LETO II. .... LJUBLJANA, 02. SEPTEMBRA 1824. STEV. 46. |ilo določeno že istočasno z določitvi« razvitja barjaka delavske Or-iniie v Trbovljah. Po tedanjih dispo-lcijah bi se imelo vršiti tako nekako '°^oli 15. junija. Vsled nesrečnih in tragičnih dogodkov v Trbovljah pa je bil odbor ^rjune v Zagorju, od kjer je bila ,Večina komunističnih atentatorjev 1)ri napadu v Trbovljah, prisiljen ^reiožiti razvitje zagorskega pra-®.°ra. Poleg tega pa je bila radi kle-kalnih lažnivih ovadb aretirana -®°2neje skoro večina odbora in od-®e!jana v Celje, kjer so bili ti bratje v Preiskovalnem zaporu preko 6 tednov Med tem časom je sicer okrnje- mestni odbor v Zagorju deloval, £akor je že mogel in vodil samo te-• °če posle. Razvitje prapora pa se odložilo do povratka zaprtih bra- , Po povratku iz celjskih zaporov zopet prišlo vprašanje razvitja . raPora na dnevni red in sklenjeno ,e bilo, da se vrši dne 21. septem-r.a* Toda jedva je bil ta sklep ob- javljen, že so pričeli razni nam sovražni časopisi pisati proti temu razvitju in klicati državo na pomoč ter jo rotiti, naj na vsak način prepove to grozno izzivanje z državno zastavo v »sovjetski zvezi komunistično - klerikalnih republik revirjev Trboveljske premogokopne družbe«. Med vsemi temi časniki pa se je najbolje odlikoval pobožni »Slovenec«, ki je kar sipal že prav od po-četka najostrejše proteste proti takemu izzivanju, kot je pohod v Zagorje in proslava mirnih nacionalistov. V strahu za dobrobit njemu tako priljubljenih in dragih komunistov je pripravil celo svoje, drugače ne ravno prenagle tigre, da so nenavadno naglo intervenirali in resnično zintervenirali prepoved razvitja prapora, ki jo je dostavilo srezko poglavarstvo v Litiji Mestni Orjuni v Zagorju. Oblastvenemu odboru Orjune in vsemu članstvu Orjune pa je bilo silno ležeče na tem, da se vrši ravno razvitje prapora v Zagorju in da se s tem dokumentira našim bratom — delavskim trpinom v zagorski organizaciji, da stoji za njimi vsa Orjuna. Zato se je obrnil Oblastni odbor po svojem delegatu naravnost v Beograd in res izposloval, d:a je dalo notranje ministrstvo telefonski nalog srezkemu poglavarju, naj prireditve ne zabrani. Po tem navodilu je poklical k sebi gospod srezki poglavar zastopnike Mestne Orjune Zagorje in jim po malenkostni izpremembi programa povorke dovolil slovesno razvitje prapora. Jedva pa je to »Slovenec« izvedel, že je pričel s pisanjem in hujskanjem, ki ga je zmožen samo on. Da, zdi se nam naravnost za poniževalno, da bi citirali doslovno te izbruhe zelotske zlobe posvečenih in maziljenih »Slovenčevih« urednikov ter raje navajamo debelo tiskane čez celo stran podčelne besede komunističnega organa »De-lavsko-kmetski list«, ki so: »Orjuna hoče 21. septembra »razviti prapor« v Zagorju po I. junijskem vzgledu v Trbovljah! Niso se še zacelile rane rudarjev, niso še kaznovani morilci Fakina, še so ožgane stene Rudarskega doma in Orjuna hoče znova izivati in napadati rudarje. Orjunaši v Zagorju grozijo, da bodo razvili prapor kljub prepovedi! Zahtevamo najodločneje, da se razvitje prapora prepreči in da se Orjuna razpusti! Odprite delavske organizacije!« Pripomnimo pa, da so te besede še zelo zmerne napram »Slovenčevim« krvavim je-remijadam, ki jih je pisal najbrže še kak urednik izza »Štefetove dobe«. V to časopisno borbo proti razvitju so samoposebi umevno posegli tudi napredni listi. Temeljito je zlasti ošvrknil intrigantskega jezuita »Slovenski Narod«, prizanesel pa mu tudi ni »Narodni dnevnik«, ki je trezno predočil klerikalcem nelogičnost njih napadov in dokazal na njih lastni koži absurdnost »Slovenčevega« početja. Vzporedno s to borbo v javnosti pa se je vršila tudi borba za kulisami. Klerikalci s0 napeli radi svoiih temnih namenov vse sile, da dosežejo prepoved proslave in se maščujejo tako nad Orjuno. ki jim je doslej še vedno parirala vse udarce. Vsled neke formalne napake pri izročitvi navodila ministrstva srezkemu nolavarju. se jim je to koneč-no tudi posrečilo in prišlo je do ponovne prepovedi, ki jo je javil po predhodnem naznanilu srezki poglavar telefonično velikemu županu. Povod tej prepovedi je bilo situacijsko poročilo varnostnih organov v Zagorju, ki so poročali o novem pripravljenem napadu na povorko in slavnost, kakor v Trbovljah. Poročilo je obsegalo priznanje in svarilo pred novim komunističnim napadom, in sicer po istem receptu, kakor so ga lopovi imeli za sličen napad dne 1. junija v Trbovljah. Slično, kakor takrat, je bila sedaj izdana parola, da se domačini umaknejo v drugo vrsto, v Zagorje pa da pridejo boljševiki iz Trbovelj in Hrastnika ter en »odred« iz Ljubljane. To je dognano. Razven tega so med komunisti bile razširjene vesti, da se bodo za napad na nacionaliste uporabljali plini! — Slične vesti so oblastim znane že izza 1. junija. Zanimivo je pa tudi, da je parola o dotoku tujih napadalcev in o umiku znana tudi — zagrebškim komunistom! Gre pač za znatno njihovo teroristična organizacijo. Odlok glavarstva sam omenja pločevinasto škatljo z razstrelivom, položeno na tračnice, v dokaz, da so »gotovi elementi« v posesti razstrelilnih snovi. Da se je nameraval tudi napad, izvira ne le iz izredno številnih govoric, ampak tudi iz dejstva. da so sumljivi neznanci v'zad-njih dneh pregledovali ves teren, po katerem naj bi bil šel nameravani slavnostni sprevod. Ko so neznanci zapazili, da se za nje zanimajo i nekateri zasebniki i orožniki, so jo popihali ter izginili brez sledu. Zadnjikrat so Mi opazovani, ko so ogledovali pot med Zagorjem in Toplicami ter skalni teren med cesto od Korbarja do Mihelčiča ter zlasti sotesko med Birolovo apnenico in Medijo. Preje pa so se potepali po Malem vrhu. Vse to so točke, ki so najugodnejše za izvršenje zločinskih namenov. Na podlagi tega situacijskega poročila je smatral srezki poglavar v Litiji, da ne more jamčiti za red in mir v Zagorju ter je izdal telegrafski odlok o preklicu dovoljenja proslave in njeni prepovedi. Odlok je sprejela Mestna Orjuna v Zagorju že popoldne dne 20. septembra, torej tik pred proslavo, ko so bile že vse priprave za proslavo v teku. Radi tega ima ta naša organizacija silne stroške, kakor tudi Oblastni odbor, ki je moral zadnji hip obvestiti o prepovedi vse organizacije. Odlok prepovedi je-bil sledeči: »Turadno dovoljenje prireditve razvitja prapora mestne Orjune v Zagorju v nedeljo dne 21. t. m., z dne 16. septembra preklicujem in prepovedujem temeljem § 6. zakona od 15. novembra 1876 drž. zak. št. 135. prireditev nameravane slavnosti pod katerokoli obliko in pod katerimkoli obsegom, ker se s slavnostjo ogroža javna varnost in javni red in mir. Proti kršilcem te prepovedi se bo postopalo v smislu zakona. Proti tej odredbi je prosta pritožba na gospoda velikega župana v Ljubljani. Pritožbo je treba vlo-' žiti tekom 8 dni po dostavitvi tega odloka ne vštevši dan dostavitve. Pritožba nima odložilne moči.« V svojih razlogih navaja srezki poglavar. V poslednjih dneh, odkar se je razvitje prapora tuuradno dovolilo, prihajajo na oblast tako vznemirljiva poročila in odigrali so se taki dogodki, da je prišla oblast do prepričanja, da bodo kljub najdale-kosežnejšim varnostnim odredbam incidenti, ki bi ogrožali ne satno varnost življenja in lastnine, ampak tudi življenje samo. Svojo dovolitev sem moral tudi vsled tega preklicati in utemeljujem to prepoved z dejstvom: ■ 1. da je bila dne 18. t. m. na rezervnem že.iegnjškem tiru .v. Zagor- ju položena pločevinasta konzervna škatlja, napolnjena z razstrelilnimi snovmi, ki je tudi eksplodirala; 2. da se je videlo v zadnjih dneh neznane sumljive osebe, ki so pregledovale teren nad apnenicami v Zagorju. Iz tega sledi: 1. da imajo gotovi elementi razstrelilne snovi, in 2. da se namerava napad na sprevod (»Orjune«). Iz gorenjih razlogov je primorana oblast prireditev prepovedati. — Srezki poglavar Podboj. K temu odloku pripominjamo v prvi vrsti to, da nam je bil izročen tik pred prireditvijo in da je vseboval poleg uradne skrbnosti za blagor Orjune in njenih članov še slabo prikrit namen ji ob tej skrbnosti vendarle če že ne drugače vsaj finančno škodovati. Vsebuje po nekaj, za kar smo sreskemu glavarju prav hvaležni, uradno ugotovitev, da se je v Zagorju pripravljal ponovni napad na Orjuno, kakor v Trbovljah. Mi imamo sicer o tem nameravanem napadu na našo povorko svoje mnenje, sloneče na temeljitih informacijah, vendar ne moremo preko »Slovenčevega« hujskanja, ki je ojunačil nekatere komunistične blodnje, da so pričeli razmišljati o ponovnem napadu na Orjunaše v Zagorju. Dejstvo je, da se ogromna večina Zagorjanov ni prav nič razburjala radi razyitja našega barjaka. Nasprotno! Nekateri izmed občanov so vso prireditev pozdrvljali naravnost simpatično. Tako, da je nekaj naših bratov, ki niso sprejeli demobilizacijskega akta, prihitelo navzlic prepovedi v Zagorje, kjer so bili sprejeti naravnost prijateljsko in ni bilo o kakem napadu niti sledu. Zato smatramo mi tudi nastop vlade in njeno prepoved naše proslave za prenagljen in samo od klerikalcev izzvan čin. Pločevinaste konzervne škatije z vodo in karbidom lahko podloži vsak otrok in počilo bo tudi! S tem pa še ni dokazano, da je bil nameravan kak atentat. Sicer pa bi bila dolžnost varnostnih organov, da poiščejo mi-* sterioznega »atentatorja«, ki se smeje danes v pest slavnim državnim oblastem in njih naivnosti, ter ga podučili o motenju javnega miru z detonacijami. Enako bi tudi lahko postopali z onimi misterioznimi sumljivimi neznanci, ki so pregledovali pred očmi varnostnih organov teren nad apnenicami v Zagorju. S tem bi tudi odpadla nevarnost ogrožanja javnega miru in varnosti »imetja«. Proslava pa bi se končala z najlepšim moralnim uspehom in v dobro naše nacionalne misli. Sklicevanje na psihologijo in sovražno razpoloženje enega dela prebivalstva v Zagorju proti Orjuni pa po našem mnenju ne sme igrati niti najmanjše vloge. Kajti na tej podlagi ni daleč čas, ko se v Sloveniji ne bo smela vršiti nikaka veselica in prireditev če ne bo odobrena s soglasjem vsega občinstva! Naše stališče napram oblastim in vsem, ki so direktno ali indirektno izposlovali to zabrano razvitja prapora v Zagorju, smo podali že v uvodu. Povdarjamo pa, da so bili in da bodo zaman vsi napori gotovih krogov v našem političnem življenju, ki hočejo izzvati Orjuno do kakih njihovim težnjam koristnih Izpadov! Orjuna je zaenkrat prešla molče preko tega izzigravanja državne avtoritete napram državni misli sami. Odgovorila pa bo tudi na ta napad tako gotovo, kakor je odgovorila doslej še na vse I .^ v. * i - . Mračne sile« Doživljamo čas, da postajajo v naši državi gospodarji situacije in političnega položaja zopet temne, mračne sile, ki so bile doslej še vedno na delu, kadar je bilo treba razbijati in uničevati narodne pridobit-ve.Tako opazujemo, danes, da upro-paščajo narodne pridobitve petletnega napornega dela v Celju samo oni, ki so delali pred 16 leti v Celju pogrome na iste Slovence, katerega enega najbolj idealnih drže danes v zaporu. Isti proces zamoremo videti povsodi, kamorkoli se ozremo po naši zemlji v teh žalostnih časih. Povsodi dvigajo glave sovražniki vseh poštenih in resnično narodnih mož ter jih tirajo v zapore, pred sodišča, izganjajo in izročajo gladu in bedi. Tako ječe danes po temnicah Kranjc, Angjelinovič, Grubišič in še nešteto drugih, ki so napravili samo en zločin, da so bili vedno in vselej brezkompromisni Jugosloveni in ne-omajani borci proti temnim in mračnim silam, ki rušijo našo državo. O dokazilih krivde in denunci-jacijah, katere so uporabljale te mračne sile, ki se skrivajo za anonimnimi pisci in dobro plačanimi članki v »Slovencu« smo že govorili na drugem mestu. S tem pa hočemo opozoriti na strašne posledice brez-častnega in podlega delovanja teh z rimskimi in moskovskimi blagoslovi blagoslovljenih sil. Kateri predvojni nacionalist se ne spominja še danes afer »Argusa« za časa reške rezolucije? Saj je bilo tedaj vse javno mnenje in časopisje, na kejega namreč kažejo »gotovi poštenjaki« okoli Jugosiovenskega kluba, kot obtožitelja proti ing. Kranjcu; polno strašnih senzacij o veleizdajalcih in atentatorjih v krogu pobornikov te rezolucije. Ko pa je po večmesečnem preiskavanju dr. Frank izjavil pred sediščem da nima fiktivnih dokazov za svoje trditve, je postalo to javno mnenje brezpredmetni faktor in posledice je trpela le država, ki je morala nositi odij krivičnosti napram neštetim zaprtim in preganjanim. Enako stanje je nastopilo po znanemu Friedjungovem procesu,- ko so se izpostavili za ta tajna ! in nekontrolirana sumničenja najširši krogi, ter doživeli po doka- zu, da so dokumenti falzificirani, najhujšo in neprekosljivo blamažo. Na popolnoma enak način pa so izvedle te tajne sile tudi denunu cijacije in obtožile ing. br. Marka Kranjca. Hotele so ga napraviti za vsako ceno neškodljivega, pa ma-kar bilo na katerikoli način. Ker zaupamo sodišču in njegovi neomajni nepristranosti, smo uver-> jeni, da se bodo te nakane popolno-, ma razrušile v nič. Zatorej tudi zaenkrat molčimo o pravih in resničnih provzročiteljih areticije br. predsednika, ki se skušajo že danes pred našim plačilom skrivati za, nam sveto in nedotakljivo funkcijo Justice. Opozarjamo pa že danes te elemente, da njih delo poznamo in da bomo z njimi zanj še javno obračunali! Naravnost karakterističen pa je efekt vseh teh nastopov mračnih sil, ki ga je*mogla doslej še vedno knjižiti v dobro svojih političnih računov Zastopnica in advokat, pravnega čuta slovenskega naroda, pravičnosti polna SLS. Vsak trezen opazovalec je lahko opazil, kako je znala ta rimska dekla dosedaj še .vedno največ naloviti v svoj prid, ko so si drugi kalili vodo. Naravnost skrbela je, da je že med itak zbegani in prestrašen- narod sejala nervoznost in nemir. Omenimo naj samo demagoško okspedicijo tisočev »Slovencev«, polnih najostudnejših napadov na Orjuno v Trbovlje in pa zaslišavanje Kremžarja. Vse to je imelo samo en namen; zbegati delavske vrste in pridobiti mesto svinčenih kroglic, ki jih SLS hvaležno prepušča in sama deli delavstvu, gumijeve kroglice. Isti proces zamoremo opazovati tudi v Zagorju, kjer se hvalijo klerikalci, da so očuvali s svojim »energičnim« nastopom v »Slovencu« in na drugih pristojnih mestih Zagorjane pred Orjunaško strahovlado in strašnim krvopre-litjem. Kam pa bo vodilo našo državo to zaupanje napram takim političnim konfidentoin si lahko predstavljamo. Država, ki priznava, da ne zmore v kraju z 8000 prebivalci vzdržati reda in mriu pri razvitju državnega barjaka iu proslavi patriotično nacionalistične proslave, si s tein pri- Stran 2. >0 R J c N A> Stev. 46. POSOJILNICA IL 2L Z ©a Z. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun W 8% v novopreurejenih prostorih v LJUBLJANI MESTNI im št. 6 Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in ce-sije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. 'jmanjem ne krepi ravno prestiž in kredit v zunanjem svetu! Da pa niti ne govorimo o posledicah take kon-fidentske politike odvisne od temnih sil v notranjosti državnih meja! Če se je bati že v Sloveniji vsak dan nemirov, kakor indirektno pripozna famozni prepovedni akt proslave v Zagorju, kako more biti šele v Makedoniji ali med Radičevim čudo-tvorci? Pod takimi pogoji pač morata v resnici zastajati trgovina in industrija! Kajti upravičeno se vsakdo prokleto premisli, prej ko naloži svoj denar zato v gospodarske institucije, da mu jih bedo lepega dne pognali v zrak »elementi, ki imajo razstreljivo.« Zato postaja ta sistem konfiden-stva in vpliv mračnih sil že danes državi naravnost nevaren in opasen. Radi njega je zastrupljen že velik del naroda z občutjem nesigurnosti in nemirnosti, kar vodi narod naravnost v zanke in pod vlado teh mračnih elementov. Ker pa je nam jugoslovenskim nacionalistom napredek in dobrobit te države in nacije naravnost svet in življenski namen, je notorno, da mo-' ramo napraviti konec temu zastrupljevanju naše javnosti na račun temnih sil. Dovelj nam je prelivanja krvi in nemirov; hočemo, da že tudi Jugoslavija nastopi v resnici enkrat pot ozdravljenja in stabiliziranja notranjih prilik. Da pa bomo to v resnici dosegli, zato je najboljši porok naša orjuna-ška energija, ki bo napravila tudi konec vznemirjenjem naroda od strani tistih, ki bi morali sami čuvati in skrbeti za javni mir in red! Jugoslovenstvo in Velikosrbstvo. Pred nekaj dnevi so prinesli nekateri listi, da sta zastopnika Sr-nao in Orjune pozdravila g. Pašiča in ga pozvala, da čuva državo. Potem smo čitali o sodelovanju Orjune in Srnao in nazadnje je prišla na vrsto gorostasna vest, da so se pri Svetozarju Pribičeviču sestali zastopniki Srnao, Orjune in četnikov ter razpravljali o skupni preobratni akciji. O vsem tem niso vedeli poročati samo listi, ki so nam že a priori nasprotni, ampak tudi taki, ki naglašajo, da so nam naklonjeni. V, samih naših vrstah je pojmovanje naših temeljnih idej pač že tako izkristalizirano, da bi o njih ne bilo več treba govoriti, napram drugi javnosti pa moramo vendar povedati vsaj še enkrat jasno in odločno. da ni samo neresnična, ampak celo otroško bedasta vsaka vest. ki govori o kakršnikoli kooperaciji Orjune s Srnao. Vsaj uredništva listov. ki naglašajo, da hočejo biti resni, bi morala imeti malo več kri-ticizma in previdnosti, kadar jim kak poročevalec, bodisi vsled zlobe ali pa naivnosti in nepoučenosti postreže s takimi — kozlarijami. Kaj bi rekla javnost, če bi ti 'listi prinesli n. pr. nonsens, da sta se dr. Žerjav in dr. Korošec posvetovala o skupnem nastopu za akcijo Ljube Jovanoviča? Smejala bi se in tak list bi bil vnaprej nemogoč. In prav nič manjši nonsens ni, poročati o posvetovanju Pribičeviča, Srnao, Orjune in četnikov o skupni prevratni akciji v korist g. Pašiča. Med Srnao in Orjuno leži globok prepad, ki ga ne more premostiti nobena sila. Kakor hitro bi hoteli ti dve organizaciji nastopiti skupno recimo za g. Pašiča, bi Or-juna nehala biti Orjuna, bilo bi je konec, ker bi se izneverila oni ideji, ki jo je poklicala v življenje, oni ideji, radi katere obstoja, deluje in prenaša vse težke gmotne in oseb- ne žrtve — ideji jugoslovenskega nacionalizma. Njeno ime se glasi Organizacija jugoslovenskih Nacionalistov in ravno beseda »jugoslo-venskih« je njena sredina, njen temelj in njen rarson d’6tre. Orjuna je pobornica jugoslovenskega državnega, nacionalnega, kuiiturnegrai in gospodarskega integralnega unitarizma. ki odklanja vsak separatistični nacionalizem, bodisi slovenski, hrvatski ali srbski, odklanja pa tudi vsak unitarizem, ki ni jugoslo-venski, zato odklanja tudi velikosrbskega in to prav tako resno, odločno in brezkompromisno, kakor vsak separatizem. Ravno zato pa med pobornico jugoslovenskega unitarizma, Orjuno, in pobornico velikosrbskega hegemonističnega unitarizma, Srnao, ni bilo, ni in ne more biti kompromisa! V boju za svoje ideje more zmagati le ena ali druga, Orjuna ali Srnao, obe skupaj — nikdar. Strankarji, ki jim je stranka in njen interes več nego ideja, lahko sklepajo med seboj zveze in koalicije. Lahko se združita Pribičevič in Pašič, lahko tudi Radič in Pašič, Spaho in Davidovič, Korošec in rerhad beg Drago. Orjuna tega ne ftori in ne more storiti. Ravno tako se prav lahko pogaja Pribičevič kot strankar s Srnao v svrho kake akcije. ne more se pa Orjuna. Dasi cenimo Pribičeviča v kolikor je Jugo-sloven, se nismo za njegove strankarske akcije in se tudi ne bomo eksponirali. Zato mu v pogajanja s Srnao ne bomo nikdar sledili. To ie zakon in vera Orjlune, od katere ne odneha niti za las. Kdor smatra, da je mogoča zanjo drugačna pot, je ne pozna ali pa je noče poznati. Morda je za ljudi, ki nimajo možganov, ki bi samostojno in logično mislili, velikosrbstvo in jugo-slovenstvo ena in ista stvar in žali-bog smo taka in enaka mnenja slišali že večkrat tudi tam, kjer tega IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ta palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Oradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. [merakl] 1 I m m m m l barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, Žepiče Sn zaiamteno žlstl flrnei najboljša vrsta nudi tovarna Medic-Zankl w dl. z o. a. Maribor Ljubljana Novi sad v podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: LJ&J3LJANA-MEDVODE I II Je najmodernejše urejena In iivržnje vsa tiskarniSka dela od najpriprosteJSega do najmodernejšega. 9 Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in" znanstveno knjige. —Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za Osnovno Sole in erednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice. Inserirajte v ORJUNI! Sag ILOGRA plena in industrijska i. 1 Tel. In ter. 160. Tel. Inter. 180. Tebnitoa pitama LJUBLJADA. Spufiiija Sla, Fraukopan3ka ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hišo, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in žejezobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Pftrna žaga. :E CQ sg-a S." £ rt) 0 '"1 *v 1 63 CO •«-* ^ ne bi pričakovali, v resnici pa sta obe ideji različni kot noč in dan. Razlika ne obstoja v imenu, kajti radi samega imena bi se pač ne izplačalo prepirati. Tu gre za vsebino obeh tez, za bistvo in obliko obeh idej. Velikosrbstvo je hegeinonistič-no. reakcionarno, čuvar in propaga" tor upravnega, kulturnega, socialnega in deloma tudi gospodarskega sistema, ki ne odgovarja niti potrebam našega celokupnega naroda in države niti moderne dobe. v kateri živimo in ki nam nikdar ne more prinesti onega razvoja in one velike bodočnosti, katero si vsi resnični patrijoti želimo. Nasprotno vsebuje jugoslovenstvo široke razvojne možnosti, napredek na upravnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem po^ju. Jugoslovenstvo pomeni popolno in enako upoštevanje vseh naših pokrajin in vseh naših plemen, pomeni skupen dvig celokupnega našega naroda v eno samo neraz-družljivo enoto, brez mej in brez kakršnihkoli razlik. Jugoslovenstvo pomeni odstranitev vsega, kar je celoti kvarnega, bodisi pri Srbih, bodisi pri Slovencih in Hrvaitih, po’ meni pa obenem posplošenje in razdelitev in okrepitev vsega, kar je dobrega pri Srbih ali Hrvatih in Slovencih. Jugoslovenstvo pomeni kulturni in gospodarski procvit Ma-cedonije prav tako kakor Vojvodine ali Slovenije, pomeni pa obenem poštenje v poetiki in v gospodarstvu, pravičnost v socialnih vprašanjih in odločnost napram zunanjemu svetu. Razlike med velikosrbstvom. katerega propagira Srnao in s katerim igra pod odejo sicer, toda vendar tako, da je to igranje vsakomur jasno, sam g. Pašič s svojimi oprodami in med jugoslovenstvom čiste in od nikogar odvisne ter brezkom^ promisne Orjune, so že s temi kratkimi navedbami tako jasno karakte-rizirane, da more po njih navedbi samo še idiot ali pa lopov trditi, da je misel jugoslovenskega nacionalizma identična z velikosrbstvom in da je med Orjuno in Srnao možna bodisi tudi najmanjša kooperacija. Kakor ne bo Orjuna nikdar podpirala pogubonosnega hrvatskega ali slovenskega separatizma, kakor sc ne bo nikdar stavila v službo Korošcu, Radiču ali Spahi, prav tako ne bo nikdar podpirala drugega enakega ali še večjega zla, velikosrb-stva in prav tako se ne bo nikdar stavila v službo g. Rašica ali koga drugega, ki vodi svojo partizansko barko po vodah jugoslovenski ideji nasprotnih interesov. Jugosloven-ske ideje ni ustvaril Pribičevič, ustvarila so jo stoletja; ona živi v nas in bo živela v naših potomcih, ko slovenstva, hrvatstva in srbstva v separatističnem smislu že davno ne bo več in ko tudi o velikosrb-stvu ne bo več duha ne sluha. Po-litiki-strankarji, ki jim je jugoslovenstvo samo točka med ostalimi točkami programa, se jugoslovenski nacionalni ideji lahko izneverijo, lahko jo potisnejo v stran, da dajo prednost ostalim programskim točkam in svojim partizanskim in oseb” nim interesom. Orjuna. ki je personifikacija te ideje, se ji ne more izneveriti, ker bi se v tistem hipu razbila, razblinila v prazen nič. Ravno radi tega pa naš nacionalizem ni niti reakcionaren, niti kapitalističen, niti frazerski. Nacionalizem Orjune se razlikuje od vseh nacionalizmov strank, je simbol uresničenja vseh velikih želja celokupnega našega naroda in vseh posameznih stanovskih skupin ter tudi poedincev. Ta nacionalizem vsebuje program novega parlamentarnega. upravnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega sistema — sistema bodočnosti. V tem pa tiči tudi tista velika razlika, ki ga loči od brezidejnega italijanskega fašizma, ki je skoro čisto navaden povra' tek v srednji vek. Službe^© obiave- OR.JUNAŠI! Brat predsednik ing. Marko Kra* njec Vas pozdravlja iz ječe in Vaffl naroča, da delujete še s podvojeno energijo za končno zmago Jugoslo* venstva. Pokažite, da se ne damo ustaviti niti za hip v svojem ravnem pravcu brezkompromisnega žrtvovanja in dela za Nacijo, pa najsi naffl groze še s takimi preganjanji in zatiranji. Oblastni odbor. Naznanilo. Ker izhaja naše gla-silo »Orjuna« navadno samo enkrat tedensko, smo večkrat prisiljeni, da spričo nujnosti zaprosimo tudi druge napredne liste v Ljubljani za objavo naših razglasov. V ta namen smo se doslej še vedno obrnili na uredništva vseh treh naprednih ljubljanskih dnevnikov. Ker pa istih ni že opetovano objavil »Narodni dnevnik«, obveščamo naše članstvo, da ne bomo odsedaj nič več priobčevali v njem naših objav. Uredništvoma »Slovenskega Naroda« in »Jutra« pa se za dosedanje usluge najtopleje zahvaljujemo. Oblastni odbor. POZIV! Ker se že nekaj časa sem trosijo o meni po Ljubljani in najbrž tudi drugje iz dobro mi znanih tržaških krogov vesti, češ. da sem »narodno nezanesljiv«, da, celo vpisan — jaz, jugoslovenski državljan! — v italijansko fašistovsko stranko in se ta gonja proti meni začenja raztezati tudi na mojo hčerko Veljko ter z neko posebno vnemo zanašati zlasti v orjunaške kroge; ker mi je jasno, da ima ta gonja namen, da bi me uničili moralno, da bi mi izpodkopali položaj marsikateremu neprijetnega, s svojo lastno* glavo mislečega dopisnika jugoslovenskega tiska v inozemstvu, da bi mi vobče onemogočili obstanek v Trstu; izjavljam, da sprejemam boj. ki ga pa jaz s svoje strani ne bom bo* jeval z lažjo in obrekovanjem, temveč kot pošten Jugosloven in Or-junaš z resnico, ki bo marsikoga klala v oči, in pozivam vse tiste, ki zahrbtno rujejo proti meni, da stopijo tekom 14 dni od danes s svojimi obdolžit-vami pred Oblastni odbor v Ljubljani. da se pogledamo iz oči v oči, ker drugače obračunam ž njimi, ne morda pred sodiščem, temveč s pasjim bičem, pa naj so v Ljubljani ali pa v Trstu! V. Trstu, 17. septembra 1924. Anton Ekar. novinar. €1S L E K E OB HA ROKE OB MESTNI TRG 5 E R M A Y O V 1 Č Kupujmo in podpirajmo izvrstno jj Kolinsko cikorijo domači izdelek. Parna pekarna Jean Schrey nasl. v»v * • naznanja, da ima vsak dan večkrat piin najini mii Telefon štev. 158. Lastnik inž. Marko Kranjec. [Tiska Učiteljska tiskarna x Ljubljani. Odgovorni urednik VI* L Oalzinja.