino. ifiče sludbbo. Ponudbe pod „trgovski pomoćnik" na upravništvo BSlov. Naroda". (498- :s» Sveže Kulmbachsko pivo v atoklonioah priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—W>> £Cew*5i6 Se Zjillesj pri ..^iHtoroam*-, Priličen nakup! DoSlo je več popolnoma novih, elegantnih, kratkih Mignon-klavirjev izbornih v glasu, s petkratno železno preproga, kakor tudi popolnoma novi planino (M21) tudi s petletnim jamstvom, katere prodajam po najzadnji ceni 315 gld. z zabojem vred. Tudi jih Izposojami Ferd. Dragatin ubiraleo klavirjev, Florijanske ulioe št. 50. ZahvaleT"! NfftoatOVMBl SONpAfl I Sabvaljojvna lu, d« utm aal poalall tako lavraftaa sdravllo proti kailja la prpoholju. Porabil sesa Jr-dao mtm\ oaleo trpoM«-v«so ■oko, po ato ni i boaelj lo praoool skoro pro»tolo. Po* aijlto ml toko| S« S stekle-alee Voaraja lavratoas;« »r-poteevego tivko la S sovojo eajo proti koilja. S valcspoštovaajean V Dlvael, 19. oktobra 1897. Vo* sokvolol Jok ob Happoo. Trpotcev moIi (8pitz-wegerich-Saft', ki tako izvrstno deluje proti kalija, prsoboli, hri-pavosti, telkema dihanja in proti starim boleznim, dobiva ae vedno svet v lekarni k Zrmibkemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 'iu. Naj vsakdo pasi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je is moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole fiubića Zrinjakega, bana hrvatskegs. Cena steklenici trpotce vega soka a točnim navodilom 75 nove. 8 trpotcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski caj proti kalija. Gena 1 zavoju gorskega csja proti kalija a točnim navodilom 35 nove. Jadno in drago poiilja aa vsaki dan po postnem povzetja. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in kistico prlrseoni SO novo. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Ssajvet), Brlajakl trs; M. te. Oojeol so«pod lekaralesr ! Pred krotkim aoaoos no-roeil aeas pri Vos Jodoo sto-kleolro kreplloib Avedsklh kopiji« i late ao aoeol lo mojim mnoneeni toku dobro delovalo, do »e saorosa Vosss ao tem dobrem sdrovlla nojtopleje sobvolltl. Isvo« lito ml so moje auouee Se tri atebleolee po HO note. a postnim p»vaetjem pa* ■loti. Medni, 26. maja 1898. H apoStovooJem Vid Koale. L Zahvale. r»i-nv« divotlastco kre-plint) UiipliUrr delujejo iivrsti o proti vsem lelodcnim boleznim, popravljajo prebavo, Čistijo kri, okrepfiajejo lelodec. Te kapljice ozdravijo vse bolesni želodca in črev, a dobi se dober tak. Paziti je treba ns zaščitni snak. ker samo one Ivedske krepilo« kapljice ao is moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šabićs Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena 1 stekl. »vedskih kre- Bilnib kapljic a točnim navodilom D novfi. Pošilja se vaški dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in kistico priratani 80 nov«. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Sncreb, Zrtnlskl trg 11. 30. I Narsota, M Iznašaj« S gld. la vas, aa psslljsj« fraak«. Velespoalovool ajoapod! Hoja acao leiolo Je tri aeoeee valed trsjoajo lo Iteatlboll. (da Je so«elo upotrebljavali Vafte ,.inn* silo proti kuatlboll-S vstalo Je tretji dan. daoea p«, bvolo bodi Boso, bodi. So. hvoljujo« so Vam so to Is* redao uiasllo. oatajrm \ M triu tu pri Ntablel, di.6 aprila 189S. slugo pakoreo Bartol I.lMlikl. lvIf*xllo |iro(l hoMto. tmll (Flisl«!) j« jako dobro zdravilo proti trganja in kalanju v kosteh, revmatismu, bolečinam v krlicah, proti prehlajenja pri prepiha i. t. d. Mašilo ojaei iz-mneene lile, ter krepi starce, katari trpe na slabosti nog. Vsaka steklen ca mora biti previđena i zaščitnim snakom, to je s sliko Nikole Sobica Zrinjakega, bana hrvat-akega, ker samo ono mašilo j« it moj« lekarn«, ki nosi ta sa ■citni znak. Cena jedni steklenici mašil« proti kostoboli ■ točnim navodilom 76 nove. Vsski dan se razpošilja ■ postnim povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj za volni list in kiltioo priraconi SO nove. (1588-28) Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Koajree, Etinjski trg It SO. Itdkjatalj in odgovorni urednik: Josip Nolli Tiaatnlna in tisk „Narodna TUtarne*. A6B D38/3$C