107
Gospodarske izkušnje.
Sadjereja v gozdu.
Po gozdih se uajde veliko divjakov in belega trnja, na katere bi se lahko cepilo. Mesto da skoplješ divjak, vsadiš ga doma in še le drugo ali^tretje leto cepiš, bi li ne bilo boljše, kar tam cepiti ? Ce hočeš, presadi potem cepljeno drevo z zemljo vred v vrt a!i ga pa pusti v gozdu.   Dobro je sadje, ako dozori tudi v gozdu!
Kako ohvarovati vsajeno gozdno drevje y   da ga srnjak ne
poJiOnča,
Mnogi gozdni posestniki se pritožujejo, da srnjaki gozdnemu dre\;ju, ko se posadi, s tem škodujejo, da ga med rožičke natikajo, se drgnejo in ga olupijo, da potem pogine. Zoper to so naslednji pripomočki: 1) od dotičnega najemnika lova odškodnino zahtevati; 2) mnogo sort drevja na gosto saditi; 3) vsajeno drevje s hojevim ali smrekovim lubjem oviti.
Zakaj konji oslepi?
Vzrokov oslepljenja konj je mnogo, toda nimamo namena, o tem pisati zdravniško razpravo, temveč omeniti le onih slučajev, pri katerih gospodarju ni težko zabraniti nesrečo slepote pri konjih.
Ako konju v oči pade ostra resa, zapiči se mnogokrat v oko, to se vname in konec vnetja je slepota na očesu; zato se v prvi vrsti priporoča, konjem ne dajati resnate, suhe krme, ako pa se uže daje, pokla-dati jo v niži žieb ali koš, ne pa visoko nad glavo.
Tudi amonijakov puh, katerega mnogo izhaja iz živinskega gnoja, je škodljiv očem, zato je zelo priporočati, hleva vsak dan zračiti in kolikor moč dan na dan po nekoliko zmletega gipsa po gnoji   v hlevu potresti.
Okna v hlevu naj bodo stavljena pred konji kolikor moč visoko, da jih pogled naravnost v solnčno svetlobo ne bleši, pa tudi senca ne slepi.
Plašuice ali zaušnice, kakoršae so navadne pri ujzdah za gosposke konje, so očem zelo škodljive, ker se z njimi žival sili k nenaravnemu gledanju naprej namesto prostega pogleda na strani.
Mnogo konj se ve da tudi oslepi vsled udarcev z bičem ali kolom po ničvrednih pijancih; ako to dela zanikrnež gospodar, pač samega sebe tepe; ako se pa kaj tacega zapazi pri hlapcu, pa proč ž njim prej ko mogoče!